Kamniški OBČAN Št. 6 Jožef Školč, minister za kulturo, v Kamniku Za kulturne spomenike so dolžni skrbeti predvsem lastniki Na povabilo župana Toneta Smolnikarju je 16. marca našo občino obiskal minister za kulturo Jožef Školč skupaj z. državnim sekretarjem Silvestrom Ga-brščkom. Pogovora o aktualnih vprašanjih kulture v naši občini so se poleg župana in njegovih sodelavcev ter podžupa- nov Demitrija Perčila in Toneta Hočevarja udeležili tudi Tatjana Kot Dja-lil, predsednica odbora za družbene dejavnosti pri občinskem svetu. Mirina Zupančič, direktorica Muzeja Kamnik. Breda Podbrežnik, direktorica Matične knjižnice Kamnik. Janez Krt, direktor Glasbene šole Kamnik. Milan Sa- Na malograjskem hribu so poskušali predstavniki občine in ZVNKD Kranj prepričati ministra Školča, da bi bila nujna sanacija južnega obzidja kapelice in pobočja najcenejša v enem zamahu, tudi zaradi postavitve gradbenih odrov. Vendar, kot kaže, več kot 20 milijonov S!T občina in država letos ne bosta uspeli spraviti skupaj. FIS slalom Velika planina 99 Ze enajstič zapored ji' v org&M-zacljl Sninčnrskctfi Kluba i/. Kam-nlkana poboćjtfi Velike planine potekalo tekmovanje FIS v slalomu za dekleta - it. fX)kal Kamnika. Tekmovanje se Je odvijalo :i. marca v izredno neugodnih vremenskih razmerah, za nameček pa je meti tek movanjem /.manjkalo tudi električne energije, tako da je večina tekmo vulk za dvajset minut obvisela na sedežu it 7 Prizadevni organizator je kljub neugodnim vremenskim razmeram (gosta megla, det., mehak snigl tekmovanje izpeljal do konca in kontne uvrstitve so bile sledeče: 1. Nataša Boka/, Sto,, i:m.:iž, 2. Alenka Ihnznn, Slo.. t::ir>.88 :i. Len Dnbie. SI,,.. IM.81 Tekmovanje so nam omogočili številni prijazni kamniški sponzorji pri tem pa moramo posebno omeniti SKII BaOko iz Kamnika in Občino Kamnik. Vsi ufmmo, da nam bo v naslednjem letu narava bolj naklonjena in da bo 12. jX)kal Kamnika potekal v boljšem vremenu. SAŠ Tekmovalke, sponzorji in organizatorji v lokalu Šimnovec. (Poto Mavrin) Seat ELECTRON! Ibfza 1.4 Electron ž« od 1.738.601 SIT Cordoba 1.4 Electron Ze od 1.881.157 8IT Cordoba Vario 1.4 Electron že od 1.911.827 8TT "jEa|IWi je nov paket opreme, ki vsebuje električni pomik stekel in centralno zaklepanje. * staro za novo * laasing • nakup na obroka do 5 lat gadin iz. Zavoda za varstvo naravne in kulturne dediščine Kranj. Potem koje župan Tone Smolnikar na kratko pral stavil občino Kamnik in njene naravne ter kulturnozgodovinske znamenitosti, je Anton Kamin, načelnik oddelka za družbene dejavnosti, orisal problematiko na področju kulture s poudarkom na dveh osrednjih kulturnih spomenikih, sv. Primožu in Malem gradu, ki sta vključena tudi v nacionalni program financiranja preko kulturnega tolarja, in posebej poudaril problematiko gradnje kulturnega doma v Kamniku. Mirina Zupančič, direklo rii a Muzeja, je dejala, da odsotnost nacionalnega kulturnega programa povzroča določene težave, kar se kaže tudi v pričakovanjih, da bi vsaka občina imela svoj muzej. Vprašala je tudi, kakšen je delokrog zaposlenih na upravnih enotah, ker ti ljudje :n kulturo ne delajo, bi pa lahko več pomagali občinam na tem področju. Minister Školč se je najprej zahvalil za možnost, da mu je bilo omogočeno seznaniti se s problemi kamniške občine na področju kulture in poudaril, da kljub splošnemu vtisu, daje denarja za kultu ro premalo, meni. da gaje vsaj v državnem proračunu dovolj, saj večkrat še odobrenih sredstev ni mogoče porabiti V skladu s sprejetimi merili. Dejal je, da je sicer dejstvo, ker še ni nacionalnega kulturnega programa, velika hiba. ne mare pa bili izgovor, da se na nekate rih področjih ne l>i nič naredilo. S prenosom muzejev na občine m lemu ustreznih sredstev je prišlo da pozitivne razlike v korist občin za najmanj 5%. Ustanoviteljske pravice v kulturnih zavodih je moč uredili tudi brez nekega republiškega pravilnika. Zmotno je tudi mnenje, da če te neka] razglašeno za kulturno dediščino, naj potem za financiranje poskrbi nekdo tretji. Vsak last nik mora najprej sam poskrbeti za spomenik, je še dejal minister Školč in pristavil, da bodo z javnimi razpisi tudi vnaprej še bolj spodbujali leknumilnuM v natečajih :a pridobitev sredstev. Objavili bodo vse. ki se bodo javili za državna sredstva, člane žirije, ki 00 i:.bi rala možne prejemnike denarja, in seveda ludi lisle. ki bodo la denar preje li. Minister Školč sije nato v spremstvu predstavnikov občine in kamniških kul turnih ustanov ogledal Mali grad z. romansko kapele in slinžnim stolpom, Kulturni < enter oz. kamniški muzej na Zapričah m se v nekdanjem Kino Domu se: minil z načrti za adaptacijo in dograditev Kulturnega doma v Kamniku. Ministrov obisk pa se je končal z ogledom obnovljene Budnarjeve hiše v zgornih Palovčah, kjer so stekli tudi nevezani pogovori o razvojnih možnostih kulture na Kamniškem. FRANC SVETE1J Leto XXXVIII Kamnik, 25. marca 1999 NOV OTROŠKI VRTEC V ŠMARTNEM je velika pridobitev za občino in Tuhinjsko dolino, saj je to prvi vrtec v tem kraju in njegovi širši okolici. Slovesnega odprtja vrtca, ki so ga uredili v prostorih stare osnovne šole. \o se v petek, 19. marca, poleg predstavnikov občine, KS, krajanov, vodstva in vzgojiteljic VVZ Aniona Medveda najbolj razveselili otroci, ki so s svojo razigranostjo in prisrčnostjo prinesli prve tople fjurke v novo domovanje otroštva. Več o tej pridobitvi v prihodnji številki Kamniškega občana. SA ŠA MEJA C Posvet o usodi enotne vozovnice Ob višjih cenah tudi več prožnosti pri nakupu in uporabi vozovnic? Ideja o enotni vozovnici je bila dobra, vendar se je zadeva deformirala, je v uvodu na posvetu o" nadaljnji usodi enotne vozovnice za vlak in avtobus 10. marca v Kamniku dejal župan Tone Smolnikar in med drugim opozoril na veliko togost pri prodaji vozovnic, saj jih ni moč kupiti za ne-kj| dni naprej in te jih ne da kupiu na vlaku, kar je Še posebej prišlo do izraza pri zadnjih zapletih v prometu zaradi snega in podobno. Povedal je tudi, daje kaminska občina od leta 19% dalje prispevala za enotno vozovnico okrog 5,5 milijona sit. poleg tega pa lani Se 18,7 milijona za Šolske prevoze. Posveta, ki ga je sklical župan Smolnikar, so se poleg predstavnikov SZ, Marjana Rekarja in Kambusa. Antona Zlatnarja. udeležili tudi Igor Zaje. državni sekretar Ministrstva za promet in zveze, ter župani oz. predstavniki občin Komenda, Domžale, I rzin. Mengeš in I .ukovica. Potem ko je župan Smolnikar postavil tudi vprašanje, ali je pod takimi pogoji se smiselno nadaljevati ta projekt, je Marjan Rekar. direktor SŽ, poudaril, da Železnico enotna vozovnica slane najmanj 60 milijonov letno, da kratkoročnih reSitev ne vidi, zato. v kolikor občine ne bodo pristale na 25% povišanje cen vozovnic, predlaga, da se pogodba razdre. »Železnica nima pol milijona DEM za nakup av- Naslednja, 7. številka Kamniškemu občana bo izšla v četrtek, S. aprila. Prispevke oddajte najkasneje do srede, M. marca; oglase, zahvale in obvestila pa do torka, 6. aprila. tomatov za vomtrmKt. Ta rešitev bi Mla ob podpori države možna šele v treh do štirih letih.« je dejal Rekar. Sistem enotnih vozovnic pa je izvzet iz sistema državnih subvencij, povprečna zasedenost vlakov na kamniški progi pa je samo 30%. V zvezi z nedavnimi zastoji kamniških vlakov pred Ljubljano pa je Rvkm dejal, da |r bilo to posledica izpada elektrike in zato so morali ročno segrevati kretni- ~at.---- Zahtevi za povišanje cen vozovnic se je pridružil tudi Anton Zlatnar v imenu Kambusa, ki je k temu dodal še zahtevo, naj občina povrne večje stroške, ki nastajajo dnevno zaradi 600 km daljših voženj po mestu zaradi gradnje mostu Vsi obvozi in omejitve so prinesli že okrog 21 milijonov dodatnih stroškov Ministrstvo za promet kljub načelni podpori enotne vozovnice ni tudi rnale rialno podprlo. »Naši delavci so ogorče-Nadaljevanje na 3. strani Kaniničanke, Kamničani! Iskrene čestitke ob letošnjem občinskem prazniku. 2't. marcu, ki ga praznujemo ^ spomin na rojstni dan Kaniiiičana. generala, pesnika in rodoljuba Rudolfa Maistra - Vojanova. Skupaj se veselimo doseženih uspelim z željo po nadaljnjem skupnem sndelmanju! ANTON IONI. SMOLNIKAR Župan Z okrogle mize OŠ Marije Vere O dograditvi šole in prehodu na enoizmenski pouk Dupliška Osnovna šola Marije Vere ostala brez zagotovil, da se bo predvideno popravilo in razširitev šole začela v tem tisočletju ali v prihodnjih štirih letih. Ko naj bi povsod po slovenskih šolah vpeljali de-vetletko, je dupliška osnovna šola zaradi prostorske stiske ne ho zmogla. Učitelji in starši so ogorčeni. Od ustanoviteljice šole - kamniške občine - zahtevajo, naj čimprej najde rešitev. Poudarjajo, da so otroci že zdaj močno prikrajšani za kvalitetno življenje. Poleg utesnjenosti opozarjajo na slabosti dvoizmenskega po- uka. Župan in občinski načelnik za družbene dejavnosti pesimistično izpostavljata, da politiko obnavljanja in graditve kamniških šol usmerjajo ozki lokalni politični interesi in da denarja ni dovolj. Trdita, da ne vesta, kje ga bosta našla. V isti sapi gre iz občinskega proračuna še 15 milijonov tolarjev za popravilo strehe na komaj dve leti stari OŠ Šmartno pri Tuhinju. Odgovornosti za slabo izdelavo strehe, ki zdaj zamaka, niti Smolnikar niti Kamin, ne prevzemala. Nadaljevanje na 7. strani Moste 88 A Prodajalna obutve in tekstila PORSCHE LJUBLJANA "MIIH'i— ■■»»■•'m -.■■.■.■„'. iiL ■ i SEAT Centar Trzin fmm L)uMt»o«k» 3«. Trzin ŽaHa—cmujlMl" tel.: 061/718 2*2 tal.: 0*1 /173 44 M M OVO! Obutev zsi i to vsoto zmanjšati na okrog 50 milijonov. Če se bo jeseni začelo z deli, bo morda to za začetek dovolj. Naslednje dni se bomo o tej naložbi pogovarjali ludi z. Jožefom Školčem, ministrom za kulturo. Sku šali bomo ponovno uveljaviti vsaj lansko našo prija vo in tako pridobiti kak finančni delež i/ državnega proračuna. Kljub pomislekom nekaterih, je moje mnenje, da če se letos ne bomo dokončno odločili za to naložbo, potem Kamnik vsaj še deset ali več let ne bo imel kulturnega doma. Upoštevali je treba tudi, da bo s spremembo družbenega plana južni del KIK-a name njen širitvi mesla proti severu. V zvezi s pripravami na spremembo srednjeročnega plana smo računali, da bomo hitreje prišli do vseh potrebnih reiiteV; /brali smo 420 predlogov in pobud občanov, krajevnih skupnosti, organizacij in drugih. Najprej je bilo treba le predloge uredili in umestiti v sedanje prostorske plane, da vidimo, kje smo in kaj želimo. To je sedaj storjeno. V začetku leh iiiarja so bili s predlagatelji posameznih večjih sprememb že opravljeni pogovori s sodelovanjem predstavnikov občine in LUZ-a, tako nas v leh dneh čakajo še dodatni pogovori. V marcu bomo pregledali še štiri inakroobmočja Kamnika. Komende in Križa. (Ime in Bistrice ter makroobmočje Tuhinja. Prometno tehnični inštitut nam dela strokovne podlage za ureditev prometa. Vse te pripombe moramo uskladili oziroma soočili / usmeritvami posameznih ministrstev. Neka Tone Smolnikar tera ministrstva določenih predlogov ne odobravajo. Računamo, da bo občinski svel predlog /a spre membo družbenega plana obravnaval v prvi polovici julija, ko naj bi 1,1 IZ pripravil osnutek odloka. Osnutek naj bi bil torej sprejet pred poletnimi počitnicami. Sledila pa bo 45-dnevna javna razgrnitev in javna razprava o spremembah. V zvezi s športno dvorano je treba povedati, da sc približuje trenutek, ko bo občina vendarle postala njen lastnik. Občina jo bo /a šolske potrebe dela v upravljanje Osnovni šoli Frana Albrehta, po 17. uri pa bo na voljo športnikom. Prav tako bomo na občino dokončno prenesli plavalni ba/.en in športni stadion, ker na podlagi zakona o športu ni bilo pripomb. Nameravamo pa razpisati natečaj /a upravljanje obeh objektov. Evidenca in gospodarjenje z občinskim premoženjem je gotovo zelo aktualno vprašanje. Posebna komisija že od novega leta dalje pospešeno deluje na tem področju in odkriva tudi številne čudne zadeve v zemljiški knjigi ne samo glede občinskega premoženja, pač pa vsega, kar se na našem območju dogaja pri razpolaganju in prometu z zemljišči. Prepričan sem, da bo minilo še kai nekaj časa. preden bomo do kraja razrešili vse zadeve. Zavedamo se, daje sedanje stanje posledica dejstva, da se v minulih letih na tem področju ni dovolj naredilo. V prihodnjih nekaj letih moramo priti do končne podobe o tem, kaj je občinsko premoženje in kaj ni. Mnoge ceste, pločniki in drugo, za kar mislimo, da so javno dobro, so vse kaj drugega kot to. Glavne zadeve pa bomo poskušali vsaj do delitvene bilance z občino Komenda pripeljati do konca. Med kamniškimi tako imenovanimi velikimi temami so tudi Terme v Snoviku. Kje je glavni vzrok, da uresničevanje tega projekta poteka tako počasi, da se od zgraditve poskusnega bazena pred petimi leti ne premakne naprej? Kaj je doslej storila občina, ki je v vrane in raziskave vode vložila precejšen denar, da bi se oblikovala ustrezna gospodarska družba, v kateri bi imeli poleg Zarje svoj delež tudi občina in lastniki zemljišč? Je morda znan podatek, kolikšna sredstva je doslej vložila občina v ta projekt, upoštevajoč seveda tudi ureditveni načrt? Ali res Zarja Kovis samostojno nastopa v postopku za pridobitev koncesije za izkoriščanje termalne vode? O vzrokih za zaostajanje uresničevanja projekta Terme Snovik pa lahko rečem naslednje: tri oblikovne variante za takoimenovani odprti bazen z. opno, ki jo dovoljuje tudi ureditveni načrt, so bile preizkušene, vendar je bila prava šele četrta varianta in jo je »po-žegnal« kranjski spomeniškovarstveni zavod, vendar s pripisom, da ta projekt za nekaj metrov presega mejo, določeno z ureditvenim načrtom. Imeli smo nekaj sestankov s predstavniki omenjenega zavoda in s projektantom, vendar investitor, ki želi investirati, vztraja pri zaprtem oziroma pokritem bazenu. Se ta mesec moramo z Zarjo Kovis pripravili iislre/ no pogodbo o ustanovitvi gospodarske družbe, da šibo končno vedelo, čigavo je kaj. Po moji oceni je vrednost dosedanjih občinskih vlaganj v zadnjih šestih letih brez revalorizacij preko deset milijonov SIT. Naš interes je. da se v okviru CRPOV ta projekt nadaljuje. Poskušali bomo v okviru ministrstva za kmetijstvo doseči, da bi to postal tako imenovani regijski projekt. Pogoj za to pa so seveda urejena statusna vprašanja. Glede koncesije za izkoriščanje termalne vode pa menim, da ima vsakdo pravico predlagati podelitev koncesije. Vendar je Zarja Kovis zagotovo ne bo dobila kot Zarja Kovis, pač pa le kol družba, ki jo bomo Vi sprašujete, župan odgovarja Mariju N. sprašuje županu: AH je res. da Je strehu na OS Šmartno popolnoma uničena? Kdo bo odgovarjal /u nastalo škodo? Osnovnu šola Šmartno v Tuhinjski dolini Jo ena najlepših osnovnih šol, zgrajenih v zadnjh letih v Sloveniji, ki z barvno usklajenostjo In s so dolino opremo s potrebnimi učili in učnimi pripomočki omogočit učencem kar najbolj-Se pogoje za ustvarjalno dok). Dober vtis o šoli kvari le neustrezno zgrajen strop in izvedba strehe, ki se v ostrih mikroklimutskih pogojih Tuhinjske doline ni obnesla. Reklamacije je potrebno ločiti na dve vrsti. Prva je pronicanje vlage skozi strešno kritino, ki vlaži strešne letve, zlasti ob naslonu nosu strešnika na letev, druga pa se nanaša na probleme zama kanja zrudi snega, ki pa ima izvor zopet v več vzrokih (nanašanje drobnega snega zaradi močnega vetra skozi najrazličnejše špranje, ki na strehi obstajajo tudi zaradi potreb-negn prezračevanja in zaradi uhajanja Uijdole skozi toplotne mostove, ki so Jih povzročili elementi pod konstrukcije izvedbe obešenega aepohodoega stropa). Občina Kamnik je sklicala že več sestankov z izvajalci, projektantom, nadzorom in tudi z dobavitelji strešne kritine. Zahtevali smo ponovno testiranje kvalitete strešnikov, najeli sodnega izvedenca iti sprejeli potrebne sklepe. Do konca marca bodo podane projektne rešitve izboljšani' verzije Izvedbe stropa in strokovne utemeljitve o morebitni nujnosti sekundarne kritine v izvedbi hladne strehe. Izdelana bo ludi aproksimativna ocena stroškov. Ko bodo vsi dokumenti na razpolago, bomo jHiskusili najprej na osnovi pogajalskih izhodišč vseli sodelujočih poskrbeti tudi za /upitanje finančne konstrukti- je pO deležih. Občina Kamnik bo kot in vestilur vztrajala, tla Ih) plači lo stroškov upravičenih reklamacij zahtevala od ntiposrvd-tub krivcev (izvajalcev, projek fantov, nadzora, dobaviteljevi dejanskih ali skritih napak v okvirih, ki jih omogočajo ustrezni zakoni. Stroške morebitnih potrebnih dodatnih del in materialov, ki niso bili jnedmel jjopisu po pogodbi ali v projektno tehnični dok u men inei/i nu bomo seveda morali riti, da streha ni popolnoma uničena, saj je v normalnih vremenskih pogojih ustrezna, ni f)u funkcionalna z,a vse razmere, zu kar pa jo bomo morali usposobiti In šoli omogočiti potrebni mir zu zahtevno vzgojno in izobraževalno pv-slunst vo zavoda. A NTON TONE SMOL \ IK 4II, župan skupaj ustanovili, to pa so poleg Zarje Kovis še lastniki zemljišč, drugi vlagatelji in seveda tudi občina Kamnik. (■lede na novo zakonsko vlogo župana v razmerju do občinskega sveta, sedaj namreč župan vodi seje in predstavlja občinski svet, se postavlja glede na zastopanost posameznih strank v njem vprašanje načina sprejemanja odločitev na sejali sveta. Ali bo imelo prednost dogovarjanje in usklajevanje različnih interesov ali pa bo prevladovalo preglasovanje? Kot neodvisni župan težko izrekam besede pozicija in opozicija, vendar sta se pozicija in opozicija izoblikovali že pred drugim krogom županskih volitev in to je danes dejstvo. Zagotovo pa ta stroga delitev na pozicijo in opozicijo ni dobra za razvoj Kamnika in celotne občine. Zato bom skušal s strpnim dialogom z. vsemi vodji svetniških skupin in s predsedniki političnih strank doseči korekten medsebojni odnos. Velikih medsebojnih nasprotovanj doslej ni bilo, ker tudi svetniki tako imenovane opozicije vidijo, da nikakor ni smotrno določenih zadev blokirati, če hočemo doseči nek razvoj. Prizadevam si. da bi bilo v občinskem svetu prisotnih čimveč interesov in du bi bila pri odločanju predvsem upoštevana strokovna izhodišča in da bi pri pomembnih odločitevah prevladal razum in ne strankarsko politikantsko preglasovanje ali pa preglasovanje samo zato. da smo proti. Ena od pomembnih nalog novega občinskega sveta bo tudf sprejetje delitvene bilance občinskega premoženja, ki ga morata na predlog županov sprejeti občinska sveta občine Kamnik in občine Komenda. Kako daleč sta v pripravi tega predloga s komendskim županom Drolcem? Komendski župan gospod Drolec je mislil, daje to moč urediti kar na hitro. Te dni smo mu dali osnutek izhodišč oziroma sporazuma 0 delitvi premoženja, ki načelno opredeljuje, katera področja bodo predmet delitve in kako si zamišljamo to delitev. V teh treh mesecih je naša občinska uprava opravljala vsa dela za občino Komenda. Dogovorili smo se tudi za pel ljudi, ki te dni odhajajo na občino Komenda, kjer so si že uredili nove prostore. Za delitev občinskega premoženja pa smo predlagali merilo število prebivalcev, kar pomeni z vidika občine Kamnik razmerje 85,67 naprem 14.33. To razmerje bo podlaga za večino izhodišč pri določenih delitvah. Seveda so tu posebej občutljiva nekatera vprašanja, kot so denimo Zdravstveni dom Kamnik. Maiična knjižnica Kamnik. Muzej Kamnik in morda še katera večja naložba, ki smo jo skupaj gradili nekaj desetletij. I Ipam, da bo dosežen sporazum, da bo tudi tu število prebivalcev pomembno za odločitev. Zupan Dro lec omenja tudi socialna stanovanja. Vendar sam mislim, da tu stvari niso tako enostavne. Mi lahko damo občini Komenda nekaj stanovanj, kot jim jih po delitvi pripada. Vendar ko se bodo v ta stanovanja vselili sedanji občani Komende, ne bi bili več komendski občani, pač pa kamniški. Mi pa leh stanovanj tedaj ne moremo prodajali, kci už no niso dosti vredna. To bomo morali še doreči. Ker v drugem mandatu opravljate župansko dolžnost poklicno, občane zanima, ali imate sedaj več možnosti in časa za pogovore z občani o njihovih težavah? Morda hi tudi povedali, če imate za te pogovore predviden kak dan ali ure v tednu? Mnogokrat se sprašujem, kako sem lahko prej opravljal dve službi, ko tudi sedaj nimam skoraj nič časa zase. Sedaj je ogromno dela: delitvena bilanca, delo za obe občini, osnutek proračuna, novele zakonov so prinesle veliko sprememb, ka-' terim se je treba prilagoditi, in podobno. Ugotavljam, da so moja vrata in tajnikova vrata za vsakogar, ki pride na občino, preveč odprta. Mi prisluhnemo problemom ljudi. Tiste ure, ki sem jih pred leti uvedel enkrat na mesec, se niso obnesle. Vsak, ki želi priti do mene ali do tajnika, se lahko predhodno najavi. Ljudje morajo razumeti, da sicer ni mogoče več noramalno delati. Na vprašanja, ki so zanimiva tudi za širšo javnost, pa bom. kot doslej, odgovarjal tudi prek stalne rubrike v Kamniškem občanu in enkrat na me sec na CATV lmpul*. Morda je treba ob letošnjem prazniku še kaj povedati, česar doslej nisva omenila? Ob letošnjem občinskem prazniku se spominjamo tudi 125-letnice rojstva Rudolfa Maistra, vendar pri njegovem spomeniku nismo predvideli kakšne večje slovesnosti, razen položitve venca. Lani smo namreč slišali določene očitke, ker je bila na prireditvi prisotna teta slovenske vojske. Zato smo letošnje praznovanje želeli obeležiti delovno in sicer z odprtjem nekaterih pomembnih objektov, kot je vrtec v Smartnem. ki jc prvi v Tuhinjski dolini, in zavarovan železniški prehod na Poti na Poljane In nazadnje: seveda je naša največja letošnja pridobitev novi most preko Kamniške Bistrice, čeprav so mi lani nekateri ob podpisovanju pogodbe o gradnji mostu očitali, da gre le za predvolilno potezo. Moram reči. da je šlo poleg velikega poguma, da smo se lotili tudi v finančnem smislu tako velikega zalogaja, tudi za zelo odgovorno in naporn delo celotne občinske ekipe Čeprav slišim tudi pikre pripombe, da seje župan lotil gradnje mostu, ker gaje na volitvah podprla SLS. pa vendar mislim, da smo bili pri gradnji mostov zad nja leta kar uspešni, od nove brvi pri Utoku. sanacije stranjskega mostu do novega mostu v Mostah in sedanjega Maistrovega mostu v Kamniku. Torej smo bili graditelji mostov v dejanjih, ne le v besedah. Vsem občanom iskren«) čestitam ob našem občinskem prazniku z željo, da hi nas novi Maistrov most še bolj medsebojno povezal in nam omogočil še varnejši promet v mestu v naročju planin! FRANC SVETELJ OBVESTILO STARŠEM! Vse starše, ki želijo s 1. 9. 1999 vključiti svoje otroke v WZ Antona Medveda Kamnik, prosimo, da oddajo prošnje za sprejem (obrazce dobijo v vseh enotah vrtca) do 3. 5. 1999 na UPRAVO WZ, Novi trs 26b, tel. št. 819-210. VSEM OBČANOM KAMNIKA ČESTITAMO OB 29. MARCU, PRAZNIKU OBČINE KAMNIK! LEKARNA KAMNIK IN LEKARNA NOVI TRG. 4 25. marca 1999 OB PRAZNIKU OBČINE KAMNIK Kamniški OBČAN Zlato priznanje občine Kamnik - Zavodu za usposabljanje invalidne mladine Prizadevamo si, da bi živeli čim bolj povezano z okoljem Slavko Rajh, prejemnik zlatega občinskega priznanja Kar 25 let predsednik Planinskega društva Kamnik Za 50-letno uspešno deb na področju vzgoje in izobraževanja ter usposabljanja otrok in mladostnikov, ki so v svojem razvoju gibalno ovirani in dolgotrajno bolni, bo ZUIM za letošnji občinski praznik dobil zlato občinsko priznanje. Zavod na področju nase občine deluje že od leta 1947 dalje in v svojo dejavnost vključuje otroke iz cele Slovenije, saj je zavod državnega značaja. Za uspešno delo je ob svoji 50-letnici prejel že nagrado Republike Slovenije na področju šolstva in izobraževanja. Tudi učene/ in dijaki prejemajo številna priznanja za svoje sodelovanje na likovnem, športnem in kulturnem področju. V predlogu za nagrado je še zapisano, da se zavod s svojimi prizadevanji aktivno povezuje s krajevno skupnostjo in občino in da s svojimi predlogi in pobudami velikokrat prispeva k izboljšanju pogojev življenja in dela ljudi v naši občini. Nekaj več o zavodu pa nam je povedala direktorica ZUIM-a gospa Zdravka Slavec. Kakšen je vaš pogled na polstoletno prehojeno pot? Zavod je pol stoletja svojega dela zaokrožil v letu 1997. Prehojena pot pomeni brez dvoma preplet številnih prizadevanj delavcev zavoda, spremljanih z veliko mero čbvečnosti. Menim, da je zavod vsa leta težil k razvoju in napredku, v prvi vrsti je vedno sledil potrebam otrok in mladostnikov, ki so bili sem napoteni na usposabljanje. Seveda so v posameznih obdobjih vplivale na delo tudi posebnosti v družbenem dogajanju, ki tudi danes niso rožnate in se je potrebno zato soočati s Utrinek iz vsakdanjika številnimi ovirami, zlasti pri vključevanju invalidov v samostojno življenje. Začetek delovanja zavoda seže v leto 1947, ko je bil ustanovljen Dom invalidne mladine, DIM. v Mekinjah Isedanja Cankarjeva ulica). Namenjen je bil nastanitvi vojnih invalidov. Svoje sedanje ime Zavod za usposabljanje invalidne mladine (ZUIM) je pridobil leta 1955. ft> preselitvi v Novi trg, kjer deluje zavod od leta 1964 dalje, so se mu ob novogradnji in več. dograditvah ponudile neprimerno boljše prostorske možnosti. Zadnja pridobitev je bila dozidava konjušnice leta 1997. Poleg ustvarjanja čim boljših nastanitvenih pogojev in prostorskih možnosti s čim ustreznejšo opremo je bila ves čas v razvoju zavoda prisotna težnja po uvajanju strokovnih metod dela na vseh področjih usposabljanja - na področju izobraževanja, zdravstvene oskrbe, raz- ličnih terapij in na vzgojnem področju, (davni cilj je bil vedno čim večja samostojnost in usposobljenost otrok in mladostnikov za življenje v širšem smislu In ne le za poklicno usposobljenost. Tako se trudimo tudi danes, ko poskušamo otrokom omogočati kar se da celostni razvoj, v katerem se v okviru svojih možnosti čim bolj aktivno udeležujejo dejavnosti, ki jih sami izbirajo, se povezujejo z okoljem. Zaposleni v vašem zavodu, ki delajo z invalidno mladino, morajo biti najbrž pri svojem delu tudi s srcem... Vsako delo z ljudmi je pravzaprav takšno, da je učinek odvisen ne le od strokovnega, znanja, temveč tudi od osebnosti delavca in od odnosa, ki ga s temi ljudmi vzpostavlja. Če nekaj delamo z veseljem in s primernim odnosom, smo vsekakor pri tem bolj uspešni Delo z invalidno mladino zahteva ustrezno senzibilnost, sprejemanje in dopuščanje drugačnosti in ustvarjanje primerno angažiranega odnosa, ki daje občutek varnosti in je dovolj vzpodbuden, ne sme pa biti preveč zaščitniški. Kako pa se sicer povezujete z mestom, ki vam je dodelilo zlato priznanje? Prizadevamo si, da bi živeli in delovali čim bolj odprto in povezano s svojim okoljem. Povezave želimo vzpostavljati v obe smeri - da se vključujemo navzven in da povabimo ljudi iz okolja k nam v zavod. Živeti želimo tudi v mestu v vsakodnevnih situacijah in ne le za zidovi zavoda. Radi hi razbili ovire zidov in tudi ovire predsodkov. Morda ste 'Si ■ m '"'/'"" <1>azili lutkarje v mestu ali pa razstavo slik na svili v kamniški knjižnici? Želimo torej tudi predstaviti naše dosežke. Organiziramo dneve odprtih vrat. S šolami in vrtci sodelujemo na različnih nivojih - se obiskujemo, izmenjujemo izkušnje, izmenjamo predstave... Povabimo v zavod znane občane in strokovnjake, na tečaje jahanja pa vabimo občane itd. Z mestom se želimo povezovati tudi i različnih skupnih projektih. Eden od teh je odpravljanje arhitektonskih ovir v mestu. In še besedo ali dve o arhitektonskih ovirah, na katere v Kamniku naletijo vaši gojenci. Glede odstranjevanja arhitektonska: mir v mestu je bik) več narejenega v zadnjih treh letih. V sodelovanju z občino oblikujemo določene predloge, ki so upoštevani, obstajajo pa tudi programi odstranjevanja arhitektonskih ovir za vnaprej. Zavedamo se, da je Kamnik staro mesto in se marsikatera arhitektonska ovira ne bo dala odstranili. Veseli pa smo. tla se pri načrtovanih novogradnjah, kot npr. pri gradnji nove soseske v Kamniku (kjer so predvidene razne prilagoditve za invalide in stanovanja za invalide), upoštevajo tudi potrebe ljudi, ki so ovirani v gibanju. Kaj vam pomeni nagrada? Priznanje nam jmmeni potrditev, da občina Kamnik opazi in ceni naša prizadevanja. V tem smislu nam daje vzpodbudo za sodelovanje vnaprej. 11. P. V. Peter Sitar, gospodarstvenik, prejemnik srebrnega priznanja Moj poklic je tudi moj hobi Med prejemnike občinskega priznanja je občinski svet Kamnik uvrstil dolgoletnega, uspešnega in prodornega gospodarstvenika, kije zelo uspešno vodil podjetje Meni-na Kamnik iz Šmarce. Z dobitnikom priznanja smo se pogovarjali v delovni organizaciji, kjer dela te 22 let. Za predstavitev tako uspešnega človeka rabimo le nekaj osnovnih podatkov. Rojen je bil 29. junija 1942 v Mengšu, kjer je obiskoval osnovno šolo, v Ljubljani pa tehnično in višjo lesarsko šolo. Je poročen, žena in hčerka sta zaposleni, sinova pa še študirata. Stanuje v Mengšu. Pogovor z njim je bil zelo zanimiv in se je vrtel okoli gospodarjenja, ocenjevanja perspektive, o naporih za preusmeritev proizvodnje in prilagajanju novim tržnim razmeram po osamosvojitvi Slovenije. Takrat so izgubili veliko tržišče in tudi veliko sredstev iz naslova terjatev. To jih je sicer prizadelo, a so v kratkem času premagali posledice. Peter Sitar je po poklicu mizar. To je postal z veseljem in tudi šolanje je nadaljeval v tej smeri. Pravi, da so se mu s tem poklicem izpolnile mladostne želje. To je tudi dober razlog za uspešno in učinkovito delo v podjetju, kjer je zaposlen. Po šolanju se je zaposlil leta 1964 v Lip Radomlje in kasneje pri temini od leta 1977 dalje pa je neprekinjeno v Menini. Prevzel je dolžnost tehničnega vodja podjetja, kasneje pa je postal direktor, kar je opravljal polnih 17 let. V tem času se je proizvodnja modernizirala, prilagajala in izpopolnjevala. Danes je podjetje konkurenčno sposobno, da lahko enakovredno nastopa tudi na tujih tržiščih. Še Peter Sitar Zlato občinsko priznanje za leto 1999 je dobil predsednik Planinskega društva Kamnik Slavko Rajh. Z njim smo se pogovarjali v prostorih društva. Njegova povezanost s planinsko organizacijo ni le simbolična, saj je z njo povezan že skoraj 50 let življenja, od tega je polovico, kar 25 let, na čelu te cenjene, množične in spoštovane gorniške JUtŠđtk združbe. jJFTB^ Slavko Rajh je bil j§ rojen 2. avgusta ■B l')24 v Ljutomeru. V 1 JŠB^mKm tcin ^raJu 'c on'sko- val osnovno in meščansko šolo, zalem pa je obiskoval trgovsko šolo v Skofji Loki. Leta 1943 je bil mobiliziran v nemško vojsko in še istega leta je pobegnil v partizane. Prav na 19. rojstni dan je Slavko Rajh bil ujet. Zaprt je bil v Begunjah in drugih zaporih, kasneje pa je bil poslan v kazensko enoto na zahodna bojišča. Pravi, daje imel izredno srečo, daje ostal živ. Februarja 1945 je padel v ameriško ujetništvo in s transportom avgusta 1945 prispel v Kamnik. Zaposlil seje v Titanu, kjer je ostal vse do upokojitve 1988. leta. Ves čas je delal v komercialni službi in bil polnih130 let vodja nabavne službe. V tem času je uspešno končal ekonomsko srednjo šolo in I. stopnjo šole za organizacijo dela v Kranju in si pridobil naziv inženirja organizacije dela. S posebnim žarom se je pridružil planinskemu življenju. Že kot mlad človek je bil tesno povezan z naravo, / gorami, kijih več, v času stare države je bilo mogoče večji del proizvodnje prodati doma in le približno 15% v izvoz. Trenutno je stanje popolnoma spremenjeno. Izvozijo kar 75% letne proizvodnje in tudi ocene za prihodnost so zelo obetavne. Prva letu po osamosvojitvi je bila glavna naloga ravno proizvodnja za izvoz. Stalna vlaganja v proizvodnjo in posodabljanje je bilo osnovno pravilo. Ali kot pravi gospod Sitar: »Naše podjetje ni bilo revno, pa tudi ne bogalo. Vsa z delom zaslužena sredstva smo gospodarno usmerjali in prav zaradi občutka z.a realnost smo uspeli ostati na čelu tehnološkega razvoja proizvodnje te smeri. Gospodarjenje mora biti domena podjetja, ne pa nekih drugih kvazi dejavnikov ali političnih pritiskov. »Temu je vedno nasprotoval in prepričan je, daje z.ato podjetje v tem času trdno, stabilno in pripravljeno na vse izzive. »Posameznik sam,« razmišlja dalje, »ne more veliko napravili, stori pa lahko veliko, če ima dober orkester. V tem primeru sem pač bil dirigent tega uspešnega orkestra.« V podjetju niso nikoli naselili modnim muham. Tudi »tendiranju« so se izognili, kar se jim je bogato obrestovalo. Ko danes naš sohesednik razmišlja o teh vprašanjih, se z. veseljem spominja prehojene poti in če bi bilo potrebno, bi spet storil enako. Med prvimi so v podjetju uspeli rešiti vprašanje lastninjenja. Kar 60% vrednosti podjetja je ostalo v notranji lasti in le 40% pripada zunanjim delničarjem. Pred časom je Peter Sitar zopet prevzel dolžnost tehničnega vodje (funkciji sla zamenjala z direktorjem) in pri svojem delu uživa. Takole pravi: »V življenju imam veliko srečo, da je moj poklic tudi moj hobi.« Poleg dela v podjetju se aktivno vključuje v razna gospodarska združenja. Vedno je odprt za novosti in skrbno spremlja sodobne tokove v proizvodnji in modernizaciji. V zasebnem življenju pa še vedno rad mizari v svoji delavnici, rad gre v naravo, zato je tudi član lovske družine, ves čas pa je z mislimi v podjetju, ki mu je postalo drugi dom. Zasluženo priznanje občine Kamnik mu veliko pomeni in je nanj ponosen. STANE SIMŠIČ je Stalno obiskoval, zato se je kmalu tudi aktivno vključil v delo društva. Poleg družinskim obveznostim je velik del svojega življenja posvetil gorništvu. Še danes hrani prvo planinsko izkaznico PD Kamnik iz. 13. I. 1950. leta. Pred društvom je bila kopica odgovornih nalog, ki se jih je Slavko Rajh loteval t veliko energijo. Planinci so kmalu spoznali njegov značaj in voljo ter odločnost, zalo so mu leta 1975 /aupaii vodenje društva. Lahko rečemo, daje to nalogo več kot uspešno uresničeval. Premiki, doseženi v PD Kamnik, so bili ogromni. Pri tem Slavko poudarja, da društvo ne bi moglo uresničiti leh nalog, če ne bi bilo enotnosti in zelo plodnega dela sodelavcev drušl va. Omenja, da je bilo društvo deležno vsestranskega razumevanja delovnih in drugih organizacij. Prav zato je bilo mogoče popolnoma obnoviti tovorni žičnici, koča na Kamniškem sedlu pa je bila v celoti na novo /grajena in leta 1983 izročena planincem ob 90-letnici društva. Koča na Kokrškcm sedlu je bila tudi v celoti obnovljena in povećana za prizidek. Svojemu namenu je bila izročena 1988 ob 95-letnici društva. V ta dela so kamniški planinci vložili na desettisoče ur prostovoljnega dela. Leta 1979 seje društvo preselilo v sedanje prostore, ki jih je odkupilo tudi s pomočjo občine in krajevne skupnosti Kamnik. Prostori so bili potrebni prenovitve, sedaj pa lahko služijo svojemu namenu. V vse te aktivnosti je bil Slavko Rajh neposredno vključen in njegov delež pri tem je neprecenljiv. Prizadevno delo prejemnika priznanja ni bilo prekinjeno niti med boleznijo in po smrti njegove žene. Za svoje plodno delo je prejel številna priznanja v delovni organizaciji, tudi več državnih priznanj in odlikovanj, mnogo planinskih priznanj, prejel je najvišje priznanje športne zveze Kamnik, in tudi bronasto ter srebrno priznanje občine Kamnik. Planinska Zveza Slovenija mu dodelila bronasto, srebrno in zlato odličje, leta 1993 pa je prejel tudi najvišje planinsko priznanje - svečano listino. Lahko hi še naštevali dobljena priznanja, ki jih je prejel zaradi svojega nesebičnega in prizadevnega dela. Planinski prijatelji, ki Slavka že dolgo poznamo, lahko rečemo, da je Zlato priznanje občine Kamnik dobil človek, ki ga vsestransko zasluži. Z njim se veselimo vsi njegovi sodelavci in mu iz srca čestitamo. S TANK SIMŠIČ Marku Prezlju srebrno občinsko priznanje Predvsem - ljubitelj gora Letošnji prejemnik srebrnega občinskega priznanja Marko Prezelj sodi v skupino mlajših ljudi, po dosežkih pa se uvršča v mednarodni razred priznanih alpinistov. Znan je kot odličen plezalec in dober organizator alpinizma v Kamniku. Kot večletni društveni delavec svoje bogate izkušnje posreduje mlajšim, kot načelnik alpinističnega odseka pa je že v preteklih letih sooblikoval lik alpinista in rod, ki rasle tudi z njegovo pomočjo, obetavno napreduje. Rodil se je v Ljubljani 13. 10. 1965. Osnovno šolo je obiskoval v Kamniku, kjer živijo njegovi starši, srednjo šolo končal v Ljubljani, diplomiral pa je na kemijski fakulteti. Leta 1994 je dobil pogodbeno zaposlitev na Ministrstvu za obrambo kot inštruktor alpinizma. Je poročen in z ženo imata štiriletnega sina. V planinsko življenje so ga popeljali starši. Ze kot sedemletni fantič je prehodil pot iz Kamnika v Podgorje do Tunjic pa vse do Kamniškega vr-ha.To je bila prva za njegova leta kar zahtevna tura, ki mu je ostala v nepozabnem spominu. Starši so njega in brata redno vodili v gore, JjSBj U vsako leto na za JH mkm htevnejše vrhove. V Marko Prezelj " Planinsko društvo Kamnik se je včlanil 1977. leta. Kot član društva je obiskoval domače gore, leta 1982 se je vključil v alpinistično šolo. Postal je mlajši, zatem starejši pripravnik, leta 1985 pa je bil sprejet med alpiniste. Plezal je v kamniških stenah, bil v Paklenici pri Zadru, hodil v Julijce, Dolomite in tudi v francoske Alpe. Leta 1987 je v 21. letu starosti odšel na prvo turo v Himalajo s prvo odpravo alpinističnega odseka PD Kamnik. Lotse Shar, osemlisočak, je bil cilj, vendar je vreme preprečilo vzpon, zanj pa je bila to velika šola in preizkušnja. Kar 60 dni SO bili priklenjeni na bazni tabor in takrat je presojal svoje zmogljivosti. Leta 1988 bil na 8200 m visokem himalajskem vrhu Co Oju. Vrh je dosegel po severni steni. Vse vzpone doseže brez dodatnega kisika. I .cta 1989 je v navezi z. Bclakom želel osvojili vrh Shisha Pangme, vendar ga zaradi Belakove bolezni nista dosegla. 1990je veliko ple zal v Dolomitih in slovenskih Alpah. Med najuspešnejše Marko uvršča vzpon na osemlisočak Kangchcnjungo leta 1991, ko sta /, A. Štremfljem dosegla vrh po novi smeri v alpskem stilu. Za ta uspeh sta kot prva na svetu dobila mednarodno alpinistično priznanje Zlati cepin. Takrat sta splezala iinli na sedemtisočak Talung. To je bil sploh drugi vzpon na tO goro. Leto 1992 Marko uvršča med zelo uspešne v svoji alpinistični karieri. Plezal je v Marmoladi, v Julijcih, Dolomitih, v jeseni pa sta bila z. A. Šlremfljein zopet v Himalaji, kjer sta kot prva splezala na vrh 7181 visokega Mcnluntscja. Leta 1996 so bili na vrsti ledni vzponi in zo pet Himalaja. Zaradi nesreče, dvakratnega zloma gležnja live noge, je bilo nadaljevanje odprave preprečeno, ostali udeleženci pa so dosegli cilj. Več kot poi leta ni mogel plezati, zato pa je potem uspešno nadaljeval plezanje v 1998. letu. koje več zimskih vzponov v francoskih Alpah uspešno zaključil, tega leta pa sta se s prijateljem pridružila nizozemski odpravi v Himalajo. Zaradi vremenskih težav nista dosegla načrtovanega izhodišča za vzpon na Shisha Pangmo, zato pa sla uspela preplezali dve novi smeri na dveh sedem tisočakih. Poleti je ob zaustavitvi gondolske žičnice na Veliko planino po vrvi splezal 180 metrov visoko v gondolo in pomagal pri reševanju 34 pomikov. Med obiski gora je veliko fotografiral, zalo ima celo zbirko izredno lepih motivov, ki jih rad pokaže in posreduje drugim na raznih pred slavilvah in predavanjih. Zaradi izrednih alpinističnih dosežkov gaje Olimpijski komite Slovenije uvrstil v mednarodni razred alpinistov. Planinska zveza Slovenije pa gaje v letu 1988 proglasila za najuspešnejšega alpinisla. Je tudi nosilec Bloudkove nagrB de in drugih Športnih priznanj. Dobitnik srebrnega občinskega priznanja Marko Prezelj je tudi aktivni društveni delavce, gorski reševalec, inštruktor alpinizma, pripravnik za gorskega vodnika, predvsem pa ljubitelj gora. Sedaj je ponovno prevzel dolžnost načelnika alpinističnega odseka. STANE SIMŠIČ Srebrno priznanje - mag. Aleš Horvat iz Podjetja za urejanje hudournikov Združujem teorijo in prakso, predvsem pa gre za pomoč ljudem Podjetje za urejanje hudournikov, katerega direktor je mag. Aleš Horvat, in sicer od leta 1996, že vrslo let skrbi za vzdrževanje, urejanje in gradnjo objektov ler naprav na vodotokih hudourniškega značaja. Zaradi osebne angažiranosti magistra Horvata pri odpravljanju posledic popiav v Kamniški Bistrici leta 1991 in 1998 in drugih zaslug podjetja, katerega direktor je, mu je občinski svet dodelil srebrno priznanje občine Kamnik. Podjetje za urejanje hudournikov skrbi za vse pritoke Kamniške Bistrice in ureja tudi Kamniško Bistrico nad Stahovico. Poleg tega pa skrbi tudi za pritoke Nevljice. Vsega skupaj je to 120 kilometrov strug. Poleg tega so sodelovali pri sanaciji več kot 50 plazov v Motniku, Špitaliču, Tunjicah, marsikje so našli povsem nove, netipske rešitve. Ravnokar se ukvarjajo s plazovoma v Zgornjem Molniku in Zajasovniku. Sodelovali so pri rekonstrukciji ceste v Kamniško Bistrico in pri sanaciji vodnih virov v celi občini. Skupaj pokrivajo 240 km2 vodozhirnih in hudourniških območij. Na pobočju Starega gradu so naredili zaščito pred padajočim kamenjem in mag. Horvat nam je povedal, daje ta objekt »strokovna špica« celo v evropskem okviru, saj zaščita lahko zadrži celo nekajkubične skale. Žal pa načrtovani sistem ni bil v celoti zgrajen. »Predvsem se ukvarjamo z varstvom pred hudourniki in erozijo. Taje lahko vodna, lahko gre za snežne, ali zemelj- ske plazove in tudi za skalne podore in padajoče kamenje. Naša naloga je predvsem vzdrževanje in upravljanje vseh leh območij, skušamo pa tudi sodelovati pri postopkih, ki se nanašajo na posege v prostor. Skušamo namreč določiti, katera so ogrožena območja, v katera se ne sme posegati ali pa z hkrali izvedenimi varstvenimi ukrepi,« pravi gospod Horvat. To se seveda nanaša npr. na gradnjo v poplavnih ali hudourniških območjih. Zaenkral tO rešujejo / mnenji in soglasji, kasneje pa naj bi imela vsaka lokalna skupnost zbrane podatke o teh conah. »Takšen vzorčen, študijski primer delamo v dolini Bislričiee Z namenom, d.i bi bolj podrobno določili nevarne cone. Ravno v kamniški občini smo s prevenlivo več dosegli kol drugje,« je še pojasnil gospod Horvat. Čeprav so ta dejstva morda na zunaj suhoparna, pa se za njimi skriva pomembno dejstvo to je usmerjanje razvoja in še več, varovanje življenj. Če plaz odnese hišo, je hudo, prav tako, če se li z. ncziivaio vanega pobočja usuje kamenje na glavo. Najmanj, kar se lahko /godi, je tO da boli! »Pri svojem delu združujem teorijo in prakso, predvsem pa skušam pomagali ljudem,« je zaključil mag. Aleš Ilor vat. Dodamo naj le še to, da gospod I lorval poučuje na Bio tehniški fakulteti in sicer predmet urejanje hudourniških območij. B. P. Kamniški OBČAN OB PRAZNIKU OBČINE KAMNIK 25. marca 1999 5 Gimnazija Rudolfa Maistra - srebrno priznanje občine Kamnik Ne predstavljamo si razvoja Kamnika z okolico brez kulturnega in znanstvenega prispevka naših maturantov! »Seveda, njega ne poznam. Eno leto je hodil pred mano.« »Ja, spominjam seje. kino leto je bila za mano.« Takšna je ena od »kamniških kod« medsebojnega poznavanja. V mislih pa imamo - kaj pa drugega kol našo staro, dobro gimnazijo. Skorajda vsi Kamničani, ki so (smo) hkrati tudi intelektualci, so (smo) nekdanji dijaki te šole. To pa tudi nekaj velja! V letošnjem letu je kamniška gimnazija prejemnica srebrnega priznanja občine Kamnik za pomemben vpliv na intelektualni in kulturni razvoj Kamnika. V utemeljitvi je med drugim zapisano: »Gimnazija je v svojem 50-lctncm obstoju vzgojila veliko priznanih znanstvenikov in kulturnikov. Na izobraževalnem področju dosega najvišje rezu I-tate, ki se izkazujejo v nadpovprečnih uspehih maturantov na maturi ... S svojim uspešnim organizacijskim in strokovnim delom je gimnazija Kamnik prispevala svoj delež k razvoju občine Kamnik.« Ob leni ne sinemo pozabiti na to, da ta šola že od leta 1970 nosi ime po generalu Rudolfu Maistru, ki s svojim rojstnim dalumom zadnjih nekaj let zaznamuje tudi občinski praznik. Ob tej priložnosti je nastal pogovor z direktorjem prof. Francijem Kimovcem in ravnateljico gimnazije prof. Veroniko Matjašič Kališ-nik. Lahko na kratko orišete 50-letno zgodovino kamniške gimnazije. Korenine gimnazijskega šolanja v Kamniku segajo v leto 1945. Takrat v Kamniku dobimo nižjo gimnazijo, V šolskem letu 1949/50 pa se nižji gimnaziji pridruži še višja in tako leta 1953 na gimnaziji dobimo prve maturante. Število oddelkov na gimnaziji narašča. Leta 1975 seji pridružila Se dva dislocirana oddelka Srednje pedagoške šole, šliri leta kasneje pa upravno-adniinislrativna šola. Tako Gimnazija Rudolfa Maistra prerasle v Izobraževalni center Rudolfa Maistra. Po letu 1980 se v Sloveniji prične uveljavljali usmerjeno izobraževanje. Gimnazijski program zamenja naravoslovno-matematični tehnik, ki v svojem bistvu še vedno ohranja gimnazijo. Približno deset let kasneje pa se ponovno v naš šolski center vrača gimnazijski program. Tako leta 1994 poskusno uvedemo maturo, od leta 1995 dalje pa gimnazijci vseh oddelkov po dolgoletnem zatišju ponovno opravljajo zrelostni izpit. Vsa leta svojega obstoja zelo skrbimo za kvaliteto pouka in tudi za dobro izobrazbo maturantov, ki je vidna v širšem šolskem in družbenem prostoru. Kakšno je število dijakov, ki so zaključili šolanje na vaši šoli? Šolanje v obdobju od leta 1949. ko seje vpisala generacija, ki je zaključila šolo leta 1952/53, do šolskega leta 1998/99 je zaključilo 3139 dijakov maturantov. Naj naštejemo nekaj znanih bivših maturantov kamniške gimnazije: pokojni Hubert Bergant, organisl in profesor, univ. prof. umetnostne zgodovine Mirko Juteršek, znanslve nik Franc Koncilja, univ. prof. Milan Trbižan, raziskovalec Franc Rode, univ. prof. zgodovine Miroslav Sliplovšek, univ. prof. Albert Juteršek, univ. prof. Pavla Mizori Oblak, napovedovalka Nataša Dolenc, prof. filozofije Valentin Hribar, teolog Rudolf Koncilja, dr. Ema Mivšek Mušič, pulmo-loginja, novinarka Mojca Drčar Murko, slikar Tomaž Per-ko in seveda še veliko drugih. Kako lahko ovrednotite prispevek vaših dijakov kamniški občini? Večina našiti maturantov, ki pridobijo akademske nazive, se vrača v Kamnik. Svoje strokovno znanje vgrajujejo v svoj domači kraj, saj je pripadnost, ki jo čuti vsak intelektualec do svojega kraja, gonilna sila njegovega razvoja. Ne predstavljamo si razvoja Kamnika z okolico brez kulturnega in znanstvenega prispevka naših maturantov... Kakšno je vaše sodelovanje ali sobivanje z lokalnim okoljem? Kako pripravljate bodoče intelektualce na to, da bodo nekoč upravljali tudi z usodo naše občine? Bodoči intelektualci, ki se »kalijo« na naši gimnaziji, bodo imeli (če jim bo dano) tako v sedanjosti kot v prihodnosti pomemben vpliv na razvoj Kamnika in širše okolice. Včasih pozabimo nanje in lako se nam dragoceni intelektualni potencial, ki je na dosegu naše roke, izmakne v drugi kraj. Želeli bi, da bi imela lokalna skupnost večji posluh za izredno nadarjene dijake in da bi nam pomagala, da jim v domačem kraju omogočimo intelektualno rasi in jih m tudi za držimo. Marsikaterega nadarjenega maluranla po končanem šolanju, žal, za vedno izgubimo. Brez lastnih, domačih intelektualcev si enostavno ne moremo zagotovili uspešnega razvoja občine. Rezultati maline so v kamniški gimnaziji visoko nad državnim povprečjem, vsako lelo nekaj dijakov preseže mejo 30 točk irfse uvrsti med najboljše slovenske maturante. Kljub tem rezultatom in dobrini pogojem za izobraževanje nas preseneča, da se nekaj najboljših učencev ob prehodu iz. osnovne šole v gimnazijo raje odločijo za io lanje izven domačega kraja. Pomembna dejavnika, ki bi lahko dodatno vplivala na odločitev, sta tudi varnost šole in osebnostni razvoj posameznika. Menimo, da bi lahko posamezniki še marsikaj storili, da bi naši bodoči dijaki bolj začutili pripadnost šoli v okolju, v katerem živijo. Dijaki, ki so že vključeni v naš center, pa to pripadnost čutijo in jo tudi negujejo. Z bolj vidno podporo Kamničanov in okoličanov bi gimnazija resnično uživala status, ki ji nedvomno pripada. B. P. V. Profesorski zbor šolskega centra Rudolfu Maistra Kamnik in 125-letnica rojstva generala Maistra ter 504etnica filatelističnega društva »L Vavpotič« Kamničani smo Zfifo ponosni na življenjsko tlelo generala in pesnika, častnega občana Kamnika. Rudolfa Maistra. N:i 125. jubilej rojstva se mesto Kamnik še posebno priprav Ija. Te proslavi' bodo v Kamniku in drugotl se posebno slovesne. Občina Kamnik se zaveda pomena in dela generala Maistra ■/,:: Slo vence z osvoboditvijo Maribora, del Štajerske in Koroške, M pa muhi suhih kot vojna osebnost, bil je tudi pesnik, ki je spesnil tako lepe pes mi. tla je marsikatera ponarodela, npr. »Zttvrski fantje* pesem, ki je ludi uglasbena in jO naša hira neštetokrat uvršča v svoj koncertni program. Prav zato moramo Kamničani prikazati pesnika in vojaka v vsej njegovi slavi' /al za 125-letniCO ne bo obnovljena fasada rojstne hiše na Šulni, prav tako ne bo obnovljena sjiominska plošča, !•■ i je prvotno imela lep, bel okvir z grbom na zgornji stranici. Da rojstna hiša še ni urejena, je več vzrokov. Kamniški filatelisti letos praznu- 50 let r. H'mMHb* Kamnik i ■ Jl"*li V počastitev občinskega praznika izdana kuverta s sliko Maistrove rojstne hiše s ploščo, priložnostnim žigom in znamko. jemo 50-letnien društva I. Vavpotič Društvo je že imelo (llieni zbor. 50 po VTBtl, prav na rojstni dan umetnika i.ii potica. 21. februarja um Na zboru Smo počastili tudi generala Maistra tako, da smo se odločili, da organiziramo tretjo (ilalelisiičim razstavo v Kamniku. Otvoritev lin III. septembra 1999 ob 17. uri nad kavarno Veronika in to med Dnevi narodnih nos v Kamniku. Povabljena bodo tudi vsa filatelislična društva iz Slovenije, župan Smolnikar pa bo sJoves-no odprt razstavo. Filatelisti Kamni ka pa bomo ob 29. marcu, praznik u občine Kamnik, izdali posebne kuverte s sliko rojstne hiši' in plosee pri izdaji so nas finančno podprli Občina Kamnik, Cale.it, Nova Ljubljanska banka in SKli. Apeliramo, da bi ustanove in podjetja ter občina podprli našo pobudo, /a 29. marec je pošta Slovenije že izdala posebno znam ko z likom generala Maistra po 70 sit. Na rojstni dan bosta imela pošta Slovenije in Kamnik poseliem poštni žig. Tiskanje posebnih kuvert za občino in laliko tudi za podjetja ho po udarilo maistrovo jtočastitev. Že ta kratek oMs priprav na počastitev generala dovolj pove. kakšno pozornost filatelisti in občina ter Kamničani posvečamo jubileju II. Maistru. Dna daljnjih pripravah na te slovesnosti bomo še poročali! N. SADNIKAR, dr. med. Bronasto občinsko priznanje Matični knjižnici Kamnik Na aktivnega člana 40 izposojenih knjig, na prebivalca pa 8 Kakšno bi bilo življenje brez knjig, Informacij, brez spomina? S to mislijo se lahko zazremo tudi v kamniško knjižnico ki letos praznuje HO let svojega obstoja. Občinski svet Občine Kamnik ji je v letošnjem letu pode/// bronasto priznanje /trav za 50-letno uspešno delovanje na področju izobraževanja, kulture in informatike. Iz majhne knjižnice se je razvila v sodobno in strokovno organizacijo. Več, o tem nam je povedala direktorica knjižnice prof. Breda 1'odbrežnlk Vukmir. Kakšne spremembe je knjižnica doživljala v dolgem obdobju 50 let? Predvsem je neprestano raslla in bogatila svoj knjižni fond ter bogatila svojo ponudbo dejavnosti za vse prebivalce kamniške občine. Razvijala se je v skladu z razvojem stroke in prostorskimi danostmi In za ta trenutek v zgodovinskem razvoju kamniške knjižnice lahko rečemo, da je nadgradila prizadevanja vseh tistih, ki so se v teh dolgih desetletjih trudili zanjo, tako da je postala moderna, strokovna In zmožna poleg knjižnega gradiva posredovati tudi različne vrste informa- _ cij Nastala JeJeta 1949, Imenovala pa se je Centralna sindikalna knjižnica, delo pa je v prostorih bivše občine j)revzela Stanislava Završnlk. Potem se je selila v prostore nad današnjo kavarno Veronika in leta 1950 je prešla pod okrilje DPD Svoboda, leta 1958 se je priključila Delavski univerzi, leta 1962 pa seje osamosvojila in poslala Ljudska knjižnica Kamnik. Takrat Jo Je vodila prof. Tina Rom-šak. Istega leta je vodenje prevzel prof. Srečko Zabrlč, ki je bil potem dolgoletni vodja kamniške knjižnice. Leta 1909 seje preselila v stavbo na Kolodvorski ulici In zaradi novih prostorov, dobre lokacije pa tudi zavzetega dela je bil to velik razvojni napredek. Leta 1978 je prišb do združitve v Kulturni center in preimenovanje iz ljudske v Matično knjižnico. V tem času je vodja knjižnice kamniško javnost že začela opozarjati na nemogoče prostorske pogoje, ki so ovirali tlelo knjižnice. Leta 1983 so bili narejeni tudi Idejni osnutki za preureditev prizidka k samskemu domu, kjer naj bi knjižnica dobila nove prostore, vendar je stavbo odkupiJ MrM Vtok. zato so načrti splavali po vodi Leta 1986 je Srečko Zabrlč opozarjal na osamosvojitev knjižnice v novih prostorih v tedaj izpraznjenem zdravstvenem domu Leta 1991 /<• knjižnica končno dobila nove prostore In se osamosvojila.' Kako bi utemeljili pomen vašega delovanja za občl- nlcl In skoraj 8 izposojenih knjig, je pomembno. In še nekaj - pri tem ne gre le za Izposojo zabavnega branja, saj opažamo, da se v enakem številu kot leposlovje Izposoja tudi stroka. Danes klasično izposojo spremljajo tudi druge dejavnosti, kajne? Ta Je še vedno temelj našega dela. ker branje knjig nI izpodrinilo računalniško komuniciranje, čeprav je ves svet zdaj globalna vas. Prav spodbujanju branja in zanimanja za knjigo namenjamo tudi druge prireditve: Kamniške večere, srečanja z ustvarjalci predstavitve knjig In literarne večere, pravljične In igralne urice s knjigo, ustvarjalne delavnice, delavnice branja, skupaj z vrtcem izvajamo pred-bralno značko.... Da bi povečali dostopnost knjig, smo uvedli potujoč® knjlžnku ki vozi po različnih krajih, kar je po mojem mnenju zelo pomembna kamniška pridobitev. Ravno zdaj se dogovarjamo in načrtujem) nov projekt z naslovom Knjigo na dom - ta bo namenjen tistim, ki zaradi bolezni ali starosti ne morejo sami do knjig, izposo- Mogoče bodo sie\ tlke povedale i ttč kiti mojo mnenje: v letu smo imeli 78.602 enoti, knjižničnega gradiva (poleg knjig še avdio, video kasete, zgoščenke. CD-romi, časopisi, revije), kar pomeni 2,6 gradiva na prebiral™ alt 13.6 na aktivnega člana. Teh je bilo v prejšnjem letu okrog 6000. kar je približno 20% prebivalstva. Na prebivalca občine Isem je vključena še Komenda) pride \mvprečno 2,9 obiska bodisi zaradi izposoje bodisi zaradi obiska prireditve. Na aktivnega člana knjižnice je v lanskem letu prišlo 40 enot izposojenega gradiva, na jtrebivulca občine pa 7,8 enote. Izposoja se je v lanskem letu precej povečala In sicer smo izposodili več kot 233.000 enot. To. da v po-vprečju pridejo ne prebivalca skoraj trije obiski v knjiz- Kolektiv Matične knjižnice Kamnik jali pa jim jih bodo mladi prostovoljci. Bralci lahko prek internelske povezave od doma j>regledu]ejo našo bazo podatkov In preverjajo, katere knjige imajo Izposojene in do kdaj. Kmalu pa bo mogoče prek Interneta podaljševati rok Izposoje in rezervirati ter naročati knjige. Omogočamo jim tudi dostip Jo drugih bar. podatkov doma m po »vetu. Tudi deskanje po Internetu Je pri nas omogočeno in to le za 100 SIT na uro. In še nekaj o branju. Kako to vpliva na posanv/in kovo življenje? Vsi verjamemo, da je branje, tudi leposlovja, pomembna dejavnost, še zlasti, če so bralne navade tako utrjene, da se ohranijo tudi pri odraslem bralcu. Ob branju spoznavamo, si širimo obzorje, se soočamo z novimi resnk:a-mi. se ucimu. Druffa razsežnost je etična - ob branju namreč ves Cas preverjamo nafta življenjska sta/IsCa. načela, si gradimo vrednote, kritičnost In zmožnt>st presojanja. 'Protjtt nmmaostje estetska, saj v napisanem prepoznamo tudi lepoto. Branje je temelj Ižobrarbc. ta pa je odločilne pri Izbiri življenjskega stila, tudi s sttclalnega gledmu. Poleg lega je branje razvijanje sposobnosti empaUjo Cki-vek brez te sposobnosti, da torej lahko čuti z drugimi, da je sočuten, ni dober človek, (dede na vse io lahko tete mu. da Ima knjižnica v svojem lokalnem okolju prav poseben namen In tudi daljnosežen vpliv s tem. da oblikuje knjižno zbirko za svoje bralce in zlasti za p/tenclalne bralce, torej tiste, ki še niso uporabniki knjižnice. S. M. Razstava upodobitev Rudolfa Maistra ob 80-letnici bojev za slovensko severno mejo Podoba vojaka Ob 80-letnici bojev za Maribor in slovensko severno mejo (1918-1919) so v Pokrajinskem muzeju v Mariboru pripravili razstavo fotografij in likovnih del z upodobitvami našega rojaka, katerega 125-let-nico rojstva slavimo letos, generala m pesnika Rudolfa Maistra Vojano-va. Poleg nekaj desetin Maistrovih fotografij iz. vseh obdobij njegovega življenja in likovnih upodobitev iz časov dvajsetih let našega stoletja, ko je bil legendarni poveljnik prostovoljcev - borcev za našo severno mejo na višku svoje slave, na razstavi v Kulturno informacijskem centru Mestnega muzeja Ljubljana lahko vidimo tudi nekaj predmetov, povezanih z vojaško osebnostjo Rudolfa Maistra. Med njimi sta tudi njegova avstroogrska častniška kapa, ki naj bi jo Maister nosil ob zlomu monarhije, in zlomljena avstrijska častniška sablja. Kot ugotavljajo avtorji razstave (Sergej Vrišer, Andreja Vrišer in Sašo Radovanovič), je prvi v vrsti ohranjenih Maistrovih portretov relief medaljerja in kiparja Antona Severja iz leta 1919. Leta 1926 pa je Maistra portretiral Nikolaj Pirnat, ki naj bi po mnenju nekaterih s to skulpturo dosegel vrh svojega kiparskega opusa. Odlitek tega Maistrovega kipa danes spet stoji v avli mariborske občine, v stavbi nekdanjega Maistrovega poveljstva. Na razstavi (glej sliko) pa lahko vidimo odlitek tega kipa. ki ga hranijo Maistrovi svojci v Mariboru. Rudolfa Maistra je leta 1926 v bronu upodobil tudi Nikolaj Pirnat. »Vsakič, ko si ogledujem ta Maistrov kip, se zavem, da sv bila z njim in njegovim časom povezana naša narodnostna upanja in že tudi slutnje gorja, kije kmalu sledilo,* je ob razstavi zapisal zgodovinar in soavtor razstave Sergej Vrišer. Maistrove fotografije iz let 1919 in 1920, spodaj levo Maistrov portret, deli) Pranja Slerleta iz leta 1924, v sredini relief, ki ga je za medalje Maistrovih borcev leta I9(>H v Ameriki zasnoval France Goriš. Poleg osnutkov za Maistrov spomenik v Ljubljani, za katerega oblikovanje je bil na natečaju izbran kipar Jakov Brdar in zanj še ni znana lokacija postavitve, so na razstavi predstavljeni tudi posnetki spomenikov in plošč generala Maistra, ki so postavljeni v slovenskih krajih, povezanih z Maistrom. Med njimi je tudi posnetek kamniškega spomenika iz leta 1971, delo kiparja Antona Sigulina. Vsekakor je zanimiva razstava, ki bo odprta do 27. marca, vredna ogleda, saj je to obdobje, zaznamovano z našim rojakom Maistrom, pomemben del naše narodne zgodovine. FRANC SVETELJ 6 25. marca 1999 KULTURA Kamniški OBČAN MATIČNA KNJIŽNICA KAMNIK Peklenska gugalnica Sanje Rozman Dragi prijatelji slovenskega knjižnega kviza! Leto je minilo in februarja smo pričeli reševati novi, drugi slovenski knjižni kviz. Lansko teto smo prvi slovenski knjižni kviz namenili Otonu Župančiču in Beli krajini. Na ta način ste spoznali njegova dela, življenje in lepote Bele krajine. Letos mineva 150 let, odkar je umrl pesnik France Prešeren in to je tudi vzrok, da je letošnji kviz namenjen prav njemu in Gorenjski. Vprašalnik je razdeljen na dva dela. Prvi del vsebuje 7 vprašanj, ki so zelene barve, in so namenjena učencem razredne stopnje. Drugi del kviza vsebuje 13 vprašanj, ki so obarvana z rdečo barvo, in so namenjena učencem predmetne stopnje. Rešitvi celotnega kviza sta dve samostojni gesli, ki sta vzeti iz poezije dr. Franceta Prešerna. Pravilna rešitev kviza je torej samo prvo geslo, samo drugo geslo ali pa obe gesli skupaj. Vprašalnike lahko dobite v šolskih knjižnicah ali na pionirskem oddelku Matične knjižnice Kamnik. Sestav-ijalci kviza pa so letos poskrbeli za prijetno presenečenje, saj je kviz sestavljen v obliki družabne igre, kije zelo podobna igri Človek, ne jezi se! Dragi prijatelji, v obliki igre boste v družbi prijetneje reševali kviz in spoznavali skrivnosti Gorenjske ter pesnitve velikega slovenskega pesnika! Kviz poteka do septembra letošnjega leta. Zaključna prireditev bo l7. septembra v dvorani knjižnice. Če boste pobrskali po spominu, se boste spomnili, da nas je na lansko-lemi zaključni prireditvi obiskal Adi Smolar in skupaj z njim smo prepevali njegove priljubljene pesmi. Nekateri izmed vas ste vse njegove pesmi znali na pamet! Izmed 491 rešitev smo izžrebali 21 srečnih nagrajencev, glavna nagrajenka Brigita Naskovska pa se je v mojem spremstvu udeležila snemanja televizijske oddaje na Televiziji Slovenija. Tudi letos se bo glavni nagrajenec v spremstvu knjižničarke udeležil snemanja televizijske oddaje. Prav tako pa borne) pripravili lepo priredi- tev, in kot vedno, tudi zanimive in bogate nagrade! Prijatelji kviza! Če boste pri reševanju kviza naleteli na probleme, se obrnite na šolsko knjižničarko ali knjižničarko na pionirskem oddelku Matične knjižnice Kamnik, kjer smo vam pripravili čitalniško gradivo, ki vam bo v veliko pomoč pri iskanju odgovorov na zastavljena vprašanja. To gradivo ni namenjeno izposoji na dom, temveč ga lahko uporabljate samo na oddelku! Želimo vam veliko sreče pri reševanju kviza! TATJANA TRATNIK V mesecu praznovanja žensk, saj marca slavimo vse žene in matere, je Kamničanke - čeprav je bil moški del tudi povabljen, je bil v precejšnji manjšini - Matična knjižnica Kamnik razveselila s predstavitvijo nove knjige založbe Vale-Novak, trenutne uspešnice številka ena ter s pogovorom z avtorico Peklenske gugalnice, z dr. Sanjo Rozman. Pisateljico in zdravnico Sanjo Rozman je vsa Slovenija dobro spoznala z njenim knjižnim prvencem Sanje o rdečem oblaku, s katerim je bralca vpeljala v svoje skrite kotičke srca in predstavila problem žensk, ki preveč ljubijo. V pičlih treh letih je poleg ome- DKD Solidarnost - 80 let Zvoki violine in klavirja so se prepletu z moškimi glasovi matična knjižnica kamnik OBVESTILO 0 PRAVLJIČNIH URICAH NA POTUJOČI KNJIŽNICI četrtek. 1. aprila, ob 18. uri v šoli Tunjice petek. 2. aprila^ ob 17. uri na Krivčevem, v šoli Gozd ponedeljek. 12. aprila, ob 17.30 v Osnovni šoli Šmartno četrtek. 15. aprila, ob IS. uri v šoli Sela četrtek. 22. aprila, ob 18. uri v šoli Motnik ponedeljek, 26. aprila, ob 18. uri v kulturnem domu Ijize Pravljičarka Jana Pogačar bo otrokom povedala pravljico Ko so bili krokarji še pisani (založba Epta). Cena pravljične ure: 200,00 SIT Otroci naj s seboj prinesejo copate! V okviru praznovanj letošnjega 80-letnega jubileja DKI) Solidarnost je Moški pevski zbor DKD Solidarnost v petek, 5. marca, v galeriji Veronika pripravil uvodni koncert v letošnje proslavljanje, ki bo potekalo skozi celo leto. V goste so povabili violinistko Anastazijo Gorenc in pianistko Vlasto Doležal Rus, ki sta s svojim igranjem popestrili cel večer. Moški pevski zbor DKI) Solidarnost pod umetniškim vodstvom Sebastljana Vrhovnika se je zbranemu občinstvu v polni dvorani predstavil s štirimi pesmimi oz. petimi, saj je poslušalstvo zahtevalo dodatek. Letošnje leto bo za oevce zbora kar naporno, saj načrtujejo kar nekaj koncertov, zato je bilo prijetno prisluhniti, kako se ogrevajo in izpopolnjujejo svoj repertoar za novembrski koncert, ki ga bodo pripravili skupaj z ženskim delom DKD Solidarnost In bo hkrati predstavljal tudi vrhunec celoletnega praznovanja. Zvezdi večera sta bili gostji, ki sta v uvodnem delu koncerta zaigrali Mozartov menuet lz Male nočne glasbe in njegov Koncert v G-duru. Violinistka Anastazija Gorenc je diplomantka ljubljanske Akademije* za glasbo in članica Simfoničnega orkestra Domžale-Kamnik ter Komornega godalnega orkestra Carnium. Priznana pianistka Vlasta Doležal Rus dela kot ko-repetitorka na Akademiji za glasbo v Ljubljani in koneertira z znanimi solisti. V zaključku večera sta predstavili poskočno skladbo Klfentanz skladatelja Jenkinsona in Meditacijo skladatelja Masseneta. Preživeli smo prijeten glasbeni večer, kar pa je že na začetku naznanil eden izmed pevcev s pesmijo Simona Gregorčiča Moje gosli. Gosli s klavirjem so odzvenele, moški glasovi pa še zdaleč ne, zato povabljeni na njihovo praznovanje častitljive obletnice. BOJA NA KLEMENC TURISTIČNO-INFORMACIJSKI CENTER OBČINE KAMNIK GLAVNI TRG 23, 1240 KAMNIK TEL: 061/831-470, FAKS: 061/818-119 E-mail: infocenter.kamnik@siol.net http://www.kamnik.si KOLEDAR PRIREDITEV zvezi kulturnih organizacij kamnik Japljeva 2, Kamnik, tel. 831-612 Petek. 26, marca ,ob 19,30 Nedelia. 28. marca, ob 15. uri Kulturni dom Srednja vas M. Archard: ODKRITOSRČNA LAŽNIVKA komedija v treh dejanjih Izvedba: Gledališka skupina KD Srednja vas, Tuhinjska dolina Režija: Matjaž Koncilja Petek. 9. aprila 1999. ob 19. uri Galerija Veronika, Kamnik Odprtje razstave: Greta BOLTAR, slike Razstava bo odprta do 5. maja, vsak dan od 10. do 12. in od 16. do 19. ure, ob nedeljah samo dopoldan. MATIČNA KNJIŽNICA KAMNIK ljubljanska 1, Kamnik, tel. 812-597 Petek. 2. aprila 1999. ob 17. uri Zaključna prireditev likovnega in literarnega natečaja. Na prireditvi bo odigrana igrica Tatjane Tratnik - Miha in njegovo jutro, nastopil pa bo tudi Smolnikar Band. Vsako sredo ob 14. uri Vila ČIRA-ČARA: umetniško-ročna delavnica. Vodi prof. Rosana Klein-dienst Premk Vsako sredo ob 10. uri Igralne ure z BIBAMI. Igralne igrice za predšolske otroke od 3. leta dalje. Dvorana Matične knjižnice Kamnik. Vodi: ga. Helena Sterle. Cena: 200 SIT. Vsak drugi četrtek ob 18. uri Pravljične ure v dislocirani enoti Matične knjižnice v Šmarci. Cena: 200 SIT. Vsak ponedeljek ob 18. uri Pravljične ure, igralne ure, delavnice v knjižnici Kamnik. Vodijo: Jana Pogačar - pravljične ure, A. Štorman - igralne ure, Lea Frleta in Milena Lampret - delavnice. Cena: 200 SIT. Vsak petek ob 18. uri Pravljične ure na Duplici. Prebiranje pravljic in animiranje otrok. Prostori KS Duplica. Vodi ga. Helena Sterle. Cena 200 SIT. KULTURNI CENTER KAMNIK Muzejska pot 3, Kamnik tel. 817-647, 817-662 Grad Zaorice Razstava ŽLAHTNI PURGARJI KAMNIŠKI - najpremožnejši meščani Kamnika v drugi polovici 19. stoletja. Odprto: od torka do sobote od 9. do 12. ure in od 16. do 18. ure, nedelja od 10. do 13. ure. Informacije po telefonu.: 061 / 817-647. PRIREDITV MLADINSKEGA CENTRA Mladinski center - Družinski klub in Klub staršev. Inf.: Helena Sterle, tel.: 815-477 Sreda. 31. marca 1999. ob 17. uri Matična knjižnica Kamnik Velikonočni zajček (družinska likovna delavnica) Sobota. 3. aprila 1999. dopoldne Šutna - boljši trg otroških knjig Sreda. 7. aprila 1999. ob 18. uri Matična knjižnica Kamnik V svetu pravljic (urica s pravljičnimi junaki; lutkovna improvizacija) ŠPORTNE PRIREDITVE Tek na Sv. Primož Sobota. 27. marca 1999. ob 10. uri Tek poteka po cesti, dolžina 4 km, višinska razlika 500 m, startnina 1000 SIT. Organizacija: Lado in Ivan Urfi, tel.: 812-318, 825-337. DRUGE PRIREDITVE VESELO V POMLAD Sobota. 27. marca 1999. ob 19.30 Kulturni dom Šmartno v Tuhinju Nastopili bodo: ansambli Boh-pomagej, Ben Hur, Fantje iz vasi, Stroržič; pevka Barbara Koblar; ci-trarka Nada Pavšin, OŠ Šmartno in Mešani pevski zbor Mavrica. Žrebanje nagrad! Organizacija: KS Šmartno v Tuhinju, inf.: g. Tone Rajsar, telefon.: 847-222. TEHNIKA KRASENJA BELOKRANJSKIH PISANIC Sobota. 27. marca 1999. ob 17. uri in nedelia. 28. marca 1999. ob 15. uri Budnarjeva hiša v Zgornjih Palovčah Informacije: ga. Iva Šubelj-Kramar, tel.: 812-062, 041/545-580. NAGRADNI HITROPOTEZNI ŠAHOVSKI TURNIR Ponedeljek. 29. marca 1999. ob 17. uri Društvo upokojencev, Kolodvorska 5, Kamnik Organizacija: Šahovsko društvo Kamnik, inf.: g. Albin Štrajhar, tel.: 831-844. VELIKONOČNA RAZSTAVA Sreda. 31. marca 1999. ob 1930 V kapeli v starem župnišču na Šutni, Kamnik Organizacija: Medžupnijska Karitas, inf: ga. Metka Mali, tel.: 813-907. ODKRITJE PLOŠČ ŽRTVAM DRUGE SVETOVNE VOJNE Nedelia. 11. aprila 1999, ob 10.30 Šmartno v Tuhinju Nastopili bodo: Cerkveni pevski zbor in recitatorji. Organizacija: Župnija Šmartno v Tuhinju, inf: g. Tone Rajsar, tel.: 847-222. KONCERT »ROČK ŽUR« Sobota. 17. aprila 1999. ob 21 .uri Športna dvorana Kamnik Nastopili bodo: Đavoli, Ročk NBand, Leteči odred Organizacija: N. K. Flok Komenda, inf.: g. Zamik, tel.: 831-505. njenega romana in dela Zaljubljeni v sanje izdala žc svojo tretjo knjigo, v kateri brez dlake na jeziku razloži bralcu, kako lahko postane odvisen od hrane, seksualnosti, dela, iger na srečo, nakupovanja ter zadolževanja, sanjarjenja in televizije, duhovnosti, odnosov, pri tem pa tudi svetuje, predlaga rešitev iz, začaranega kroga. Dr. Rozmanovi so po predavanju mnogi čestitali in ji zaželeli še veliko dobrega. V torek, 9. marca, je polna dvorana knjižnice poslušala pripovedovanje gospe dr. Rozmanove o problemih zasvojenosti, po tihem pa verjetno tudi pričakovala nasvet ali rešitev svojega problema. Ne-nadejano smo doživeli pretresljivo izpoved obiskovalke, ki si je s svojim pogumom in zbrano močjo, da je spregovorila o svojem problemu pred množico, res zaslužila topel objem gostujoče avtorice in spodbudo s strani občinstva. Ciničnega obiskovalca bi lahko vse skupaj spominjalo na poslovenjeno verzijo oddaje Oprah, vendar tudi kaj takega potrebujemo, saj se Slovenci neradi pogovarjamo oz. soočamo s svojimi problemi. Dr. Sanja Rozman je prek svoje lastne zasvojenosti na hudomušen, pa tudi resen in zanimiv način predstavila svoje novo življenje, ki ga praznuje od 21. I. 1991, koje zaprosila za pomoč dr. Rugl ja, zdravljenje pa prenehala z izdajo svoje prve knjige. Sedaj kot terapevtka vodi dve skupini, svetuje v reviji Viva, vse to pa ne pomeni, da je že ozdravljena, kajti ta proces poteka vse življenje. Zanimivo razmišljanje, strokovni odgovori na zastavljena vprašanja so ustvarili prijetno vzdušje in pustili globok vtis in navdušenje pri obiskovalkah in obiskovalcih, kar se je pokazalo na koncu, ko je imela ga. Rozman kar nekaj dela s podpisovanjem knjig in sprejemanjem čestitk. Sanja, hvala ti, da si tako bogata (v duhu seveda), da deliš z nami svojo zgodbo, nudiš oporo in usmerjaš korake na pravo pot. BOJANA KLEMENC Pogovor s Sanjo Rozman En sam \mgumje, ki zmore spremeniti življenje: pogum pogledati vase. Sanja Rozman je zdravnica in hkrati vodi skupine za zdravljenje odvisnosti od hrane, seksualnosti, dela, iger na srečo, nakupovanja ter zadolževanja, sanjarjenja in televizije, duhovnosti, odnosov... Izšle so tri vaše knjige, vsaka ima svojo vsebino, najbolj je iskana Peklenska gugalnica. Zakaj? To je moja najnovejša knjiga. Prva z naslovom Sanje o rdečem oblaku je razprodana (7000 izvodov), druga, Zaljubljeni v sanje (5000 izvodov), prav tako, tretja pa je izšla že v ponatisu. Ali se vsebina vaše tretje knjige bistveno razlikuje od prejšnjih? To je priročnik za zasvojene oziroma za pomoč nekomu, kije zasvojen. Prvi dve sta bili osebno izpovedni, vendar obarvani s to tematiko. Ali ob službi zmorete še pomagati odvisnikom? Očitno zmorem, ker mije to pomembno in si to vzamem seveda na račun drugega, ker mije pomembno. Določene stvari na tem področju sem toliko razvila, da mije to pomembno. Kako se na vaše delo odziva družina? Imate otroke in moža? Ja, imam tri hčere, starejši dve sta puberletnici. Jana in Barbara sta zadovoljni, če me ni preveč doma. Stari sla 19 in 15 let, Kalja pa ima leto in pol in pazim na to, da sem čim manj odsotna. Kombiniramo, v družini je vedno kdo doma, da se ukvarja s Kaljo. Mož. je toliko zrel, da ve, da ljubezen ni odvisna od fizične prisotnosti. Prihaja do fizičnih problemov, ko se nakopiči preveč dela in se vsi jezimo. Kako dolg je vaš delovnik? Poglejte na uro, sedaj je 21.40 in še vedno nisem doma. Vstala sem ob šestih zjutraj in imela sem tudi nočno, saj se je Katja prebujala vso noč. Koliko časa je minilo, odkar ste se zdravili pri dr. Ruglju? Ponovno sem se rodila leta 1991, ko sem se odločila za zdravljenje, kije trajalo dve leti. Kdaj ste ustanovili terapevtsko skupino za pomoč odvisnikom? Po prvi knjigi, kije izšla leta 1993. Takrat meje ogromno ljudi po iskalo in se je kar sama ponudila možnost, da se srečujemo. Koliko ljudi je trenutno v vaši skupini? Dvakrat po trideset in petnajst na čakalni listi in vsak dan še kdo pokliče. Vsekakor z. veliko težavo zavrnem pomoči potrebne, vendar pa več kot toliko ne zmorem. SAŠA KOS fSLS Slovenska ljudska stranka Voščimo prijetno velikonočno praznovanje, ki naj vse duhovno obogati. Obenem voščimo ob občinskem prazniku! SLS PODRUŽNICA KAMNIK Kamniški OBČAN POGLEDI 25. marca 1999 7 Iz torbe Krištofovega Pepeta II. ČIK-FIKS-MIKS: Pomlad prihaja Z okrogle mize OŠ Marije Vere o dograditvi šole in prehodu na enoizmenski pouk jr>r.v /c, iln pomlad prihaja v dele M\ lt>. Tu nam dokazuje ludi vedno bolj fivahen utrip kamniške Šotne, zlasti v noinih m tih. In. kar se je po dogajalo V starem Kamniku v petkovi ttOČi, 5. mano, hi hiln kur z.u ne kaj »dostojnih" spolov z.u znano popevko Celo ulit a miri. Ruvanje pro milnih znakov, prevračanje belim skih kuril, razbijanje vrat, črepinje po pločnikih in parkih so bili poteg divjega rjovenja in cviljenja znaki, ki SO Kamničtmoni preko slotnijc min dih razposajencev v nočnih urah oznanjali prihajajočo pomlad. Vse se je odvijalo poti geslom CIK-IIKS MIKS, ki je .opisano na železniški postaji. Kimmičnni so se spraševali, kje so gasilci, da bi vsaj molu »po šprietdi« razgrele glave, če že poli enjev ni bilo od nikoder, ilti l>i posne H kakšen film za sodnika zo /neki.i ke... *r&' Letos pravijo, da bo regrat na podgorskem polju še posebno dobro uspeval, saj ima dovolj svetlo be zn rast tudi v nočnem času. Desetmetrska svetilko no dupliškem parkirišču namreč nese kar do srede podgorskih njiv. Prav nič ne bi škodilo, če hi celotno svetlobo namenili le nepridipravom, ki ponoči tako radi stikajo po jeklenih konjičkih... Cc bo ob odprtju novega mostu v Kamniku po županovih besedah res mi voljo trisln ••zaslonjklohas--. potem pravijo, da bodo minuli celo »z.astonjklobuso« dobili le tisti, ki so skoraj vsak dan »nadzirali« delavce pri gradnji mostu. Nekateri bojda ni so manjkali niti en dan. Ostali pa se bodo morali zadovoljiti s polovičko, (hi bodo /m zato lahko srknili kak glažek več. samo ne sredi mostu, pač pa na tržnici... Jfo sije kulturni minister zadnjič M\.prek polomljenih vej utiral pot no Mali grad, si je verjetno mislil: «Vn sn res revni tile Kamnitimi, tlu še za enega klošarja nimajo, ki bi jim očistil najbolj cenjeno kulturno znamenitost.« 'Auto je oh vratih gruihi Ir ih i udaril s pestjo pn steni, tlu bi prebudil malograjsko Veroniku, nuj spusti iz svojega zaklada kak cekin nuli zu te namene... 't\Jedavm> legti SO občinarjipriseg 1 V li mi KRK, ki jim ho valil nnvu podjetja, medtem ko stara umirajo. Sciluj pa tudi o KRK-u uli, kot so dejali, o kamniški nevojni koaliciji ni več nič slišali. Da le ni ludi ta umrla, preden seje sploh rodila. Pa kaj, sedaj bo moderna LTO, tudi namesto TlC-a in PlC-a, dokler spet ne bo- mo pogrunlali kaj novega. Pomembno je. du ima tlelo vsuj birokracija... jy'ujpomeni, daje nu zutuivi kuni M\niških sindikatov in KKK v počastitev dnevd Ženu v Kinu Dom igral ansambel z imenom Od danes do jutri, vedo sumo tu gum atorji. Mi pu sumi> Ugibamo, da so bili m morda upokojenci ali pa nekdanji delavci llarutane na čakanju od danes do jutri. Nihče pa ni povedal, kako so se počutile slavljenke, ki jim je igral ansambel s takšnim imenom. re dni nus z velikih reklamnih lu bel in iz reklame za HOV regijski tednik Naša kmniku pozdravlja napis ■■Kamnik: Kdaj enotna vozovnica?« Cc bodo luku »aktualni* imh njihovi prispevki, potem lintlo upornimi le zn lemi Slovenski almanah, I notno vozovnico za vlak in avtobus v naši občini namreč poznamo že poldrugo leto. Pa brez zamere, bratje in sestre po črnilu, zn spodrsljaj so verjetno krivi vaši reklamni šefi... Letošnja zima je povzročila tako gripo, da so zanjo Zboleli telo občinski računalniki. V enem so na šteli več kol 70 virusov. Pa bi bilo še vse v redu, če bi bilo tO med zimskimi šolskimi poeilnicami. ne pa takrat, ko so občinski možje dan in noč snovali nov občinski statut. Pa ta zadeva ni v nikakršni zvezi z dogodki pred nekuj desetletji, ko so ž.elczuiji na Ravnah štrajkali, ker jim je bojda računalnik izračunal premajhne plače, samo da tokrat še niso poznali virusov... ]~\" kila j boste na Veliki planini MS imeli še do 100 cm snegu, knl propagirale nu kamniški televiziji?« je Sredi marca na ljubljanskem turističnem sejmu naše turistične delavke vprašal radovedni smučar. -\'i rjcinii gn bomo v vetrnicah imeli še km telo poletje,« je dobil odgovor. Pa še res je... KRIŠTOFOV PEPE11. Območno združenje Rdečega križa Kamnik Mladinski center Kamnik LETOVA NJA 1999 za osnovnošolske otroke občine kam ni k V letošnjem letu so pripravljeni naslednji OKVIRNI termini: 1. izmena Piran 16. 7. do 26. 7. 1999 - 50 mest 2. Izmena Savudrija 25. 7. do 4. 8. 1999 - 50 mest 3. izmena Debeli rtič 4. 8. do 14. 8. 1999 - 50 mest Zainteresirani otroci lahko vloge za prijavo na letovanje dvignejo na svoji osnovni šoli ali Območnemu združenju Rdečega križa Kamnik. Izpolnjeno vlogo, ki je pogoj za prijavo na letovanje, morajo do 9. 4.1999 vrniti osebno ali pisno na OZ RK Kamnik, Ljubljanska 1. Komisija bo prispele vloge pregledala, sestavila prednostno listo 150 otrok in starše oz. njihove zakonite zastopnike povabila na podpis pogodbe. Pogoj za regresirano letovanje je zdravstvena indikacija, prednost bodo imeli otroci, ki se v lanskem letu naših letovanj niso udeležili. Podrobnejše informacije dobite na tel. štev. OZ RK Kamnik 811-697 vsak dan med 10. in 12. uro. Organizator si pridržuje pravico do spremembe terminov na zahtevo lastnikov rezerviranih kapacitet. Vabita Območno združenje Rdečega križa Kamnik in Mladinski center Kamnik. Nadaljevanje s I. strani To je le nekaj ključnih poudarkov z okrogle mize o dograditvi dupliške šole. ureditvi njene neposredne okolice in prehodu na enoizmenski pouk. ki sojo prvi teden v marcu pripravili v Osnovni šoli Marije Vere na Duplici. Številnim učiteljem in ravnateljici Violeli Vodlan so se v debati pridružili tudi predstavniki krajevnih skupnosti Duplica in Šmarca. predstavniki sveta staršev, sveta zavoda, člani občinskega sveta, župan Tone Smolnikar in Anton Kamin, načelnik oddelka za družbene dejavnosti. Prav od njiju so zagovorniki dograditve šole in ureditve enoizmenskega pouka (učiteljski zbor. predstavniki krajevnih skupnosti, sveta staršev, sveta zavoda) želeli izposlovali zagotovilo, da Osnovna šola Marije Vere dobi potrebna denarna sredstva. Njihovo negodovanje in nezadovoljstvo z »neodločenostjo« občinarjev. da zadeve ne premaknejo z mrtve točke, je okroglo mizo močno zaznamovalo. Takšno dogajanje je nakazovalo že sporočilo sveta staršev ravnateljici Violeti Vodlan. v katerem ta svet izpostavlja neprizadetost občinarjev in neogretost, da bi problem Osnovne šole Marije Vere rešili. »Po vseh letih, od leta 1994, koje Občinski svet sprejel sklep o prehodu osnovnih šol na enoizmenski pouk, nič ne nakazuje na to, da se bo problem dvoizmenskega pouka na tej šoli uredil. V kamniški občini je bilo v teh letih na vrsti za preureditev, dogradnjo in kaj vemo kaj še, veliko šol. Seveda razumemo, da so želje in potrebe o boljših pogojih povsod, vendar ne razumemo, daje šola Marije Vere toliko let zadnja na prioritetni lestvici,« so zapisali v svojem sporočilu. Otroci vse bolj prepuščeni sami sebi V letošnjem šolskem letu obiskuje dupbško šolo 624 učencev, pouk pa poteka od sedmih zjutraj do Šestih zvečer. Ravnateljica Violeta Vodlan pravi: »Od 445 osnovnih šol v Sloveniji jih ima le 38 pouk v dveh izmenah. Čez štiri leta naj bi uvedli program devetletke. Ne predstavljam si otroka, ki je star šest let in ki bo zdržal delovnik od šestih zjutraj do štirih popoldne. Devetletka mora biti dovolj velik razlog za dokončanje gradnje šole.« Njenim besedam je pritrdila večina prisotnih. Andreja Vukmir pa je po jasnila problem dvoizmenskosti: »Otroci so preutrujeni. Če imajo pouk popoldne, so nekateri že od šestih zjutraj v podaljšanem bivanju. Težko se učijo, s tem pa je oležkočeno tudi delo učiteljev. Zaradi teh razlogov pada kvaliteta pouka, na kar opozarjamo že leta. Za izvajanje dodatnih dejavnosti ni prostora. Priča smo tudi slabšal-nim vplivom neprimernega urbaniziranega okolja na vedenje otrok. Problematika marginalnih skupin je vse večja. Takšno stanje kot je. je dejansko nevzdržno.« Vukmirjeva je prepričana, da je problem veliko večji, kot se zdi na prvi pogled. Predsednica sveta šole, Jožica Slrajhar. je temu pritegnila z opozori- lom, daje šola v celoti neprilagojena otrokovim sodobnim potrebam. »Otrok potrebuje sprostitev. Večina se jih odloči za telovadbo in le malokdo se po rednih učnih urah odloči za intelektualno dodatno dejavnost. Zato na tekmovanjih dosegajo slabše rezultate« Kljub težkim razmeram, v katerih se učijo otroci, šola dosega prav takšne učne uspehe kot druge šole v kamniški in sosednjih občinah. Zanimivo je. kar sta poudarila Boris Tro-bentar in Franci Omerzu, da je«v dodatne športne dejavnosti šole, ki potekajo pozno popoldne, vključenih kar 70 odstotkov vseh otrok. »Žal to pomeni delo v velikih skupinah, otroci pa tako ne dobijo kvalitetne športne vzgoje, ki bi jo lahko,« je pristavil Trobentar. Kljub temu je Osnovna šola Marije Vere športno uspešna šola, vendar učitelji sprašujejo, do kdaj bo še tako. Občina brez denarja za otroke Župan Tone Smolnikarje vsemu temu prikimal in priznal, da se njegova ekipa zaveda velikih problemov na področju šolstva v Kamniku, a obljube, da bodo uredili dograditev OŠ Marije Vere, ni dal. Poudaril je, da občinski proračun za letošnjo leto »tehta« dve milijardi tolarjev in da so primanjkljaj v višini 500 milijonov po dolgotrajnem usklajevanju uspeli zmanjšati na nič - s črtanjem nekaterih postavk. Črtali naj bi tudi vsa sredstva, ki so bila namenjena dupliški osnovni šoli. »Odločali smo se s premislekom. Ne gre le za problem devetletke. V tem trenutku v Kamniku ni šole, ki bi bila sposobna izvajati program nove osnovne šole. Dejstvo je. da lepa rudi Cez tri ali .tfiri leta ne bodo sposobne izpeljati,« je povedal in pojasnil, da bo Ministrstvo za šolstvo in šport namenilo le 20 odstotkov od potrebnih sredstev za izvajanje devetletne šole. »Ostalih 80 odstotkov bo morala zagotoviti lokalna skupnost. Priznam, da ne vem, kje bomo dobili to poldrugo milijardo tolarjev.« Kamniški občini na/ bi pritisnila zaušnico dva dogodka, ki sta precej okrnila občinski proračun. Prvi je novela zakona o financiranju občin, ki opredeljuje kriterije »primerne porabe« občin. Protagonisti novele so pred njenim sprejetjem v državnem zboru, po Smolnikarjevih besedah, trdili, da bo Kamnik letos imel za 300 do 450 milijonov tolarjev več kot lani. Dejansko pa je bila naša občina za to- liko denarja opeharjena. Drugi dogodek je odcepitev Komende. Ker je v kamniški občini od letos naprej manj prebivalcev je tudi denarja v proračunu za 14,3 odstotka manj. pravi Smolnikar. Prav tako se s Komendčani še niso dogovorili, koliko bodo prispevali za skupne kulturne objekte. Razvojni koncept podvržen lokalnim pritiskom Na vprašanje, ali občinska garnitura sploh ima koncept razvoja šol na Kamniškem, Smolnikar odgovarja, da obstaja, vendar da je neracionalen. Ima pa svojega, ki pa ne bo javno objavljen. Poudaril je močne lokalne pritiske in da je bila dozidava šole v Mostah lani politično zlobirana. »In zakaj niste izpolnili obljube o dograditvi, ki ste jo dali naši šoli?« je bilo slišati neodobravanje iz vrst poslušalcev, kajti razlage jih očitno niso zadovoljile. Razkuril jih je odgovor, da ni denarja. Ko je bila v nadaljnjem pogovoru omenjena nova OŠ Šmartno pri Tuhinju, katere gradnja je že do zdaj stala približno 400 milijonov tolarjev, je okrogla miza prišla do vrelišča. V novo tuhinjsko šolo naj bi »vtaknili« še dodatnih 15 milijonov zaradi slabe izdelave strehe, ki pušča. In kdo bo odgovarjal za slabo opravljeno delo? Morda župan? Taje odgovoril, da ne priznava odgovornosti. Prav tako je ne prizna njegova ekipa. »Odgovornost naj priznajo tisti, ki so šolo načrtovali ali pa slabo izgradili« Po vseh nadaljnjih pritiskih udeležencev okrogle mize, da ima OŠ Marije Vere vso pravico do normalnega dela, p» je Kamin nekoliko nejasno dejal, da bo občina letos pridobila vso potrebno projektno dokumentacijo in da bodo v okviru občinskega proračuna zagotovili denar po posameznih fazah. Kaj je s tem mislil, ni natančno pojasnil. Ocenjujejo pa. da bi OŠ Marije Vere za dozidavo in nadzidavo objekta potrebovala približno 240 milijonov tolarjev, vendar naj bi delo najprej začeli pn posiKlobitvi kotlovnice Bolje nekaj kot nič. je dejal nekdo izmed udeležencev, in da na dupliško šolo ne smejo pozabiti. Glede na izjemno uspešnost dela sveta staršev, ki tesno sodeluje z vodstvom in učitelji šole, se kaj takega verjetno niti ne more zgoditi, so bili prepričani oboji, pri tem pa bodo podporo iskali pri občinskih svetnikih. MOJC'A PIMKklč Blagoslovljene velikonočne praznike 'I it m i<:,»iti y /inu SLOVENSKI KRŠČANSKI DEMOKRATI ( /1 in.Jid n/fiiii '/laiititi/, in >//<' iinitf/fi PISMA • ODMEVI • MNENJA • PISMA • ODMEVI • MNENJA • PISMA • ODMEVI Občinskim priznanjem ob rob Letos praznujejo petdesetletnico svojega delovanja tri pomembne kamniške uslunove: '/.avod zu usposabljanje invalidne mladine, (limnazija Kamnik in Matična knjižnica Kamnik. Njihove dejavnosti so raznovrstne. Vse tri ustanuve tO na svoj način oplemenitile življenje celotne občine. V Zavod za usposabljanje invalidne mladine so po vojni prihajali invalidni otroci iz. vse Jugoslavije: najprej vojni, milo civilni invalidi in poškodovani zaradi hudih bolezni. Tu so se šolali in usposabljali za življenje. Pomembna ustanova. Kamnik je pO tlrugi vojni dobil gimnazijo. V njej SO se šolali minili iz kamniške občine, iz Domžal, Mengša. ( r nega grabna. I. gimnazije so odhajali nu študij v Ljubljano in se z diplomami, doktorati in znanjem vračali domov. Pomembna ustanovu. Po drugi vojni je bilo v Kamniku ustanovljena tudi knjižnica, kije iz. skromne izposojevalnice knjig za študij in razvedrilo postala eno od kulturnih središč občine. S potujočo knjižnico pa je približala svoje bogastvo še lu ko oddaljenim vasem. Pomembna ustanova. Jasno je, tlu lih jubilejev letošnji/ občinska priznanju ne morejo zaobiti. Res je, daje pri.nuni mulo. Občinski svet je petdesetletno delo z glasovi LDS u. DESUS a. // in SLS razdelil takole: Zavod za usposabljanje invalidne mladine dobi zlato priznanje, (limnazija Kamnik srebrno priznanje. Matična knjižnica Kamnik pa bronasto priznanje. Take razdelitve ni mogoče utemeljili. Zato je opozicijski stranki SKD in SDS nista podprli. Svetniška skupina SKD Praznovali bomo občinski praznik V dneh. ku praznujemo občinski praznik, letos že četrto leto je ta posveten imenu Rudolfa Maistra, Kamin čana in zavednega Slovenca, se najavijo vrsta t a. Iti mit prireditev, ki hodu namenjene zjinanjemu blišču, lepim besedam o našem rojaku in tudi aktualnim uspehom občinske oblasti. Nihče seveda ne bo omenil tudi temnih plati iz generalovega, kaj šele našega sedanjega doživljanja. Nihče ne bo omenil, da je bil kamniški rojak v svojem življenju zelo razočaran, kljub njegovim zaslugam za slovenski iiaiotl. Bilje pozabljen od svoje oblasti. ( eprav je vedel, kaj je bilo potrebno ntueilili V usodnem lienut ku, je kljub lemu zn svoje pogumno dejanje izpit veliko čašu pelinu. Kar želimo sporočiti v teh dneh praznovanja, seveda ni tako usodno, se pa je zgodilo v Mistrovrm mestu in se je zgodilo ljudem, ki so ustvurili veliko delo. Kdo so ti ljudje, ki se jim je zgodila krivica in jih želimo izpostaviti ravno v teh prazničnih dneh? To so prizadevni člani komisije, kije pripravila popis vseh žrtev druge svetovne vojne na Kamniškem. Ti ljudje so vložili več let dela. da so uspeli pridobiti in preveriti vse podatke, da so lahko s polno odgovornostjo do umrlih in njihovih sorodnikov predstavili zbornik, ki govori o ne tako odmaknjeni preteklosti, o času, kije bil pol stoletja prikazovan enostransko. Ravno Ioni v času občinskega praznovanja je bila kamniški in slovenski javnosti predstavljena knjiga, v katero so vpisani vsi, ki druge svetovne vojne niso preživeli. Zapisani so resnično vsi, ki jih je vrtinec vojne usodno zaznamoval in so umrli na različnih političnih bregovih ali pu so umrli samo zalo. ker vojna ni izbirala žrtev. Ta knjiga je bila pospremljena z velikim zanimanjem slovenske javnosti, saj je trenutno edino dokončano delo s tegu področja slovenske zgodovine. Knjiga pa je bila pospremljenu tudi s hudimi odpori. Celo kamniški župan je nu promociji te knjige razmišljal o potrebnosti te knjige in njenem vplivu na generacijo, ki je vojno preživela na strani zmagovalcev. Profesorica Marjeta Humar je člane te komisije predlagula zn občinsko priznanje. Žal njim to priznanje ne bo podeljeno, kljub zanosnim besedam »velikih politiktiv«. Vse njihove zanosne besede so bile na seji občinskega sveta, kjer seje o priznanjih odločalo, na prvi resni preizkušnji. Te niso prestali in avtorji velikega dejanja za zgodovino naše občine so ostali brez zasluženega priznanja. Svetniki SDS in SKD so bili premalo, da bi ovrednotili delo članov komisije, delo. ki bi ga morali opraviti v vseh slovenskih občinah. Piditična situacija in razmerje političnih moči v naši občini ne dopušča, da bi s podelitvijo priznanj tistim, ki so sestavili popis vseh žrtev druge svetovne vojne na Kamniškem, končali razpravo o tem nesrečnem času in pustili mrtvim živeti v spominu svojih najbližjih. Ne, da še ni čas za to, te zdavnaj bi moral biti tisti čas. če želimo ustvarjati prihodnost naše države. Ostal je samo grenak priokus, s preglasovanjem in poslovniškim tolmačenjem je bilo odločeno, da člani le komisije nagrade ne morejo dobiti. Tako so morali glasovati tudi tisti, ki so pri pripravi zbornika sodelovali. Prav je. da se to pove v teh prazničnih dneh, da bodo vsi vedeli, da takšni časi še trajajo. Tudi generalovi časi so enkrat prišli, čisti bolj kot kdaj prej. Kamntšk i socialdemokrati 8 25. marca 1999 ZANIMIVOSTI Kamniški OBČAN Kamnik na sejmu Alpe Adria Na nedavno končanem sejmu Al-pe-Adria. ki je od 9. do 14. marca potekal na Gospodarskem razstavišču v Ljubljani, seje tudi letos med slovenskimi občinami z zanimivim programom in lepo urejenim razstavnim prostorom predstavila občina Kamnik. Že ob odprtju se je na kamniškem razstavnem prostoru v hali B zbralo lepo število obiskovalcev, med kate- jolik in Dnevov narodnih noš. Svoj delež k predstavitvi naše občine, njenih znamenitosti in življenja so prispevali nastopi Kamniških koledni-kov, folklorne skupine Društva upokojencev Kamnik, planšarjev z Velike planine in prikaz poslikave naših znamenitih kamniških majolik. Občina Kamnik in njen Turistično-informacijski center so poskrbeli za obilico informativnega in propagan- iVa kamniškem razstavnem prostoru se je ustavljalo veliko obiskovalcev. Ob odprtju smo srečali nekaj županov slovenskih občin, med njimi tudi ljubljansko županjo Viko Potočnik, ki se je z veseljem odzvala vabilu našega župana Toneta Smolnikarja. Prisotne so prijazno postregle gospodinje iz Društva podeželskih žena Tuhinjske doline s pristnimi domačimi dobrotami. rimi je bilo tudi nekaj županov slovenskih občin in drugi pomembni gostje. Vse skupaj je pozdravil in povabil v naše lepo mesto župan Tone Smolnikar. Vse dni sejma so potekale videopredstavitve naravnih, kulturnih in zgodovinskih znamenitosti Kamnika in okolice - Velike planine, Arboretuma Volčji Potok, nova video kaseta Kamnik, mesto v naročju planin, videopredstavitev poslikave ma- dnega gradiva o našem mestu v naročju planin in njegovi okolici. Obiskovalci kamniškega razstavnega prostora, ki je predstavljal notranjost kmečke hiše in pristni kozolec, so z zanimanjem posegli zlasti po lično izdelani zloženki, ki predstavlja kamniške naravne in kulturnozgodovinske znamenitosti ter karto mesta s ponudbo gostišč in prenočišč. Pomemben prispevek k predstavitvi turistič- ne ponudbe pa predstavlja zloženka Planinarjenjc - Osrednje Kamniške Alpe, ki jo je pred kratkim izdala občina Kamnik. S fotografijami Marka Prezlja in spremnim besedilom v slovenskem, angleškem in nemškem jeziku so po oblikovalski zamisli Aleša Ivanka predstavljene znamenitosti Kamniških Alp, zbrani so podatki o planinskih kočah, njihovih kapacitetah in obdobju odprtja ter podatki o gostinski ponudbi. Za lažjo orientacijo turistu pa je predstavljena tudi pregledna karta planinskih točk iz. Kamnika proti Kamniškim Alpam. Z ažuriranimi podatki in novo grafično podobo je Občina izdala že poznan vodnik po Kamniku in okolici Kam, kje, kaj. Opazili smo tudi nove programe, kjer je opisana turistična pešpot na Stari grad kot priljubljene izletniške točke, pot k obnovljeni Budnarjevi muzejski hiši z dobro ohranjeno črno kuhinjo in k pred kratkim restavrirani baročni župnijski cerkvi sv. Urha na Vranji Peči. Skupine otrok in drugi se lahko udeležijo iskanja Veronikinega zaklada in odkrivanja skrivnosti srednjeveških pripovedi v spremstvu vodnika, ki jih hkrati opozarja na številne kamniške znamenitosti, ki so se ohranile še iz srednjega veka, pa tudi na nekatere novodobne spomenike. Ko smo že pri srednjem veku, vam lahko prišepnemo, da bo tudi letos naše mesto zaživelo v utripu srednjega veka I 1. in 12. junija, ko se bo že kar tradicionalno ustavila pri nas Venerina pot. Občina Kamnik pripravlja pester program prireditev - srednjeveška tržnica, predstavitev starih obrti, ponudbo srednjeveških jedi, oglede srednjeveškega jedra Kamnika, oživljanje kamniške Veronike in seveda pester program za otroke. Kamniški razstavni prostor in se- V Svitu Kamnik še vedno ohranjajo tradicijo ročne izdelave in poslikave majolik. Sledili smo spretnim rokam gospe Slavice Cvetek z Duplice, ki že 25 let ustvarjajo unikatno poslikane znamenite kamniške majolike. jemske predstavitve turistične ponudbe so pri obiskovalcih vzbudili veliko pohval in zanimanja. Vsi pa si želimo, da bi to preraslo v dobrobit kamniškemu turizmu. SAŠA MEJAČ Anton Hočevar, kamniški podžupan, je še s posebnim zadovoljstvom pozdravil svoje sokrajanke, pridne tuhinjske gospodinje. Žetima lepo vetikpnočno praznovanje, občanom %amnik]apa čestitamo tudi ob občinskem prazniku. Za bogato obloženo mizo in prijetnejše praznovanje vam pripravljamo okusne suhomesnate izdelke. Dobite jih v naši prodajalni na Usnjarski 1 v Kamniku (tel.: 817-404) vsak dan od 7. do 19. ure, ob sobotah pa od 7. do 12. ure. MIKA VNO IN DOBRO! MrVl r-*.*j Dandanes, ko svet postaja informacijska vas, se nam vse pogosteje zgodi, da ne vemo, kaj se dogaja v naši ali sosednji ulici. Naša Kronika je regionalni tednik za osrednjo Slovenijo, ki bo na 24 straneh vsak četrtek poročal o življenju ljudi in o dogodkih i/. 19 občin na območju Ljubljanske kotline. Domžale Grosuplje Kamnik Ljubljana Medvode Vrhnika. Mesečna naročnina znaša 600 tolarjev. Če želite postati naročnik novega tednika, pokličite po telefonu 061/323 549 ali 131 50 37, če pa bi želeli, da napišemo tudi kaj več o dogajanju v vašem kraju, nam to sporočite v uredništvo Naše Kronike po telefonu 061 /131 52 58 ali 132 52 61, int. 317. Ohranjanje kamniške tradicije Predstavitev kamniške majolike Kumni&kii majoliku spada gotovo mod najstarejšo in najbolj značilno kamniška turistično spominki: Zalo jo vsekakor treba dati priznanje delavcem dekorativnega oddelka obrala Svil, ki deluje v okviru liti Izlake, da navzlic gospodarsko ne preveč zanimivi, vendar pa s turističnega, vidika še kako koristni dejavnosti vztrajajo pri izdelavi majolik in drugo okrasne keramike. S predstavitvijo svoje dejavnosti so Svitovi oblikovalci sodelovali tudi na. letošnjem ljubljanskem sejmu Aljie-Adria v prvi polovici marca in sicer v kamniškem paviljonu. Tu smo se srečali z Zdenko Bratec, ki v Svitu že jireko dve desetletji poslikava kamniške majolike. Pravkar je prijela, v roke ne poslikano majoliko in čopič, ter jo začela poBllkavatt s pisanimi barvami) na televizorju poleg nje pa je tekel prikaz oblikovanja majolike v obratu Svita na Bakovnlku. »Itada imam to zanimivo delo, saj je vsaka majolika po svoje unikat, na katerem izrazim svoje likovne zamisli,* jo. povedala Zdenko in dodala, da. v dekorativnem oddelku dela 6 delavk, ki imajo svoje delo normirano. »Za šfiric.o«, to je litrska majolika, imamo na voljo I uro.« Sicer pa delajo majolike II različnih velikosti, od 2 cm do 50 cm. Poleg majolik, ki gredo največ v promet, pa izdelujejo tudi poslikane krožniki in ostalo okrasno keramiko. Ob šoli za oblikovanje, ki jo potrebujejo oblikovalci teh izdelkov, pa je po besedah Zdenke Bratec potrebno Se najmanj dve leti praktičnega dela, da lahko postaneš samostojen oblikovalec. Kakšen pa je kaj zaslužek, nas je zanimalo'' »Okrog 70 do HI) tisočakov mesečno, seveda, če Izpolniš normo. Mislim, da naš obrat z dohodkom pokriva svoje stroške, kakega velikega dobička pa ni.« je še pristavila Zdenka in nadaljevala s svojim dolom, ki je vzbudi Zdenka Krateč pripaslikavi majolike. latvlce, vrče za pivo K lo precej pozornosti obiskovalcev sejma. F. S. Kamnik, Matije Blejca 5 (pri pošti Bakovnik), tel:. 815-256 Ob prihajočih velikonočnih praznikih smo za vas pripravili pestro ponudbo po ugodnih cenah: i orehe, različne suhomesnate izdelke, domača jajčka, sveži | hren, pomaranče, razne velikonočne sladkarije in še in še... i Odprto od 7h do 20", ob sobotah od 7h do 1T i in ob nedeljah od 8h do 11h. I Na velikonočni ponedeljek bo naša trgovina i odprta od 8. do 11. ure. Lepo velikonočno praznovanje vam želimo! FINOMEH ANI K A LIVARNA ORODJARNA G4J V imenu družinskega podjetja voščimo ob prazniku občine Kamnik. KRMAVNAR SADARJEVA 3, KOMENDA tel. 841-072 faks 843-072 mobitel (0609) 636-506 mobitel, GSM (0609) (041) 633-408 Se priporočamo! MemnA Želimo prijetno velikonočno praznovanje, občanom Kamnika pa čestitamo tudi ob občinskem prazniku. Kamniški OBČAN VELIKONOČNI ČAS 25. marca 1999 9 Aleluja... Materini ljubezni ni nič nemogoče Veliku noe. Pravijo, do jo In dno. ki ga jo ustvaril Gospod. Dan, ki 86ga veselimo. Vsi. verniki in tudi eni. ki so si ta dan naredili /.a družinski praznik. Saj Je to tudi dan poveltčanja in pomladne moči Jbje dan, ko prihaja pomlad. S sumom 86 razpira, jiopje in drevje pričenja cveteli. V potok narašča voda in od gora vleče mrzel veter, ki razganja meglo. Hiše so obsijane s soncem, m/eukruvt m rožmarin pa slutita pomlad. Maksim Gaspari: Sekanje pir ho v V jutranjo meglo plane, glas zvonov in pesem radosti. Nad mlado polje, se dvignejo bandere In od mrtvih vstali On hodi v zlati monstranci med sadovnjaki. Krepke roko držijo bnnderske drogove. Fantje glodajo v zrak. kjer butidora zadeva oh veje. dreves. Počasi stopajo in obračajo handero proti vetru, Maksim Gaspari: Šopek za materinski dan da lepše plapola, posnemajo v svojem motanju glas ptičjih peruti Ministrante, ki nosijo sveče, bolijo roke. zvončki izmenoma pozvanjajo in baldahin diši po kadilu. Gospod župnik ima /Jat i>lu.šč. Na stojalu monstrance se igra sonce in pcui pojejo. Tako Stopa procesija. Žene z velikimi svetinjami na modrih trakovih molijo v zboru rožni venec. Možje odgovarjajo počasi kot je počasna in težka njihova hoja in misel, ki se sprehaja od polja do živine. Dekleta imajo nova krila in dišeče robce in fantje stopajo z živim korakom. Otroci venomer klepetajo In se menijo o jnrhih in poticah. Zvoni... Doma čaka zt'gen. Miza. je pogrnjena. Onjal diši. potica in plrht ležijo ob hrenu in klobasah, in tod vsem je božji blagoslov. To so darovi zemlje in pridnih rok. Otroci so lačni in se gnetejo okrog mize. Ne dotaknejo se jedi. dokler se oee ne prekriža in vsa družina ž njim. Molijo. Molijo za mlado setev in za nove darove zemlje. Na vasi sekajo pirbe in pomaranče. V cerkvi pa se pričenja velika maša. Spomladansko sonce sije s svojo mlado močjo. Ibd ostrešji kmečkih hiš si ptiči znašajo gnezda. Stare znanke, lastovke, so se vrnile na svoja ostrejša, da zagnezdijo nov rod. Zima se je umaknila, prenehalo je deževje, vse je v cvetju In prišel je čas za obrezovanje In zaslišal se je glas grlice. Prišla je pomlad In ravno ta težko pričakovana toplina pomladi, ki se je vtisnila v otroška srca in jih navdušila za skromno obdarovanje najdražjih, je hl I skromen šopek spomladanskih zvončkov, dar materi za njen s/tomladanski praznik. \jepl so praznični velikonočni dnevi. Vse je v priča kovanju novega življenja, ljudje se veselijo in odprejo svoje duše. Porajajo se želje po stisku rok. prijateljstvu in medsebojnem Spoštovanju. Urez sovraštva in misli na preteklost si zaželijo boljši jutri. Želja po miru. delu in ljubezni jih združuje v skupnem veselju prazničnih dni. \Clika noč. Dan, ki ga je ustvaril liog za vse. A. SARNAVSKY HRANILNO KREDITNA SLUŽBA DOMŽALE Ljubljanska 72, Domžale vošči vsem varčevalcem in drugim lepe velikonočne praznike, občanom Kamnika pa čestita tudi ob občinskem prazniku. rPUBLICUS iimmHJ-1-inmitJiU-i-nA'im Ob praznovanju velike noči vam želimo veliko zadovoljstva. Hkrati čestitamo občanom Kamnika ob 29. marcu, prazniku občine Kamnik. Materina ljubezen je kakor krog. Nima ne začetka ne konca. Nenehno se širi in se dotakne vsakogar, ki ji pride na pol. Tako sem razmišljala po pogovoru z. gospo Metko Mali. Bclokranj-čanko po rodu. a Kamničanko po srcu. Gospa Mali, žena in mati šestih otrok, energična prostovoljka in tajnica prtf Raritasu, prijazna farma-cevtka v lekarni v Domžalah ter še marsikaj drugega, je bila ravno pravšnja sogovornica v času. ko slavimo vse žene in mame. Gospa Metka, kako kot žena in mati šestih otrok doživljate svoje poslanstvo? Praznujete praznik lena? Že na začetku hi rada poudarila, da bi morali slaviti žene celo leto, če pa že praznujemo v mesecu marcu, mi je osebno bolj pri srcu Marijin praznik. V preteklosti seje za dan žena precej vcscljačilo, danes se to počasi spreminja, vsaka pa naj praznuje, kadar si želi, vendar je prav, da imamo svoj praznik. Pred kratkim mi je nekdo poklonil rdeč nagelj, kar je bil zame največji in najlepši dokaz, da me sprejema kot žensko in mater. Včasih materinstvu čas ni bil ravno naklonjen, vsaj javnomnenj-sko ne, pa vendar je bila med leti 1971/74 v Sloveniji najvišja rodnost Spominjam se moje četrte nosečnos- ti, ko sem delala še v lekarni v Kamniku in so me hodile delavke iz Svi-lanita gledat, češ to je pa lista, ki je že v četrte. Pri šestem pa so se že zgražali. Lahko sem srečna, ker sem v možu našla oporo in me je razumel, saj tudi on izhaja iz večje družine. Kako bi svetovali mladim dekletom OZ. svojim hčeram glede kariere ali družine? Nobeni ne bi svetovala ostati doma, čeprav je to najbolje za vzgojo otrok. Vsaka žena pa mora imeti moževo podporo, mora se počutiti varno. Pomagam pri pripravi na zakon in iz svojih izkušenj svetujem mladim, da morata tako v zakonu, vzgoji otrok kot pri delu v ali okrog hiše sodelovati oba partnerja. Če imaš dovolj moči, vere vase in Boga ter seveda moževo spoštovanje, kar je zelo važno, zmoreš uspešno povezati tako družino kot službo. Seveda se pojavijo problemi, vendar gre vse lažje, če jih rešuješ sproti. V tako veliki družini je zagotovo ves čas direndaj, najlepše pa je verjetno za praznike. Kaj Vam pomeni prihajajoča velika noč? Zame in tudi za celo družino je praznik velike noči največji krščanski praznik. Doživljam ga tako notranje kot zunanje. Žame to ni le čas vseh tradicionalnih obredov, peke Fran Levstik: Velikonočne uganke Suknjica rdeča, srajčica bela, srček pa ves ko zlat -kaj porečeš, deca vesela, kdo neki je ta zali svat? (tujid) Zašumeli grmi in grmiči, deco mlado k maši so poslali, naj pomoli in Boga zahvali. Ali hčerke zale, vitke vile, so moliti pozabile: druga z drugo se ravna gizdavo, da bi jo presegla z bujno glavo. (9JVinq) Oj, trebuščki - debeluščki, rdečeličniki - trkljači, suhih zlatov se najedli: ali ptički - orloviči. prckljuvači in sekači, s svetlim kljunom jih pobili, žolne /hite uplenili. (PHfil) Ko sestra lesena spregovori, morajo bronasti bratje molčati; kako se pač njeno ime glasi, ki se tolikanj košati' (DJjUoj VUgOHOinjM) JI OBMOČNA OBRTNA J§ ZBORNICA KAMNIK Obrtniki in podjetniki, združeni v Območni obrtni zbornici Kamnik, voščimo občanom Kamnika ob občinskem prazniku, vsem pa želimo lepo velikonočno praznovanje. AvtO Car - Mengeš Servis: 061/137-279, prodaja: 061/73Z-414 Lepo velikonočno praznovanje vam jelimo. CLIO - staro za novo, ugodneje za 120.000 TWINGO do konc MEGANE SCENIC potice, žegnja in podobno, ampak tudi čas duhovne poglobitve. Sedaj bom začela izdelovali tudi belokranjske pisanice, kar mi je v posebno veselje, drugače pa so prazniki res priložnost, da se cela družina spel zbere skupaj, saj se to, ker nas je tako veliko, ne zgodi rav no pogosto. Zelo dejavni ste, poleg vseh drugih obveznosti, tudi pri Kari-tasu. Nam lahko na kratko predstavite vaše delo, saj imam občutek, da vse premalo vemo o tej organizaciji. Da, pri Medžupnijskem Karilasu Kamnik opravljam vlogo tajnice. Karitas je cerkvena dobrodelna ustanova, ki se preživlja z dotacijo iz občinskih sredstev in prostovoljnih proslavo za materinski dan, na kateri se bodo mladi na svoj način zahvalili materam, pred veliko nočjo pa bomo odprli razstavo otroških velikonočnih izdelkov, ki jih bodo pripravili otroci župnije na Šutni. Si ob vseh teh dejavnostih sploh še najdete čas zase? Prosti čas si zase vedno vzamem, kajti v tem najdem energijo za delo naprej. Zelo rada smučam, včasih sem tudi več pletla, večkrat vzamem v roke dobro knjigo, ki me sprosti. Prosti čas se vedno najde, res da včasih zamižim in ne vidim smeti, ne trošim energije za nepotrebna opravila, nisem sužnja svojega stanovanja, če tako hočete. Se ko so bili otroci manjši, je bilo tako. saj imaš vedno največ dela s prvim otrokom, pa se Gospa Mali med svojimi domačimi na poroki sina Klemena prispevkov. Pri tem bi rada omenila predvsem ga. Marjeto Humar, ki nam nakaže vso svojo svetniško plačo. Dvakrat letno pripravimo dobrodelno prireditev ter enkrat letno na-birko v cerkvi, katere del ostane nam, ostalo pa podarimo škofijski Karitas. Vsi člani delamo prostovoljno, naše delo pa je predvsem usmerjeno k pomoči v hrani, plačevanju položnic, delitvi različnih gospodinjskih strojev in pohištva. V naši občini išče pomoč 34 družin, je pa vedno ve4 Uidi posameznikov, lako srni) lansko teto razdelili okoli 4000 kg hrane. 200 kg pralnega praška in potrebščin za osebno higieno, organizirali smo letovanje za 17 otrok v Izoli in podobno. Dela je veliko, čeprav ni vedno vidno. V teh dneh pripravljamo tudi kmalu naučiš, da ga ni potrebno kar naprej razvajati, ponoči non-stop vstajah in podobno. Zdi se mi, da je sedaj celo hujše, ko odraščajo, ker me ne poslušajo. * * * Najlepša hvala gospe Mali. da si je vzela čas in / mano delila nekaj dra gocenih misli Želim ji čim več energije in veselja v krogu svojih domačih, prav kmalu tudi ob vnuku, ter čimveč uživanja v v*em,kar počne. Na poti domov sem se spomnila i/ jave znanega tenisača Arthurja Ashe »S tem, kar dobimo, se preživljamo, to, kar damo, pa naredi naše življe nje.« To gospa Metka Mali vsekakor počne. BOJANA KLEMENC KAMNIČANKE, KAMNIČANI! Želim vam lepo velikonočno praznovanje. ANTON TONE SMOLNIKAR ruš župan Klanec 13 pri Komendi Tel.: (061) 841 022, 842 070, 842 080, faks: (061) 842 210 LEPE VELIKONOČNE PRAZNIKE VAM ŽELIMO. Trgovina z mešanim blagom/^V^^ »pribrinu« i;; Gozd 10/a, tel.: 825-484 Vsem Kamničanom čestitamo ob občinskem prazniku in želimo lepe velikonočne praznike! dimnikurstvo čiščenje klima naprav meritve: sajavosl, CO-, NOx Vinko Polak lunpška II, Kamnik ti j/Jak <■ (061j Mll-779 Čestitke ob občinskem prazniku in lepo velikonočno praznovanje vam želi vaš dimnikar 10 25. marca 1W ZANIMIVOSTI Kamniški OBČAN Ulice našega mesta Franc Pire - oče umne sadjere-je na Kranjskem in oče mesta St. Cloud v Ameriki (država Minnesota) Marca, ko začutimo prve pomladne sape in nas iz zatohlih prostorov potegne na prosto nabirat regrat, obdelo- Franc Pire, oče umne sadjereje na Kranjskem in oče mesta St. Cloud v Ameriki. vat svoj vrtiček, je prav, da se spomnimo rojaka Franca Pirca, po katerem nosi ime uličica v južnem delu mesta, ki je bila še pred dobrimi dvajsetimi leti travnik. Franc Pire se je rodil 20. 11. 1785 v Kamniku, pod Malim gradom. O Pirčevi mladosti vemo kaj malo, pravi njegov živijenjepisec profesor Ivan Zika. Kot drugi kamniški otroci je pasel krave, lovil ribe po Bistrici in se igral na bistriškem produ. Osnovno izobrazbo je dobil pri frančiškanih v Kamniku, srednjo šolo pa je pod francosko Ilirijo obiskoval v Ljubljani in jo končal 1810. Pesnik Valentin Vodnik gaje navdušil za pesnikovanje in lep matemi jezik. Stopil je v semenišče in 1813 postal duhovnik. Kapla-noval je v Šmartnu pri Kranju, nato od jeseni 1813 do 1820 v Kranjski Gori in Beli Peči (danes Fusine v Italiji). Od 1820 do 1830 je bil župnik v Pečah pri Moravčah, nato pa do 1835 v Podbrez-jah. Vseh teh petnajst let je poleg duhovniške službe posvetil še neznani panogi gospodarstva - sadjarstvu. V Pečah pri Moravčah je uredil vzorno drevesnico, prepotoval vse slovenske kraje in proučeval razmere. Bil je delaven član Kranjske kmetijske družbe inje 1830 izdal prvo slovensko knjigo 0 sadjarstvu Kranjski Vertnar ali Podučen je, v kratkim veliko sadnih dreves zarediti... I. del. Drugi del je izdal 1834. Ponatis obeh veni knjigi je Kmetijska družba izdala 1845. Tretja izdaja Kranjskega vrtnarja je izšla 1863. V svoji knjigi je Pire v preprostem in razumljivem jeziku dal kmečkim gosodarjem vse najpotrebnejše napotke za vzgojo in oskrbovanje sadnega drevja v želji, da bi vsi slovenski kraji čimprej postali pravi sadjarski raj. Odbor Kmetijske družbe je pisca počastil z vzdevkom oče umnega sadjarstva. Tudi v Podbrezjah, kamor je bil premeščen, je v svojih drevesnicah vzgoji čez 100.000 drevesc, njegov izbor je štel 700 sort. Želel je postati mestni učitelj kmetijstva in naravoslovja na ljubljanskem liceju. Želja se mu ni uresničila, zalo je prisluhnil pozivu rojaka Friderika Barage in se več kot 50-leten prek Dunaja in Le Havra odpravil v Ameriko. V Detroitu so ga dodelili kot pomočnika Baragu na skrajno južno obalo Gornjega jezera, da se najprej nauči angleškega in indijanskega jezika. Pirčevo delo v Ameriki obsega dve obdobji: od 1835 do 1852 v pokrajini ob gornjem Michiganu in od 1852 do 1873 v Minnesoti. V gornjem Michiganu je misijonarji med Indijanci in jih poskušal naučiti kmetovanja. Iz Evrope je dobival semena, posebej sadnih drevesc. Domov je pisal dolga pisma z opisi narave in običajev z namenom, da jih Novice in Zgodnja Danica objavijo. Svoje doživljaje je upesnjeval v slovenskem, nemškem, angleškem in indijanskih jezikih. Po sedemnajstih letih neutrudnega dela, gradnje cerkva, misionarjenja. pisanja se ni upokojil, pač pa sprejel novo nalogo v Minnesoti. Ta hi postala zvezna država, ko bi se tja naselilo vsaj 50.000 ljudi. Tako je Pire postal komisar za priseljevanje. Tudi na Kranjsko je pisal, kje je našel primerne kraje za naselitev in kmetovanje. Razen sestre Polone in njene družine se jih ni priselilo prav veliko. Je imel pa več sreče med Nemci. Ti so se v velikem številu naseljevali v kra- ju St. Cloud, ki gaje 1854 ustanovil Pire. Ukvarjali so se s kmetovanjem in obrtjo. Po 38 letih dela v Ameriki seje Pire septembra 1873 vrnil v domači kraj, slovesno praznoval 90-letnico in ugasnil 1880 zaradi starosti in oslabelosti. Tudi v Minnesoti so organizirali spominske svečanosti. Ob stoli obletnici njegovega prihoda v Ameriko so 1952 postavili spomenike v krajih St. Cloud, Belle Prairie in v Pierzu, mestu, ki nosi njegovo ime. Tako ima oče umne sadjereje, zagovornik treznosti, zmernega življenja in zdrave prehrane v Kamniku svojo ulico, v Združenih državah Amerike pa kar svoje mesto, ki je ob stoletnici štelo 30.000 prebivalcev. Odgovor na vprašanje: V prejšnjem članku smo spraševali po glasbeniku, ki ga slavi ulica v središču mesta. Žal nismo prejeli nobenega pravilnega odgovora. Kar nekaj se vas je odločalo za Jurija Japlja - on je prevajalec svetega pisma. Naj sama izdam pravilno rešitev: Spraševali smo po Viktorju Parmi, slovenskem skladatelju češkega rodu. Z zapisom o Francu Pircu zaključujemo rubriko Ulice našega mesta, v kateri smo predstavljale odlomke raziskovalne naloge.Xamničani in Kamni-čanke, srečno! MKNTORICA NALOGE IVANKA UČAKAR Ob dnevu invalidov na Kamniškem Tradicionalno srečanje mM Na mestu, kjer stoji hiša St. 8 v Parmovi ulici, je bil Pirčev rojstni dom. Zavarovalniška hiša Slovenica odprla poslovalnico v Domžalah V četrtek, 11.3. 1999, je SLOVENICA, zavarovalniška hiša, d.d., odprla poslovalnico v Domžalah na naslovu Ljubljanska 72 (v SPB, prostori poleg sodišča). Poslovalnica pokriva celotno območje Domžal, Kamnika, Mengša. Vodja poslovalnice, ga. Ivanka Kočevar: »Namen nove poslovalnice je približati storitve potencialnim zavarovancem v Domžalah in okolici. Število zavarovancev se hitro veča, najbolj pa me veseli, da so zadovoljni z našimi storitvami in nam zaupajo. V poslovalnici je možno skleniti vsa zavarovanja: življenjsko zavarovanje, kjer so zavarovanci zavarovani za primer naravne in nezgodne smrti, prostovoljno pokojninsko zavarovanje, dodatno nezgodno zavarovanje, avtomobilska zavarovanja, kjer je. naša posebnost, da ima osnovni kasko zavarovanje že vključeno krajo vozila in ostala premoženjska zavarovanja. V naši ponudbi so zelo ugodna paketna zavarovanja, kjer nudimo 10 % popusta, v primeru plačil v enkratnem znesku pa 20 % popusta. Paket vključuje štiri različne vrste zavarovanj ob pogoju, daje eno iz vrst osebnih zavarovanj. Poudarila pa bi rada, da obravnavamo zavarovance individualno, zato so možni dodatni komercialni popusti tudi pri drugih oblikah zavarovanja«. SLOVENICA, d.d., je srednje velika, sodobna zavarovalnica s sedežem v Ljubljani in z razširjeno mrežo poslovnih enot po vsej Sloveniji. Delež SLOVENICE, d.d., v slovenskem prostoru je zrasel iz 2,8% v letu 1993 na 5% v letu 1998. Pod imenom SLOVENICA, zavarovalniška hiša, d.d., so pričeli poslovati s 1. L 1993 kot nasledniki poslovnih enot Croatie, ki je bila na slovenskih tleh prisotna že od leta 1884. So edina lastninjena zavarovalnica v lasti slovenskih delničarjev. Kar 86% kapitala je v lasti PID Kmečki sklad, kije trenutno najmočnejši investicijski sklad v Sloveniji. Uspešno tekoče poslovanje, v celoti oblikovane rezervacije in nad zakonsko zahtevano višino oblikovani garancijski sklad zagotavljajo visoko stopnjo solventnosti, kar jim omogoča, že vse od začetka delovanja SLOVENICE, tekoče izplačevanje odškodnin in zavarovalnin in s tem izpolnjevanje njihovega slogana: ZANESLJIVA. VARNA. KI PRISLUHNE! f7 Trak nove poslovalnice v Domžalah je prerezala ga. Ivanka Kočevar, vodja poslovalnice, ob sodelovanju direktorja Filiale Ljubljana dr. Danijela Starmana in direktorja trženja g. Metoda Graha. Vljudno vas vabijo, da jih obiščete v Domžalah na Ljubljanski 72, tel.: 061 725 165, vsak dan od 7.30 do 15. ure, ob sredah do 17. ure. SLOVENICA n I n i t A a h t i t Kol so sklenili na januarskem občnem zboru Društva invalidov Kamnik, bodo od letos vsako leto 14. marec praznovali kol Dan invalidov na Kamniškem. To so prizadevni člani kamniškega društva s predsednikom J ožetom Gorjanom, podpredsednikom Janezom Sedušakom in drugimi delovnimi člani izvršnega odbora tudi uresničili. V soboto, 13. marca, seje blizu 200 članov zbralo oh pogrnjenih mizah v veliki dvorani kamniškega kina Dom. Najprej so prisluhnili besedam predsednika Gorjana, ki je med gosti pozdravil tudi predstavnike društev invalidov iz. Domžal, Jesenic, Škofje Loke, Žirov in Mozirja, Žal med udeleženci ni bilo povabljenih predstavnikov občin Kamnik in Komenda. Predsednik Jože Gorjan je najprej pojasnil, zakaj je srečanje ločeno od občnega zbora, ki je delovnega značaja in se ga udeležijo le delegati iz. posameznih krajevnih skupnosti in člani organov društva. Srečanje pa je namenjeno vsem članom društva, da se enkrat letno snidejo ob kulturnozabavnem programu. > Predstavil je tudi povzetek programa društva, v katerem so štiri pomembnejše naloge: pridobiti nove poverjenike v sleherni krajevni skupnosti in v (xldaljenih zaselkih, pomoč in svetovanje članom društva, obiski hudo bolnih članov in organiziranje kopalnih izletov, organizirane vadbe, letovanj in podobno. programom popestrili pevci Moškega pevskega zbora Solidarnost in plesalci Folklorne skupine Društva upokojencev Kamnik z godcem Jožefom Jagodicem, ki so udeležen cem zaplesali splet starih slovenskih plesov. Ob srečelovu in veselih zvokih harmonike so se kamniški invalidi Cirilu Merčunu, dolgoletnemu zelo delavnemu članu Dl Kamnik, ki bo letos julija slavil svojo devetdesetletnico, sta priznanje podelila F. Završnik, predstavnik Zveze invalidov Gorenjske, in J. Gorjan, predsednik kamniškega društva invalidov. To in ono iz SKD RFDNl LETNI OBČNI ZBOR OO SKD KAMNIK za vse SKD čla-ne-ice z območja občine je sklican za ta petek, 26. mano. No tem bodo u radi nedavne delitve občine na ko-mendski in kamniški del za slednjega volili tudi nov SKD občinski odbor. Vdeletenci bodo proslavili tudi Maistrov praznik in seveda naslovili iskrene čestitke vsem občanom ob tem prazniku občine, 29. marcu. DESETLETNICO USTANOVITVE SKD so praznovali Slovenski krščanski demokrati 10. mano. Osrednja proslava je bila tega dne v prostorih Slovenske matice v Ljubljani. Iz Kamnika se je je udeležil član sveta SKD dr. Janez Sušnik. Ob tej priložnosti je bila predstavljena tudi nova knjiga Leona Marca Kristjani za demokracijo, ki upisuje nastanek in razvoj SKD stranke. 'Za I. 500 Sil jo lahko naročile na: SKD - tajništvo, Beethovnova 4, 1000 Ljubljana. PROSLAVA 10-LETNICE SKD NA GORENJSKEM. Tudi zastopstvi OO SKD Kamnika in OO SKD Komende sta se H. 3. udeležili te proslave. Za področje SKD Gorenjska II, kamor spada tudi kamniško SKD. jo je organiziral pristojni SKD regi omilili odboT. V Čudoviti, prostorni in lepo vzdrževani dvorani v 1'redos-Ijah sta predsednik Rč) Miha Zevnik iz Cerkelj in Stane Istenič orisala dosedanje delo in uspehe krščanske demokracije v lem delu naše domovine. Prosimo so popestrili Z lepimi recitacijami, nastopom mladega harmo nikarčka in odličnega 24-članskega mladinskega mešanega cerkvenega pevskega ..horu iz dikcij. Sledilo je družabno srečanje. Na tem so si udeleženci iz Medvod, iz Kranja, Škofje Loke. Poljanske doline, Železnikov, Cerkelj... pa vse. do našega Kamnika lahko izmenjali svoje izkušnje in načrte za v bodoče. Še posebej so bili veseli, da so slišali aktualna mnenja tamkajšnjih priljubljenih SKD prvakov, kot npr. bivšega ministra dr. Petra Venclja, državnega svetnika prof. Demšarja iz. Škofje Loke, ing. Petra Oreharja, predsednika OO SKD Kranj. USPELA TRIKRALJEVSKA AKCIJA. Odboru za oživljanje starih običajev pri 00 SKD Kamnik je tudi letos po novem letu uspelo ani minili 7 trojic koleilnikm : v Mekinjah. Nevljah, Godiču, Stranjah in Tunjicah. Z njihovim lepim peljem in izrečenimi iskrenimi željami z.a mir in blagoslov so bili v številnih dnino vih zelo lepo sprejeli. Z.a ta prijazen sprejem se vsem. ludi z.a darovi', ki so jih ob tem še darovali za misijo ne in Kanin s. pri SKD lepo .-olivo ljujejo. MllAN VVINDSCIINI RER Trem dolgoletnim članom, ki zaradi starosti ne morejo več sodelovati v odboru društva, so podelili posebna pisna priznanja za njihovo dolgoletno požrtvovalno delo. Priznanje so prejeli Ciril Merčun, Anton Modulu Franc Trdin. Srečanje so s pestrim kulturnim poveselili še v pozno sobotno popoldne. Požrtvovalni člani vodslva kam niškega društva invalidov za dobro organizirano srečanje, s katerim so bili udeleženci zelo zadovoljni, za služijo vse priznanje! F. S. KOMUNALNO PODJETJE KAMNIK, d.d. CANKARJEVA 11 objavlja potrebo po delavcih: - strojnik TGM in voznik mrliškega vozila - komunalni delavec Prijave z dokazili pošljite v roku 8 dni na zgornji naslov. ISCG - IZOBRAŽEVALNO SVETOVALNI CENTER IN GRAFIČNE DEJAVNOSTI, d.o.o., DOMŽALE 1230 Domžale, Kolodvorska 6, tel.: 061/711-082, tel./faks: 061/712-278 RAZPISUJE • SREDNJE IN STROKOVNE ŠOLE -VERIFICIRANI PROGRAMI: — trgovska šola (IV. stopnja) — usposabljanje računovodij V/1 (400 ur) — gostinska šola: kuhar, natakar, IV. stopnja (dokvalifikacija, prekvalifikacija) PROGRAMI ZA DOPOLNILNO IZOBRAŽEVANJE IN USPOSABLJANJE • TUJI JEZIKI: — nemščina in angleščina po programu College PANTEON •RAČUNALNIŠKI TEČAJI: — Windows 95, Word for Windows, Excel, OFFICE 97... • USPOSABLJANJE ZA DELO — EX SEMINAR - protieksplozijska zaščita električnih naprav (osnovni in obnovitveni tečaj) — seminar: računovodstvo malih podjetij — seminar za vodenje poslovnih knjig s. p. — varstvo pri delu in požarno varstvo — seminar: higienski minimum (osnovni in obnovitveni) — tečaj strojepisja — tečaj skladiščnega poslovanja — tečaj za voznike viličarjev — tečaj za traktoriste - varno delo s traktorjem in traktorskimi priključki • TEČAJ CESTNOPROMETNIH PREDPISOV • PROGRAMI ZA PROSTI ČAS — tečaj šivanja in krojenja — kuharski tečaj Prijave sprejemamo na Izobraževalno svetovalnem centru (prej Delavska univerza) vsak dan od 7. do 15. ure, ob ponedeljkih in sredah od 7. do 16. ure ali na telefonskih številkah (061) 711-082 in (061) 712-278. Vsem občanom želimo vesele velikonočne praznike in se pridružujemo čestitkam ob prazniku občine Kamnik. Kamniški OBČAN ZANIMIVOSTI 25. marca J999 11 Skozi Kenijo in Tanzanijo (7) MOMBASA - ob obali Kenyatta Beach Po ogledu nacionalnega parka Lake Nakuru smo nadaljevali pot proti Mombasi, ki leži ob Indijskem oceanu štiri geografske širine južno od ekvatorja. Do 147 km oddaljenega Nairobija smo potovali s terenskim vozilom, landroverjem, od tam naprej, do Mombase, pa z vlakom. Pred odhodom smo si v Nairobiju ogledali še Obvestilo kmetovalcem Vse kmetovalce opozarjamo, da je rok za oddajo obrazca »Podatki o kmetijskem gospodarstvu« 15. 4. 1999. Zaradi kratkega roka ni odveč, če navedemo še nekaj kratkih navodil. Obrazec je osnova, da boste v letošnjem letu lahko vlagali kakršnokoli finančno podporo premijo s strani države (za krave dojilje, molznice, kobile, ovce. koze ali žila. sladkorna pesa. zelenjava, semenski krompir, ajda, krediti in nepovratna sredslva ter drugo...) Na hrbtni strani obrazca so navodila, kijih preberile, in potem obrazec i/ polnite z vašimi podatki, ki se nanašajo na vašo kmetijo. Obrazec izpolnjujte s tiskanimi črkami in čitljivo, Predlagam, da se podatki nanašajo na lislega člana kmelije. na katerega se običajno vodijo vse evidence o kmetiji- Podalki o gospodarju naj bodo prepisani i/ osebnega dokumenta, tako da bodo pravilno izpisani ime in priimek ler kraj bivanja. Pozorni hodile, v katero območje Spada kmetija (N, H, V, S). Podatke lahko dobite na upravni enoti v Kamniku. Podatki o živalih se nanašajo na dan 31. 3., navedite točno število, kajti na podlagi teh podalkov ho mogoče uveljavljali premijo. Prav tako tudi navedite točno, katere poljščine boste sejali in koliko trav nikov kosile ali pasete, Vključile tudi površine v najemu. Na koncu bos u- še izračunali obremenitev živali na ha. Obremenitev naj ne bi presegla 3 (iVŽ/ha. Poljščine, za katere ni rubrike (koruza za silažo), vpišite pod ostale njivske površine. Podatke o žiro računu ali hranilni knjižici izpišite v celoti skupaj s podalki vaše banke. Če namerava na kmetiji še kdo drug od članov gospodarstva v tekočem letu uveljavljati subvencije, mora izpolnili Spodnjo rubriko pod Šl. 9 in poseben obrazec, ki se dobi na sedežu KSS v Kamniku. Na koncu sc obvezno podpišite! Original zložile v kuverto in pošljite priporočeno na naslov: Poslovno združenje prehrane Slovenije - GIZ, Slovenska cesta 54, 11)00 Ljubljana. Podatki se nanašajo na datum 31. 3. Obrazce pa pošljite od L 4. do 15. 4. 1999. Prepozno poslanih obrazcev ne bodo upoštevali. Kopijo hranite kot dokument, ki ga bosle rabili pri uveljavljanju premij in ostalih vzpodbud. V približno dveh mesecih vam ho MKOP poslal šifro - Mil). S lo šifro in kopijo poslanega obrazca pa se boste potem predvidoma lakoj po 1 juniju pa do 20. junija zglasili na sedežu KSS in KOZ, kjer bosle izpolnili zahtevek za premije (ali drugo) in ostale podpore. Za pojasnilo vseh nejasnosti se lahko obrnete na sede/ KSS in blagajno K( IZ. KMETIJSKA SVETOVALNA SLUŽBA IN OBČINA KAMNIK kraj, kjer je pred približno enim letom v bližini ameriške ambasade in železniškega kolodvora razneslo tovornjak, napolnjen z eksplozivom. Bilo je neizmerno veliko žrtev. Od večnadstropne palače, ob kateri je bila eksplozija, je po odkopavanju trupel in odvozu gradbenega in drugega materiala ostalo le manjši kup ruševin; okoliške stavbe, oddaljene do okoli sto metrov, pa so bile večinoma brez zastekljenih oken in vrat. Potovanje z. vlakom je trajalo celo noč. Postregli so nam z. okusno večerjo in zajtrkom, dobre so bile tudi postelje, z mrežo na oknih pa smo bi h zaščiteni pred komarji, ki tod prenašajo malarijo. Od Nairobija do Mombase poteka precejšen del železniška proga skozi nacionalna parka Zahodni in Vzhodni Tsavo: čeravno ekspresni, je imel skozi ta del nepričakovano pogosti postanek. S štiri do pet ur spanja smo sicer skrajšali noč. prikrajšani pa smo bili za divje živali, ki bi jih ob dnevni vožnji gotovo kje srečali. Domačini so nam povedali, daje v omenjenih dveh nacionalnih parkih zlasti veliko slonov. Po prihodu na železniško postajo v Mombasi nas je čakal osebni avto. s katerim smo, opremljeni z vso prtljago, takoj nadaljevali pol proti šest ki lometrov oddaljenemu hotelu Bam-buri Beach, ki leži neposredno ob obali Kcnvalta Beach. Tridnevna namestitev v tem dokaj razkošnem hotelu je bila za nas pravi blagor počitka, kar smo po vzponih na Ml. Kenyo (4985 m), Kilimanjaro (5895 m) in po dolgih poteh do nacionalnih parkov NgorongOTO, Masai Mara in Le-ka Nakuru še kako potrebovali. Po krajiera počitku smo se najprej okopali v bazenu s sladko vodo, na-lo pa ob plimi zaplavali v topli |agu ni Indijskega oceana. Toda oh obale se nismo preveč oddaljevali. Med oseko in plimo je tod skoraj štiri metre razlike, kar lahko privabi k obali tudi kaj nepovabljenega... Na zunanji strani koralnega grebena proti globinam Indijskega oceana živijo namreč prave pošasti: morski psi, mante in velike hobotnice, če navedemo le nekatere izmed človeku najbolj nevarnih morskih zveri. Nihče nas ni opozoril, da moramo biti previdni tudi v laguni. V njej živijo namreč kamenjarke. za katere pravijo, da so najbolj strupene ribe, kar jih premorejo morja in oceani. Pod vodo jo je težko opaziti, ker je podobna kamnu. Dolga je kakih 30 do 40 centimetrov, na hrbtu pa ima 13 bodic. In ker je podobna kamnu in običajno mirno in nepremično ždi na dnu, je, ne da bi vedeli, mogoče v nizki vodi stopili nanjo. Včasih sc zakoplje tudi v mivko. Njen strup povzroči pri človeku običajno že v desetih minutah delirij (blodnjo), nezavest in utopitev, pogosto pa tudi srčno kap. Pod vodo plavajo tudi do meter dolge bele kače s črnimi obročki. Pravijo, da je to ena najbolj strupenih kač na svetu. Menda je njen strup celo bolj strupen od zelene in črne mambe, ki živita na kopnem. Na srečo ima ta kača slabo razvite strupni-ki- in nI posebno napadalna. Napade le, če je neposredno ogrožena. Običajno ji šele pri četrtem ugrizu uspe spustiti ves strup v žrtev. Po ugrizu sledijo: evforija, depresija, driska, suho grlo in nato usodna paraliza, ko se življenjske funkcije ustavijo. Toliko nevarnih bitij v morju, pa nikjer nobene opozorilne table za nevedne turiste. Prebrodili smo nevarnosti afriškega visokogorja, se srečali z zvermi in divjimi živalmi v prostranstvu Tanzanije in Kenije, doživeli svet Masa-jev, zaplavali v topli laguni Indijskega oceana. Srečali smo veliko čudovitih ljudi, ki so nam s toplo izrečeno besedo »Hakuna matata« - ne skibile - vlivali pogum. In skrivnostni svet je s tem postal resnica, ki nam je dopolnila življenje! Pozdrav z afriških višin, Mt. Ke-nye in Kilimanjare, Jambo! DR. MARKO ŽEROVNIK TEHNIČNI PREGLEDI TRAKTORJEV Obveščamo vse lastnike kmetijskih traktorjev in traktorskih priklopnikov, da bomo tudi v letošnjem letu organizirali tehnične preglede na terenu za omenjena vozila, in sicer v naslednjem zaporedju: V MOTNIKU od 10. do 12. ure NA LAZAH od 13. do 17. ure pri kulturnem domu V PONEDELJEK, 12. APRILA V ČETRTEK, 15. APRILA V PETEK, 16. APRILA V SOBOTO, 24. APRILA V KOMENDI pri kmetijski zadrugi V PODGORJU NA TEHNIČNEM CENTRU Pri CVIRNU ZA ZAMUDNIKE V Podgorju NA TEHNIČNEM CENTRU od 10. do 17. ure od 9. do 17. ure od 8. do 12. ure KI K II II IIKI/.UIKNO VOZILO VARNO VOZILO, VAS PRIČAKUJEMO! TEHNIČNI PREGLEDI Cl & CA do.o. Podgorje K3/A. Kamnik Tel. 812-479 SIC EST POSLOVNE STORITVE prodaja, nakup in posredovanje nepremičnin Ljubljanska 45, 1241 Kamnik (poslovna stavba STOL) tel.: 061 813 397, 041 614 308. faks: 061 813 397 Stahovica: prodamo del hiše 2SS, kletni prostor, možnost izdelave mansarde, 300m7 zemlje; Godič: prodamo poslovno stanovanjsko hišo, 410 m', parcela 590 m?, lepa lokacija; Kamnik: prodamo hišo. potrebno obnove, cca 150 m', parcela 720 m'; Špitalic prodamo poslovno stavbo (pritličje, nadstropje, podstrešje), 416 m', parcela 678 m'; Kamnik-Bakovnlk: oddamo nov poslovni prostor, 50 m', za pisarno, trgovino ali obrt; Kamnik-Bakovnik: oddamo 40 m', za.pisarno v privatni hiši; Kamnik-conter: oddamo 62 m', za pisarne (1 nadstropje), Mekinje: prodamo 3 SS, mansardno v privatni hiši; Duplica: oddamo 3 SS v privatni hiši; Kamnik-Domžale-okolica: kupimo 1 SS, 1,5 SS stanovanje za znane kupce, tudi v privatni hiši; Kamnik-Domžale-okolica: kupimo zazidljive parcele 500-2000 m' za znane kupce. Izdelujemo etažne načrte in vpis stanovanj v večstanovanjskih zgradbah v zemljiško knjigo. Informacije vsak dan od 9. do 12 ure Cenjenim bralcem želimo oesele oellkonočne praznike! 12 25. marca 1999 ŠPORT - PLANINSTVO Kamniški OBČAN Ta osat je zate... Vandalstvo na Kokrškem sedlu Alpinistična šola je aktivna Letošnja alpinistična šola pod Vodstvom Roberta Poličnika je zelo aktivna. Tako so takoj po novem letu izvedli bivakiranje na prostem in v februarju praktične vaje iz orientacije. Po bivakiranju so šli trije še na Lučkega Dedca. V okviru spominskega pohoda so štirje preplezali JV greben Grintovca. Na Planjavo sta dva prišla čez Repov kot, sestopila pa čez Šraj peske. Eden pa je preplezal tudi zelo težko smer Damoklejev meč po ledenem slapu v Mangartu. Zadnjo soboto v februarju so predelali še uporabo derez, cepina, varovanja z vrvjo v snegu in zaustavljanje zdrsov, eden je pa preplezal še Wisi-akovo grapo v Planjavi. Naslednji dan pa so štirje preplezali v Logarski dolini zaledeneli slap Sušica. Seveda so vse vzpone naredili pod vodstvom inštruktorjev. Alpinistične šole se udeležuje 7 tečajnikov: Martin Bombač, Aleš Koželj, Silvo Matulič, Jure Prezelj, Robert Sedevčič, Boris Zalezina in Matjaž Zavbi, ki jih čaka, predno bodo lahko začeli samostojno plezati v visokih stenah v gorah, še preizkus znanja in nato še mentorsko spremljanje plezanja. Šola se bo predvidoma končala v začetku maja. Zaradi vedno večje ekološke osveščenosti in s tem tudi hotenja po čim manjšem onesnaževanju okolja seje tudi PD Kamnik pridružilo programu mednarodnega obmejnega sodelovanja in z avstrijsko pomočjo jeseni lanskega leta začelo graditi na Kamniškem in Kokrskem sedlu moderne čistilne naprave za fekalije. O tem je bil tudi v Kamniškem občanu objavljen obširen članek. Slabo vreme in nato zima je preprečila dokončno namestitev vseh naprav na Kokrskem sedlu. Zato so nekatere dele čistilne naprave postavili začasno na mesto in jih privezali, da bi jih ne odnesel veter ali sneg. Na začetku poletne sezone pa bi tako lah- ko končali z inštalacijo in predali napravo svojemu namenu. Toda človeška nemarnost ne pozna meja. Na Kokrskem sedlu je v začetku letošnje zime nekdo odvezal in odtujil vrv, s katero je bil privezan maščobnik, tako daje ta nato zgrmel dobrih 300 m navzdol in sc povsem razbil. Na ta načinje bilo PD Kamnik povzročeno za okoli 1,300.000 SIT škode, pa še delo se bo potegnilo, ker je potrebno nabaviti novega in ga dostaviti na sedlo. Žal v hribe ne hodijo samo planinci, ampak tudi taki, ki tam gori res nimajo kaj početi in bi bilo bolje, če bi ostali doma. BOJČ Občni zbor postaje GRS Kamnik r V četrtek. 11. marca 1999, je imela postaja GRS Kamnik svoj redni letni občni zbor. Od 38 članov postaje se gaje udeležilo kar 30, poleg njih pa še 5 članov - »veteranov«. V letu 1998 je postaja GRS Kamnik izvedla 23 reševalnih in iskalnih akcij. Žal so petkrat reševalci prinesli v dolino mrtvega ponesrečenca, v ostalih primerih pa so imeli več sreče. Najbolj odmevno pa je gotovo bilo reševanje oziroma evakuacija potnikov iz gondolske žičnice na Veliko planino. Razen na reševalnih in iskalnih akcijah so člani postaje sodelovali še na usposabljanju in vajah, ki jih je organizirala sama postaja ali pa več postaj skupaj (Jezersko, Prevalje, Celje, Ljubljana in Železna Kapla iz Avstrije). Poleg tega je bilo delovanje tudi preventivno s predavanji na raznih tečajih za planince in druge obiskovalce gora. pa tudi kot spremstvo oziroma preventiva na Dnevu kamniških planin, teku na Grintovec, pa na Ve- liki planini ob dnevu Marije Snežne, božiču itd. Tudi za prihodnje leto postaja načrtuje poleg osnovne dejavnosti, reševanja v hribih, ki seje pač ne da načrtovati, veliko usposabljanja, preventive in ptxlobnih akcij: interne postajne vaje, predavanja, preizkuse znanja iz kopne in snežne tehnike, reševanja iz plazov, prve pomoči, medpostajne vaje, tudi z mednarodno udeležbo, udeležbo na spominskih tekmovanjih, spremljanje raznih planinskih pohodov in podobnih prireditev itd. Občni zbor je za naslednja štiri leta izvolil tudi nove organe postaje. Še naprej jo bo vodil načelnik Janez Pod-jed. V vodstvu postaje so Lojze Jerman kot tajnik, Janez Kosec kot inštruktor. Srečo Podbevšek kot gospodar in zdravnik Matjaž Veselko. Druge zadolžitve (nadzor, radijske zveze, oskrbništvo posameznih točk, lavinski pes itd.) pa so prevzeli drugi člani postaje. Na Snežniku Letošnjega že 25. zimskega pohoda na Snežnik, ki je bil 13. marca, sinu sc polnoštevllno udeležili tudi kamniški planinci. Več kot 50 udeležencev nas je bilo. Do Svišeakov, 1242 m nad Ilirsko Bistrico, smo se pripeljali z avtobusom. Od tu dalje smo ob lepem sončnem in toplem vremenu krenili proti Snežniku. Snežna odeja je bila kar debela, vsaj en meter, a hoja je bila prijetna, ker je bil sneg sprijel; in se pod nogami ni udiral. \ Do koče pod vrhom Snežnika smo hodili dobri dve uri, tam popili čaj In se nato na vrhu Snežnika, ki je nekaj metrov višje, še sončili. Pogled po okolici je bil prelep, čeprav ga je delno zastirala meglica, zanimiv pa. je bil pogled na dolgo kolono obiskovalcev. Ta je bila nepretrgana od vznožja hriba pa vse od vrha. Nazaj grede smo na Sviščaklh potrdili naš pohod (Stane in Ana sta dobila posebno priznanje za 20-kratni zimski pohod) in se zatem odpeljali proti Ilirski Bistrici in Kamniku. To je bil enkraten dan za pohodnikc, ki jih je bilo vseh kar nekaj tisoč. Vsi smo uživali v čudovitem pomladanskem vremenu. STANE SIMŠIČ J Povezanost planinskih društev Smučarski tečaj v Rebru Delo meddruštvenega odbora planinskih društev kamnifcko-bistriškega območja, ki mu predseduje Lojze Kahne. je dobro ocenjeno. Odbor se je dobro vključil v reševanje planinske problematike. Od ustanovitve leta 1996 je odbor dobro zaoral ledino. Nalog je veliko, loteva se jih načrtno, marsikaj pa ho potrebno še dodelati. Ta planinski organ MDO povezuje vsa planinska društva s področja nekdanje kamniške vn domžalske občine. Ob nedavnem poteku mandata vodstvu odbora se je ta soglasno odločil, da dolžnost predsednika MDO, ki je hkrati tudi član upravnega odbora Planinske zveze Slovenije, še naprej opravlja dosedanji predsednik Lojze Kahne. Vsi udeleženci seje so mu izrekli podporo. STANE SIMŠIČ Na zadnji seji MDO v sejni sobi PD Kamnik Kemijska industrija KAMNIK d.d. SPE Plastika, Šmarca, Kamniška 19 Želimo lepo velikonočno praznovanje in čestitamo ob prazniku občine Kamnik! Hkrati vas v teh pomladnih dneh vabimo v našo maloprodajno trgovino z bogatim razširjenim proizvodnim programom: - nakupovalnih vrečk z raznovrstnimi motivi - vseh vrst vrečk (za živila, odpadke...) - folij za gospodinjstvo - vseh vrst folij za gradbeništvo, kmetijstvo in vničkarje Obiščite nas vsak dan od 7.30 do is. ure, ob sobotah od 8. do 12. ure Med zimskimi počitnicami je Športno društvo Mekinje pod vodstvom g. Dušana Letnarja organiziralo tridnevni smučarski tečaj. V dveh skupinah seje 19 tečajnikov podilo po strminah v Rebru. Tečaj sta vodila vaditelja Ivo Plevel in Dušan Letnar. 20. in 21. februarja so otroci pridobivali osnovne tehnike smučanja. Zaradi slabega vremena je bil zadnji dan tečaja prestavljen na 27. februar, ko so tečajniki v dveh tekih dokazali sposobnost vijuganja med smučarskimi palicami. Povabljeni smo bili tudi starši, ki smo hrupno spodbujali vsakega tekmovalca. Pri izvedbi tečaja so pomagali (fotografija, malica, diplome, merjenje časa) tudi ostali zvesti člani društva. Višek tečaja je bila svečana razglasitev zmagovalcev v obeh skupinah. Nepozabna je iskra v očeh teh malih smučarjev, ki so tekme vzeli »čisto zares«, in s ponosom prejemali priznanja. Ob lepem sončnem vremenu je nastalo veliko čudovitih fotografij in posnetkov. Najboljši trije v obeh skupinah pa so dobili čokolade, s katerimi smo se kasneje posladkali ludi drugi. Najboljši trije v obeh skupinah so bili: L skupina: 2. skupina: 1. Gregor Mlakar I. Ambrož Humar 2. Aleš Ogrinec 2. Špela Papc/. 3. Gašper Balantič 2. Ajda Mali Še ena skupna fotografija s trenerjem in ostalimi sodelavci pa smo se razšli. Za borih 1000 SIT so otroci dobili malico, priznanja in fotografije, predvsem pa aktivno preživeli tri počitniške dni, se marsikaj novega naučili in razvijali nova prijateljstva. V imenu staršev se zahvaljujem organizatorju, vaditeljema Dušanu in Ivu ter vsem ostalim, ki ste se trudili, daje tečaj v celoti uspel. Takih tečajev si želimo tudi v prihodnje! MIRA PAPEŽ MEGA ROČK KONCERT 17. aprila ob 21. uri Športna dvorana Kamnik ROK'N'BAND EAVOLI LETEČI ODRED Pridite, fajn bo! Vstopnice so na običajnih prodajnih mestihi Najdaljši polet pod Menino planino Športniki Okroga smo poskrbeli za pravo zimsko veselje. Ko je preti božičnimi prazniki zapadlo 20 centimetrov snega, smo pričeli s teptanjem snega, da hi pripravili skakalnico. Po dveh popoldnevih smo le kar dobro utrdili podlago, a to ni bilo dovolj, saj naklon pod mizo skakalnice ni bil primeren za varne skoke. V napoto so bila tudi Zajčeva in Jegličeva drevesa, ki so bila preblizu mize oziroma je bilo hrbtišče skakalnice preozko. Z dovoljenjem lastnikov smo ta drevesa posekali. Mladi v Okrogu smo sklenili, da bomo kljub pomanjkanju snega skušali narediti strmino, ki bo omogočala varen doskok. Tako smo vse božične praznike vozili sneg, ga polivali z vodo, da ga morebitna od juga ne bi vzela. Ker ni šlo s samokolnico, smo pričeli voziti sneg kar s traktorji in ga nasuli približno 60 m. 'To delo je bilo kar naporno, a seje kasneje dobro obrestovalo. Mraz je pritisnil in 2. januarja smo že imeli poskusno vaško tekmo, ki se je je udeležilo tudi nekaj fantov iz sosed njih vasi. Mikalo nas je, da bi naredili malo večje tekmovanje, če bi vremes-ke razmere to dopuščale. Tako je. bila 24. januarja prva tekma na 20-melrs-ki skakalnici. Z/iradi zanimanja in pohval udeležencev tekme smo se odločili, da bomo skakalnico povečali za pet metrov daljave in organizirali še eno tekmovanje. Tako je bila ž.e 2H. februarja tekma v Okrogu na 25-melrski ska kolnici. Vsem tekmovalcem smo omogočili sobotni trening, na katerem je Primož. Balon z. Laz v Tuhinju poletel najdlje, saj je dosegel 24,5 metra, kar je tudi rekord skakalnice. Nedeljska tekma seje začela nekoliko z zamudo, saj so tekmovalci kar prihajali. Nastopilo jih je 60 v štirih kategorijah. Tudi gledalcev, 250 jih je bilo. je bilo lotih/, kol doslej še na nobeni prireditvi v Okrogu. Vsem najboljšim šestim posamezne kategorije smo podelili pokale, meda- Vaški otroci (z leve) Uroš, Tomaž, in Gašper so vse dni zavzeto pomagali pripravljati skakalnico, zato so zasluženo in z veseljem stopali na zmagovalne stopničke, seveda le med svojo igro. Ije in praktične nagrade. V kategoriji do 15 let so bili najboljši: I. Ambrož. Bajde iz Tuhinja (18,5 in 20,5), 2. Žiga Hajde iz Tuhinja (19,5 in 19 m), 3. Boštjan Hribovšek iz. Tuhinja (IS in IH m). V kategoriji od 15 do 25 let so rezultati naslednji: I. Sebastjan Hajde z. Laz (20.5 in 22,5 m), 2. Imz.oi Po Ijanšek iz Tuhinja (21 in 21,5 m), 5. Rajko Cvetko iz. SK Vransko (21,5 in 20 m), v kategoriji od 25 do 35 let pa I. Kobi Vrankar z Lok (21,5 in 21,5 m), 2. Tone .teras iz. Cirkus (21 in 21 m), 3. Janko Pirš iz Tuhinja (20,5 in 21 m). V kategoriji nad 35 let je bil prvi Jože Arko iz Slebljevka (21,5 in 22 m), drugi Slane Bajde z Las (20,5 in 20 m) in tretji Hrane Jeglič z Okroga (20.5 in 19.5). V tekmovanju za najdaljši skok pa je prvo mesto dosegel sobotni rekorder Pri mož. Balah z. daljavo 24 metrov. Da v bodoče ne bo Ireba dovažali lakih količin sneg/i. bomo čez. leto nasuli okoli 100 m materiala in skakalnico ž.e naravno pripravili in še nekoliko povečali, /a lakšim dela SO potrebna precejšnja sredstvo, zato smo . e na Zadnji tekmi pridobili veliko število sponzorjev, katerim se najlepše zahvaljujemo z.a pomoč. Upam, da nam bo uspelo za vnaprej pripravili tekme, ž.e okoli novega leta bi pripravili novoletno turnejo v Okrogu pod Menino. V imenu športnikov Okroga se zahvaljujemo vsem sponzorjem, tekmovalcem, gledalcem, g. Matiji Jenku za pridobitev električne energije ter vsem sosedom, ki SO sodelovali na nedeljski tekmi. Na svidenje torej na novoletni turneji //od Menino planino! DANILO POLJANSEK Novi vodniki PZS za snežne razmere V soboto in nedeljo, 13. in 14. marca 1999, je bil na Loki pod Raduho iz-pil za pridobitev naziva vodnik Planinske zveze Slovenije (VP/.S) za vodenje lahkih snežnih (zimskih) tur. VPZS so tisti vodniki, ki vodijo v hribe predvsem člane PZS, pri čemer lo delajo sicer kvalificirano, vendar na svoje slroš ke ali pa delno zastonj, delno pa na svoje stroške. Na izpitu je sodelovalo 15 kandidatov iz cele Slovenije. Izpit je obsegal izdelavo izpitne in orientacijske naloge, ki soju udeleženci naredili že prej, reševanje testov in turo na Raduho oziroma Lancž in Jelovec. Vsi kandidati so pokazali solidno znanje in so uspešno opravili izpil. Med njimi so -bili tudi Miran JEREB in PD Kamnik in pa Janez POGAČAR in Pc-Ui ZMRZ1 IKAR iz l'l) Komenda. Tako so tudi li trije postali pripravniki za vodnike z.a vodenje lahkih snežnih (zimskih) (ur. Vodniški naziv pa jim bo potrjen, ko bodo uspešno opravili še pripravništvo, ki obsega uspešno vodenje petih tur pod nadzorom kvalificiranih mentorjev. Nov gorski reševalec v Kamniku Med prave gorske reševalec lahko pridejo le ljudje, ki absolutno obvladajo gibanje v vsakem zahlcvncm svetu, tako kopnem kol tudi zasneženem, kar pomeni obvladovanje alpinističnih veščin. Poznati mora tudi hribe in imeli dobro kondicijo, predvsem pa voljo in željo pomagali ljudem, bili gorski reševalec. Seveda pa samo volja ni dovolj. Kandidata z.a gorskega reševalca sprejme postaja GRS in ga pošlje na izobraževanje, ki obsega tečaje iz, prve pomoči, tehnike reševanja v kopnem in tehnike reševanja v snegu. Sledijo pa še precej strogi izpili iz teh tem. In v sobolo, 6. februarja letos, je Robert Po ličnik opravil še zadnji izpit. S tem je zaključil svoje pripravništvo in poslal gorski reševalec, član postaje GRS Kamnik. Bojč NAPRAVE ZA VARČNO OGREVANJE - plinske in oljne peči BUDERUS, VIESSMAN FEROTERM, JUNKERS VAILANT - sončni kolektorji, toplotne črpalke - sončne celice za pridobivanje elektrike KON TIKI ŠOLAR, d.o.o. Ljubljanska 21 /K (TP CENTER DUPLICA) Tel.: 810-380 Kamniški OBČAN 2.'). mana l'W 13 Tomšičeva 17, Kamnik, tel. 831-888 VAM NUDI PO UGODNIH CENAH: barve, lake, Jupol, Belton, Beltop, gašeno apno (1 kg - 50 SIT), žeblje, PVC korita za rože - 40 cm - 300 SIT, 50 cm, 60 cm; likalne mize že od 2.800 SIT; RP posoda Solingen 12-del'na samo 10.970 SIT in še in še... Velika izbira aranžiranih daril. Strokovni nasveti iz sobopleskarske stroke. Odprto od 7. do 19. ure, ob sobotah od 8. do 12. ure. Čestitamo ob prazniku občine Kamnik in želimo lepe velikonočne praznike! Homar, d.o.o., trgovina Veriga se priporoča! KOMUNALNO PODJETJE KAMNIK, d.d. se pridružuje čestitkam ob prazniku občine Kamnik in velikonočnem praznovanju. ZA VAS TOPEL DOM! DOSTAVA jffiTSgL' KURILNEGA OLJA Marjan Dragar, Vrhpolje 280, 1240 KAMNIK POKLIČITE: 061/831-582. 041/691-325 Voščim ob prazniku občine Kamnik in želim lepo velikonočno praznovanje. Volksvvagen GOLF je slovenski avto leta 1999. Bogata serijstaoprema Golfa, paketi opreme trendi ine, eon^rtline, highline ali (lil so zagotovilo, da1lnx)ste pri vožnji z Golfom lahko resnično gfamcentrirali na najvažnejše na varno voznj DOMŽALE Ljubljanska c. 1, Domžale, telefon 061 715 059 PLANIKA restavracija KENDA Kamnik, Glavni trg 19, telefon (061) 831451 Dudo JLTOVEC s.p. Vsem želimo prijetne velikonočne pmznike, občanom Kamnika pa čestitamo tudi ob občinskem pmzniku. CUUStc nas od & do 22 ure, ob nedeljah in pmznikih od 9. do 17. ure. »SEF« LISTNICE IN DENARNICE NA ZAKLEPNE ŠTEVILKE za večjo varnost vašega imetja pred bližnjimi stikljivci med počitkom. Okvirna cena 5.200 SIT. Tel.: 727-935, sobota in nedelja od 12.30 do 14.30. KMETIJSKA ZADRUGA MEDVODE TRGOVINA VODICE Kamniška 8 Tel.: 824-011,823-095 Nudimo vam: - vse, kar potrebujete za setev in sajenje: semena, čebulice - različna orodja za delo na vrtu: Cardena, Kalia, Lovrenc na Pohorju, Karmelj - različna škropiva, ki jih uporabljate za svoj vrt, sadovnjak in drevesne rastline. AKCIJA - AKCIJA - AKCIJA - AKCIJA - AKCIJA - zemlja HUMKO FLOR, 50 I za 700 SIT - korita za rože, 50 cm samo 450 SIT - LONČKI OBEŠANKE, 25 cm samo 150 SIT Nudimo vam tudi drugo zemljo iz programa HUMKO: - HUMKO ROYAL GARDEN za zunanje saditve, 50 I - 850 SIT - KO-KO HUM za sobne rastline s kokosovo šoto, 10 I - 350 SIT - HUMKO DOBRA ZEMLJA, 20 I-430 SIT - HUMKO za rododendrone, 80 I - 1180 SIT - HUMKO gnojilo za zelenje, 500 g - 940 SIT PRI NAKUPU VAM SVETUJEMO. TRGOVINA JE ODPRTA VSAK DAN OD 7.30 DO 17. URE, OB SOBOTAH DO 12. URE. OBIŠČITE NAS IN SE PREPRIČAJTE O UGODNI IN KVALITETNI PONUDBI. 'II "£ "ar—Jt —z—amni%a aiitamo lach oii a%iAntJLtu\ uit KABELSKE GRELNE INSTALACIJE i i projektiranje izvedba garancija \\ JELEKTRO GRELNA OPREMA Gora20a, 1218 Komenda Tel.: 841 583 Faks: 842-208 TALNO OGREVANJE bivalni, poslovnim drugi prostori TALJENJE SNEGA IN LEDU na voznih in pohodnih površinah TALJENJE SNEGA IN LEDU v strešnih žlebovih, žlotah in ceveh OGREVANJE CEVOVODOV proti zmrzovanju ali procesno vzdrževanje temperature ATESTIRANO Lepe velikonočne praznike S4H &ox>. Trgovina z gradbenim materialom Zg. Stranje 1A, STAHOVICA TEL: 061/827-030, 827-035 FAKS: 061/827-045 e-mail: st@sam.8i Trgovina z gradbenim materialom Krakovska 4B, DOMŽALE TEL: N.C.: 061/7204)20 TRGOVINA: 061/720-560 FAKS: 061/713-288 e-mail: dom@sam.si http://www.sam.si ygE jA QR\D^JO //V OBNOVO - IZKORISTITE UGODNE CENE IN GOTOVINSKI POPUSTE: • STREŠNIKA llramac, BobrOVeC m drugih kritin • pt/mr ploiče, tlnhn, i. robniki • cementa • vseh ™* izolacij • apna • ,er ostalemu gradbenega materiala. • barve za polepšan je vašega doma GOTOVINSKI POPUSTI OD 5% DO 17% AKCIJA AKCIJA AKCIJA AKCIJA AKCIJA AKCIJA AKCIJA OPEKA MODULARNI BLOK 6/1 NUDIMO VAM MOŽNOST BREZPLAČNE DOSTAVE Z AVTODVIGALOM Izkoristite čas zu nakup pred blilajočo uvedbo davka na dodano vrednost. - \invn opa/ 7.A OKROGLE STEBRE V trgovinah Vas pričakujemo vsakdan od 7. do /9. ure, ob sobotah pu od 7 do II ure. Internet: WWW.SAM.SI 14 25. marca 1999 Kamniški OBČAN NOVO v trgovini Obutev Sutna 29, Kamnik (zraven Mitnice) ŠPORTNA OBUTEV Adidas, Reebok in Nike - uvoz iz Švice. Možnost odloženega plačila. Pričakujemo vas od 8. do 19. ure, ob sobotah od 8. do 13. ure. vesele velikonočne praznike, hkrati pa čestitke ob prazniku občine Kamnik iz PE Obutev Ana - Gumiks, d.o.o., Podgorje 120. ,13 v TERMODOM 'UntiuHimaaaB I9HI K! (ranova 8, Šmarca, Kamnik telefon 810 090 faks 810 095 F1NSTRAL vas a okna v svet MBrBt Trdin°Kaam7^ H KUČMO H tel.: 814-680 AKCIJA! • šink, Meso Kamnik, 1 kg 859,90 SIT • orehi, 1 kg 549,90 SIT • moka T 400, p.b. Žito, 1 kg 75,00 SIT • alpsko mleko, 3,2 m. m., 1/1 109,90 SIT • jajca, 10/1 149,90 SIT • sir Maxi special, 1 kg 699,90 SIT • hren Droga, 150 g 129,00 SIT • napolitanke Podravka, 200 g 99,90 SIT • olje Zvezda, rastlinsko, 11 195,90 SIT • kumare Aneta, 680 g 149,00 SIT • barcaffe, 100 g 159,90 SIT • Janževec, 11 399,90 SIT • Haložan, 11 299,90 SIT • namizno belo Era, 11 129,90 SIT • Union pivo, steklenica 0,5 I 125,00 SIT • Ariel, 5,4 kg 1.299,90 SIT Akcija velja do prodaje zalog. gorenje Kamnik, Usnjarska 9, tei. 817-203 NAKUPI PO UGODNIH PLAČILNIH POGOJIH GOTOVINSKI POPUST ALI PLAČILO NA 10 ENAKIH OBROKOV BREZ OBRESTI. Na zalogi celoten program Gorenja. Obiščite nas od 8. do 19. ure, ob sobotah od 8. do 13. ure. Pridružujemo se čestitkam ob občinskem prazniku in želimo prijetne velikonočne praznike. 3\etro in prenocieca Bistrica r Kamnik, Prešernova 14/c (oh glavni avtobusni poslaji), tel.: 817-330 Vsak dan vam nudimo štiri vrste malic po 500 SIT. Večji kolektivi lahko naročijo redno malico za vsak dan. Po dogovoru jo tudi dostavimo. Za vaše poslovne partnerje in prijatelje imamo na voljo tudi prenočišča z zajtrkom. Sobe so sodobno opremljene, s kopalnico, telefonom, TV. Kamnik, Prešernova 14/c (ob glavni avtobusni postaji) tel.: 817-108 Moste 95/a, Komenda tel.: 841-523 PLETENINE Pestra izbira pletenin za pomladne dni Lepe velikonočne praznike vam želimo občanom Kamnika pa čestitamo ob prazniku. TRGOVINA Z GUMENOTEHNIČNIMI IZDELKI Ljubljanska 21/e, Duplica (nasproti Framata) tel.: 811-010, 812-962 Akcija: ■ pla&ći za samokolnico: 14x4 - 1.230 SIT 16x4-1.295 SIT ■ plašči za obračalnike: 3.50-6B15 - 1.450 SIT 3.50-8B15- 1.950 SIT ■ plašči za motokultivatorje -100x8 B12 - 1.620 SIT ■ plašči za kolesa (vseh dimenzij) od 750 do 1.200 SIT ■ zračnice za kolesa od 440 SIT naprej Odprto od 8. do 19. ure, ob sobotah od 8. do 12. ure. Vesele praznike! KAKŠNA IZBIRA! Nova OPEL ASTRA sedaj na ZALOGI! Nova OPEL FRONTERA že v prodaji! Ugodni krediti T+3,75% do 4 let! Menjava staro za novo. j<>/r'jtw /f/w i'4'/t'km Vesele velikonočne praznike in veliko pirhov želi v&em svojim kupcem in občanom trgovina LANEN CVET Delovni čas: vsak dan od 9h do 19", ob sobotah od 8h do 13". AGROPROMET CERKLJE Ul. 4. okt. 10, Cerklje tel.: (064) 421-283, (064) 421-294 Odprto odi 7. do 17. ure. ob sobotah od b. do 12. ure UGODNA PONUDBA: - žita (koruza, oves, ječmen, pšenica, sojine tropine. sc*ičnt6ne tropine, krmilne moke) - vse vrste krmil za purane, piščance, nesnice-kokoši, prašiče, govedo - umetna gnojila - sprejemamo naročila za kokoši pred nesnostjo - SEMENA POLJŠČIN (črna detelja, lucerna, travnik II., krmna pesa) - SEMENSKA KORUZA PIONEER, BC hibridi po izverv sezonskih cenah - MOKA tip 500: 25 kg - 59 SIT/kg. - SLADKOR 50 kg -125 SIT/kg RAZPRODAJA RIŽA SLABŠE KVALITETE, primernega tudi za krmo, po 30 SIT/kg. Cene za krmila so tovarniške. Občanom Kamnika čestitamo ob prazniku občine, vsem pa telimo vesele velikonočne praznike! STEKLARSTVO HOMEC, VIII. ul. 9/a tel.. 727-089, 715-717 Delovni čas: pon., tor., čet. in pet. od 7h do 15'' sreda od 7" do 17h Velika izbira barvnih stekel in ogledal, izdelava steklenih vitrin, termopan stekla, zasteklitev z okrasnimi letvicami, oprema lokalov, kaljeno steklo... Počivaj mirno, sladfoj spavaj, v grobu ni gorja in ni skrbi. A enkrat snidemo se vsi nad zvezdami, nad zvezdami. ZAHVALA V 74. letu življenja nas je zapustil naš dragi mož. ata, dedek, pradedek, bral. stric in tast STANE ZLATNAR, st. iz Oodiča 52 Iskreno se zahvaljujemo vsem sorodnikom, sosedom, prijateljem in znancem, sodelavcem Titana, Jate in Svilanita za pomoč, izrečena sožalja, podarjeno cvetje, sveče in sv. maše ter Številno spremstvo na njegovi zadnji poti. Zahvaljujemo se tudi g. župniku in pevcem za ganljivo petje. Žalujoči: žena Ana. sinova Stane in Dušan, hči Vera, brat Krame in sestra Štefka z družinami, vnuki, pravnuki ter drugo sorodstvo marec 1999 Potem naj mine lu mi vsa radost. Z radostjo mine zemsku nuj bridkost! Konča naj moj se časni tir, objame naj me večni mir! (S. Gregorčič) ZAHVALA Po težki bolezni nas je v 90. letu starosti zapustila naša draga mama. stara mama, prababica, sestra in teta TEREZIJA UDOVČ Vsem, ki ste nam v težkih trenutkih pomagali in nam stali ob strani, iskrena hvala. Hvala za podarjeno cvetje in sveče, za izrečena sožalja in številno spremstvo naše mame v njen zadnji dom. Posebna zahvala osebju Doma starejših občanov Kamnik za vso nego in skrb, župniku za opravljen pogrebni obred, TunjiŠkemu oktetu za zapete žalostinke, govorniku za besede slovesa in praporščakom Zveze borcev. Žalujoči vsi njtni marec 1999 .•.je čas, ko zamenjamo oblačila in čas, ko si zaželimo novosti v našem domu UGODNE CENE IN POPUSTI Cement, apno, betonsko železo, okna, vrata 5% gotovinski popust DOM BliADlMO hI PliBi lAVLJAMO 7°/i Kombi plošče gotovinski popust Kopalniška garnitura ovella Umivalnik 65 13.960,00 SIT Podstavek 9.070,00 SIT Bide 15.370,00 SIT WC z desko 22.700,00 SIT pri nakupu z gotovino še dodatnih 5% popusta NOVE PREPROGE ZA VAŠ DOM Cena že od 1.480,00 SIT naprej 10% gotovinski popust pri nakupu nad 5.000 SIT ploščice Vulcano ploščice Venezia D 4310 1.690,00 S IT/ ^ 1.590,00 SIT/m2 R«to 555,00 SIT/kos D 431 A VVR4312 pri nakupu z gotovino še dodatnih 10% popusta Salon keramike v 1. nadstropju trgovine Kovinar, Ljubljanska 71, Domžale Telefon: 719-250 Odprto: 7:00-19:30 v soboto 7:00-13:00 Blagovnica Vele Mestni trg 1, Domžale Telefon: 718-100 Odprto: 8:00-19:30, v soboto 8:00-17:00 te se pomladnim navdihom i si olepšajte dom in vrt, ŠŠa Vam bosta ji in ponos NAPREDEK - DOBRO IME MED TRGOVCI NAPREDEK DOMŽALE rmaturne mreže, Bekaert vrtni sistem 10% gotovinski popust Stiropor, debeline 5 cm Armaturne mreže R 424, 1 kos Modo V-3, 10 m2 v roli Modularni blok, 1 kos pri nakupu nad 2880 kos Kombi plošče, 5 cm 356,00 SIT/m* 4.689,00 SIT/m* 2.686,00 SIT 73,00 SIT 1.141,00 SIT/m2 Trgovina Kurivo Masljeva 4, Domžale Telefon: 719-270 Odprto: 7:00-19:30, v soboto 7:00-13:00 UGODNE CENE notranja barva proti plesni s prijetnim vonjem . 51 1.824,00 SIT 101 2.952,00 SIT NOVO JUPOL CITRO Pleskarski komplet: valjček 210 mm sintetični z ročajem, čopič radiator 40 mm,mrežica PVC, valjček 100 mm z ročajem 1.39*0,00 SIT Kolodvorska 1, Domžale Telefon: 718-145 Odprto: 7:00-19:30, v soboto 7:00-13:00 ČUDOVITA LOKACIJA TRAJNA VREDNOST ZELO UGODNE CENE VISOKA KAKOVOST IZJEMNO UGODNO KREDITIRANJE Informacije in prodaja: ZIL INŽENIRING d.d. - PUN d.o.o. V KAMNIKU /na lokaciji novogradnje/: Usnjarska ulica 6, Kamnik Tal.: 061 / 81 75 23 vsak delovni dan: od 9h do 19h sobota: od 9h do 14h V UUBUANI: Kersnikova 6/5, Ljubljana Tel.: 061 /133 50 40 vsak delovni dan: od 8h do 18h sobota: od 8h do 12h - posojila z obrestno mero od T + 2,90% dalje in odplačilno dobo do 20 let - cene so dokončne in zajemajo vse predvidene stroške do prevzema stanovanj - nakup stanovanja po sistemu staro za novo - možnost preprojektiranja in svetovanje pri notranji opremi Ambrož anaa ms PRODAJA VOZILI Lahovče 2, tel.: 064/421 119, tel./faks: 064/421 141 SERVIS VOZIL: Lahovče40, tel.: 064/421 193, tel./faks: 064/421 021 I Multipla ' SPREJEMA ' PREDSL MODELI 6 SEDEŽEV 1.6 16V SX, 100 KM, cena 2.599.000 SIT 1.6 16V ELX KLIMA, cena 2.&99D00 SIT 1.9 JTD ELX - KLIMA, cena 3.319.000 SIT ■um, AHAČIČ Domža|e SERVIS Prešernova 1/a, TRGOVINA tel. 722-107 gorenji 5CH 13001 22.5 -pralni stroji, sušilni stroji, pomivalni stroji, hladilniki, sledili zamrzovalne skrinje in omare, kuhinjske nape, harvni TV IKK - pomivalna korita -mali gospodinjski aparati -originalni rezervni deli -barvni TV, glasbeni stolpi S0NY [SUPER PONUDBA: - VGRADNl ŠTEDILNIK S STEkl.OkEA-PLOŠČO-od 117.712,- - PRALNI STROJ Simple & Logical -112.«) - SUŠ1LEC PERILA VVT 610 - 42.725,- - GLASBENI STOLI' SONV RX 77 - 58.742,- A brezplačna dostava, možnost nakupa na več obrokov PR*'NAH0V M NAKUP APARAT0V Odprto vsak dan od 8. do 19. ure, ob sobotah od 8. do 12. ure kJtn BLIŽAJO se omvi, kot so B,nm. I OBHAJILA m MATURE. ZATO SMO VAM V MODNI HIŠI, Medvedova l/a, KAMNIK, PRIPRAVILI SVEČANA OBLAČILA ZAVAŠE OTROKE. Vsem občanom čestitamo ob občinskem prazniku in želimo vesele velikonočne praznikel