Poltnlna pla£ana v gotovini
■■■■■■■i iiiiiiiiiiliiili
■■■I
ŽENSKI
S V E T
LETO XV / 1937 / MAREC
Marija BorSnik: Pogovor z Marico / Ljuba Prenner: Mejniki / Anica Černej: Prošnja / Anica Černej: Spoznanje / Rudolf Kresal: Dekle iz tovarniške nlice / Emica Kreps: Žene o potrebi nove bolnišnice / O prvi knjigi, Kidričevega Prešerna (E. K.) / Ob stoletnici Puškinove smrti (S. G.) / Drobiž / Priloge: Naš dom, modna priloga, krojna pola
ženski Svet izhaja vsak mesec v Ljubljani. Letna naročnina za list z gospodinjslto prilogo „Naš dom", modno prilogo ter krojno polo z ročnimi deli znaša Din 64'—, polletna Din 32-—, četrtletna Din 16'—. Posamezna številka Din 6'—. Sam list s prilogo „Naš dom" Din 40-—, same priloge Din 48'—. Za inozemstvo Din 85'—. Rač. pošt. hran v Ljubljani 14004. Uredništvo in uprava v Tavčarjevi ul. 12/11. Izdaja Konzorcij Ženski Svet v Ljubljani. Za konzorcij in uredništvo odgovorna Milka Martelančeva. Tiska tiskarna Veit in drug, družba z o. z., Vir, p. Domžale (Predstavnik P. Veit, Vir).
PARFUMERIJA
v FRANČIŠKANSKI PASAŽI
LJUBLJANA
Bogato oskrbljena zalog« parfumerijiikih potrebščin • Posebni oddelek za darila, umetna obrt in fine usnjene izdelke
STEKLO / PORCELAN / KERAMIKA
za vaš dom in praktično gospodinjstvo v veliki izberi in po ugodnih cenah pri strokovni tvrdki
LJUBLJANA
Tyrseva c. 10 / Telefon 24-78 Plačilo tudi na ugodne mesečne obroke
Naše nagrade
žrebanje nagrad se je vršilo dne 26. febraarja popoldne v upravi ob navzočnosti teh-le članic iz Ljubljane in okolice: Kg. Belič Minka, Christof Mirni, Ferlič Pavla, Furlan Angela, Jurman Elu, Kobal Tončka, I.azar Anica in Svetina Amalija. Nekaiere gospe so pripeljale s seboj svoje otroke, ki so pridno pomagali pri žrebanju. Med. žrebanjem je slučajno prišla v upravo ga. Mikolič Silva iz Siidražice, ki se je tudi prepričala, da se žrebanje vrši v popolnem redu in nepristransko.
Izžrebane so bile:
r I. skupini:
1.	Servis iz porcelana za 6 oseb: ^a. Rupnik ivica, učit. v Kranjski gori.
2.	Namizni servis za 6 oseb: ga. Litof Katica, Jesenice-Fužine;
3.	Prešita odeja: ga. Arko Ivanka, Loški potok;
4.	»Saga o Forsytih", tri knjige v usnje veznne: ga. KoroSec Stanislava, Rakek:
5.	Iste v platno vezane: ga. Vakselj Slava, Ljubljana;
6.	,Arrowsmith", roman: ga. Lesjak Marica, Ljubljana;
7—S. .Sinovi In Ijnbimci": ga. Gabrijelčlč Zora, Southampton in Petkovšek Marija, Ljubljana;
9—10. »Svetle samote': gg. Počivalnik Danica, Ljubljana in Pahor Zmaga, Selnica ob Dravi.
LJUBLJAINA / LETO XV / MAREC 1937
Pogovor z Marico*
Marja Boršnik
Soba Št. 77. Pol štirih! Prisluhnem. Temperamenten glas mi udarja na uho: Levčev pomen ... Kersnik Leveu ... Zvon ... sotrudniki v Lev-čevem ... Včasih preseka žive besede gromek izbruh avditorija. Hipen sunek smeha, potem se spet vse podredi. Pretihotapim se skozi yrata. Nekaj radovednih, nekaj nejevoljnih pogledov obvisi za hip na meni. S težavo se pregnetem v stisnjeno publiko. Ena sama kepa obrazov, ki v pretesnem prostoru žari od zadušiie sopare in od profesorjevih besed. Peresa prasketajo: študentje love besede na papir.
Pred mano sedita dve gospe. Nepremično poslušata. Včasih se zganeta in si kaj tiho povesta. Kako visita na vsaki besedi, kako pomenljivo ju včasih profesor pogleda. Kakor da samo njima govori.
Gospa Levčeva in Marica. Živi priči tedanje dobe: dobe Levčevega „Zvona", dobe Kersnika, Tavčarja, Aškerca in — Marice.
Marica je mlajša. Kersnikova učenka. Sodobnica „naturalistov" 90. let. Toda njeno literarno delo se pričenja že v Levčevem „Zvonu". In odtlej ostane žarišče našega ženskega gibanja, dol™ leta. Predvsem v 90. letih, ko si kot edina ženska upa v odkrit boj z besnim leposlovježrcem, krutim nasprotnikom „nežnega spola", goriškim dogmatikom Mahničem, pod čigar ostrim, logičnim peresom se poiuhnjeno in nebogljeno umika klavrna četa ncjuiiaških nasprotnikov; kose kot edina ženska navdušuje za nove probleme in nove ljudi, ki dotlej še niso prodrli skozi kitajske zidove slovenske omejenosti; ko pričenja prebujati in organizirati k narodno-kulturnem delu slovensko žensko inteligenco, ki dobi 1. 1897. v njeni „Slovenki" svoje prvo glasilo.
Zoprn siv dan. Megla leze v zadnje kotičke, žre zadnje iierazjedene ostanke vere v človeka in v življenje. Čevlji žlampajo po brozgi. Moj bog. daleč se vije pot, čisto v predmestje je treba. Trnovska cerkev je za hrbtom, vedno več hišic in vil.
Pozvonim. „Gospe Marice Bartol ni doma." J" „Odšla je."
Na og u jo srečam; razoglava stopa z lahkim korakom po snegu, kot kaka punčka. Ni me še spoznala (hudo kratkovidna je). Potem me prime pod roko m me vodi nazaj.
„Sem mislila, da pridete šele po šestih", mi govori v svojem toplem primorskem altu, ,.pa sem šla še na pošto. Konca ne kraja ni teh čestitk. 1 a moram odgovarjati. Ne morete si misliti, kdo vse se me je spomnil. L^rudje, ki jih sploh ne poznam. Od vseh strani. Ne vem, kdo je iztak-nil, pa me gredo opozarjati, da mi je že 70 let!"
*Marica Nadlišek-Bartol, roj. 10. febr. 1867.
49
' Sedemdeset let, pa še toliko' živfe, mladostne razgibandšti. Kako prijetno je. v tej svetli,- sveže preslikani in oprtičkani kuheiici, äste, pozabila §em jia. zpprno . meglo iü brozgo tam ziinaj.. Žilava žejia, da zmore ^ človeku, ki tfdf, da je mlad, takti .hitro ptegnati Jilalodu.Šje iz kosti. ' .„Saj boste, .počakali, . uredini.- -večerjo. Pa. Se posiuzite med fem v^ste -.niorate kar naprej, kar naprej; jesti! Xaka malenkbstj Pa pö^ .glejte ta čas,: kaj mi pisejp m.ö^^^^
■ Tildi , soba je polna rijene. materinske vedrine. Preprosto pohiŠtVo prejšnje uradniške generacije, nekaj reprodukcij, , pisalna miza, fotelj, stojalo za rože — skoro hič nepotrebnega, red, mir, domačnost in po1noT0ž. „ Trije. Frani r Sopotniki; sobojevniki za gesla „nove struje'" 90, let. Fran: Goestl v sv.pji -dobrii skromni, bolj ženski .pismi. .-.„Öb tej priliki se mi vzbujajo leisi spomiiii prošlih', let idealnfega navdušenja za narudni, blagor io slovansko zavest'"..\ Modernejša;' riižboritejša- pi.>.ava. {'rana. ■<J.6vekarja: ,iSkupaj svS bila mlada, borbena,, delavna, često srečna, še -češče nesrečna, .danes sva skupaj stara po.letih,. a po duši in duliil še zmerom neizpremenjena — vžiic vsem razlikam Vedno iskrena prijatelja. 0ba;sva imela visoke. cilje,;a kruto življenje i tiama je dovolilo doseči le ' skromije uspehe. ' Toda Vam iii mehi'ne bo mogel nihče; očitati, da sva bila ^nesposobna in lena, temveč bo. moral, vsak objektiven sodnik pri-zuatii da sva bila., poštena deläyca" . i . Udbbna,. Ijubeiniva- jDisava Frana Vidica;. „Madatne-. .. Živo se špominjam časoy,; ;ko:.siliĐ-živahno dopisovali, iB vihtčK. peresa' V; bojevitem, in prijateljskem ' razpoloženju,; iri ' mend^iahko vsi-skupaj rečemo, da je bilo vendarle lepo!"., V.
Štirideset let je vmes, pa mi je, kot da grebem, med pismi sotrud-nikov „Slovenke". ViSak stavek, vsaka ^ beseda, vsaka: poteza vonja po ' oni dobi, vse je prepojeno ž: njo.	' 1 ■
Nič težko mi ni poseči, v Maričino življenje: Starejši ljudje hudo. radi Wzpletajo svoje spomine v vse druge smeri; kot bi si človelr želel; Maričino pnpovedovanje pa je stvarno, jašihO, logično.	. ' .
:>,Syojo: prvo-stvar sem natisnila imarca 1808 v'».Edinosti«^^^	tb
članek ö narodnem žehstvu. ki je izšel kot uvodnik. ICar šania od sebe sem ga spisala, nibče ine ni vzpodbujal:"„Kaj niste imeli nobenega stika Z literati?" ;,Nobeneg'a. Kot učiteljica pri sv! Ivanu, odk.oder sem tudi
a, čeprav je
. doma, sem bila daleč proč bd. vsakršnega literarnega živijen; „,	j,
ta. kraj čisto/blizu T(sta. Učiteljišče;sem končala v .^ripi; kjer tudi ni. sem; bila nič na. boljšem; Samo, pet nas je bilo v razi-edu,. Za niaturo smo dobile temo »Kateri slovenski pesnik mi je najljut^ in zakaj?«'Napisala sem,, da je pri. meni to odvisno, od, razpoloženja, in govorila kar o treh : o^Pi-ešernu, Sitritarju in Gregorčiču,. (V Stritarjevem svetožalj^u sem takö uživala !) Spoftiinjam se;, da je nesel profesor ;klovenšč dr. Kos nalogo v čitalnico, in jo tam javno prebral:., Ena od mojih kolegic pa je napisala, da je njen najl.jubsi pesnik Volkmeri To saino za priiner, da boste razumeli, kako mal6 smisla šo. imele Za poezijo;" , ;
■ : „K^ko, prav žive dušC; niste, imeli, ki bi se. zanimala ea te: stvari? Cisto-sami ste-se dokopali do vsega?" ,;Sama. Knjige sem požirala že'v meščanski šoli. Hodila sem v italijansko.šolo in: hi čuda,, da sem spočetka brala bolj italijanske kn, ige. "Pač .vse, kärnii je prišlo pod roke! Gči . sem;si kvarila pri revnih, lučkah, zato.je priäo tčiko dšle& ž njim^^^^^ .'
:„Kdaj pa.ste pričeli?". „V prozi sera se .poizkušala že na uči-' teljišču, ä tega nihče ni, vedel. Niti sostanovalka.": „Kaj pesmi nikoli, niste delali? O — pač!" „Ja, že, pa sb. bile. .yse zanič. 'Nikoli jih iiisem objavljala. Tega. rajli^ nfe pravite okrog! Svojo prvo. leposlovno stvar. (Moja
■■50 .-.IV/.-;:	: ■	T.-■
. prijatelfica); pa sens'poslala šele 1889; uredništvu ..Ljubljanskega. Z^pna"., 2e v februarski -številki tni . je odgovoril nredflik, naj se. oHrneni do-Kersnika^.. foršniku ni .bilo prä^	pustila'živeti. Bil
je-mnefija, 'da naj se'dobro .plačuje in .hudo kaznuje;■ taz ^^m že. takrat? na'tihem riišenl 'mogla dati prav. Vedela sem,- dä se- rnarsilcomü^ ki je hiido: stbril; dobro godi, čeinu b1 torej življenje potvarjalaff ^ Pred kratkim sem žnova prečitald vsa. Kersnikova dela in sem morala ugotoviti, da se ■ je sam vedrio ravnat po tejiformuli : pri iijem je hudo vedno Itažnovano."
„Pa ste se kljub teriiu-zmeraj priznavali'za Kersnikovo učenko." Kaj vas ni Kersnik literarno izobraževal?" „Pač. Še danes /hranim njegova pisma, v Tudi; pisala ,sem o hiem (Na Bledu). Bežek mi je očital,- da je stvar preidealna, da ni mbgoča,: pa kaj so hoteli, ko.je bilo re's vse tako, , kot sem povedala;. Sicer pa mi; je kaj poredkem pisal, kei: je • bil z-dru-: gimi rečrni prezaposleni''' .	; -
.,Kdaj.s;t6 .pa z ruščino začeli;,?" ...Nekako okrog 1692 ali 1093. >Ario . Karenino«. sem najprej spoznala v italijanščini: Čeinu bi ne 'čitala teli čudovitih' stvari v orgiiialui.sem si mislila. Vedela sem, da znai tirednik VSIpVäriskega S veta« P.gdgornik, ki; je _živel takrat V Trstu; ža- šilo. riisko. Prosila sem ga. naj mi poinaga; Dejal je, da bi, če bi nas bilo všaj šest. Zbrti^nala sem jth' skupaj-irl pričHi smo s poukom. Potem je prišla vTršt neka Rnsinja :iz: Kijeva, uradhiea na ruskem koUŽulatii, :ta je prevzela kurz..;Bila sein liudo pridna,' večkrat liie je- p;ostavil3 za- vzgled.' puškina sem 'že brala S slovarjem „Kateri- pa vam je bil; najljubši od Rusov?" „Najbolj Tolstoj. Oh. in pn Dostojevski! >Zlöein in kaizgn« l'Ö teni sem . na . dolgo Razpravljala v »Slovanskeiji Svetu« (šele pred kratkim sem žve--dela -iz, »Slovenca«, da sem jaz prva pri. nas pisala o Dostojevskerri). Tako .mi je:-šel lia živce, kar groza me. je, bilo, če sem |Stopala zvečer po cestah. Vsakega redarja sem .se Tstrašila; — .In pa Turgenjeva! Kako. je.; krasen I Gorkega ne takp;. takrat, smo bili še vse prepoetični.- 'Tudi pesnikov ne.tako. Puškina pač."	. - ' .	,:	■
„Kaj pa Italijane? Za'Fogazžara ste se menda najbolj navduše-vali?" „Da, pa-kasneje, ko sem ga prevajala v »Zvonu«: Pa Ada Negri!"'; -,.N'emci So vam biU najbrž veiiko delj?" „Goetheja sem rada brala, pa tudi nekatere novejše: Tudi .Francoze sem že takrat brala v originalu." „Toda Zola vam. je östal'tuj; Vsaj v prvih delih, za katera s» se tako navduševali naši »natiiTalisti«. Saj to je bil menda glavni vzrok, da ste si z Gnvekarjem skočili v lase?" ,.In pa zaradi, njegovih »Portretnih karikatur«. Da.h.eš se sama .sebi čudim, kakö'da sem .mu mogla takrat tisto zameriti; Saj ni mislil nič hudo, samo poznal me ni in otročja, kot sem bila, sem fflisltla, : da me premalo priznavajo."„To mi je pa le všeč,, da se-najbolj strupenih iiiste :vsttašili. Se celo Mahniča ste si upali napasti.'.-..Pila sem hudo Tazborita. K«r kipelo je -v meni. ko. je Mahnič napadel D'Amicisovo. »S^ce» v .slov.enskefh prevodu. Tako. lepo stvar!; Oglašila sem se: v >Slövanske.m'Svetu«. To je bil za«^	.
;,Alf vam je'bilo kaj težko, ko. Vas je tak^ brezobzirno .in jedko zasmehoval v »Rimskem katoh-ku'«?" ,.Kaj mala seni se brigala,- kaj mislijo'^ ljudje :đ meni.' Sla .šern svoja pot. Imela pa «em precej sitnosti v šoli: Dve učiteljici .in; kateHet 'so me hudo postrani gledali zaradi tega,'-..
■ *"'.Gospodična M..y :Trstu, .:Morebiff, .toda — .pogojno,! .Nazriapife :üaiayuost g. Janku. Kersniku na Brdü.-(pošta- .Lukovica),, kairi in pod .kakim-.našToTOni naj".Vam. piše; .on' .Afam natančneje raiodene naše želje {;ffeđe;yaše .povesti. Iti— oprostite .— uverjeni smo,: da ate; lepi-ecoiu-iprej za-^^^^^^^
' ■ ' ■'-■ -ši-
„Kaj ste se kdaj skrivali pod kakim psevdonimom ?" „Od prvega početka sem pisala pod imenom Marica. Edino 1. 1898. sem pisala svoj roman „Fata morgana" pod pseudonimom Evgeri Stefanie." „Pa še to vam je urednik Bežek svetoval, kot se spominjam iz pisem, da bi »bolj vleklo«." „To ni bilo prav od njepa, da je dopustil, da sem roman lahko pisala sproti. Bila sem čez filavo zaposlena: šola, roman pa še »Slovenka«!"
„Kaj veste, gospa, da obhajate vi letos kar dva jubileja? Da letos poteka 40 let, odkar je pričela izhajati »Slovenka«? Jaz sem mislila na to že pred tremi leti, ko sem pričela zbirati gradivo za to prvo slovensko revijo, ki pač zasluži, da jo pobliže spoznamo. Nemara se mi že letos posreči kaj več povedati o njej. če mi boste pomagali."
Odprla je globok predal in postavila na mizo nekaj škatel. Vse lepo urejeno po kuvertah: uredniška korespondenca. Uboga lovska para. ki se včasih mesece in mesece s povešenim nosom potikam po literarnih goščavah, sem povohala svoj plen.
*
» »
Ko sem se vračala, je bil korak bolj prožen. Dobre volje sem sekala poledenelo- brozgo in sesirjeno meglo. Hrast ali plevel, vse mora biti nekam ukoreninjeno, da lahko raste. Čim globlje je zasidrano, tem delj se lahko požene. Kadar te prime, slabiča, malodušje, ozri se, kako so orali, sejali in želi pred teboj. Marsikdo, iz kogar rasteš, je še danes bolj živ, kot si sam!
Mejniki
Ljuba Prenner (Dalje)
Gospod Engelman je hodil medtem po mestnem trgu gori in doli, a bilo mti je zelo neprijetno stopati po tej pršeči megli. — Četrtek je in pri Vobachu so gotovo že zbrani običajni gostje. Ali naj tudi stopi tja? Nocoj? Ce ne gre, ga prideje jutri drug za drugim izpraševat, zakaj ga ni bilo. O ti Mollovi! Piskri strupeni! Ne, da bi se bili skiipno in složno domenili, kako je mestu in ljudem pojasniti razdrto zaroko, so se pro-staško sprli in ozmerjali! No — kaj takega! In kako bodo tam sedaj govorili? — A k Vobachu je vsekakor treba iti.
Komaj pa je stopil v boljšo sobo. je takoj opazil na načinu, kako so ga sprejeli in pozdravili, da že nekaj vedo in da so pravkar govorili o tem. Slekel je površnik in sedel na svoje predstojniško mesto.
Pogovor je nekajkrat nerodno zaprhutal okrog novic, ki jih je bila prinesla „Grazer Tageszeitung", in kmalu po vsakem okornem zaletu spet splahnel v molk, ki pa ni bil prazen in dolgočasen, ampak nasičen snovi, ki so jo skrivale te mrhe pred njim.
Ob vratih se je prikazal Jaka. že je odprl usta, že izpregovoril ras-kavo in hrešče: „Le vprašajte ga! Saj vam pove. zakaj je ušel mojega visoko čislanega gospoda brata malovredni sin! Poročiti bi se bil moral, Da se ne bo, ker je deklica skoraj deset let starejša od njega in ker ima e polno skladišče popokanih podplatov."	. -
Niess je takoj poskočil, a Jaka se je krepko uprl med podboje.
„Le pusti me pri miru. Rudi! Ne vem drugega kot to, kar mi je Frici sam povedal iti kar sem mu jaz svetoval. Nikar ne glej tako žarko v mizo KorI, saj se bo še vnela! Ali. so bile lepe Mollovkine levite?
52

Privoščim ti pa to komedijo; in da boš vedel: jaz sem jo zgruntal! Tvoj sin je velik zajček in dolgo sem mu moral prigovarjati Saj že grem — hotel sem le še povedati, da je Frici ušel iz strahu pred dolžnostmi zakonskega moža Mollovkine hčere in iz strahu pred teboj, ti komandant Mollove usnjarne! Prav ti je — šlekapacl!" Strgal mu je korenček in šel, oponašajoč ponosno hojo svojega brata, skozi točilnico na plan.
Oči so imeli povešene, a usta so jim zakrivale košate brke, le gospod Engelman, ki je vedno skrbno in čedno obril svoje lice, je kazal, kako mu trepečejo ustne; v oči se mu ni nobeden prav drznil pogledati.
Seveda so sedaj vsi, ki niso imeli dovolj lastnih skrbi in sitnosti planili na Engelmanove in Mollove, se smejali, ugibali, kam se je utegnil skriti Fric, opravljali Käthe in Heinza in vsem skupaj privoščui nerodnost.
Med one pa, ki so imeli svojih skrbi dovolj, je spadal o tem času pač kot eden prvih hraniliiični tajnik Johan Šribar.
Na tretjo adventno soboto zvečer se je odpravil na Legen k stari Logarici. Kam naj bi se sicer zatekel, kje poiskal pomoči in usmiljenja zase in za svojega otroka?
Davi je zvedel, da je Lizika porodila, sina. Podgoričani so že davno zvedeli, da je nostia, ugibali na vse druge, samo nanj ne. Saj nikomur njegovih prijateljev ni bilo znarro, kako in kaj; le Hugo je vedel. Ö, le zakaj ga ni ubogal poprej, ko mu je svetoval, naj gre tja in naj se z njimi nekako pobota.
Njegova pisarna, njegov ugled pred ljudmi, Merkova Malika, ki jo je hotel ob letu snubiti, vse se mu utegne podreti. Kaj naj počenja z otrokom, s svojim nezaželjenim, nesrečnim nezakonskim otrokom!
Na to še misliti ni, da bi pisal rodni materi Neži v Oreliovico, da ima nezakonskega sina in da bi jo prosil, naj ga vzame v rejo.
Kako bi tarnala mati, kako hudo bi ji bilo morda vse življenje radi sina, ki ga je bila videla v duhu vedno le kot poštenega, bodočega veljaka.
Sedaj pa bi ji prinesel svojo sramoto k hiši!
Tega že ne!
A nekaj mora vendar ukreniti. Kaj, če ga hočejo Pahernikovi prisiliti, da se poroči z Liziko, ali pa mu nameravajo sicer zagosti kakšno nevšečnost, ga izpostaviti zasmehu in zaničevanju vse Podgorice?
K Pahernikovim bo treba stopiti na vsak način in to čimprej. A kaj naj jim pove, kako naj jih spravi, kaj naj jim ponudi?
Kdo drugi mu more svetovati, kdo drugi pomagati, če ne Logarjeva babica ?
Oster severnik je potegnil, ko je prispel na vrh klanca, zamrazilo ga je do kosti. Kako mora zebsti še le tako malega, nežnega otroka; menda ga vendar ne prepuščajo mrazu in gladu!
Na Logarjevini pa je bilo gorko. Družina je baš večerjala, ko je vstopil Anza.
„Dober večer, Bog žegnaj", je želel moško.
„Bog daj, Bog plačaj!" so odvrnili v zboru in zajemali naprej iz velike, lončene sklede mlečno kašo ter prigrizovali kruh.
„Kje je gospodar?" je vprašal, čeprav je bil vesel, da ga ni bilo videti doma.
„V mestu je!" je odgovorila najstarejša Petrova hčerka.
53
. „In babica?" je vpraševal naprej, ker jo je z očmi zaman itikal med
družino in na zapečku.	......
„V kuhinji so, ker so tudi mati odšli z očetom", je pojasnila Petrova najstarejša;	■	■ "
., Anza ni -utegnil tratiti časa z drugimi pogovori in je koj smuknil -v kuhinjOj kjer je brskala, Logaijeva babica nekaj po ognjišču.
Pri delu še ni bik praiv nič stara in onemogla. Njeiie kretnje š6 bile še živahne in polne moči.
„Bog ti daj, Anzek, pa v taki burji si prišel! Naših pa šg ni veš, kakšen,je Peter. Jaz pa lahko eifjem večerjo zarije.. Kako je ne-lodno Vsakemu poseBej Streči, ;a posTi. in btooci vendar- rie iiiorejp čakati do . polnoči na večerjoJ Mi bi poskusil malo kaše, sem ^.pazila, se iii prav
■„Hvala lepa, ne bom. Seveda yam je neroflnp takole VČakati, saj.. . razümörn"; je prikimaval Anža in si poiskal srdež ob ognjišču.. Kako bi začel? Ali; rriati ne opazijo .njegove zadrege? Seveda šo opazili že dav.no,. : a ta njihova navada mu je znana še iz deških dni» da puste grešnika tako dolgo molčati iri se mučiti z besedo, da jo končno, .ko vidi, da z jaölkom prav nič ije opravi, vendarle zine.	. V
„Mati, nesreča sg mi j^ zgodila!" je, izdavil končno iz- sebe.; Kaj če , sedaj kdo vstopi; če pHpeso posodo iz ižbp, saj rie.niore nadaljevati pred ■onimi, ki ga smatrajo zä dostojnega mestnega gospoda. Nič ui^ Vse-tiho, saj še odmohli niso. ... - ./V.'. : ■ ■ -	■ ■ • --ž
! ; „Nesreča?" Logarica-.je ža trenutek obnemela iri zastrrriela v Aiizo,.; ki je ve« ;^ruŠe!i sed^l ob: oenjiščji; Potem jja se je bstro zagnala vanj.
j,Si kartal, .pijaričeval, dolgove delal? Si. se jtnar joidi ti iiad'-tüjim denarjem izpozabil? Kaj? Anza ■ ti?"	-rV.V- ; ^^ '
„Me. ne, mati za Božjo voljo, ne! Vse kaj drugega I" . ; ^ ,,Kaj drugega? Ali so ti službo vzeli, si se mar puntal svojirri pred^-:,Btqfriikonij ti-'An^La.?" :.;	' ^ ' V S ■ ' < fi:.- ''
. „Nisem se puntal,.; üiati, pa mi le utegnejo vzeti tüdi službp. Sramoto sein si nakopal, sebi in vam liulil"	^ . ,
■ „Spečai si se z deklinami!"	' .V
Anza je le: pdkimal in ni dvignil pogleda. ; .	'
■ „Oče;.boš!'' M-.^'	■ ' ; "v,-
„Sem žel" je zujavkal klavrno.	-
„Nö.'iri kaj je treba sedaj javkati kot Lerač na žegnnnju? Oženil se - boš in popravil, kar ši zagrešil. Tako brez,skrbn.p nfi boš db sedaj. Sam si kriv, sani isi vedel, kaj delaš, žđ?ij je na tebi, da skrbiš za ženo in otroka. No, saj si možakl Katera pa je?"^^^^^^ '.:
„Dimriikarjeva, Paliernikova, in s to se ne bom ženil, .iriatil Kaj,bom pa imet od take žertitve? Zato se mi n$ bi bilo treba tako gnati, za boljšimi službami, tako bi dobil lahko tudi zadnji bajta^ aji pa kaK zidar!":' Anza se je razburil in. krilil z rokami; ,
Logariei .pa je zdrknila ponva, ki jo je bila- snažila, iž rok in se ropotaje skotalila po tleh,	■ :	, - • ■
,,Takšen si torej ti? Tudi. ti?- Falot si, ničvrednež; poštena dckleta-. zapey^	na cedilu puščati 1 .Glej, da se mi" izgubiš izpred oči, tu
-pri meni'nirnaš riičesar Več iskati! Ti da si takšein, nikdar,'nikdar nisem pri&kpvala kaj tekega <jd tebel Imela sera te za poštenega človeka. Spravi se, kar spravi se mi odtod! Ti bodo že drugi poinagali,^ . taki kpt ti!";-' . ; ■ '; .■'■	V:	' r' V;'--
. Ysa zasopla je odneh^lai Roke, SQ. ji omaliriile, pogled.se ji je za-solzil. Ali ni bijo škoda,,vse rijene Ijübezni, ysega! nreiiega pohösa — ali jo je moral tako razočarati tudi ta? Grešiti in,.zvaliti krivdo-ha druge, pötiihmti in 'ižmuznili se, kakor Zastonjkarski prisklednik! -Petrova najstarejša je prinesla iposudo v kuhiiijo.
. Anza ni mogel govoriti, tiidi vstati in oditi bi ne mogel kar tako splohi da bi moral oditi od matere ža vedno,, to: ne iiiore biti reši In kp je dekle videlo, da oba molčita, da torej imata take pogovore, ki ji ni driigi naj. ne bodo priča, se^jö skrivaj namrdnilo in odšlo. V .izbi j.e Seveda :pravila, da ,naj ne Iiodi si'daj niliče v kuliinjo, kajti babica, in^ njen.ljubljeiiec imata spet nekakšne skrivnosti m^d: seboj.
Änza je. vstal in Stopil k ;babiči, ki si je vsa trepetajoča dajala opravku /. obrojeim posodo.
„Mati, ne hodite liucli iiame! Saj ne -veni,, kaj bi počel, saj sem prišel zategadelj k vam, da mi svetujete!"
,,Nič -T" kats pojdi drugam, kjer ti bodo: rekli, da delaš pray, -ko . .zatajiš svojega otroka, kakor so drugi taki nekdaj zatajili tebe." ,,Mati,:ljuba mati, saj. iie bom . . .'^je zatrje^^^
„Zatajili in zapustili sb tebe irl tvojo ubogo mater, ker sta jim bila prav tako v napolje, kakor Sta Sedaj Onadva tebi.V
i.Mati, vem. :y;se vem, saj mi je niati povedala, saj Vem, da ste iiäjü ^ rešili vi,, da iipate le vi pravico, govoriti; Le ne jezite se, le ne podite rne odlpd, saj bom storil, kar boste hoteli I"'	;
„Ti da bi ;me. še ubo^at?'^, je Vprašala	in se spet pkrenila ,
k njemu.	, „V-
„Boni, niatil" je pokimal in lovil njeno roko.	::
• «Eravl Jiitri ine'počakaš po' m	^ potem; pa
stopiya iti- ureiva, vda bo pi-av! . Sedaj: p;a sedi tja in počakaj, d^ fi pripravim kaj za pod; Zob !" ; Pa jfe le njen, in spet bo ijjena. obveljala,:
:■: Dciigi dan, y ihedeljo predpoldne, sta; Stopila skupaj črez prag Paher,-nikove' hišice, ki .je .borna in malina čepela na koricii cerkvcne.ulice;. Lo^rica je že^ v veži krenižila lice. Nič kaj dovolj snažno se ji ni zdelo, tu. Aiizi pa. je . bilo tesno pri; srcu; in nerodno, o, tako zelo nerodno. ' Potrkal je nä prva vrata ;in vstopila sta.	.
Za red. in snago niso/mnogo marali v tej hiši, kajti kuhinja, kamor sta stopija ;Logarica. m	jfe bila polna razne navlake^ tla nič
umita; stene: zakajene in na štedilniku je Vrelo kar vse povprek.
A tudi pozdravila ju ni ljubeznivo mati Pabernica, ki se je, nerodno opravlji-na, sukala med mizo ill štedilnikom,- Še sesti jima m velela, ko. .se je že žadrla v Anzo:
„"Vi. ste torej tisti patrorr. Sreča iinate, da starega ni doma! Ta vam bi jih ze naštel, gorkih 1 Prej' vas seveda .ni bilo na spregled in naša ,ayša mi dosedaj; Še ni povedala, da ste 'Vi pni! A jaz: Vam povem, če mislite, dti nam boste kar tako ria lepem ušli. Vam pa pustili sramoto . ih. stroške,' Vaiii bomo že dali, vetra < .Glas se ji je vednd. bolj tresel in žadnje besed.e je žakncala; že jokaje vanj.
Anza iii vedel, kaj bi dejal; ;R<le.č in drgetajoč je stal poleg Logafice; ki se dosedaj niti z . besedo tti; vmešala.	-
„Saj; seiii: prišel ye-ndar i . ." .je pričali
„Saj sem prišel vendar, seveda, če milostljivi gospod pridejo, bi jim morala kar roko poljubiti od veselja, ker so prišli . . ." je oponašala strupeno Pahernica. „Po kaj ste prišli ? Po otroka ? Saj vam ga dam, kar imejte ga, ampak njo povrhu. Tako poceni se naše poštenje ne prodaja."
„No, no, sedaj pa labko nehate!" je prekinila Logarica mirno. „Kje sta otrok in porodnica!"
„Tam!" je velela Pahernica in pokazala proti izbi. „Kar oglejte si vse skupaj. Pospravljati še nismo utegnili!" in kakor da je vse skupaj nič ne briga več, se je okrenila spet k štedilniku in premikala lonce, da je kar žvenketalo.
Logarica je stopala naprej, Anza pa za njo in, ko sta se prerinila mimo škafov, umazanega perila in drugega pohišja v ozko, zatohlo kamro, je zagledal Anza mimo Logaričinega hrbta na neredni postelji, vso razmršeno, bolno Lizo in poleg nje v „punkelj" zavitega, cvilečega, drobnega otročička, ki je njegov.
Anzu je bilo resnično hudo. Debela solza mu je spolzela preko lica in kanila na roko, s katero si je nervozno naravnaval ovratnik. Prvič v svojem življenju je zakrivil nekaj, česar ni mogoče več neopažeiio izbrisati, sam si je prekrižal skrbno zamišljene račune. Zastonj je bil žalil Lizo in jo v svoji nesmiselni samozavesti in strahopetno.sti odganjal od sebe. Sedaj bo treba vzeti oboje s seboj na novo pot pokore. Zbogom meščanski ugled in boljša družba!
Logarica je stopila bliže in hotela vzeti otroka v naročje, da bi ga pokazala Anzi, ki je stal nemo poleg nje. Tedaj je planila Liza mukoma pokonci in z roko zakrila otroka.
„Nič vaju ne rabim, kar pojdita! Pojdita!" je zahlipala, ko ji je Logarica ponudila svojo roko.
„No, no, le tiho bodi, saj ti nič nočeva, saj se bo vse uredilo, saj te bo vzel za ženo" je mirila Logarica in Anza je prikimal.
„Ne maram ga — nočem takega grobijana, nočem ga, nočem. Dobre ure ne bi imela ob njem, zmerjal bi me in zapostavljal, saj me je zapustil! Premalo sem mu bila — meni pa je bilo takrat, prav takrat, tako hudo!"
„Kaj klepečeš, avša zmešana" se je oglasila pri vratih stara Pahernica. „Vzela ga boš, kaj bi se ga branila, saj jih ne boš imela na izbiro."
„Raje nikogar kot tega —: čuješ ti Anza — Engelmanovega Jako raje kot tebe!"
Anza je bil ves prepaden.
„Kaj pa otrok, saj je vendar najin, saj mora imeti očeta . . ."
„No, če ga bo imel, bomo videli!" je še rekla, potem pa je omahnila vsa izmučena na ležišče.
Sedaj je bil Anza res zbegan. Kaj mu je početi ? Končno mu je Logarica molče namignila, naj odide.
Zunaj na cesti jo je čakal. Dolgo je ni bilo iz hiše.
Končno je prišla in šla sta proti Legnu, ne da bi spregovorila. Šele pod klancem, kjer se je Anza poslovil, da bi krenil spet proti mestu, mu je dala svojo trdo, dobrotljivo roko, mu ostro pogledala v oči in dejala počasi:
„Morda bo bolje za te in za tijo, če se ne vzameta. Otroku si oče in če druge ne bo, mu bom pa jaz mati."
„Mati!" je ponovil in odleglo mu je iz dna srca.
56
Mati ! Mati! je še ponavljal, ko je gledal na ovinku za njo, kako je stopala v klanec, ta kmečka žena, mati v vsaki svoji misli in z vsem svoj im srcem.
* ' *
Božič v Podgorici.
Po starih liišali gore velika bukova polena v obširnih, lončenih pečeh, zunaj pa sneži. Vsa Podgorica se zabubi v gorke domove, edini Vobacliov poštni Miha mora dnevno po enkrat s svojo črno-žolto kočijo z doma. Redkokdaj pripelje s seboj popotnega človeka, pač pa prebirajo podgoriški očetje ob zgodnjih večerih, ko naletava zunaj sneg in nima po njihovem nikdo ničesar iskati na cesti, zadovoljno in važno novice iz sveta onkraj vilunjske globeli. Saj jih „GrazM Tageszeitung" tako zanesljivo prinaša. Kaj neki bo ? Nekaj se kuha! Ce bi imeli podgoriški možje kaj besede na cesarskem Dunaju, marsikaj bi bilo drugače v ljubi Avstriji! Ko pa je toliko sleparjev na svetu, največ pa v politiki! A Avstriji je treba takšnih mož, kakršnih je težko najti. Sicer pa — ob prihodnjih volitvah bomo drugače govorih, mi Podgoričani, tako ne gre več naprej . . .
jf ¥
Na božični dan popoldne je nehalo snežiti. Heinz Moli je bil pod večer prišel s pokopališča, kjer je prižgal očetu sveče na božičnem drevesu, ki so mu ga vsako leto dajali na grob, kakor je bila v Podgorici šega. Ali je bilo to potrebno ali ne, smiselno ali ne — nikomur nič mar. Prižgal jih je, ker mu je bilo tako pri srcu in še prav čudno mu je bilo, ko so v prvem mraku pričele žareti drobne lučke po božičnih smrekah mrtvih.
Ko je šel proti domu, je srečal apotekarjevo koj za zidom starega pokopališča, komaj da jo je v temi spoznal. V rokah je nosila nekaj smrekovih vejic. Seveda, nocoj na božični večer, ko je sentimentalnost najopasnejša, jo mora srečati. Kako romantično! Kako ginljivo! Podgorica ima vsaj sentimentalnost, če že prav nič drugega več.
Ni se umaknila s poti. Nobenega pl. koncipista ni bilo videti v bližini. Božič je in pred njim stoji davna mladost. Kako bi mogel mimo nje, še vedno je isti njen ljubi obraz iz tisočerih sanj, iz davnih, norih želja. Še vedno se ji oči smejijo in med usti in nosom se ji v smehljaju začrta ona ljubka črta, ki o Heinz sluti; saj je v tej temi v resnici ne razloči, a ta obraz mu ne bo nikdar tuj.
„Vesel božič, Heinz!" to ti zine tako razposajeno in ponuja svojo roko.
„Ti moje največje breme! Pa si nič ne domišljuj zato!" Ali je prav neumno bleknil, da se tako smeji in se ji blišče zobje?
Tesno stopi Heinz k njej in še preden se dotaknejo ustnice njenih, mu zatrepeta do grla vsa prestana bridkost preteklosti, a takoj za tem utone v Sreči tesnega objema in poljuba, ki ni simbol začetka, niti slovesa, ampak le velike, velike vdanosti drug drugemu in Usodi nad njima.
Ko je hodil spet sam proti domu, je poduhal smrečje, ki ga ji je bil vzel iz roke.
Kako čudno ti diši tako smrečje po detinstvu, ko si čakal in veroval, da pride res bajno bitje Božiča in prinese toliko lepega, bliščečega veselja , . .
Čakati je treba in verovati.	(Dalje prih.)
67.
Prošnja
Anion Č erne j -
Vi'clim te, kako stojiš in prosiš. Jnz pa hodim in razsipljom svoje in lie rečcjii: ,iDiagi, saj je tvoje, saj je tisto, kar v iskanju nosiš,
Sprejmi in mi daj. ko vzameš; IDaj. da ne 7,a[)ravira sama sebe.' Saj^ je mrtvo, kar gre mimo tebe, čemur Ti, ki ljubiš, jie verjameš;"
Spoznanje
Artlca, Ceraej ■	' . - I -' ■■
. Dragi, ne morem ti dati roke
saj fio . še solze na-dlani.	';..
ki 90 padle vroče na njo.	. ••
Zdaj me te drobno solze peko kakor ogenj na rani.
Dragi, nekje je jokal nekdo,
To je trdo spoznanje^
V svetli šc jočejo živi ljudje, .
jaz pa hodim — svetla — drugje?	.
in nosim te svoje sanje.
Vem. da razumeš: saj je kot greh,	; :.
da ne čutim trpljenja.
Da sem le v tebi iii da se mi zdi
kot da sva, dragi, jaz in ti
v srcu vsega življenja.	. ■ .,
Dekle iz Tovarniške ulice
H11 ti o If Kresni
Zaročili so jo že ob rojstvu. S cesto. Vse. ki so se rodile pred njo, m vse, ki so se rodile po njej. Tako stoji v nepisanem zakoniku Tovarniške ulice. Lena se mu iii Tiič upirala. I,e čakala jc,in se bala trenutka^ ko bo morala upogniti svoj človeški ponos in prvemu, ki pride itiinio, ponuditi sebe kakor šopek cvetlic iz polnega naročja ali pomarančo iz razdrtega jerbaščka; f
„KupiteI ^ Tako lepe so!"	:. :■■■■... ■■■-.■
Tako ji Tovarniška ulica nikoli ni dala veliko misliti; da bi kdaj moglo biti bolje. Ni se izročala nobenim nadnni niti ni dala sreu, govoriti, da bi zavr.iskalo v čisti ljubezni. Kaj bi sc bila varala» ko so se ji pa vsa dekleta v ulici posniehovala in jo zmeijala s tovarniško devico. Posmeha m zmerjanja ni mogla trpeti in je le čakala, tako obiipno čakala, kdaj se ji sproži prvi usodni korak in se nastavi prvemu hotljivcu.
58 ; ■
Sicer sc ji je pa 7<1k1o to takp naravno; povsem samo ob sebi umnevhö,! d« jö j« k<laj -kdaj zäs^^	Tedaj-se je
vselej morala iiašmeliriiH.' ■ ^glp je segla ; pb ■Zrcalu,; da bi nasmešek: še, ■uj^la. Dolgo je strmela v sočtie ustnicev V isveile sitijelica, : st popravljala :švileh6 melike zlate kse in se spet in spet liasmibala. Stresla je glavo in_ se zamislila. Nasmeh se ji je zdel grd, Bil je olpžep ^ in. prazen. : fotöm je zrcäice postavila .ira Üa in si ogledovala no^e, liD|i), 'vitko telo. .Nifesar ji ni tiedostaj.alo za lepotico, ä.yendaf ni bila ; sama š'Seboj nič zadovoljna.:. Taka^fl bila nobena na ülici. Tn prav to:,, da je bila nenavadno lepa, jb je bilo zadržala^	še. ni izročila božji
strehi. Deklice so jo! 2 zav	in v strahu pričakovale dne, ka ^
nastopi tndi: ona --- službo. Nekajkrat so jo bile že napadle. Do.mbv je pritekla vsa opraskana; .Ni jokala. S^ ni bila pred nikomer: varna. ^ -. .
Pogosto jo je pred zrcalotni pi-eseijetila mati; Nekaj časi jo je . gle- , dala. Iz oči ka ji sijali skrb irt sreča. Kaj bo ž Letio? A spregovorila ni befeditee, Skbmižgnilii je 2: rameni in šla iz: sobö. V kuhinji je dejal^ ■ inožu:; ■ .-'v
Lena je lepa !"■.';: .	: ■' : ■> , - ' j ■ i-'"
: Mož j d. topi) strinel; predse, grižel prazno pipo in .zdaj pa zdaj s prsti zabobnol po iiiizi. Nazadnje je jivno dejal:	: .
„■Sem videli Dolgo se pripravlja!"	. ■.
i- ; Žena je vzdihnilii. Mož zazdehal in/spet mrko dgal: ^ ; ; iPri^^^ se, dolgo se obiral Lena! — 04 česa bo živela?.
. i?<)tem- sta: oba rnolčala. O .mfaku .je L^^^
■: Nihče ji ni odzdravil.. Vprašu oče ju je pogledala, . Stara d va. In. zdaj je. še piiS pomis^^ da sfe že res dolgo obira. Videla: je, da komaj čakata, vdaj se odloči. Kar tako je seveda ne moreta' pognati na ulico. Hčere, iDriige; se odločijo, ko jim še šestnajst let ni. Nekate^ še prej. Ona jih bo' pa imela že'kmalu osemnaj-stJ : Le .kaj čaka! Devica prat.gotovo več: Säj sfa nedavno slišala.: kakp je vsak večer že lani pohajda p parku,: :Z nekim; štu^^	Ie.tos .spet; s studentoin. Tudi to ?ta zve-
dela; dd.: tovarniške devicci jijune hčtre, s študentom dolgo ni bilo, na; :ipr^ledi ¥; parku	lühko žgubiti; Kaj bb tako dekle; š študen-
itbm;!, S!;takimle'n	nikoli ne bo imet dovolj tijti .
: za svoja usta, Nü. zaradi :toga sta jo nemalq pretejada. Tudi traitje;, Bog .se;jiii u.sinin. Bnatie kradejo iti kvartajo. Očei nosi že dpbrih. šest Jirižev. Mali tie dosti manj. Preveč za to življenje. In oče nim^ tobaka. Mati bi šla pa rada časili: v cerkev
punca,: je kajCse tako ^olgo zgledujel-Menda ni zaljiibljena — v štu-. deivta J' Äinpak kar takb ji le ne moreta reči, naj se; že vendar' izgubi prdd fcako irnćnitrib krčinp, pred gledališče, pred to in ono veliko ka-varno. da 1)0 slej ali- jjrej ujela kako veliko in nič manj neumno; a prav iako liotijivfli ;zlato ribo!: Težko je' takble z lastno hčerjo! Kb le- ne bi bilb se onih štirih razbojnikov! Kp bi vsaj .eden od. njih imel delo. Pa je Vse; zaklelo, rKamor pogledaš, ^ je vse zakleto. V vseh hišah. : \'se se; , živijo od deklet. Tovarna se pa ne zgane. Mertda ue bo nikoli več pp-giiala strojev. .Ä tovarniška ulica je dolga in š'C'et je ža njo slep in gluh. Stara dva nočeta Umreti.,; Vsaj od gladu ne. Nikogar ne mika taka bedasta iti krivična smrt. Zdaj jih, pa čaka celp smrt pod božjo strchp. Mrzla je iri sila nepi'ijažria. Toda gö.«ipodar jiin je dejal, naj - poskusijo,. če jim dovbli niiestna občina, živeti nekaj časa pod njo. Za.stonj.„Da. saj
bi"i mu je odgovorila Lena, „pa je še bolj neusmiljeiia kakor vil Se^t
......
mesecev neprestano razsaja ali pa ob najlepšem vremenu pušča!" — Gospodar se je smejal, a popustil ni. Bi že, če pojde Lena k njemu. Za gospodinjo. Pa kaj bi z matorim starcem lepo, zdravo dekle. Lena se je obrnila stran in se stresla od studa. Gospodar se je pa namuznil in zaloputnil vrata za seboj. Na stopnicah je še vpil o nekem svinjnku in zaloputnil druga vrata. Zdaj naj gredo kar pod božjo streho. On ima pa petnajst hiš. In še lepo, mlado dekle bi rad za gospodinjo. Potem pa govori o nekem svinjaku.
Lena guba čelo. Ne, k njemu ne pojde. Pred nikomur ne bo klečala. A nekaj mora storiti. Le kaj čaka! Ali misli, da bo dobila milijonarja? Da se bo v tej bezniški ulici nekega dne ustavil eleganten avto in prosil oba stara Gmajnarja za roko njune hčere? Avto? Da. avto bi že, a celo šofer bi se od dekleta iz Tovarniške ulice stran obrnil. Saj je že dovolj, če avto samo mimo zdrvi.
Lena o vsem tem nič ne misli. Veliko misliti je nikoli nihče ni učil. Živeti je treba. Kolikrat je gladna. In starima dvema tudi ne more takole v brezdelju jame kopati. Nu, prav, pojde pa nocoj. Pripravljena je.
Gleda mater, gleda očeta. Mati mrtvo sloni ob mrzlem štedilniku. Spet ne bo nič večerje. Oče grize mrzlo pipo. Tobaka nima. — Ah, da bi bilo vsaj košček kruha. V okno pa buta že trda jesen.
Lena odpira predale. Nič. Vse je prazno. Samo po trhlem lesu diši. Da bi vsaj mati malo spregovorila. Ona še zna. Mirno, toplo, z žalostnim nasmehom naj bi dejala:
„Lena, kaj premišljuješ? Vse je greh. Ali ni velik, največji greh, da takole umiramo? Zebe me. Tudi očeta. In jedla bi rada. Tudi ti, Lena. Ne zameri. Nič nisva kriva. Saj sva do smrti zgarana. Osem otrok sem rodila. Kje so? Lena, ulica te kliče. Dekleta se te boje. Pazi. Pojdi kam drugam. Na drug konec mesta. Na drug konec sveta, da te kdo ne vidi. Tukaj te bodo dekleta zgrizla. Lepa si. Midva še ne moreva umreti. Ta božič bi bila še rada živa. K polnočnici bi šla rada. Da bi se spet spomnila, kako je bilo v mladih letih. Vidiš, da ne morem umreti. Lena. In oče nima nič tobaka. Vso noč ne bo spal. Ti moraš tudi živeti. Mlada si še. Morda srečaš srečo. Poskusi."
Da, da, saj vse ve, vsako njuno misel pozna. Kje je klobuk? Plaš-ček? — Ze gre. Vendar. — Oče jo začudeno gleda. V mraku dvoje starih, ugašajočih oči. Lena se boji teh oči. Teh gladnih, starih, zdaj nič dobrih oči. Mati trepeče. Zakaj ? — Lena bi zbežala. A noče ju nič motiti. Počasi, tiho odpira vrata. Ce jima reče lahko noč, bosta planila. Izbuljila bosta oči in hotela reči, naj ne hodi. Naj nikar ne hodi. Da še ni tako hudo. To bi rada rekla. Ne, ne, naj mirno sedita in naj se jima samo zdi, da je že odšla. Potem bosta onemela, obsedela v temi iii čakala, da jima od utrujenosti in gladu prično veke padati vkup. Saj nje dolgo ne bo. Morda se vrne šele zjutraj ali pozno dopoldne. S podplii-timi očmi, od utrujenosti se opotekajoča, vsega naveličana, z zbičano krvjo. Od studa se tresoč bo stopila v kuhinjo, dala očetu tobaka, materi kruha in mesa in ruto in še čevlje, da ne bo zmeraj tako. žalostna, tako sama ob mrzlem štedilniku, da ne bo nihče več gladen, bolan in siten. Da, takole bo prišla. Saj že ve. Klobuček in plašeek ima. To ni bilo kar tako. Za dober začetek mora biti vsaj čedno oblečena. Poskrbela je. Dekleta že stikajo glave. Ne bo jim v napoto. Lepa je in vitka, močna. O, ona se bo že znala zasukati, da ji v snegu in dežju ne bo treba postajati vse noči zaman. Morda se že jutri pripelje domov z avtom. Da ji ne bo prišel blizu vsak jetičnik.
60
Tiho je zaprla vrata in šla.	^
Stara dva sta v temi olivisela vsak na svojem stolu in se drug Sušemu izgubila. Slišati je bilo težko sopenje dveh izmučenih teles. Cez dolgo časa je mati zailitela. Med ihtenjem je zdaj pa zdaj zašepetala: ,.Lena! — Lena! —" Tedaj je stari zaklel in oddrsal spat.
*
*
Lena je šla počasi skozi ulico. Od sramu bi bila najrajši stekla. Tako lepo je bila oblečena. Imela je nov žametast klobuček, nov temno siv plašč, nove bliSčeče se čeveljčke, svetle svilene nogavice. In okoh lepo oblikovanih sočnih listnic se ji je poigraval grenek smehljaj. Saj je šla v svojo poročno noč in nič še ni poznala ženina.
Dekleta na ulici ne morejo verjeti, da je to še včerajšnja Lena, da je to še tisto dekle, ki .so ga pred dobrim tednom do krvi opraskale, ko je bilo oblečeno v cunje in se jim je v velikem loku umikalo. Da, seveda je Lena!	, • i i
Pa so mislile, da ji bodo prvo minuto, ko pojde v službo, izpraskale oči. Zdaj pa samo gledajo, kako je lepa. Torej se je le odločila. Tudi ona! NHiboljše jim pobere. 2 njo se ne bodo mogle kosati. Strme. Samo strme. Eli, ta pa zna! si mislijo. In se od presenečenja ne morejo geniti.
„Ti!" Pravi neka med njimi. „Nisem mislila, da je Lena taka! Tako lepa! — Ah je ni škoda"	. „
„Jas sem bila tudi takšna! Se lepša! — Pa me je oni dobil v pest. Saj veš, tisti advokat, ki me je vleliel tri leta. Ko mi je kri izpil, nie je s policajem vrgel na cesto. Nu, napravila sem mu lepe škandale. Ze dve zaroki' je zabarantal. Naj se me boji! Milijonov in poštenega dekleta ne bo priženil. Bom že poskrbela. Da. škoda je Lene, če pade takemu lažnivcu v pest. Na njo bom jaz pazila, če mi prav izpred nosa vsak plen odnese! — Seveda, stara dva še ne moreta nmreti. Od gladu je sploh težko umreti. Ne, res je škoda Lene! — Bratje pa kradejo in kvartajo!"
„Vse ji bodo pokradli!" se je vmešala druga.
„Leni ? je vprašala tretja.
„Leni!"'
„O, ti še ne poznaš Lene! Dala jim bo že. Dala. Za tobak. Več pa ne! — Poznam jo. Imenitno dekle je!"
„Tepli jo bodo!-'
,.Tudi zdaj so jo tepli!"
Dekleta so se v zadregi prestopila. Pred njimi se je ustavila Lena, se žalostno zagledala vanje, potem pa trdo dejala:
..Nihče me ne bo tepel. Naj poskusijo!"
Oči so se ji grozeče zabliskale. Dekleta so molče sklonila glave. Malo jih je bilo sram. ker so jo zadnjič tako nemarno opraskale. Zdaj je pa kar sama od sebe prišla k njim brez zlega namena.
Da. tovarišica je. Delile si bodo. Lena jih šteje. Koliko jih je_ za eno sarno krčmo. Ulica je pa tako neskončno dolga in v njej same ničvredne beznice. Okoli nje stoji kar devet deklet. In morda še niti vse niso. Leni je hudo in se nasmehne. Potem jih prijazno vpraša:
„Ali ste gladne?"
„Odkar je tovarna zaprta. — In ti?"
„Odkar živim!"
61
■ Knko dobra .JO Lena!: SI mislijo. Ena,od n[ili ji pravi: «,Lcrm! Zdaj ostaneš med nami. Pazde bomo na tebe- Časih je tožko. Ali SI se morala odločiti i*-' ',
: „Morala. — Kdo me bo vzel;' Iz Tovarniške ulice! Ali naj vy.ampln koga vrtših bratov? In daleč, naokoli ni nobenega, ki ne bi vztrepetal pred dek|etom,iz tovarne. Slnžkiiiie so na boljšcin. Čeprav so-nekatere . slabše od nas.— Vam iie bom nić v napoto!'' . .„Lena! ^ Saj lahko Ostaneš!" „^e! ' Jil) je odločno zavrnda. .iTukaj je še za vas premalo. In skoraj.vsak drugi je bolan!'
„V mestu JO šc več bolnili!" „Pazila bom! — Bodite srečne!"
Kakšna je ta.Lena, mi.slijo in {iledajo za njo, ki odliaja kakor velika gospa od njih m je vendar vsa njihova: — „Saj ni. da bi ostala liied. iia.mi!'' .Govore. „Me smo v eiinjalii In piti ne znal Ne kolnel INazadnje bi pa morda še vse morale živeti od njenih žuljev!''
Lena gre dal.je m se. smehlja. Prevzema jo ena sama željii, kako bi čim prej mosla pnti iz fovarniške ulice. Teče. Teče m si ži-li, da še ji , iie bi bilo treba nikoli več vrniti v ta zavrženi kraj. Toda'sptmVni se očeta m matere In bratov, tobaka, rute in čevljev in kruha. Morala sib bo vr-nuii šc nocof ali ]ia zadnji čas lutriv da ne najde, v liiši tistega, česar si sama. za sebe najbolj želi: smrti:
Stopila :je na tramvaj. Sprevodnik jo je vprašal, do kam. .Zardela jC: Do kam? Saj na to ni bila prav nie pomislila. \ zadregi jc začudenemu sprevodniku dejala, naj ji da listek kar do konca. Ljudje so .se posmvlinili-Leiirt je sj)ct zardela. Tako. Zdaj je izdana, ožigosana. Roki je istismla v pesti, Bilo JI je, da mora vsakemu teh bedasto /vedavih .obrazov; dati zaušnico. Ne, ne! Ali se ni bila odločda, da bo ona sprejemala udarce! Kmalu je izstopila. In zakaj bi morala že kar prvi večer pi-itidö končal Te misli se je zbala m stekla preko ceste. Potem, je obsta a kakor oslepljena. \ OČI JI je bil pljusinl.val bele luči. Mesto! Mesto z vsem svojuri večeriuin čarom. Lena je liosluhniln,. Vsejwvsod godba in valoveč, inr-mrajoe šum neštetih veselih človeških glasov, smeb in pesem, nebrzdana ■sreča, razkošje, kamorkoli se je ozrla. A njen korak je bil že tak. da Se je ta ali Olli obrnil za njo.
Siij m prišla po srečo. Le po malo tobaka^ po ruto m po malo krulia . je prišla tako daleč.
Vrnila se je sredi sončnega dopoldneva. Kakor je bila odšla: tako je prišla, Počasi m tiho je odjirla knliiiij-^ka vrata, da niti zaCvihla ni-sö.
Oče je sedel za niuo, jezno buljil predse iii gnzcl prazno pipo. Mati je mrlv.o sedela kraj mrzlega štedilnika. V naročju, na pnl)le(lelein, močiio zakijidiiem piedjiasniku ji je ležal lesen, /e od staiosti počinel jn/ni venec. Da, ona ne more gri/,|:i pra/ne pipe. Nemo strmi v zaprašcnč šinC-Njeii pogled je ves izgubljen O čem premišljuje'' Ah je lOs mohla? Za Leno? Za Leno?
Lena ütoji m ne verjame. Ne more verjeti, da br še kdo molil za njo. Noče se JI verjeti... Saj noče niti tega. da bi kdo nnnjo le pomislil, lu oče srka iz pipe črno žlindro. Pljuje. Kar po tleli. Dedec ncmafni:
Lena se z zadnjimi močmi premaguje, da od sinda glasno ne /avpijc, ne zakolne, ne udari kogarkoli m karkoh. PiestoiJU še. Gre k očetu, Ne-
■.62...... ■- ■■■■■ ■ ..
rodno Ji je. Ne oče rie mati se ne iipatn Reniti, ne dvisnrta glave. Očp strmi v mižd,. niiiii v mvzli št«iiliiik. A k(x :]e Lena mimo in<itere, fse mati bolno zgane,-iztegne po sv<*ii hčeri roko, kakor bi jo lipleki prositi. . Toda roka )i oniabiie in Lena tiič ne ve, kako je inatcn v resnici.: Hii- , pavo se |i utrga:	. ■
.„Oče, tobak sem-ti prinesla!"
In že polaga prectenj zavojčke. Tudi vžigiilic ni pozabila. Očetov obraz je živo sonce. A. hčere še zmeraj ne piighula. Lena pa ne moie gledati tega srečnega' starega obraza, ki se |e liop, tako boji, da nm glava kloiic vse niže. Lena se .obrača. Spet se ji besede hripavp ti-gajo:
,iMati, saf te mora zebsti!"	/ ^
Drobna žeiiica Samo molče odkima m tz trudnih oči seji iilrnejo solze.
Leiia'spet odlaga zavojčke na mrzli štedilnik. Meso, kruh. In. ruta je tiidi -zraven. Lc čevl|cv še ni;
,iHo krompir boš pa sama stopila, mati!".
Zdaj sc materin obraz otroško smehlja. Lena jo.gleda; gleda m si mišli, Bog si vedi kaj vse se ne skriva za tem otroško lepim; malennim; nasmeškom. Ali mati že vstaja. Li še bol) otroški, kakor je bil njen smehliai, je njen glas: ■ . ■■■iiLcna ..." ■•■
„Kn| )e mail?"
Toda : materi sc |e beseda : nslavila. Spet sklanja glavo globoko na jirsi; Oprijeiivlie sc mrzlega štedilnika. Strese se. 1 edaj je njen glas iznenada Trd. kini:
„Kako naj zakurnn ?"
„Ah!" se je izvilo: Leni. -r- „Oče, tu imate za drva!"
Na tni/.o jiada drobiž; Srebrn, debel drobiž. Kako bogata je Lena! Vse je stre.sla na mizo. Nebeška, godba. Očelu trepečejo prsti. l/Je/.a roke. Leno Je strab. Očetu se prsti divje kjči|o. Obraz ima spačen. Skuša se Smehljati. Ne, ne! Jok In smeh. spačen do brezumja, sta v njegovem oliražu. Lena jc kakor nkojiana. A mati je že tu. Naglo^spravi denar k sebi. Leni je "dleglo. Tiidi očrtu. Nevihta je prešla. Saj bi bil šel .jn vse zapil, V njegovih očeh je zdaj tiha sreča.
Mati je neslišno odšla; Po drva in po krompir. Vrata je pustila odr pfta. Za Leno.^^. Ha ji ne bo težko iti iz kuhinje. .Da ne ostane z očeiom sama. Da ne jiade trda ali preljubezniva beseda. V.se bi bilo zlagano. Res je le to, da bodo vsi iineli tOplo kosilom da je Lena do smrti utrujena. Iq da sjiet innia ničesar. Da jo spet čaka dolga, težka, ostudna noč-.
A vsak dan ne bo tako!	„
: Lena ima še žametast klobuček, nov temno siv plašč, bbščeče se čevcljckeni svetle svilene nogavice.
Nocoj pojde že laže. Vsuk večer jiojde laže. Da le vsaj inalo spojna ;l|udi. Noeoj ji ne Lo treba me postavati. Oddana je že. In jutri, čeprav bo spet . tako kakor danes, ji bo vendar uekaj ostala. Za i-obce lu za (hšave.
-■ - * ■ ......
* *
Tovarniška ulica spi. Ob belem, sočnem dnevu je potopljena v globok-molk. Le tu pa tam se leno giblje neka; človeku podobnega. Se doi-jenčkov jok Je plah ni tih. Vse pričakuje večera, noči. Da tema ublaži iiiisli, besede m poglede; Da so obrazi manj resnični, manj kruli. Da jc iaž lepša in resnica manj bodeča, In da je smehljaj bolj veselo naprodaj.
■m
Pozno popoldne je. Lena se prebuja. A ko vidi, daje še svetel dan. skremži ustnice, se obrne spet k zidu in zadiemlje.
Tako čaka poznega večera. In sanja, da se zgodaj zjutraj vrača z avtomobilom domov. V naročju ima velik šopek rož, na blazinah pa velik kup dragocenih daril. Tudi tobak za očeta je med njimi. lu ruta in čevlji za mater. Potem pa zasliši trd, krut glas:
„Kako naj zakurim
Lena šine kvišku. V njenih očeli je obup. Šele osemnajst let ji je. Dolgo se je branila. Zdaj pa:
Kako naj zakurim!
Druge prično s šestnajstim letom in še prej. Da, zakaj ni še ona prej piičeja Privadila bi se. Tako se pa ne bo nikoli privadila. Šludent je šel. Kaj bi on, ki sedi lepo v kavarni, z dekletom iz Tovarniške ulice! Dober fant je. A ona ga je sama spodila. Malo pozneje bi jo itak zatajil. Nikoli ni imel dosti časa. Morda bo nekoč velik gospod. A Lene že zdaj več ne pogleda. Seveda, ona je kriva. Saj ga je spodila. Čeprav lepo. Dejala mu je, naj dobro premisli. In je šel. Bolje ni mogel premisliti. — Le ko bi ne bilo tek strašnih, krutih besed:
Kako naj zakurim?
Lena si v obupu vije lase, joče, bije okoli sebe in se umiri. Mrači se. Z nočjo bo vse dobro, se tolaži Lena, a sebi več ne verjame. Nobenega takega dneva noče več. In kolne, da se ji dela črno pred očmi. Potem vstane. Posluhne. Od nikoder ni najmanjšega glasu. Tišina ji izvabi miren smehljaj. Oče in mati morata biti v kuhinji. Molčita in strmita v prazno. Strmela in molčala bosta do smrti. In morda čakata Lene. Da se ji molče zahvalita in jo molče prosita odpuščanja in ji spet molče povesta, da nista nič kriva, da sta le stara in hroma. A nocoj ji ne bosta ničesar povedala. Ne bosta je videla. Lena se oblači in prisluškuje. Ko je oblečena, stopi k vratom in spet dolgo prisluškuje.
Potem je hušnila mimo kuhinje in se izgubila v temi.
Nista je pričakala. Dnevi so potekali. Dekleta na ulici so se razpršila po vsem mestu, da poiščejo lepo Leno. Vsi dnevniki so poudarjali, da je bila nenavadno lepa in da je morala postati žrtev ostudnega zločina. Dekleta so se smejala in trgala liste sredi ceste. Žrtev ostudnega zločina! so ponavljala in se smejala mimoidočim v obraz, ki so glasno se zgražajoč nadaljevali svojo vsakdanjo pot. Potem se je pa izkazalo, da ni bilo prav nobenega zločina. Da se sploh ni bilo zgodilo ničesar omembe vrednega. Le neka namigu^a je skočila v vodo. Neko dekle iz Tovarniške ulice. K sreči so jo našli blizu, da bo lahko pokopana na domačem pokopališču. Materi v uteho.
Čakala je svojo Leno dva, tri dni. Čakala jo je, dokler ni minil v
., - ------------------------- ..........------ . ----gubi, „ --------------
bolečino v-svojem razoranem obrazu je šla dalje slepa in gluha za vse — le z dobrim namenom v svojem materinskem srcu, katerega vsa ljubezen ni mogla rešiti hčere. Sla je mimo križev, sama svoj živi dan razpeta na križ. Nekje sredi neizmerne samoie se je ustavila, pokleknila pred nizko gomilo, odvezala ruto, si jo snela z glave in jo pogrnila preko groba. Mrzla sapa je razmršila srebrne sive lase zgodaj postarane žene.
64
Iz žalostnih oči ni bilo solze. Usahnil je poslednji vir "teh^ Le ustnice so se ji premikale v molitvi. In roki je sklepala na prsih. Okoli tenkih, od slabosti drhtečih prstov se ji je pa vil leseni, od starosti počrneli
rožni venec.	i 11 •
Izniolila je zadnjo mohtev za svojo hčer. Za nepomembno dekle iz Tovarniške ulice. Nato je svoji stari, veliki roki zagrebla globoko v rjavo prst in jo razgrebla. Srce ji je kmalu pričelo od spelianosti glasno utripati. PJčakala je nekaj minut, da se ji je umirilo. Potem je rozni venec zavila v ruto in oboje zagrebla v hčerin grob.
Da ne bo več molila! je zašepetala in vstala. Z očmi je še pobožala mladi grob in krenila s pokopališča in se smehljala ob mish, da je hčeri dala ruto, svojemu tihomu otroku, da ga ne bo zeblo v tej kruti, neizprosni, le za nekatere blagoslovljeni zemlji.
Šla je domov. Pri srcu ji je bilo dobro in lepo. Saj zdaj je vedela, da je hči res pod božjo streho, pod streho, ki ji ne bo da a mc ciititi, da pušča tudi ob najlepšem vremenu. Smehljala se je še, ko je odprla kuhinjska vrata, nasmehnila se je še možu, ki je grizol mrzlo pipo, potem je obstala, nasmešek v očeh in na ustnicah ji je ugasnil m m se mogla več geniti.
Iz mrzlega štedilnika je bil planil vanjo zadnji plamenček:
Lena!
Saj mrzli štedilnik ni mogel čutiti silne bolečine materinega srca, ki je bilo ustvarjeno le zato, da bi dajalo življenje.
Žene o potrebi nove bolnišnice
Emica Kieps
Se do pred nedavnim smo lahko «tali v našem dnevnem časopisju vesti, da si je ta ali oni državnik tujih držav ali inozemska zdravniška misija ogledala naše zdravstvene naprave in da so jim izrekle vse priznanje. In sledil je slavospev, kako sijajne zdravstvene institute ima Jugoslavija, kako napredno zdravstveno zakonodajo, da smo lahko ponosni, da se tuji strokovnjaki pohvalno izražajo, o njih itd. In brali smo te in podobne notice in mislili, če se inozemski strokovnjaki pohvalno izražajo o naših bolnišnicah, potem je najbrže tako, in bili smo zadovoljni in nismo se brigali, ali te pohvole veljajo tudi slovenskim bolnišnicam. Tu pa tam smo slišali sicer plaho priznanje, da razmere v ljubljanski bolnišnici niso idealne in da predvsem primanjkuje prostorov. Vendar globljega in širšega zanimanja in interesa javnosti te plahe vesti niso vzbudile.
Sele akademska akcija je razkrila obupne razmere v ljubljanski bolnišnici pred vso slovensko javnostjo, žele ona nam je živo predočila trpljenje tisočev slovenskih bolnikov, ki iščejo v ljubljanski bolnišnici zdravja, nege, pomoči in udobnosti. Te obupne razmere, ki so v zasmeh vsem higienskim predpisom, so zganile vso Slovenijo, da enodušno zahteva novo moderno centralno bolnišnico v Ljubljani, izpopolnitev že obstoječih ter zgraditev novih manjših bolnišnic po slovenskem podeželju, tako v Kranju, na Jesenicah, Mariboru, Celju, Ptuju, Murski Soboti itd. Visijo se shodi in predavanja. V normalnih razmerah vse to ne bi bilo potrebno, temveč bi odgovorni činitelji takoj, ko se je pojavila potreba po novi moderni bolnišnici, tej potrebi ugodili. Toda, ker so take razmere, da je treba za vsako stvar, ki je sama po sebi umevna, njeno potrebo še stoinstokrat utemeljiti, če jo hočemo doseči, se za njo boriti, ye stopilo vse slovensko ljudstvo v borbo za bolnišnico, ki je njegova nujna potreba in upravičena zahteva. Tudi žene v tej borbi ne stoje ob strani.
65
• .Žeiie -se..po^bö.zavedajo,-gp -io^re. bolai^.ce. saj-one r liole?»} . .đražinskik' ćla'npv ,največ lipijo, pa tudi če so same .'bglpe, robijo bolnišnice, [saj jim. nima; y lwleziii kdo irostreči. V'eh'ka.-y^ina-fllovenakih -».ena jfr'kmetejtepa sfanu. Same" -dpravljujp vsa iiišiia, 'gospotlinjska, ;vr(na'in,'poljska "dela. Drjijo' i-i!S tri ogle pVi'hiši po koncj. Posebno v sediinjih eosih -je žena iinova primoroTia iSe bolj prijeli za.delo, , dobesedno ffirati,-. da pomaga ainžu: prežiyljati. :družino,, Marsikatera vseh naporov ne. zmore, radi'slube .prehrane, slabih higienjiih razmer iri slabe konstitiicije. .Pod ležo dela, slabih'socinlnili in higienskih prilik omaga ena prej,' druga pozneje. Ali vSulia-žena se zaveda,- Jt.aj pomeni .njeno delu za "družino, zato si — ne oziraje,- sö nar'š'voje ■zdravštveno stanje ne .p'i;rvo.5Ži po	dalje, doklei-. more, dokl'er kiint-nff.
■ne obleži/ T slabem stanovanju-, ob ■pomanjkanju prave hrane in zilravil, 'se tudi lidika bulezei) razvyi; v težko/ .Pošti-ežba. bjjl.ni	je, "skrajno potnail.iklji.'fa,'ali je
.pa sploh- ni. . .Saj niraa naše; ljnd^i;Vö.''.nobenega pouka^ o negi. bo.inik(iv- niti..o. bolniški ■prehrani. .Sicer se pana kmefiii'. mnogi) ne u^nejo baviti ,z. bolnikom, ker so" prcoblp-:ženi -z delom, v kolikor pa ütegnej'b, ue žiiaji). in 'ninrajo sredsfev. .Takt) je; za. knte,/:ke"'. ' bölra'ce. inijno potrcbija". bolnišnica, da" vsaj tilkrat, kp je v: nevarnosti. ži\ljenje, uživajo inatd: nege in "pbzurnösti.	■ ' .■ " ' .	. " v . i ' ; ;
. ¥ enaki, če ne .vefji;.rneri kot . naše kmečke žene na deželi, čutijo' potrebo, pp:" novirnodefni holnišniciikliniki-v Ljubljani in po novih.'.jer izboljšanih bolni'šn.it;»!) t " podeželskih inestih; po industrijskih in tu-adniških centrih,., niše delavke, najneščenke ' .in'uradniške žene/.:' ■" ".	" ' .
• Ljubljanska bolnišnica je bila zgrajena koncrtr! prejšnjega, sioletja, :kp pri nas. komaj zasledimo, prve.začetke socialnega zavarovanja.' Šočiain«),- delavsko in: nameščen:-". sko"z-.ivarovaiije jg pa ona ■ustanova,-ki po. vojni"idöyaja desetlisoče .slpv'enäSh-zVvarfl^^ . vanih bolnikov, v clržavne. in han'ovjn.4e bolnišnice. .Kavno vsled-razvoja teli socialnih'' žavarovnnj po "viijni in jadi. splošne, civilizatoje našega podeželja, ko je kniet ptrešel -; nezaupanja do .zdravnikov in .išče potnoč{;-y,edno ,pogoš1eje.;,V bolnišnici," je tiidi nav.al:v.; .:.ljuljljaiiškp:boInišiiiGĐ ifl po:deželskeL bolnišnici silno naTij^:;.;" , ' " '; '. ' :
Sled zavarovanim tlelavsfvom pa, po ■'vojni he.preslano raste .odstotek •zavarovan.fc,"'.-Zaposlitev ženske delovne Sile je v stalnem porastu". Počim. Je-število celoknjinega .siavarpvanegadelavstva v .Sloveniji od' I^ia .1922—1935 .paraslp le. od . 73:800- iia 82.000, je "Število .ženskih zavarovancev, v tern, časti Bara.sip od .iV.pOO na M.OOO aii.za ll-i^loi V celi . državi -pa: od 85.000 na .WO.OQO ali za celih'lOOit/o.' Docim: Je 'število" moških. ■ "zavarovanih, delavcev v" celi državi padlo od leta 1929 do'1035.od 4SlOOO ha 352:500,." je. število delavk, jia^asio v istera .času od 138.000'.na 153.000 (ifebruar.]9351/. Ze.iz lega ' Stalnega ..naraščanja zavarovank lahko :sklepamo, da tudi' naval: žeiia vVbolnišiiice "v zadnjih letilt. stalno raste. To nam pa "dokazujejo ."tudi dfuge slatlšlik.e^delavsVega. zavarovanja, iz katiirili. izhaja, ...da .2avarovani..deravke..in':nameščenke - miiogo- bolj pogosto in. dalj časa., bolujejo kpt moški zavarovanci. Takö."."izkazuje statistika OUŽD ' ■za leto 1931: .. : - :	.- . i. : i . " ".
na 1Q0 moških, odpade povprečno &24 dni bolezni . . ,. 100 žensk „	1179 .„	.
, Bolezen je. trajala istega leta	: . . .	. . :
. • ■	. pri moškem povprečno.	17.2 due\a . ,
„ 'ženi	.	: 28,7—„ :;:■ .:.- ."■. ■:
Lefa.l932r -■	" !. '. ';■;.■ :■	:	.. ■
- . ocipiide iia zavarovane ženske 917.669 boiraensklh. dni -in sicer od ■teb '-25-8"/o ■ boIezHi da tbc, il-8»/o na bolezni preb/organov ii	.- .
- dočim odpade na moške 21 8'/o bolezni iia tbc, lÖ-4"?o na bolezni preb; organov it.d. ' . . Po. statistiki iz I. 1931 .š'o. v starosti'od .18—32. leta žene za 'SÄ'Vo bolj obl-emenjene. s tbti kot muški.'.Tako "odpade nanje za SSVd ve:č' bolezens'kih:,-dni.-Več" kbt'polivica . vseh smrtnih slučajev zayarovanÜi delavli odpade ha tbe.	, .i :-"
66	.■■■:■■■■■-'."'r	.'■'
■	Samo y Ljubljani J& bilo/oböIenj Tia pljučih pri	■
^-V Lfiia;192a ! ■. . 308:	'	,
V 1927 ■.'.■-^v.. 522.'; : ,	'
f i930'	-	, . . ; ;
■■■"i93i ' . o- "3
pri tem pa ljubljanska-bolnišnica nima niti posebnega odaellca, za tuberkulöi.o f	' .
.Kakor Vidiino,. je tuberkuloza močiid razširjena posebno med ženskimi delavkami, 'statistike ža ubcilele. na deželi.nimamo, lahko pa z'gotoTOSijo trdimo, da niso razmere, ■ ravp.o kar še.1i«e tuberkuloze, nič^boljše, saj je znano. da se je.tbc; na deželi strahovito . razpasla: Da se tubisrkijioza''omeji,-je treba .predvsem izboljšali'socialni položaj vsega prebivalstva-, vsem -vikljženiin', in bolnim' pa priti na potn'oć-z vsem, kar: je zdravniška' , veda, odkrila za .zdcdvij	.b<)1eZn|. ;,in jtni. datl možnost,; da. özdfavTj()....Za to pa ' '
rabimo: mucierno pfiremijen.e bolnišnice s popolnimi oddelki za tbc, kjer bndo lahko one ; : mni)žiee dobile . zdravja',:ka^ je zdravljenje po'sanatorijih predrago.-iJa pa sedvijl: . tuberkulozni oddelek' ljubljanske bolnišnite ne oilgovarja potrebam, je odveč pripomniti.
V današnjih razirierah delajo, deljivke pod .silno težkimi delovnimi pogoji; Tesni prostori; slabo zračenja, neprestano sedenje.ali:'5tarje:ob. st	pralm, slabein zraku,'
nenormalno dolg delovni čas :(10-12 ur) in mizerno nizke me?de; imajo za posledico, velik procent žeiiskih obolenj, ker je.šibka ženska konstitucija liapram takim razmeram ' pri delu mnogo manj odporna kakor moška! V' statistikah OUZD 'najdemo podatke, ki: .
üam pričajo o naraščanju- izrazito žeii^kih bolezni 'mpd zavarovankami v Sloveniji. -. Razumljivo je; da je naval, zlasti v žensko bolnišnico naravnost Ogromen. Neka nemška Btdtiklika. iz lieipziga -je iigotovila, da sol.na .1000 Zavah.vaiiih: članov v staro^i od 30 c!'o -39 let oboleli 3-moški, a :i6 žensk, dalje Jjo.isli statistiki od lO.OOO člat>o.v v starosti -med 35 let-ne boluje, od bolMni, ki so V zvi;zi s člpveškim oi-g^nizmom nob e n ; .'jnoški, a-. Ž20,Sen.'■-■'/:;-..:- ;	-;,;.: ■- -
■	'.roda kar je za žene še bolj .katastrofalno, vje slab .učinek zgoraj omenjenih razmer, na njene, porodne: örgaiie in pirganižem in na iz tega: sledeče komplikacije: pri,porodih-.Tako ;je neka' nemška, statistika za tekstilne delavke : ugotovila-, da. .64?/o tekstilnih-.:, delavk-mater ue more več norhialno roditi; IŠa'100 pprodoV .rnduštrijskih delavk, pride
" 60 prezgodiijiti; porodov.' Zi	kraje statistike - ne- morem navajati. Izgleda'pdj d^ .
moramo za stalno preriatrpanost žeuske bol^	Ljubljani iskati vzroke .v. veliki
- -meri v sličnih ali še slabših razmerah,pri nas. Gornje ugotovitve se nanašajo tudi na ii.aše privatne .naineščenke; saj se .njihovi delovni pogoji in razmere od delavskih mhpgp ne razlikujejo. Statistike, za žehske bolezni-na kmetih nimaino, lahko pa:trdimo^ da', ■ razfnete niso rožnate.^Razlika je edino v tem, da imajo delavke, privatne nameščenke, in-dr£ uradnice zdravnika ali sredstva -za zdravnika na^ razpolago, da Se zdravijo lahko:
■ takoj^ ko zbolijo! Uočim je kmečica žena prisiljeiia, da: trpi Jn-dela da
. Naj omenim samo, kako malo Mšfi.te in pozornosti uživa pri nas žena-mati, .čeprav , izvršuje \ražhp socialno funkcijo. Družba zahteva od žene, da rodi, da ima čiiii Več otrok, ne poskrbi ji pa Za porod niti poštenih, pravilom higiene odgovarjajočih prostorov. Ze paikrat je ljubljanska porodiiišniča objavit^ v časopisju prošnje, naj žene v', lastnem interesu rodijo ■ doma, da naj prihajajo, v porodnišnico sonio v nujnih slučajih. Koliko pa je danes zenä, ki si lahko privoščijo porod doma ? -Koliko je žena, ki.iinajö.za to ; primerno slonovanje. ki odgovarja, higienskim predpisom, da lii v nevaruosti življenje žene :in otroka, in ki imajo dovolj sredstev, za priinerno postrežbo ? Kaj poiheiii odklonitev sprejema v porodnišnico kmečki ženi', ki živi v slabih socialnih razmerah» ■ v iehigienskefit stanovanju ob pomanjkanju; vsega potrebnega, ve I& Ona. Pa ne samo. 'pre.inajhrtä ljubljanska porodnišnica.' ampak predvsem to,' da kmečka žena: in delav.ka ne Ispadala, pod delavsko zavairovanje in torej': Ob porodu ne Uživata:nobfinih poilpiM in.zaščite, to predvsetn. je .zločin nad stotisoči žen. Jugoslavije. ■ V.,pretežno agrarni, drišavi, kakor je, Jugoslavija, pomeni to,. da: je ogromiia -večina žen brez vsake zaščite, in pomoči pb porodu.- V Jugoslaviji je 7,063.000 žen, a, od teh'je zavarovanih le
'■■•'■■■ ::-'	V--	-."--^.eT^
149.180, v Sloveniji je 588.312 žen, od feh 33 865 zavarovanih. Katastrofalne posledice tega malega zavarovanja vidimo na naših ženuh, ki so po dveh porodih mlade starke. Pa ne samo ob porodu, tudi sicer je položaj naše noseče žene obžalovanja vreden. Da je 14 posvetovalnic za matere v Sloveniji odločno premalo, je jasno. Koliko je mater, ki ostajajo brez najelementarnejšega pouka o rečeh, ki se nanašajo na njihovo slanje!
Ne samo takrat, če je žena sama bolna, ampak tudi takrat, če zboli kak družinski član, je vse breme bolezni na njenih ramah. Ona neguje bolnika, kolikor more in ve, čuje pii njem po noči, po dnevi pa zopet opravlja vsa gospodinjska dela. Nima niti trenutek čosa. da si odpočije, da misli tudi nase. Še posebno težak je položaj bolnika doma v sedanji stanovanjski krizi. Kako se počuti bolnik v tesnem stanovanju, posebno še, če je družina stisnjena v enosobno stanovanje? Kako more ozdraveli v sobi, ki je ves dan zasedena, kjer ni miru, kjer je zatohel zrak, v stanovanju, kjer je ena soba hkrati spalnica, kuhinja in morda še delavnica po vrhu? Še vse težji je položaj onih bolnikov, pa tudi žena, ki so zaposlene izven doma. Bolnik je prepuščen samemu sebi brez postrežbe in nege.
Pa ne samo tesna in nehigienska stanovanja, slaba postrežba, zaposlenost žen izven doma, v vse večji meri stopa tu na dan denarno vprašanje. En sam obisk zdravnika na domu velja toliko, kot dvo- včasih tridnevno bivanje v bolnici z vso postrežbo, hrano in zdravili, ali kot ena tedenska plača, kje pa je hrana? Zato. ker je ■ zdravljenje doma mnogo dražje kot v bolnišnicah in ker dragega zdravljenja velika večina slovenskega ljudstva že zdavnaj ne zmore, zato silijo ljudje vedno bolj v bolnišnico. Mnogo bolnikov je radi pomanjkanja prostorov odklonjenih. Tisle pa, ki dobijo v nji mesta, čaka cela vrsta neprijetnosti. V niijboljšem slučaju deli posteljo s sobolnikom, če mu ne posteljejo kje na nosilnici ali pod posteljo, da mu bo gledala le glava izpod nje. Če ni zelo bolan, bo pa mogoče še prebedel kako noč na stolti. V prenatrpani sobi, v slabem zraku, ob pomanjkanju zdravil bo čakal zdravja. Ko se mu stanje malo izboljša, bo brž poslan domov, da napravi prostor drugim, ki čakajo. V takih razmerah žive bolniki tam, kjer bi morali uživati največjo nego in udobnost. Pahnjeni so v dvojno trpljenje, kot da sama bolezen ne bi bila dovolj. Da so v takih razmerah izgledi za ozdravljenje minimalni, se ne smemo čuditi. Da zapušča naše bolnišnice radi teh razmer mnogo bolnikov neozdravljenih, je znano.
Posebno poglavje v teh žalostnih razmerah so otroci s svojimi otroškimi boleznimi. Prostori in higienske razmere v otroški bolnišnici izdaleka ne odgovarjajo potrebam ne predpisom. Otroške sobe v splošni ljubljanski bolnišnici so tudi prenatrpane. V otroških posteljicah leži po en otrok, v veliki pa po štirje. Da pa morajo otroci ležati tudi na tleh, na deski pokriti z rjuho, ker primanjkuje žimnic, ni nobena redkost. Primanjkuje tudi izvežbanega strežniškega osebja. Veliko večino otrok je treba še pjlaii. Ti revčki dobijo domala vedno skoro mrzlo lirano, ker ni dovolj strežnic na razpolago. Tako so tudi otroci izpostavljeni vsem nedostatkom ljubljanske bolnišnice.
Nič bolje se ne gndi otrokom-bolnikom, ki so doma. Kaj naj ukrene neuka, uboga kmečka mati ali delavka, če ji zboli otrok. Sredslev za zdravnika in zdravila nima, sama si tudi ne ve pomagati. Oirok je prepuščen v bolezni golemu slučaju; če njegov organizem prenese bolezen, je dobro, če ne, potem pač umre. Da je temu tako, dokazujejo statistike, da spadamo med države, v katerih je umrljivost otrok, posebno pa še novorojenih, izredno visiika. Iz knjige: „Mortalitet i natalilet dece u Jugoslaviji", ki je izšla pred nedavnim v Beogradu, posnemamo, da umrljivost otrok v splošnem v državi pada, raste pa v Sloveniji. Naj navedem par številk: Novorojencev je umrlo:
v državi v Sloveniji Leta 1930	15.277„ 12,10°/,
1933 13,987„ 12,40%
Umrljivost otrok od 2 do 5 let starosti je znašala;
v državi v Sloveniji Leta 1930	7.457„	4.0l7o
1932	7,317„	5,407„
Umrljvost otrok od 6 do 10 leta starosti je znašala:
v državi v Sloveniji Leta 1930	2,237o	1.437o
1932	2,217„	1,757»
Da so do teh številk poleg slabih socialnih prilik pripomogle tudi slabe higienske razmere in slaba zdravstvena politika pri nas, je jasno. Otroku se pri nas posveča ravno tako malo pozornosti, kot raateri-porodnici.*
V sedanjih časih, ko delavska mezda mnogokrat, in to posebno pri delavkah, ne dosega eksistenčnega minimuma, so bile dela>kaiia v veliko pomoč podpore, ki so jih dobivale porodnice ob porodu. Te podpore obstojajo v hranarini, opremi dojenčkov in babiski pomoči. Tako so dobile delavke-mntere vsaj ob porodu primerno in ziidoslno hrano in novorojenčki so bili vsaj prvi čas življenja kolikor toliko preskrbljeni, ali v zadnjih letih krize so bile, žal, zopet matere in novorojeni otroci tisti, ki so jo morali predvsem občutiti.
OUZD je izplačal
leta 1930 na porodninah 2,790.000 Din, leta 1934 pa samo 1,290.000 Din.
Za opremo dojenčkov:
Leta 1930 2.750 000 Din, leta 1934 samo še 430.000 Din.
Za poranč babic:
Leta 1930 1.650.000 Din, leta 1934 samo še 419.000 Din.
Iz tega ogromnega znižanja podpor porodnicam in novorojenčkom nujno sledi, da so dojenčki in žene porodnice slabše oskrbljeni in da se s tem vzporedno viša umrljivost novorojenčkov, na dragi strani pa množijo bolezni, ki so posledica slabe oskrbe pri porodu. Nerazumljivo je, kako se morejo tako brezobzirno črtati ravno take postavke, ki zadevajo najbolj mater in otroka, ko se na drugi strani ravno materinstvu poje slava in hvala.
Kakor je malo poskrbljeno za zdrave otroke, ravno tako slabo je za bolne. Razne statistike proliluberkiiloznih dispanzerjev nam kažejo, kako zelo je tuberkuloza razširjena med mladino, predvsem šolsko. Toda za tuberkulozne otroke imnmo v celi državi samo 5 sanatorijev s 542 posteljama, od teh v Sloveniji Topolščico z 80 posteljami, kar je v primeru s procentom tuberkuloznih otrok odločno premalo.
Razmere v splošni bolnišnici v Ljubljani, po vseh ostalih bolnišnicah Slovenije in zdravstvene razmere na deželi so tako slabe, da je vsako odlašanje izboljšanja leh razmer zločin nad narodom in za odlašanje ni nobenega opravičila. Država je v prvi vrsti poklicana, da skrbi za zdravje svojih državljanov.
Vsa Slovenija z vso upravičenostjo zahteva in piičakuje. da bo zidava nove moderne centralne bolnišnice v Ljubljani prvi ukrep na tej poti. Naj jim sledijo razširjenje tesnih že obstojajočih in zidava novih potrebnih bolnišnic v Sloveniji in ustanavljanje zdravniških institutov na deželi. Tako se bo Jugoslavija lahko uvrstila v vrsto drugih kulturnih držav Evrope.
„Kakor je dolžnost rodbine, da svoje člane čim bolj usposobi za življenje, tako je dolžnost občestva, da pomaga naJslabotneJSim. Ako Jih ne podpiramo, ko skušajo dostojno živeti, smo neposredno odgovorni za zla dejanja, ki Jih zagrcše."
„Ali so človeška bitja, ki morajo propasti! Večini od nas pravi prepričanje, da temu ni tako. Zakaj potem še trpimo na naših ulicah ljudi, ki jim je na obraza videti, kako globoko smo jih pustili pasti?"	Eglantyne Jebb (1S76—192S)
' Glede ustaoov za zašCito mater: Id otrok glej 2. svet, Štev. 5, 1938,
69
Ob prvi knjigi Kidričevega Prešerna
Slovenski-- pisatelji: •, Prešeren, I. Pesnitve, ^"pistađ. 1936; Tiskovna" zadtugo. v ijuBljani.-. /; -v . ^	Izdajo je priredit I'ninre Kidriž.	:
>PreSCrea je tak Togolni:.kam.ea naSc kulture, tak prepri^^^ dokai aaäe žrvijenjske upravičenosti Jn" tak'..edtiistveß pojatf sve-. .	töyne literature, da mora o Tsaki .mauifeštaciji lijeguvega-diiha
■ .	imeti, jasno predstavo vsak razmišljajoči naš človek, pa iiojsi gre
'za sluviita ali drugačnega inteligenta, 2a meščana ali naprej stre-■	■ . ■	■. ■ . ■.	, mečega delavca.. ■ ■ ; ,	■ ' ;	' . iKl'drič). .
Pred nekaj lefi je dr. Ivan Prijatelj; V imentt-Tislio'vne zadrupe;.pri dt. Eranceta' Kidriča, da še j:e .odločil prirediti ža zbirko'„SloVeriski i-pisatelji"
.ličdaj«	äveh •k'nji'gafc-Fjtta ^nji-^fe'-izdiijć je 2e .i^WdvgalciiiigO
pa- težko pričaklijenK). Prepričani 'smo, da bo. urednik, ki-^o'mti. ziione: politične, socialüe.in kulturne razmere, v katerih so nastajale svetovne litei-atiire, in do potankosti "tiste, v katerih je rastla -slovenja, objektivno določil epohalni pomen pesnika, „ki je napisal .Slovencem veliko legitimaoijo 2a vstop-na tekmovalršče svetovne iilerature'". Y delu,-; ki bo predstavljalo. Sintezo, vseh prešernoslovskih prizadevanj glede ttaterioja in gledaiija, pesnika ne bo-razlagal svojeVotjno.in aprioristično, femve.č. tankovestno.stvarno, in nam. pokazal, kaj tvori ceno-našega najvisčjega .genija, " . ; ' . -._.'-(yubljanski Z,y-on- .1927,-;št: 8>,'da;>nanierava.,za,n^^ izdojo-dati Slovemem.: - vse pesnikovo oblikovanje in ta. po -možnosti v oiii redakciji, ii je bila zadnja; 2a ' katero se je pesnik odločil; aparat,, ki naj omogoča čitatelja vpogled. v umetnikovo ; delavnico;' komentar, ki hoče .posredovati'' razumevanje iimotvprov na.osnoyi.poznanja ' dobe tet pesnikovih.doživetij in umetniških tendenc", nam je pomagala vsaj pTibližiio, slutiti odgovornost, ki si ja je -naložil, urednik.: lotitj se.je moral obšimega^ podrobnega in mučnega dela za kar najbolj, popolno kritično izdajo Prešerna, Tako delo .smo ptiča- . kovali že'od raznih prešernoslovfcev..'Levstik ga je pripravljal približno 15 fet, od .1872.1. do'sitirli. Po njem je- prevzel delo. Uevec. ki je pO; osmih letih spoznal, da ga ne bo zmagal. Zmagal ga ni .fiidi Pintar, ki je. pp večletnem pripravljanju mp^el izdsti samo pesmi. Poglobitšv prešern.oslovškega prizadevanja pomeni Ägonovo delo, kije bilo zgrajeno z veliko ljubeznijo, ga pa označuje -izrazito -subjektivistično gledanje. Tudi dr. Kidriču se je delo zavleklo, ker so.se mu jiorajali vedno novi problemi in je moral premagati številne težave in ovire. Kajti ne zdi se mU toliko važno, kdaj delo izide; kakor, kakšno izide. Zato tudi gradi z discipljniranim samozatajevaiijem vsako delo tako.dolgo, doklei: ne izreče nimprimatur" njegova tanka znanstvena vest, ki mu . je edina zanesljiva pa.tudi-najstrožja-sodnica; -
. Prvo knjigo Kidričevega dela iitiaiiio zdaj tako, popolno, izdano, da iias je od vseh knjig. lanskega leta najbolj razveselila in bo radi Svoje dognanosti v zvezi z drugo; knjigo predstavljala najtemeljitejšp izdajo našega največjega pesnika, . . Knjiga vscbiije za iivod pod naslovom „Vodnik za čitanje. Prešernovih pesnitev 'V-približni' časovni zapovrstnosti" biografske- podatke o Prešernu: ki nam želo pomagajo razumevati njegove pesmi. Pri-vsaki izmed tiob Prešernovega življenja, ki jjh jeiurednik označil po glavnih doživetjih, iz katerih je pesnik -ustyai-jal; so nafaareč omenjene'vse ; njegove pesmi, pri čemer s'ö upoštevani tudi izpuščeni teksti. Sje^e.„Poezije", kamor, -je-urednik, kot-pravi v pojasnilu, uvrstil pesnitve, B jim je pe^ik satn- dajal literarno ceno; osnova .zapovrstnosti ^tekstov.je izdaja ,,Poezij" iz 1846; tefcsti. lki.jih V i.PoezijaE" , . ni; so uvrščeni pp vidikih, ki ne razdirajo, pesnikove ure(Jltve.iz 1846. „Podatek slo-, venskih tekstov" hrani pesmi,'ki jimnavajam po. uredniku-^ pe?nik äli nikoH .ali • pa oklevanju; 1846 ni prisojal: take literarne vre^dnosti, da'bi. .smele dobiti'aii;obdržatj^^^ mesto v „Poezijah^ {Prigoddiče,; napisi, domišlijle. zabnvljiee lil podobne ^lestni.): „Nemške ; jresmi"':pbsegnj6'v časovni, zapovršinosti izvirne, teksie, prevode lastnih glrfvensk.ih in -'prevode iz poljščine;. ,,Eorespondenca"' vsebuje Prese'tM pisma drugiin in pisma'
■-7Ö' ■■;-■'■■■ ^	v'.	■.'.■■.;■;. ^ '■ .
Prešernorili dopisnikov, Zay«1jö..preg1«diioSti in Užje uporabe knjige so pridani naslovi in začetki Prešernovih pesnitev. Iz pojasnil in zlasti', še iz dodatka „Iz urednikove, delavnice", kjer .-bMemo'.o TOkopisih in tiskih . s poslednjo Prešernovo..redakcijo. o ohranjenih tradjcijikili aji posebnih jfežikovnth znači Incistih,. o, mo^erhiziraniii ptavopisa, nägiasnih ziiakih, ločilifi, glasovpiH in tekstovnih spremembah.- s.poisnaino^kakp hiijDerno dela je opravil urediiik 'pri prirejanju . pesnitev zä .tis'k, 'k<> a je ptizadevaivobdržati. vse izrazite posebnosti Prešernove: gorenjacine; ki so poiiieniliiie za ritem in-rimo , umitnin; .modernizirati'. pravopisj .ki se je izza Preset-novih «asov moSrio reformiral i končiio .ohraniti ločila in naglase pesnikove posebne redakcije ^jPoezij", ki so izšle, z. letnico .1847, izvzemši očitne pomote iii irapakel'Sele ta poglavja nas-prav opozarjajo, kakij vzorno näm je znal urednik približati Prešerna, ne da bi pokvaril avtentičnost pesnikovega-teksta, kako srečno, m« je lispelo prizadevanje, obvarnyati vemo Prešernovo - besedo-o,b -vpoštevanjii' današnjega čitatelja. ..■ . ... .Knjiga ima ze pnznano okusno'obh'ko in tisk ,.Slovenskih protestanlskih piščev";. Na ovojni strani; je. slika Primčeve Julije, v knjigi sami pa je reprodukcija podobe „fcešeren okoli i835-V.ki jo: je leta im. ustvaril Božidar J
Zasnove-prve knjige ni moči ocčnjti že;sedaj, pred izidom druge knjige. Ta bp' 'vseboval« estetsko bcetio Prešerna pesnika, komentaf za vsako pesem, v zapovrstnem reda prve knjige, m^ katerim bodo ponatisnjene vse-inačicej komentar za korespon-. denco in dcHiumentacijo k razpravi v prvi knjigi z indeksi ter bo brezdvomng odgovorila . ,na vprašanja, ki se čitatelju .podajajo že ob branju prve. knjige: zakaj niso nä pr. že-v prvi'knjigi natisnjene inačice.k.pesnitvam, katerim pripadajo; iakaj ni o'd.„posnaženih" narodnih "pesmi-vsaj- pesem d .Lepi Vidi med Prešernovimi - teksti; zakaj ni že v .prvi knjigi pesnikovih prjrtditev narodnih pesmi Skoro gotovo bi.se namreč zdelo, da. znamo biti, veliki 'samo v malenkostih, če se ne bi ob-tako pomembnem delu, kot je jjrav-Kidričev . Prešeren, zavedali predvsem e.nega; da dolOTemo vso hvalo možu, ki z občudovanja vredno voljo vrši svoj „slovenski znanstve^li program",	E. K.
= ; ■ Ob stoletnici Puškinove smrti r
Pesniku: Alelisandru. Sei-gej'.eviču Puškinu (1709—1^7)' SO p.ostpvilj' letos ab 'sto-.-letmcl njego.ve s.mrti-v Rusiji'dVa spomienika in. uredili njegov muzej, hkrati pa izidejo vsi iijegovi spisi v 'milijonski .poljudni nakladi, da bo zdaj res veljala misel, ki ' jo je ponosilo izpovedal na smrtni po.stelji: .ffe boni ves umrl. — Postal je najljubši . klasik ruske mladine, in njegpva dela spoznavajo vsi narodi. Tudi proslave sd.se vršile po vsem svetUi zlasti, na visokih šolah in v vseh slovanskih prestolnicah.' Ziiložništva -,sd db tej priliki pripravila lepe izdaje njegovih del in štu.dij 9 pesniku.
. PuSkina lahko imenujemo-največjega slovanskega poeta; živel je v Pr^ernovem času. in občudovali'so ga-taki "možje kot Gogolj, Turgenjev, Lermcntov, Gribojedov, pa . tijdi že. njegovi neposrtd'ot'predniki'0£:ržavin, Karamziii in ZukovSkij, ki jih je-še.ltot.-deček prekosil. Z Angležem. Byronöm se je navduševal za svobodo,: bil je prijatelj . mnogih dekabristav; ki so mornli v Sibirijo, iji tudi sam je trpel preganjanja do-.smrti. Kajti čeprav je bjl po. lilateri res .potomec abesinskega. generala,'ki je služil že Petru Velikemu, se je pesnik vzgojil iot ruski plemič v liceju sredi novih miselnih tokov, ki ' so ob napoleonskih vojnah prodrle z zapada; in je "prav globoko zajel tedanje domače razmere. Ker je širil mnogo-pikrih puščic zoper gnilobo družbe, je izgubjl službo in moral živeti pod' nadzorstvom.' Še potem, ko mu je car na videz oprostil, ga je Zatiral s cenzuro,. mu .dal ponižujpčo službo paža v St. Peterburgu, kjei-.je ob.jažkošju delal dolgove-za ;svojo lepo ženo Katalijo Gončar.ovo in -končno zaradi obratnbe svoje in zefjine'-casti padel v dvoljoj^z gardaim oficirjem. D'Änthesom.. Okoliš.čioe, v katerih je- , pesnik moral živeti in ki se šele^^aj prav -odkrivajo fz starih arhivov,- so priča, kako ^Ina je morala biti pesnikova narava, da je kljub trajnim oviram toliko in tako čistd
. - ■ ■■	-'V. : ■ 'TI'-'
ustvarjal. Kdor pozna le Puškinova dela. ne bi ieh ovir in. muk nikoli uganil. Saj je Puškin najsunčnejši pevec, apoliničiia natura in vse njegove pesmi so kristalne kakor studenčnica, žive in mogočne ter oblikovno brezhibne.
Za žene je zanimivo, da je velik vpliv na nje^^ovo delo imela žena. njegova stara „njanja" (pes(unja), ki ga je seznanjala z narodnimi pravljicami in mu vlila ljubezen do Rusov in vsega ruskega, ki je bila y času, ki se je bolj navduševal za Francoze in Angleže, še redka. Od nje se je tudi naučil lepega ruskega jezika, da je postal v tem pogledu res ustanovitelj moderne ruske književnosti. Svoji njanji je postavil spomenik v svojem največjem delu „Jevgeniju Oiijeginu". Tudi sicer se delu pozna njen vpliv. Puškin se je prvi drznil, dati svoji junakinji pristno rusko ime Tatjana, kar je. veljalo doslej za kmečko in neprimerno za lepo književnost. In Tatjana, ki ima dovolj poguma, da proti vsem običajem prva razkrije možu svojo ljubezen (v znamenitem pismu), potem kot poročena žena pa ljubimca z mirnim dostojanstvom odklanja, je postala tip nove ruske žene, ki jo je Puškin prvi oblikoval. Pu.škinova dela poznamo iz prevoda univ. prof. Prijatelja (Onjegin, Kapitanova liči — edini plod Puškinovih dolgih študij Pugačovskega upora) in iz opere: Onjegina z glasbo Cajkovskega, Btirisa Godunova z glasbo Musorgskega, Slovensko Matica pripravlja zdaj zbirko prevodov, ki jih bo oskrbel naš znani pesnik Mile Klopčič.	S. G.
Obzornik
Renata Tyräeva umrla. 22. II. je umrla v Pragi Renota Tyrseva, rojena Fugnerjeva, žena znanega ustanovitelja Sokola in njegova zvesta pomagalka. Bila je izobražena žena, ki se je posebno zanimala za likovne umetnosti. Bila je poročevalka nekaierili praških listov za to stroko. Se pod Avstrijo je bila voditeljica in nadzornitia ženskih obrtnih šol. L. 1931 jo je Karlova univerza v Pragi imenovala za častno doktorico filozofije. Umrla je v visoki starosti 83 let.
Mednarodni stiki. Pred kratkim so obiskale Češkoslovaško tri angleške parlamentarke: ga. Rathbone, zastopnica angl. univerz, vojvodinfa AtholI (konseriativna) in lady Leytoh (liberalna). Prijavnih sprejemih so v svojih govorih nagiaševale prijateljstvo Vel. Britanije do Češke in izrazile sxoje simpatije do svobodoljubne države, ki brani demokracijo v Srednji Evropi. Povdarjale so posebno potrebo dela za mir. „Žensko gibanje mora postati združujoča sila v mednarodnem življenju" je rekla ga. Rathbone.
Prof. Helena Radbiiiska je 31. I. slavila v Varšavi 40-letnico znanstvenega dela. Kot zgodo\inarka, socialna delavka posebno na vzgojnem polju in sociolog je znana tudi v inozemstvu. Ustanovila je svojevrstno šolo za pedagoška raziskavanja, menda najvažnejše delo na polju pedagogike v vsej Poljskih Po svojih nazorih je sorodna Masaryku.
Odlikovanja. Med odlikovanci, ki jih vsako leto ob novem letu imenuje angleški kralj, sta letos tudi dve ženi. Ena je avstralska književnica Mary Gilmore. druga pa lady Williams, častna tajnica Združenega babiškega odbora. Odlikovala se je z raziskavanjem zveze med prehrano in materinsko umrljivostjo. Vodila je 2—3 leta zaščito maier in otrok v Južnem Walesu. Raziskavala je tudi razmere, v katerih žive in delajo babice, in dosegla lanski novi babiški zakon.
Umrla je pisateljica Lon Andree-Salome. Bila je hči ruskega generala Salome-ja, francoskega pokolenja. Živela je večinoma v zap. Evropi. Bila je dobra znanka Nietz-sche-ja, o katerem je napisala knjigo; „Friedrich Nietzsche v svojih delih". Dobro je poznala tudi pesnika K. M. Rilke-ja. Tudi o njem je 1928 leta napisala knjigo. Pisala je tudi zanimive študije o „Ženah v Ibsenovih dramah", ter tudi druge povesti, romane in eseje. Zadnja leta se je zanimala za psihoanalizo. Umrla je v Göttingenu v starosti 78 let.
Popravek, V 2. štev. Ženskega sveta v „Sonetu" čitaj v 6. vrsti „nagnetli" namesto S,nagrebli",
72
T n. skupini s
21.	Servis za belo kavo: ga. Prešeren JusHna, Ljubljana
22.	Servis za pecivo: ga. Gnihovoc Olga, Zagreb:
23—24. Ročna torbica: gg. Skorjaneo, Kristina. Sv, Bollenk v Slov. gor. in Knšfer Krista. Sušak.
25—28. „Jenny", roman: gg. GabršCek Draga, Ljubljana; Konečnik jnlijana, Mežica; Vidic Ljuba, Jubljana: Bensa Valerija, Mösle;
Ogori
37. „Trije ljudje", roman: ga. Bevc Franja, Grobelno; '
38—40. „Kraljica Viktorija", roman: ge. Srebotnjak Amalija, Sv. Peter v Sav.dol.; Puhr Pavla, ii«it, Maribor; Kobal Tončka. Moste pri Ljubljani. - ,
v III. skupini:
62. Servis za črno kavo: ga. Gerdina Marija, Moste pri Ljubljani;
63—64. Garnitura ščetke gg. Hrovatin Anica, Ljubljana; Ziinšek Franja, Zagorje ob Savi:
65—70. 6 finih robčkov: gg, Pcrtot Pavla, Ljubljana; WicFier Marijo, Ljutomer; Komel Pavla, Maribor; Graberc Franja, Celje; Babič Silva, Hrastnik; Krakcr Mira, učit. Leslu)vec pri Krkem;
71. „Sentjernejska noč", roman: ga. Adanič Celestina, Ljubljana;
11—20, 41-61, 72-100. Knjiga „Za vsak dan".
Radi pomanjkanja prostora in ker bo izäla knjiga „Za vsak dan šele po Veliki noči objavimo imena, ki so bila izžrebana za ta dobitek iele v pribodnji Številki.
Cenjene naročnice, ki imajo možnost, da dvignejo darove v naši pisarni, prosimo, da to store od 8. marca do 8. aprila (razen onih, ki so dobile knjigo „Za vsak dan"). Tiste, ki nimajo te možnosti, naj nam to sporoče ter jih bomo prosili, da nam vrnejo poštne stroške za pošiljko.
Žrebali smo naravnost iz kartoteke in pri žrebanju gorenjih sto dobitkov smo izvlekli najmanje trikrat toliko takih, ki še niso plačale, in jih zato nismo mogli vzeti v ob/,ir. Dotičnim gotovo ne bi bilo ljubo, ako bi objavili njihova imena, mogoče jim bomo to javili o priliki posebej.
Tsak dan^^
informativni uniTerzalni priročnik za ženski STet
je zlata knjiga za vsako ženo, ker vsebuje odgovore na vsa pereča vprašanja sodobne žene. Ni to kak prevod zastarelega tujega avtorja, ampak izvirna knjiga, sestavljena s pomočjo naših priznanih strokovnjakov (za vsako poglavje po eden ali po več avtorjev), primerna: sodobnim razmeram, našim navadam in običajem, našemu podnebju, slovenskemu ljudstvu z upoštevanjem vseh izprememb v sodobnem življenju. Ta knjiga, ki je načrtno sestavljena in spisana, bo prva knjiga te vrste v našem jeziku in četudi bo imela Eez 500 strani, formata osmica (ne vStevši ilustracij) stane v subskripciji samo: broširana 60 Din in v polplatno vezana 60 Din «udi na 3 obroke). Knjiga iride pri-četkom leta 1937. — Naroča se: Tiskovna založba, Maribor, Gregorčičeva 26, tel.20 70, Ženski Svet, Ljubljana, Tavčarjeva ulica 12/11., tel. 32-80 in pri pooblaščenih zastopnikih. Po izidu bo cena knjigi zvišana.
TiskoTua založba, Maribor