Št 9 V Ljubljani, dnt 1. maja 1902. Leto XV. Izhaja zveicr vsak prvi in tretji četrtek meseca. Ako je u dan praznik, izide dan poprej. Cena mu je 80 kr. na leto. Inserati ae »prejemajo m plačujejo po dogovoru. I Slovenskemu ljudstvu v poduk in zabavo. Spisi in dopisi se pošiljajo: Uredništvu „ Domoljuba*, Ljubljana, Semcniške ulice it. 9. Naročnina in inserati pa: Upravništvu .Domoljuba', Ljubljana, Kopitarjeve ulice žt. 3. Dijaški dom v Celju. Rojaki! V zadevi ccljske slovensko-ncm.ške gimnazije smo si pridobili Slovenci združeni z vsemi avstrijskimi Slovenci sijajen vspeh. Dne 21. marca t. 1. je zmagala naša pravična stvar nad narodno nestrpnostjo in zagrizenostjo tujega naroda, in opravičena radost napolnjuje vsako slovensko srce. Pa ta radost naj dobi najprimernejši, vidni, slovenskemu narodu trajne koristi donašujoči izraz! Za celjsko slovensko gimnazijo, ta tako ljuto sovraženi, in tako vstrajno branjeni učni zavod, osnujmo „ Dijaški dom v Celju!" Ta naš gimnazijski zavod ima pač dovolj dijakov. Ni nam jih treba loviti po vseh kronovinah avstrijskih, in jih otimati drugemu narodu. A mnogo, premnogo teh naših dijakov trpi za časa svojega šolanja hudo revščino, in to pogosto ravno najbolj nadarjeni dijaki, katerim je Bog podelil sicer krasen dar, bistro glavico, ali pičlo imetje. In bridka revščina je kriva, da mnogi omaga, da ne more šole nadaljevati in dovršiti ; pomanjkanje in glad vcepita marsikateremu nadebudnemu mladeniču kal hiranja in prerane smrti. Revščina sili mnoge, da si moraj,o iskati stanovanja daleč zunaj mesta, ali v mestu jemati najceneja, vsled tega pa zaduhla, nezdrava stanovanja, ki jim kužijo zdravje in jih spravljajo v družbe, katere jim okužijo srce. Svoj čas, pred dobrimi petnajstimi leti, osnovala se je v Celji »Dijaška kuhinja", katera si je postavila blagi, človekoljubni namen, da ohrani mlada, telesno in duševno razvijajoča se bitja pred najhujšim stradanjem. Ta dosega sedaj s pomočjo blagih dobrotnikov svoj namen, da se nasituje vsako opoludne okoli štiredeset dijakov. To je bilo do zdaj za skrajno silo. Storimo sedaj en korak dalje: osnujmo še »Dijaški dom v Celju", dom v katerem bodo slovenski dijaki, ki niso tako srečni, da bi mogli študirati, bivajoč v sredi svojih dragih, ampak morajo zapustiti ljubo doma in se podati v tuji jim svet, dobivali zavetje, stanovanje, v katerem se bodo vestno nadzorovali in vzgajali v pravem duhu. Pri pogovoru dne 18. aprila storili so celjski Slovenci sklep, da naj »Dijaška kuhinja" razširi svoj delokrog; ne samo hrano, tudi streho in dom naj daje slovenskim dijakom v Celju; osnuje naj se »Dijaški dom v Celju". Poživljamo toraj Vas, rojaki, ki imate ljubeče srce za našo slovensko mladino, da prinašate prispevke za označeni namen. Spominjajte se ob vseh prilikah »Dijaškeg doma v Celju"; spominjajte svoje prijatelje in znance nanj! Pričakujemo pred vsem, da noben slovenski občinski zastop, noben okrajni zastop, nobena posojilnica in nobena hranilnica ne bode zaostala. Pa tudi zasebniki naj ne zaostajajo. Komur je podelil Bog posvetni blagor, naj pristopi kot ustanovnik „I)ijaškegadoma" v Celju s prispevkom 200 K ali več; komur je dal Bog manje, naj pa od tega žrtvuje primeren prispevek! Prispevki naj se pošiljajo naravnost na ..Dijaški dom v Celju"; podpisani odsek jih bode izkazoval redno v slovenskih časnikih. ter beležil v spominsko knjigo, katera bode še poznim potomcem naznanjala imena bla-godušnih prijateljev slovenske učeče se mladine. Združimo toraj svoje moči, da se dvigne kmalu ob bistri Savinji v Celju .,Dijaški dom!" V Celju, aprila 1902. Lovro Baš s. r., c. kr. notar. Ant. Cestnik s. r., gimnazijski profesor. Dr. Ivan Dečko s. r., odvetnik. Josip Kožuh s. r., c. kr. gimnazijski profesor. Franc Ogradi s. r., opat. Dr.Josip Sernecs. r., odvetnik. Dr. Josip Vrečko s. r., odvetnik. f Kardinal dr. Jakob Missia. V ,,Krščansko socialni svesi" predaval dr. Mihael Opeka II. Leta 1884., koncem januarija je zatisnil oči ljubljanski knezoškof J anezZlatoustPogačar. Za naslednika mu ja bil žc designiran na Dunaju in v Rimu kanonik dr. Ivan C. o g o 1 a. Toda čudna so pota požja. Preden se je razglasilo njegovo imenovanje, je vzorni duhovnik ležal na mrtvaškem odru v aprilu istega leta Toda predolgo vendar ni ostala ljubljanska škofija osirotela. Žc 15. junija je sporočil minister baron C.onrad knezoškofu Zvvergerju: rNjegovo Veličanstvo je blagovolilo z najvišjim odlokom z dne 14. junija imenovati za knezoškofa ljubljanskega — dr. Missia." To imenovanje jc bilo dne 10. novembra v Rimu potrjeno. 7. decembra je potem škof Zvvcrger v Gradcu posvetil Missio za škofa, in 14. decembra jc le-ta v Ljubljani slovesno zasedel stolico sv. Maksima. In tu se je še-le prav začela razvijati vsa njegova gorečnost, tu je zastavil Missia vse svoje velike zmožnosti v službi kot katoliški škof. Da, katoliški škof! V teh dveh besedah je obseženo vse njegovo delovanje. Dobro je pisal ^Slovenec" ob njegovem odhodu v Gorico: ,Prevzv. dr. Jakob Missia ni prišel v našo deželo ne kot politik, ne kot narodni ekonom, ne kot nadzornik slovenščine, ampak prišel je kot katoliški škof." (Slov. 16. maja 1898. št. 110.) Kot tak se je trudil pred vsem za to, da se poživi in utrdi med nami krščanska misel. Zakaj „dandanes — tako je pisal koj v prvem pastirskem listu — „v življenju celih narodov in v mislih posameznih ljudi luč svete vere bolj in bolj ugaša in otemneva; misli in želje človeštva se odvračajo od Roga in ondotnega življenja, tako da premnogi ves svoj up in ves svoj strah le v svetne reči utapljajo; ljubezen tolikih omrzuje in toliko jih vnemarno hira in spi, in dozdeva se, da jih je mnogo celo mrtvih za krščansko življenje: in proti vsem tem so ravno škofje prvi poklicani, da kot sol zemlje sv. vero in življenje po veri vsajajo in goje, povzdigujejo in krepčajo, kjer peša . .Zato je škof Missia vse, ker jc delal, delal s tem namenom in s to željo, da bi bil, kakor pravi v istem pismu -^Kristus prva misel našega življenja " In delal je mnogo. Koliko sc jc trudil, da bi vzgojil škofiji d o b r i h d u h o v n i k o , oboroženih s čednostjo in znanostjo, duhovnikov, ki bi do dna umevali svoj visoki poklic in svojo težko odgovornost zanj, takih duhovnikov, ki bi bili vsi edini med seboj in vsi eno s svojim škofom. A ne le dobrih svetnh duhovnikov, želel je nakloniti svojemu ljudstvu tudi kar največ dobrih redovnikov in redovnic, ki naj bi s požrtvovalnim delovanjem in z neprestano molitvijo klicali blagoslova božjega nad slovensko domovino. Med narodom samim pa je na vso moč pospeševal cerkvene bratovščine in misij one, dobro vedoč, koliko duhovnega blagra dohaja krščanskim srcem po teh cerkvenih ustanovah, in prepričan, da bi ne bil katoliški škof, če bi puščal vnemar te stvari. To je bilo dela, obilo resnega in blagonosnega dela. Seveda se vse to nekaterim nič ne zdi. Toda to so tisti, kateri več ne razumejo, kaj je živo in oživljajoče krščanstvo, in takim ne pristoja nobena sodba o delovanju katoliškega škofa. Vendar sodili so in še sodijo apostolskega moža Missio njegovi nasprotniki. Našli so na njem velik greh, češ da ni bil naroden! Povejte, kdaj in kako jc on zatajil svoj narod ? Ali ga je kdaj izdal le za stotinko tega, kar so ga izdajali in ga še izdajajo razni naši „vele-narod-njaki" ? Škof Missia je imel pač o narodnosti prave, krščanske nazore. Tisti je v resnici narodnjak, tisti resnično ljubi svoj narod, kateri dela — ne samo kriči — za njegov blagor. In kolikor večji je blagor, za katerega kdo dela med svojim ljudstvom, toliko bolj ljubi dotičnik svoje ljudstvo. Najvišji pa je za vsako ljudstvo večni blagor: in zato je tisti, ki se trudi, da njegov narod pred vsem hodi za tem večnim blagorom, narodnjak v najboljšem in najvišjem pomenu besede. In tak je bil katoliški škof Missia. Toda pustimo to premišljevanje. Ali ni Missia tudi v časnih ozirih ljubil svojega slovenskega ljudstva? Gotovo ga je. „Ko je videl bedo našega naroda, ko je videl, kako v mnogih krajih ječi pod pezo bremen, se mu je smilil, in z isto apostolsko ljubeznijo je priporočal in podpiral gospodarsko organizacijo ter dovolil celo duhovnikom, ko ni bilo drugih mož, da so oni poučavali narod tudi v tem oziru ter mu snovali gospodarske naprave." (Slov. 18. maja 1898. št. 112.) Za vse kar bi utegnilo narodu koristiti, kar bi ga moglo gmotno in moralno dvigniti, je bil zavzet. Dokaz temu je prvi slovenski katoliški shod iz leta 1892, ki je v življenju našega naroda največjega pomena. Berite le resolucije v »Poročilu" o tem shodu in roko na srce _ pa povejte, če ni v njih krepkih kali za časni in večni blagor slovenskega ljudstva, za kulturni in gmotni prospeh, kakor ga dotlej še ni poznala slovenska zgodovina. In glejte, škof Missia jc bil tisti, ki je dal misel takega shoda, ki je z živim zanimanjem spremljal priprave zanj in mu je bil velikodušen pokrovitelj. Slovenec da ni bil Missia? Bil je in ljubil je slovensko ljudstvo in materni jezik! Kadarkoli je ob birmovanjih stopil med svoje ovčice, vselej je že njegovo prisrčno občevanje ž njimi kazalo, kako jih ljubi. S ponosom je večkrat razpravljal v prijateljski družbi o tem, kako lep je slovenski jezik, in zato mu je pa tudi pripomogel v svojem škofijskem uradu in mnogih župnijskih uradih po deželi do večje veljave, kot jo je imel pred njim. ■ Seveda tiste narodnosti, ki je drugim krivična, ni hotel nikdar poznati. Vedel je, da veleva naravna in božja zapoved: ljubiti svojce in pravičen biti do drugih. Kakor ne sme ljubezen do samega sebe, ki je sicer krščanska zapoved, biti taka, da bi prezirala brata, tako tudi ljubezen do svojega naroda ne sme biti taka, da bi ob njej krivico trpel drug narod, ker smo pač: „ljudje vsi bratje, bratje vsi narodi!" Tega mnogi ljudje ne razumejo ali nočejo razumeti. Missia pa je razumel in hotel razumeti, ker je bil katoliški skof! — Da, velik katoliški škof! Kot tacega so ga poznali vsi dobromisleči Slovenci, kot tacega ga je poznal Dunaj in Rim. Nj. Veličanstvo presvetli cesar ga je imenoval o neki priliki »biser avstrijskega episkopata", in ko je 1. 1895. odhajal iz Rima neki slovenski duhovnik ter je imel srečo, da je bil po slovo še pri sv. očetu Leonu XIII, se je le-ta pri imenu ljub-Ijaske škofije takoj spomnil, da jo vlada Missia, in s poudarkom je rekel sv. oče: „Missia e un vescovo egregio! — Missia je izvrsten škof!" Žal, da smo ga morali izgubiti! Po 13 letnem neumornem delovanju v Ljubljani mu je došel poziv, da zasede po umrlem nadškofu Z o r n u izpraznjeno nadškofijsko stolico v Gorici. Teško se je lofiil od nas, toda želel je Dunaj, želel Rim, in Missia, ki ni nikdar iskal sebe, je videl v teh željah božji glas in mu je sledil. Dne 16. maja je zapustil našo deželo, zaklicavši „presrčen pozdrav še enkrat vsem duhovnikom in vernikom ljubljanske škofije z iskreno željo, naj jih spremlja vsikdar in povsod najobilnejši blagoslov božji!" (Slovenec 16. maja 1898.) Nedeljo 21. maja 1898. je bil umeščen kot nadškof goriški, kjer je z novim poletom razvil svoje delovanje za novo škofijo, in kjer ga je leto pozneje, 19. junija 1896. doletelo najvišje cerkveno dostojanstvo, ko je bil, prvi slovenski sin, prištet kardinalom sv. rimske cerkve. (Konec.) Verujete li vi v Boga? O nedavno umrlem francoskem senatorju Re-naudu se pripoveduje naslednja dogodba: Ko je prišel iz domovine v Pirenejah (gorovje na južnem Francoskem) prvič kot senator v Pariz, je najel v neki gostilni nekaj sob, ter plačal za en mesec 70 gld. najemnine. Gostilničar ga vpraša, če ne zahteva pobotnice. „Ne", mu odgovori Renaud, „je ni potreba, saj je Bog videl". — .Verujete li vi v Boga ?" ga začuden vpraša gostilničar. „1, to se ve. Saj tudi vi, ne?" mu odvrne senator. „Ne, gospod, jaz ne!" — „A tako", reče hitro potem Renaud, „potem mi morate pa že dati pobotnico". m Listek. Klepetulj a. (iz fraocosketra.) (Konec, i II. Župan, mestni odborniki, sodnik, vsa višja gosposka v Kliniju je bila zbrana v mestni hiši in je pričakovala državno pravd n št vo, katero je o st»ari obvestil orožnik. O poluštirih sj prišli v mesto državni pravdnik. preiskovalni sodnik in pisar. Takoj nato sta pripeljala dva orožnika Lapalut* iz ječe pred sodno cblast. Do sedaj je bil stari vinogradnik na videz miren. zdelo se je, da se prav nič ne zaveda rt snega položaja. Toda ko je stal pred višjo sodno oblastjo, pred državnim pravdnikom in preiskovalnim srdni-Kom, se je \znemiril in je zgubil ves pogum. Ko ga je preiskovalni sodn k vprašal: »Lapalut, vi ste krivi umora", je mož d« belo pogledal, kakor ne bi razumel. , < »Vi ste krivi um> ra", je resno ponovil srdnik, »ubili ste . . .• .G spod sodnik, ubil st-m krošnjama." »Vi e te ga ubili, pripoznate?« »Fripoznam, gospod sodnik.« »Ali je vas kr> šnjar izzival V« »Da, začel jo rcge kazati." Skoro bi se bili začeli smejati resni gospodje. Mora se pa tudi pripoznati, da je Lapalut kazal res jako smešen obraz. »Kako, na kak način ste ubili ontga človeka ?« je vprašal preiskovalni sodnik. »Krošnjarja, g spod sodnik ?« • Da, krošnjarja, odgovorite!" »Imel sem motiko v roki. dvignil sem jo in ga udaril z vso močjo.« Zona je oblila vse navzoče pri teh besedah »Vsakdo ve, da nisem hudoben človek, gospod sodnik; kaj takega se mi je prvikrat prigodilo « ■ To pot se navzoči niso mogli vzdižati smeha. »Zdaj pojdemo na rinesto zločina«, je rekel državni pravdnik, »di odkopl;emo umorjenega krošnjarja.« , , Dva orožnika sta se postavila na vsako stran starega Lapaluta; nato so vsi odšli iz sodne dvorane. Šumeča in prerivajoča se množica je sledila zadaj ter jih spremljala do vinograda. „Ali ste tukaj ubili krošnjarja ?« je vprašal sodnik Lapalut »Da.« »Pokažite nam kraj, kjer ste ga pokopali!« Stari Lapalut je stopal sredi mtd orožnikoma proti onemu nnstu, sledili so mestni odborniki in drugo višje osebe v Kliniju. Ko je prišel do dotič-nega prostoia se je ustavil in rekel: »Tukaj-Ie." Množica, ki je dospela v vinograd, je nemirno pričakovala žalostnega prizora. Približal se je mož z m> tiko in začel kopati zemljo. V kratkem času je izkopal široko in globoko jamo, ne da bi kaj našel. Sjdne oblasti so vcbče mirne narave, a lahko rečemo, da so sedaj začeli gospodje izgubljati potrpežljivost »Tukaj se zastonj mučim«, je rekel kopač, »te vidim, da ni nič." Glasno mrmranje nevolje in presenečenja je sledilo tem besedam. »Lipalut", je rekel strogo državni pravdnik. »na tem mestu niste pokopali svoje žrtve." .Prosim, gospod, oprost t", ravno na t. m mestu." »Saj sami vidite, da ničesar ne najdemo." »Prosim oproščenja, gospod državni pravdnik: že zdavnai je zasledil kopač krošnjarja.« »Tristo medvedov«, je vzkliknil pravdnik, .ta človek je neumen.« Vsi so začudeno pcgledali starega Lapaluta Ta se je pa mirno sklonil in pobral velikega polža, ki je ves zmečkan visel iz strte lupine. »Zdaj vidite, da se nisem zlagal", je rekel, »ravno tukaj sem ga pokopal, kakor vidite.« »Lapalut, kako se prcdrznete Sale uganjati s sodno oblastjo ?« »Gospod državni pravdnik, reven sem bil vse življenje, a vedno sem spoštoval deželne poBtave. sodno oblast in tudi one, ki jo 7astopajo." »Torej, kje ste vendar skrili onega krošnjarja, ki ste ga umorili?« »Jaz, da bi bil morile«*! Gospodje, kako morete o meni kaj tacega misliti. .. Kakor sem imel že čast opomniti gospodu preiskovalnemu sodniku, tole je oni krošnjar, ki sem ga ubil « Množica se je na vso moč zakrohotala, da je glasno rdmevalo. »Gospodje", je rekel nato župan mesta Klinija in se obrnil k uradnikom, »povedati vam moram, da pravimo pri nas takimle polžem krošnjar ji." Zopet se je množica glasno zasmejala. Uradniki in orožniki niso bili pa nič kaj pri volji. »Lapalut«, je rekel z ostrim glasom državni pravdnik, „»ie vem, s kakim namenom ste razširili govorico, da ste storili veliki zločin.« „0, tega nisem jaz storil!« »Vi ste vzrok tolikega nemira v mestu. Orožnika sta se bila pri vas oglasila; namesto da bi jima povedali resnico, ste nadaljevali predrzno šalo in se dali odpeljati v zapor.« »Orožnikom sem povedal resnico, da sem ubil krošnjarja." Uradnik je srepo pogledal Lapaluta, da je ta nehctč sklonil glavo. „Dobro 8te igrali predrzno burko, da ste vsakega prevarili. Naučili vas bomo, da ni dovoljeno po nepotreb nem vznemirjati in razburjati meščanov ter norce briti z javno oblastjo. Čeprav niste storili zločina, krivi ste vendar prestopka, ki bo imel žalostne posledice. Lapalut, vi pridete pred varstveno policijsko sodišče." Lapalut je pobledel in debele solze so se mu udrle iz oči. „Kaj da bom prišel pred policijsko sodišče«, je vzkliknil Lapalut, »kakor kak tat ali hudobnež, jaz stari Lipalut, ki me vsakdo v Kliniju imenuje dobrosrčnega moža! . . . Gospodje, pripoznam, da nisem prav delal, obžalujem vso krivdo in prosim odpu-štania vsakega. Gospodje uradniki, gospod župan in vBi drugi, nisem mislil da bo stvar provzročila toliko hrupa in da bo tako daleč prišlo, prisegam vam. . . Obžalujem prav vse!« »Cikajte, Lapalut", je rekel župan; »vsakdo v Kliniju ve, da ste vrl mož; pa kaj ste pravzaprav nameravali s to stvarjo? Gotovo niste brez namena delali. Kakšen namen ste imeli? Povejte resnico gospodom uradnikom!« „Naj bo. gospodje; hočem povedati! Imam ženo, ki jo B cer ljubim, saj mi je tovarišica že petintrideset let; skupaj sva se postarala, —ljubim jo tudi, ker je varčna in dobra gospodinja. Pa k nesreči ima neznosno napako; rada klepeta. . . Jeziček ji ne da miru, in zapazil sem, da čim bolj se stara, tem rajši klepeta. Vse sem že poskusil, da bi jo navadil molčati, pa vse je bilo zastonj. Ali ni to velika nt sreča, gospodje ? Zadnjič sem jo botel zopet poskusiti. Ko sem prišel iz vinograda sem so delal prepadenega in obupanega; ko me je opazila, me je začela izpraše vati; ko me je že dolgo prosila, sem ji rekel, da sem ubil krošnjarja in ga pokopal v vinogradu Pa glejte, gospodje, ni mogla držati jezika za zobmi. Danes zjutraj je vse povedala sosedi, ta drugi, in tako se je razneslo po vsem mestu. Orožnika sta prišla pome in dal sem se jima odpeljati, misleč, pa bo to za ženo dobra šola. Glejte, gospodje, to je resnica. O, da bi se le klepetulja poboljšala!...« Uradniki sami so niso mogli več vzdržati smeha; živahno so se smejali. Bili so razoroženi. »Ker je gospod župan za vas govoril, vam odpuščamo«, je rekel državni pravdnik; »pa če boato še katerikrat izkušali poboljšati ženo, rabite manj nevarna sredstva. Zdaj ste prosti.« ' . Vinogradnik se je globoko klanjal in zahvaljeval. Množica pa je začela kričati: »Živio državni pravdnik, živio Lapalut!« Množice so izpremenljive kakor valovi. Prebivalci v Kliniju ki so eno uro prej hoteli obesiti Lapaluta, so ga zdaj spremljali z živahnimi pritrjeval nimi klici Kdor še ni vedel o tem, je kmalu slišal zvito šalo, kako je etari Lapalut za nos zvcdil svojo ženo, ki pa je skoro v istem času vsakrga za nos zvodila. Celo najbolj navihani so pripoznali, da je do-godba s polžem najbolj pretkana in zvita, kar se jih je kdaj dogodilo v Kliniju. , Ko je Lapalutova žena izvedela, da je mož oproščen, je skoro znorela od veselja. Tekla je naproti predragemu možu in se ihto oklenila njegovega vratu. »če le ne boš več klepetala, pa bom zadovoljen". „Predragi mož, obetam ti, da ne bom nikdar preveč govorila." ' • »Do večera morda", ji je odgovoril, majaje z glavo. »Tebe mora jako srbeti jeziček, ko še ne moreš molčati, kadar sem v nevarnosti, da me v ječo vržejo." „OJpusti mi, ljubi mož; obetam ti, da ne bom več klepetala.« • »Dobro, bomo videli", je rekel Lipalut in dmgič zmajal z glavo v znamenje, da dvomi. Zvečer po večerji sta sedela nadzornik Ubinot in orožnik Lallois v prijaznem pogovoru. „Lillois", je rekel Ubinot »danes je bilo v mestu veliko hrupa za prazen nič. Prisiljeni smo bili odvesti v zapor starega Lapaluta in naglo naznaniti zadevo sodni oblasti v Makenu. Nekoliki* ^rertaglo smo delali." „Gle)te", je nadaljeval nadzornik ter si vihal brke, najprvo bi morali le sumiti Lapaluta in le pogojno verjeti onim govoricam. Lapalut je star lisjak, ki je vedno pristen v šalah, ki mu nikoli ne zmanjka dovtipov.« »Pa ubogi mož je vendar obžalovanja vreden, ker ima tako klepetuljo za ženo. Ona mu zagreni marsikatero uro; pa naj bo, kakor hoče, Lallois, bodete videli, da se ne bo poboljšate. . .« »Jaz imam o tem svoje misli. Če je žena kip-petulja in jo hočeš odvaditi, ni drugega zdravila, kakor odrezati ji jezik!« Orožnik je vojaško pozdravil svojega načelnika in rekel: »Načelnik, imate prav!" Politični razgled. Driavni »bor je predelal v proračunski raz pravi »ljudsko šolstvo", »finančno upravo" in »direktne davke". Že čez dva meseca traja drugo branje, a vkljub temu je prišel na vrsto primeroma še majhen del govornikov, katerih je oglašenih do 300. Zato so se začeli načelniki raznih strank dogovarjati in pogajati, kako bi se dala proračunska obravnava pospešiti. Število govornikov treba zmanjšati ali pa skleniti, da nobeden ne sme govoriti dosti čez pol ure. „sicer razprava niti do poletja ne bo dovršena. Še med to razpravo prideta na vrsto zakona o davku na v o ž n e karte in o pocenjenju živinske soli. F delegacijo je za Kranjsko od Slovencev voljen dr. S u s t e r š i č. Predsedništvo so ponudili poslancu Javorskemu, ki se ga pa brani; ko bi res ne hotel sprejeti, bo predsednik najbrž B a e -renreither. Podpora Pragi. Vlada je postavila v proračun 16 milijonov kron za vodovod, obrežne zidove in druge naprave v Pragi. Postavka je sprejeta s 83 glasovi večine. Glasovale so zanjo polnoštevilno slovanske stranke, veliko posestvo, krščanski soci-alci, socialni demokratje in Italijani. Slovenski poslanci so glasovali za Čehe iz hvaležnosti za češko pomoč glede Celja, sicer se bodo pa vsem takim vladnim ,darilom' vstavljali. Ntmike nohte ve. Ker so Čehi dobili podporo za svoje stolno mesto, so se jelc vse stranke oglašati za podpore. Samo Nemci in Italijani zahtevajo od vlade za svoja večja mesta okroglih sto milijonov. Kakor da bi bankovci rastli kot gobe po dežju! — Nemci bi med drugim tudi radi za Gradec novo justično poslopje in novo gimnazijo, za Celje nemško obrtno šolo, za Celovec pa popolno nemško učiteljišče. Seveda so o nujni potrebi teh zavodov prepričani sami — Nemci! Vojni minister Krieghammer je žc dalj časa bolehen, zato je dobil dopust do nedoločenega časa. Nekateri trdijo, da se sploh več ne vrne na svoje aosto. Njegove posle vodi sedaj sekcijski načelnik faL Schoneich. BelopMki gotdi se ne odstopijo tovarn, družbi. Pravico do paše ohranijo kmetje. To je zasluga katol.-narodnih poslancev, posebno posl. Pogačnika. Liberalna blamaia. Liberalna slov. stranka se je z dr. Tavčarjevim .kompromisom" temeljito -pomazala pred slovensko javnostjo in pošteno osmešila pred vsem širšim svetom. Pokazala je jasno, da nima več narodnih čutil; izkuša si le dobiti proste roke za ,druge reči'. V širši javnosti se je tako pošteno osmešila, da je ne bo tako kmalu kdo smatral za resno; pokazali so ti ljudje, da nimajo prav nobenega Vpliva na slovensko javnost. Ves slovenski narod štajerski je po svojih zaupnikih v Celju izrekel, da hoče celjsko postojanko braniti do zadnjega — da tu ni nobenega kompromisa, nobenega pogajanja. Tudi vlada, ki je vsled »Narodovih" ba-harij menila, da imajo ti ljudje kdovekoliko vpliva na Slovenskem, je spoznala, koliko je tej stranki bila ura. Lir. Tavčarjeva politika. Ko se je poslanska zbornica posvetovala o šolstvu in je nastala razprtija zaradi celjskih vzporednic, pri čemer se je šlo za častno zadevo vseh avstrijskih Slovanov, tedaj se jc oglasil k besedi tudi zastopnik ,bele' Ljubljane, dr. Tavčar. Vse je pričakovalo, kdaj in kako bo mahnil po nasprotnikih naših najpotrebnejših učnih zavodov. On pa, ..do neke meje nervozen", najprej pravi boriteljem za celjske slovenske vzporednice, da sc borč za »majčkeno muho" in potem — pri debati za slovensko gimnazijo — napada nune, ranj-kega kardinala in duhovščino, napada našega škofa, ki hoče dati Slovencem pravično in izborno srednjo šolo. Nadalje namestu o Celju govori o škofovih gozdih, katere — tako je milo tožil — ljubljanski škof v škodo svojih naslednikov na nezaslišan način »izkorišča". V svoji nervoznosti potem kliče na pomoč — pa ne za Celje — vlado, naj prepove ljubljanskemu škofu tako brezobzirno vkončevati gozde. In vendar se vse vrši na premišljen, pameten način z dovoljenjem vlade. To je politika in siccr dr. Tavčarjeva politika! Dr. Herold se je pritožil na državno sodišče, ker mu predsedstvo državnega zbora ni hotelo na češke pobotnice izplačati dnevnin. Sodišče jc odredilo, da mu je vlada dolžna tekom 14 dni izplačati dnevninc s 5% obrestmi in da mora tudi plačati pravdne stroške v znesku 200 kron. lioransk!, novi ogrski trgovinski minister, je umrl; njegove posle prevzame začasno min. predsednik Szell. Kot naslednika imenujejo bivšega min. predsednika grofa Julija Szaparija. Hrvaško časopisje zahteva, naj bi kak Hrvat prišel na to mesto, ker se to še ni zgodilo, odkar jc Hrvaška v skupni upravi z Ogrsko. Slovaški poslanec K u z n i a k je v ogrski zbornici zahteval ustanovitev srednjih šol za Slovake. Minister Vlassics jc odgovoril, da na to sploh ni misliti, ker sc na takih srednjih šolah vedno goji izdajski duh. Taka jc mažarska omika! Minister kar splošno sumnjiči slovaški narod domovinoizdajc, in mažarska večina mu ploska, in najbolj opravičena zahteva sc ne odkloni, ampak po vrhu še osmeši brez najmanjših dokazov. Naša monarhija dobi, kakor vedi) poročati Vatikanu blizu stoječi krogi, dva nova kardinala. V prvi vrsti se namerava podeliti kardinalski klobuk zagrebškemu škofu dr. P o s i 1 o v i č u. — Drugi avstrijski kardinal bi bil monsignor dr. M o n t e 1, ki sedaj rezidira v Rimu, je ondi zelo priljubljen in ima precejšen vpliv. Wolf in Schalk. Nemški poslanci iz Češke so imeli sestanek, kjer so se dogovarjali o volitvah v delegacijo. Wolf je zahteval za vsenemške poslance, ki so izvun vsenemške zveze, tudi en mandat, češ, da večina nemškega prebivalstva ne stoji za vsenemško zvezo, ampak za njim, Wolfom. Schalk mu zakliče: »To je otročja norčija!" Wolf vpije nazaj: „Jaz vas pokličem na odgovor!" Schalk razburjen Wolfu: »Na Wolfove besede ne reagiram, ker ga smatram za brezčastnega človeka in malovred-neža. Na to je Wolf pozval Schalka na dvoboj, ki ga pa ta ni sprejel, ampak je zahteval častno sodišče, pred katerim hoče dokazati, da Wolf v resnici n zmožen dati z dvobojem zadoščenja. Čuje se, da se \Volf boji častnega sodišča in hoče odložiti mandat. Od Nemčije je naša vlada zahtevala, naj toži založnika Wiemanna, ker je z brošuro „Cesar Franc Jožef in jezuitje" razžalil našega cesarja. A sodišče v Klberfeldu ga je oprostilo, rekoč, da je \Viemann žalil samo jezuite. Kaj, ko bi se pri nas kaj takega zgodilo > 11 usija jc v kratkem izgubila dva ministra. Notranjega ministra Sipjagina jim je ustrelil H a 1 m a š e v , bivši dijak kijevskega vseučilišča, povodom zadnjih nemirov med dijaki občutno kaznovan. Pozvali so potem M u r a \v i e w a, naj sprejme njegove posle, a jc čast odklonil, ker se boji, da tudi njega kdo napade. Sedaj je imenovan za notranje ministerstvo senator in državni tajnik pl. P1 e h \v e, velik nasprotnik Židov, Nemcev in dijakov-nemirnežev. Sedaj je še ostavko podal na-učni minister \Vannowsky; naslednik bo neki Senger, dosedanji pomočnik v naučnem ministerstvu. — Na znotraj ima Rusija velike težave; gospodarsko stanje pripravlja ljudstvo za socialno revolucijo. Absolutizem bo moral iti prej ali slej. Nemiri za splošno volivno pravico so tudi na švedskem. V glavnem mestu Stockholmu so se de-monstrujoče množicc že parkrat spoprijele z redarji; več oseb so ranili s sabljami, druge pozaprli. Belgija. Pred IX leti so liberalci z vso silo hoteli preprečiti, da dobi Belgija katoliško vlado. Zastonj. Ljudstvo je vrglo liberalizem ob tla in že lepo število let vlada ondi katoliška vlada. Doslej so bili vsi poskusi, vre"i jo, zaman. Mnogo so njeni nasprotniki, liberalci i. socialni demokratje, pričakovali od nove volilne reforme, katero je dobila Belgija 1893. Mogoče je pa po tej reformi, da ima kdo zaradi večjega premoženja dva ali zaradi višje izobrazbe celo tri glasove. Letos so liberalci in socialni demokratje nahujskali ljudstvo, pred vsem delavske sloje, da je jelo demonstrirati za splošno enako volivno pravico; imeli pa so pri tem predvsem namen vreči katoliško vlado. Začela se je res ena v Kvropi dosedaj največjih stavk: število stavkujočih jc znašalo okoli 300.000. Toda vlada je trdno stala in se ni uklonila. Revolucionarji so uvideli, da s silo ničesar ne opravijo; sedaj je vsa stvar, zaradi katere se je toliko bobnalo v svet in blatilo katoliško vlado, z malimi izjemami končaua. Ko je zbornica s 84 proti 44 glasovom odklonila predlog, da bi se takoj pričela razprava o reviziji ustave, in je kralj izjavil, da se popolnoma strinja z vlado, se je položaj brž znatno zboljšal, liberalci imajo pa eno blamažo več. Angleii se še vedno pogajajo z Buri o premirju. Težko pa je izvedeti o tem kaj zanesljivega, ker Anglija tako hudo pazi, da bi svet kolikor mogoče malo vedel, kako klaverno ji gre v boju s tako ,brezpomembnim' narodom Iz Amsterdama prihaja vest, da je predsednik Kriiger naznanil zastopnikom ondotnega časopisja, da je po njemu došlih poročilih pričakovati, da se sklene mir najpozneje do konca maja; Kriiger se poda v južno Afriko. — Zoper poslednjo hudo nasprotujejo angleški vladni poslanci. Kadar »Domoljubov" politikar sam izvč kaj več podrobnosti, vam jih bo že povedal. Dopisi. Iz Metlike. Dragi moj »Domoljub«, evo me zopet tu! Nisem pozabil Se na te, saj te tako rad prebiram! Vtčkrat sem se že mislil oglasiti, a nisem utegnil pa nisem, ker sem'se pripravljal na pot po — Bali Krajini. Najraje bi jo seveda mahnil „čez lulo" — v Ameriko — a ni groša. Vedna zaprtija, razne kužne bolezni, slaba letina — to bo nas Bpravilo kmalu vse v Ameriko — Amerikanci naj dridejo pa k nam. Vinogradi so sicer nekaj obrodili, a ni ga kupca — oh to je slabo, slabo! S čim bodo ljudje vračali brezobrestna posojila, ker so vsi tako zadolženi? — Vzel sem torej potno palico in svoje — „rešeto" — ter jo mahnil proti podzemeljski fari, ki je baje najbolj liberalna v celi Belikrajini. Metal sem oči na vse strani kot nekdaj stari Pavliha, da bi le kaj vjel za na rešeto. Pridem v Gradac, ki je bil svoj čas zelo znamenit vsled tovarne za železo — a idaj je še bolj vsled tovarne za „krtače.« In glej, najprvo me zbode v oči dvojezični napis na občinskih tablah. Gradac za Slovence, Gradatz za Nemce in nemšku-tarje! No zdaj je pa cela Nemčija odrešena, sem si mislil ker ima svoj Gradatz. llajlo! Podobnih in še bolj spačenih imen je vse polno — to se vsaj meni zdi zelo — neumno. Nekaj posebno imenitnega sem takoj izvedel v Gradacu. Liberalno navdihnjeni občinski cdborniki so namreč soglasno slenili »postavo«, po kateri se duhovnikom več ne sme dajati bira, ampak on mora delati zastonj. A glej ga spaka! Za voljo lepšega bodo morali baje vsi oni, ki so podpisali dotično postavo, plačati 2 K kazni, a biro bodo pa morali vsejedno plačevati »Sika se jim« sem rekel, vzel svoje rešeto in šel dalje. Modrim Gradačanom pa svetujem, naj nikar več ne volijo poslancev, saj znajo sami postave delati, naj le naredijo še postavo, da bodo morali tudi notarji zastouj delati! V Gradacu je umrl pred par tedni oče našega gosp. kaplana. To je bil značajen mož stare korenine, ka-koršnih je dandanes malo v Belikrajini. Njegov sin — duhovnik mi je pravil o njem sledečo zgodbico. Ob volitvah ga je srečal na ceBti neki agent, ki vstavi in zaničljivo vpraša: No, očka povejte vi meni, kaj pa je pravzaprav liberalec. Očka ga pogleda in pravi: Liberalec se pravi toliko kot grešnik, ker naši liberalci ne hodijo v cerkev, se ne postijo in duhovne zaničujejo. Kdor pa tako dela, tak je grešnik. Agent je šel z dolgim nosom. Dobro ga je mož zavrnil, kaj ne; Bog mu daj večni mir! Odrinil sem jo naprej proti Semiču. Na Krupi zvem, da je tu v graščini tudi umrl neki stari gospod, ki je več let služil pri graščini, bil je pa protestanske vere. Dasi je bil nad 20 let na Krupi, mu ni nikdar niti na misel prišlo, da bi prestopil h katoliški veri. Pokopat ga je prišel luteranski pastor iz Ljubljane, ki je imel tako lep nagrobni govor, da je baje do solz ganil pričujoče „kr.stijane.« Na grobu starega luteranca so kaj ginljivo zapeli v slovo — štirje belokranjski učitelji. Ne vem sicer ali so zapeli ono „B!agor mu, ki se spočije«, ali ono »da vidmo zopet so nad zvezdami" tega siceir no vem, a to vem da je liberalni in tako hočejo biti naši »učitelji." Domov jo mahnem čez Črešnje-vec Tu sem bil malo bolj pozoren in sem svoje rešeto — skril. Ko sem namreč zagledal cetočo črešnjo, sem se nehote spomnil na znanega gospoda, ki hrdi iz Metlike sem češnje zobat — zato sem dial — pozor! Ves truden sledniič priromam domov iz potovanja. Na potovanju sem opazil tudi, da so naše ceste zda) veliko bolje urejene, kot so bde poprej, če prav naš klerikalni cestni načeln k še nima nobenega križca za zasluge. Vsa čast mu I To je še marsikdo pripozna!. Ko pridem domov, zvem da so bile v Metliki c barske volitve. No, libera'ci so delali kot povsod po znanem Tavčarjevem r« ceptu: liberalcu groš. klerikalcu pa knof — zato so izhacnili še ena dva klerikalea. ki sta bila dosedaj v odboru — in izvolili same pristne liberalce. Ker se je pa volitev vršila le preveč liberalno — to se pravi nepravilno — zato se je poslala pritožba na višje me»to in že se čuje, da bodo volitve razveljavene. To je prav. Slišal sem tudi, da se naši mtstni cčetje ž> kepajo, ker ao začeli zidati mestni mlin, ker se jim tako veliko podjetje dandanes nikdar ne bo splačalo. Sa| je pa mlinov v metliški okolici nad. petnajst, ki tudi nimajo vedno — vede. Uradniki in trgo\ci, ki so glasovali za mestni mlin, bodo dali presneto malo zaslužka - več bom morda koristil jaz s sv(jim — rešetom. Nazadnje povem še, da smo mi kleri-ka'ei, ki hodimo v cerkev zelo nevoljni. ker je v naSi cerkvi tako izvrstno — slabo petje. Ali se ne bi visoki nemSki rt d zdaj, ko so nove orgije, malo pobrigal za čaet br žjo, da ne bo vsako nedeljo kot na veliki petek ? Če se to zgodi, bomo veseli vsi, najboli bo pa vesel Znate kdo. Ribniški novičar. (Hudikonec in Pusti- j hrib) ste dve vasi gori na Slemenih. Sam Bog ve, | kdo jima je dal ti imeni, vedel pač ni. da je takrat j skoro prerokoval. Bilo je velikonočno sredo, po sestnik Malnar s Hudega konca in kovač Prijatelj s Pustega hriba sta imela skupen opravek v Laščah. Po opravku bila sta pa v gostilni, kjer se je igralo. Proti večeru je prišlo do prepira, prišlo je med sicer tako mirnima možema do pretepa, do — noža. Kovač je dobil po nesreči rano v nogo in sicer tako globoko in nevarno, da je izkrvavel in v par urah izdihnil, hvala Bogu, vendar previden. Zapustil je na tem svetu staro mater, mlado ženo in troje čisto majhnih otrok. Malnar pa milo toži in zdihuje v za- poru, ženi obeh pa doma in je na Hudem koncu zdaj res hudo, na Pustem hribu pa tako pusto Sodražica ima novega župana; Franc Hartol je bil posajen na županski stolec in v njegove roke položena županska oblast Dobra znanca sva, zato sem ga šel pogledat, kakšen je v svoji novi častni službi Vkljub obilnemu delu, krero mu je prejšnji; županstvo že dalj časa sem nabiralo in hranilo, bil je vsejedno dobre volje. Ko ga ugledam v visocih škornjih, mu pravim: Veš kaj, to le.je pametno, da nosiš tako-le visoke škornje; kajti zdi se mi, da bode treba večkrat hoditi po smeteh in stopiti v kako lužo, ki so se semtertje natekle pod prejšnjim županstvom, no pa tudi, ako ti kak liberalec vrže poleno pod noge, te ne bo tako bolelo, če si v škornjih. Iz Št. Lamberta. (Star mora, mlad more u m re t i.) ,,Nas smrti ne obvar'je koža gladka", zapel je nekdaj pesnik Prešeren. Kakor je to veljalo v njegovem času in mu dalo povod to zapeti, tako velja še sedaj, ko je on že davno preminil. Kako resnične so te besede, smo imeli pri nas pred kratkim le prežalostno in pretresujočo priliko spoznati. Na cvetno nedeljo je namreč potoval iz Trbovelj proti naši vasi krojaški pomočnik Stanko Cirman v spremstvu enega tovariša. Malo pred vasjo mu naenkrat pride slabo, torej prosi tovariša, naj mu gre po voznika, da bi ga odpeljal na Savo, ker ne more več naprej. Tovaiiš otide. V tem so na tleh ležečega zapazili ljudje v bližnji vasi in ga prinesli v neko hišo, kjer se ni več zavedel. Ljudje meneč, da je pijan, (in ako tudi bolan, kdo bi pač menil, da bo krepak mladenič pri šestindvajsetih letih kmalu postal žrtva smrti) niso poslali po duhovnika, dasi-ravno je bil le pičle četrt ure oddaljen. Ob dveh po polnoči t. j. 24. p. m. (marca) pa je za vselej zaspal. — Strme so prihajali ljudje gledat, kako slabotna stvar je človek in marsikomu je pač ta mladenič trobental: „Memento mori", „ Spominjaj se smrti." Pogreb, katerega se je udeležilo nenavadno mnogo ljudstva je bil 26. p. m. Pokojnik je bil rojen v Št. Vidu nad Ljubljano. Kot krojaški pomočnik je delal na več krajih, kakor priča njegova delavska knjižica, ter bil vseskozi priden in pošten. Zadnjič je delal v Trbovljah do 21. p. m. na popolno zadovoljnost svojega gospodarja. Na potu iz Trbovelj ga je dohitela smrt in mu pretrgala nit mladega življenja. Tako leži pokopan na našem pokopališču, o katerem gotovo niti sanjal ni. Naj nam bo to v svarilen vzgled, da se nikdar ne ponašamo s svojo močjo in mladostjo! Sklepam s prisrčno željo: „Nagle in neprevidene smrti, reši nas o Gospod!" Sv. Jurij na Šavnici. (Naše razmere.) Dragi mi bratje! Da me .ložje razumete, kakšne razmere so pri nas, vam hočem povedati, da leži naš kraj tik nemške meje na Štajerskem med Muro in Dravo. Med tema rekama potezata se dve lepi dolini, namreč Pcsnička blizo Drave, in Šavnička blizo Mure. Mursko polje jc eno najlepših in jako rodovitno, ravno tako Šavnička dolina, ki je hčerka murskega polja; v tej dolini se razprostira naša zelo obširna župnija jurjevška! Po tem uvodu, dragi čitatelj, si oglejva naše razmere v narodnem oziiu. Naše bralno društvo se je začelo zadnji čas prav lepo razvijati, imelo je v šoli svojo čitalnico, kjer se je naša odrasla mladina nadalje izobraževala pri čitanju dobrih časnikov in knjig ter se vežbala v petju in gledaliških igrah. Ko pa sc je lansko leto šolsko poslopje povečalo, nas je krajni šolski svet vrgel iz šole; pa ko smo bili takorekoč pod milim nebom, smo še le začeli premišljati, kaj smo revčeki zakrivili, da se z nami tako neusmiljeno postopa. Najbrž je zadel tisti pravo, ki je rekel: to je najbrž storil bračkijanski duh. neka zagrizena stranka nemčurjev) ki mu vse smrdi, kar jc narodno; to je šiba. ki tepe zaspance pri na-r. dnem delu Druga šiba pa jc še hujša za nas Staje -ko Slovence in ta je brezbožen nemcurski list .Majerc": ta se zaganja v naše bralno društvo posebno. ker mu je na potu vrla mladeniška in dekliška zveza bralnega društva, katera je naše bralno društvo posebno oživila. Ta nemčurski štajerc kar divja od jeze nad našimi fanti in dekleti, ker mu odločno odbijajo njegove navale. Slovenski mladeniči in dekleta! Snujte posebno ob narodnih mejah take zveze, ker taka zveza je pravo življenje za bralno društvo! Taka zveza se čisto lahko osnuje. Vsi mladeniči v bralnem društvu se redinijo pod enim vodjem ter se zavežejo, da bodo delali: ra vero, narod in domovino z vsemi ; močmi: ravno tako je z dekliško zvezo. Torej na ' delo za Boga. narod in domovino! iz Šsntjakeka ob Savi pri LjeMjaii Ker sc mi Sentjakobci v časnikih nikoli ne oglasimo, bi utegnil kdo misliti, da nas ni vec na božjem svetu. In :o ni tako: tudi mi šentjakobci se dobro razvijamo v g o- i spodarskem in duševnem oziru. Kako srečni smo bili pri nas. ker so nam častiti gospod iupnik oskrbeli sveti misj)cw. Obhajali smo ga od 19. do 23. sušca. Moje pero ni zmožno popisati velike koristi svetega misujona: celo take. ki so se popred norčevali ii svetega misijona. si videl pri spovednici klečati in lepo moLn. Sveti misijon so vodili častiti očetje laiarisu iz Ljubljane; posebno pa je bil sklep svetega misij ona ranimi v. Na praznik Matere boije popoldne ob naj- ugodnejšem vremenu je bil sprejem deklet v Ma-lijino družbo, nato veličastna procesija z Najsve-tejšim, katere se je udeležila tudi Marijina družba. Misijon je res velika milost za ljudstvo; zato se zahvaljujemo prav prisrčno častitim očetom misi jonarjem pa tudi domačemu gospodu župniku, ker so nam naklonili veliko milost svetega misijona. Marijina družba za dekleta je bila vstanovljena pri nas pred par leti in je že vpisanih 116 deklet. Družba ima tudi lepo novo bandero. Tudi za mladeniče je vstanovljena Marijina družba; sprejem se bo vršil v kratkem. Mladeniči, hitite pod zastavo Marijino: saj ona sama pravi: Kdor mene najde, najde življenje in prejme zveličanje od Gospoda. Kazvijamo se pa tudi v gospodarskem oziru. Saj imamo posojilnico in hranilnico, ki dobro napreduje v korist ljudstva: imamo mlekarsko zadrugo, ki jo je vsta-novil č. g. Frančišek Pengov, naš rojak, zelo vnet duhovnik za blagor ljudstva. Zadruga ima svoj sedež v Dragomni in začne ta mesec delovati. Bog daj obilo vspeha! Gorje pri Bledu (Razno.) V preteklih dneh smo živeli v samih občnih zborih, kjer imo poslušali poročila o našem društvenem življenju in delovanju. Hranilnica in posojilnica obhaja ravnokar 7letnico svojega obstanka. 1. maj I. 1S95 je bil rojstni dan tega domačega denarnega zavoda, ki dela čast gorjanski občini. Prav je povedal poročevalec na letošnjem občnem abiru, gosp. župnik 1. A ž m a n , da smemo z vesi ljem in ponosom ozirati se nazaj na kratko preteklost domače hranilnice, pa tudi z veselim zaupanjem gledati v bodočnost, zakaj številke govore, da nas pri tem delu spremlja blagoslov božji in pa zaupanje ljudstva. Saj so v načelstvu razun enega ali dveh ie prav listi možje ki so 1. 1S95 stali ob zibelki. V prvem upravnem letu ee je denarja vložilo 55.167 94 K, izposodilo pa 28.291 50 K, čistega dobička 116 94 K. Lansko, sedmo upravno leto, pa ee je vložilo 73 372 89 K. »posodilo pa 50 63S-07 K, čistega dobička 1830 25 K. Vseh vlog skupaj je bilo koncem lanskega leta 216.929 K 36 b. posojil 205.220 K 65 b. čistega dobička 6293 K 37 b. V odbor so bili voljeni vsi stari odborniki, na £elo jim župan g. Jak. Z u m e r. — Tudi »čebelica« skromno r"c«r, pa prav pridno zbira vinarje in kroniee. V 4 mesecih so vloiili mladeniči in dekleta nekaj nad 800 K. Kje bi bile te krone, ko bi marljiva čebelica vsako nedeljo ne razpela svojih ptrotnic, tam po lepi novi dvorani, kjer imajo družbe svoje shode. Na letc*o,em občnem zboru hranilnice se je tudi ž« izražala želja, naj bi ee obreeti od Tlog po*'" galo od 4 na 4 7, od sto. Cuje sc, da bodo vrli blejski klerikalci tam v fari zapuščenega sv. Martina ustanovili svojo hranilnico, kjer bodo obresti po 4'/, od sto. Ce bodo Blejci res taki tiči, gotovo mi ne bomo zaostali. Zatorej, Blejci, hitite 1 Z» danes bodi dovolj, prihodnjič povem kaj o bralnem društvu, ki je tudi v preteklem mesecu imelo svoj redni letni občni zbor. Cesta iz S p. Gorij v Zg. Gorje je bila na nekaterih mestih tako ozka, da bi se teiko sre-čala dva enovprežna voza. Zdaj so jo znatno razširili. V Vintgarju je letos življenje, da gotovo se nikdar tako. Delavcev notri kar mrgoli. Zanimivo je videti, kako so višje in višje vzdiguje nad šumom mogočen zid iz betona. Pravijo, da mora 1. julija ie steči turbina, ki bo gonila elektriko tje gor na Hrušico. Novo hiše tudi tukaj rastejo kakor gobe po dežju. Opažati je to posebno v bližini b:doče želez-niske proge. Drevje je še le ta teden šlo v cvetje, torej malo pozneje kakor v nižjih krajih. Ce bo Bog dal tako ugodno vreme kot je zdaj, bo letošnja letina dobra v vsakem oziru. Od Sv Vida Robcem. Robci! Vaš dopis v zadnjem .Domoljubu' ni zadel v črno. Odklanjamo toraj prav ponižno Vaše nasvete. Mi ostanemo kakor smo bili, cnuRa duha ene krvi. Pustite nas hribovce lepo v miru in nc vtikajte nosov v naše razmere, mi lahko živimo brez Vas, brez Vaše polne škatljc papirnatega denarja tudi brez zvrhanega krožnika srebra pomešanega z nekoliko zlatimi cckini. Mi hribovci imamo že dobre voditelje; pomnite pa, da smo mi ponosni Notranjcijin sc nc pustimo kar tako na vrvici vo-diti. kakor bi sc komu, ki ni naš, poljubilo. Ako budemo pa cerkev prenavljali, Vas gotovo denarja prosili nc bodemo, kajti znano je, da se le onstran Iškc po 16% posojuje. Letos, kar imamo občepri-Ijubljcnega, za sveto stvar vnetega čast. gospoda župnika, smo napravili mične jaslice, lep božji grob in zdaj pa šc ljubke šmarnice brez vaših kronic in upamo, da bodemo tudi cerkev prenovili. Robovci — pa brez zamere! Opomba uredništva. Po pravilu: „da se resnica prav spozna, jc treba čuti dva zvona" — smo dali prostora tudi Št.-Vidcem. S tem upamo, da je za-deva poravnana. S Cola pri Vipavi. 25. aprila tretjo nedeljo po veliki noči je bila naša župna cerkev nenavadno polna vernega ljudstva. Vzrok temu je bila žalostna novica,* da nas zapustijo naš dobri in goreči dušni pastir, preč. .gospod Franc Košir. Želeli smo videti in slišati še" enkrat njega, katerega smo mi tako ljubili, peščica naših liberalcev pa tako grdo blatila po umazanih časopisih. Mi smo z liberalci vred prepričani, da so gospod župnik po krivici trpeli obrekovanje in zasramovanje. No, pa upamo, da bo krivica malo časa pokonci glavo nosila, že se namreč oglaša pravica in jej stopa na tilnik. To čutijo tudi liberalci; pri odhodnici jih ni bilo nič videti; menda jih je vest pekla in grizla, ker so oni krivi, da zgubimo tako gorečega dušnega pastirja, in da se noče, kakor slišimo, nobeden gospodov prostovoljno oglasiti za našo župnijo. Naš dosedanji gospod župnik so pri odhodu videli, kako jih ogromna večina župljanov čisla in ljubi; dokaz zato je bila globoka žalost pri slovesu in pa prelep šopek, katerega jim je podala Marijina družba za spomin. Ker so jih liberalci preganjali, je za gosp. župnika najbolje spričevalo, da so bili pravi Kristusov namestnik, ker je on svojim namestnikom obljubil preganjanje v njih delež, kakor smo slišali iz evangelija ravno to nedeljo. Mi pa želimo, da bi nas g. župnik ohranili v prijateljskem spominu, in da bi v svoji novi župniji nc našli tako hudobnih ljudi, kakor so bili nekateri pri nas. Bog z Vami! Z Vojskega nad Idrijo. Iz naših svetu tako oddaljenih hribov redkokdaj kak dopis zagleda beli dan. Zato par vrstic tudi iz našega kraja. Pri nas stojimo trdno še vedno kot katoličani; vendar se je tudi med nami začel širiti liberalni duh, kar je povsod kuga za ljudstvo. K nam zahajajo splaz («= večinoma) vsi slovenski časniki, po številu seveda prekosiš vse ti, dragi „Domoljub". Liberalnih ni veliko, a rJednako-pravnost" ima skoro v vsaki številki kak ostuden napad na našega g župnika, ki vedno gorijo za čast božjo in za blaginjo ljudstva. Zdaj so sprožili lepo misel, da bi na Vojskem ustanovili posojilnico ter konsumno društvo, kar bi ne bilo baš v škodo tudi nekaterim liberalcem ne. Lc trgovce bi malo hudo zadela; zato se jezijo in protivijo na vso moč. Najbolj se pa jezijo idrijski liberalci, in stresajo svojo jezo v „Jednakopravnosti" nad nas in nad našega g. župnika. Toda kaj jima je mari naše početje; mi delamo kar hočemo, saj delamo za blagor ljudstva. Zato si zapomnite liberalci: S surovostmi nas ne boste ugnali! Iz Žaline. Deseti mali traven je bil za žaljinsko župnijo vesel dan. Došel je k nam naš novi župnik č. g. Ludovik Schiftrer v spremstvu č. g. kanonika Kajdiža, č. g. dekana Mateja Sitarja in mnogih drugih duhovnih sobratov. Dospevšega z zjutrajšnjim vlakom sprejeli so ga slovesno občinski zastopniki, cerkveni ključarji, ter šolska mladina in Marijina družba s svojima zastavama. Spremili so ga v sprevodu v župno cerkev, kjer se je vršilo slovesno duhovno opravilo. Prelep cerkven govor je imel č. g. kanonik. Novodošlemu g. župniku kličemo: Mnogo let srečni in zdravi med nami! Zahvaljujemo se vsem čast. duhovnim gospodom, kateri so nam med tem, ko smo bili brez dušnega pastirja oskrbovali službo Božjo ter delili sv. zakramente. Bog jim plati! Iz Ihana Naš prečastiti vpokojeni župnik gospod Franc Mekinec so se v torek 22.. aprila od nas poslovili. Ganljivo je bilo videti' ogromno množico ljudstva in šolsko mladino, ko se je zjutraj po opravljeni zadnji sv. maši vsula pred cerkvijo okoli priljubljenega gospoda župnika in se glasno jokaje poslavljala od njih. Ni ga bilo zlepa med nami duhovnega pastirja, ki bi užival toliko zaupanja, ljubezni in spoštovanja. Saj smo pa imeli tudi vzroka jih ljubiti in spoštovati; koliko dobrega so preblagi župnik, v kratkem času dve leti in pol pri nas storili. V duhovnem oziru so bili pravi apostol za našo župnijo. S svojimi slikovitimi krščanskimi nauki, v prijazni in mehki besedi, ter s svojim vzglednim življenjem, so dosegli lepe vspehe, da se je krščansko življenje, obiskovanje cerkve in prejemanje svetih zakramentov v župniji močno poživilo. Posebno vneti so bili za lepoto cerkve; v notranjščini pred altarjem so oskrbeli okusno in krasno prenovljenje, pri čemur so kaj previdno in varčno ravnali, ter tudi z lastnim denarjem veliko pripomogli. Iz srca hvaležna jim je zato cela župnija. Velik dobrotnik so bili revežem; v vsaki potrebi so bili pripravljeni z svojo velikodušno radodarnostjo pomagati. Pri svojem odhodu so vsem svojim dolžnikom po fari, nekaterim v precej visokih zneskih, odpustili ves dolg. Revnim šolarčkom je tudi vsako leto Miklavž v župnišču prinesel mnogo daril, posebno obleke. Za vse to ne moremo se predobremu gospodu župniku primerno zahvaliti. Škoda dobrega gospoda, bil je zadnje dni en glas med ljudstvom, pa ni bilo drugače, zaradi rahlega zdravja so nas morali zapustiti. Dolžnost nam veleva, za vse to preblagemu župniku na tem mestu javno izreči najtoplejšo- zahvalo. Bog povrni stotero! in uverjeni naj bodo, da jim med Ihanci ostane hvaležen in trajen spomin. Toda kakor so nekdaj Francozi ob smrti svojih kraljev klicali: Kralj je mrtev, živel kralj! — tako kličemo tudi mi Ihanci. V torek je odšel blagi župnik Mekinec, v četrtek pa smo že pozdravili ravno tako blagega novega župnika Avgusta Turka. Za žalostjo veselje! In zopet je bilo vse praznično, vse v mlajih in zastavah! Popoldne okoli 3 ure se je pripeljal novi župnik v spremstvu peterih drugih duhovnikov iz Domžal proti Ihanu. Na meji župnije ga je pozdravil župan z odborniki, v Ihanu samem pa je bila zbrana šolska mladina z g. nad-učiteljem in gospdč. učiteljico ter veliko množico faranov. Brihtna šolarica je z lepim nagovorom pogumno pozdravila novega župnika v imenu šolske mladine in mu izročila prekrasen šopek, nato pa S(! je razvil lep sprevod proti mično ležeči župni cerkvi Žareč duhovnega veselja je vstopil novi župnik prvikrat v prijazno farno cerkev, kjer ga je sprejel iz Kamnika došli č. pater Engelbert. Po običajnem blagoslovu se je ljudstvo veselo razšlo, prepričano, da je v novem gospodu župniku dobilo dobrega pa stirja, vnetega za dušni in telesni blagor župljanov! Slovenski novičar. IV Shod slovanskih časnikarjev se bo vršil v Ljubljani o binkoštnih praznikih po sledečem vspo poredu: Dne 17. maja: ob 8. zvečer komerz v »Narodnem domu". Dne 18. maja: a) ob 7 zjutraj na »Rožniku" sv. maša in skupni zajutrek; b) ob 9. dopoldne IV. shod slovanskih časnikarjev v ,Mestnem domu"; c) dopoldne ogledovanje Ljubljane in okolice; d) ob 7, zvečer b a n k et v veliki dvorani »Narodnega doma", Dne 19 maja: a) ob 8. zjutraj izlet na Gorenjsko: Sum, Vintgar in Bled; b) ob 3. popoldne obed v jezerskem salonu hotela -Toplice-na Bledu; c) ob 7 V4 zvečer povratek v Ljubljano; d) zvečer sastanek v »Narodnem domu". Dne 20. maja: a) ob 5'\ zjutraj izlet v Postojno, b) ob 9. obisk svetovnoznane jame; c) ob 2. popoldne odhod v T r s t. — Glaven namen tega shoda bo ustanovitev društva slovanskih časnikarjev in razgovor o slovanski časnikarski dopisovalnici. In to je dandanes jako potrebno, da se organizirajo tudi slovanski časnikarji, ako hočejo biti kos svoji nalogi. Župnik lanez Babnik f. Umrl je 20. aprila nagle smrti č. g. Janez Babnik, župnik v Toplicah na Dolenjskem. Pokojnik je bil rojen v Št. Vidu pri Ljubljani 22 dec. 1836, v mašnika posvečen 29.jul. 1860 ter je služboval kot kapelan v Št Lovrencu ob Temenici, v Žužemberku, v Št. Jerneju in Dolenji vasi. Od I. 1873 do 1883 je bil župnik v Soteski odtlej pa v Toplicah. Svoj čas je bil tudi predsednik katol. političnega društva za Dolenjsko. Naj počiva v miru. Premembe v ljubljanski škofiji. Za župnijo Pre-serje je prežentiran č. gosp. Matija Gerzin, župnik v Fari pri Kostelu. Kanomčno vmeščeni so bili čč. gg.:Janez Godec na župnijo Lipoglav, Mihael Horvat na župnijo Turjak, Nikolaj Križaj na župnijo Ovsiše, Avgust T u r k na župnijo Ihan, Frančišek Košir na župnijo Koroška Bela. Pravico javnosti je c. kr. minister za uk in bogočastje podelil privatnemu ženskemu učiteljišču ljubljanskega uršulinskega samostana. Gotovo lep spomenik k dvestoletnici, ki jo je ravnokar obhajal imenovani zavod. Vzradostil : bo pa ta najnovejši odlok vsakega vernega in trezno mislečega Slovenca. Častitim gospem uršulinkam častitamo za. tako pridobitev, želeč, da bi mogle tudi nadalje tako plodonosno in vspešno delovati v prid naši ženski mladini. Umrla je 13. aprila v Dobrepoljah Ana Žni-daršič, vzgledna krščanska mati župnika osil-niškega, č. g. Antona Znidaršiča in bogoslovca Josipa, katero priporočamo znancem in prijateljem v pobožni spomin. Umrl je nagle smrti gosp. Janez Hočevar, pekovski mojster in obč. odbornik v Vel. Mengšu. Do 2. uri po polnoči je še delal in potem šel po navadi k počitku, a na vse zgodaj so dobili mrtvega v postelji. Čujte, ker ne veste . . . Umrl je dne 21. aprila na Seničici pri Preski pošten krščanski gospodar Jožef Sušteršič, p. d Tomč. V svojem življenju je rad pomagal revežem, vsled česar mu je Bog dal obilo blagoslova pri njegovem podjetju. Udan v voljo božjo je mirno izdihnil svojo dušo. N. p. v. m.! Na 3v. Višarjih se prične letošnje romanje dne s. maja, na dan vnebohoda Kristusovega. Dne 4 junija bo mil. g. knezoškof dr. Jožef K a h n slovesno posvetil nova stranska oltarja. Realka v Idriji. Z gradnjo poslopja za idrijsko realko se prične še letos. Načrte je izdelal arhitekt Kolinsky, gradnjo je prevzela tvrdka Tonnies, stroški so pa proračunjeni na 180.000 K. Dijaški dom v Celju. V petek dne 18. t. m. sklenila je v „Narodnem domu" zbrana celjska narodna družba na predlog dr. Ivana Dečko se resno lotiti ustanovitve „Dijaškega doma v Celju". Izvolil seje takoj odsek sedmorice, obstoječ iz gg. Baš Lovro, c. kr notar, dr. Ivan Dečko, odvetnik, Anton Cestnik, c. kr. gimn. profesor, Jos. Kožuh, c. kr. gimn. profesor, Franc Ogradi, opat, dr. Jos. Sernec, odvetnik, dr. Josip Vrečko, odvetnik, in se je istemu naložilo, koj potrebno ukreniti, da se čim prej ustanovi dijaški dom v Celju". Vodovod na Vrhniki. Na Vrhniki zgrade v kratkem vodovod. Vodo bodo napeljali iz dveh studencev j »V stajah" po 26 km. dolgih ceveh v nabiralnik in odtod v trg. Podsut grobokop. V Ljubnem na Štajerskem je 241etni delavec Rupil kopal na pokopališču jamo za umrlega dr. Homana. Zemlja se je na grobokopa Podsula ter ga zadušila. Nove Šmarnice: „Premišljavanje o Srcu Marije", Po o. Hartlerju napisal o. Ladislav Hrovat, so v Ljubljano došle prav oni dan, ko je njih spisatelj, obče priljubljeni „Pater Lacko", ležal na mrtvaškem odru. Lepa knjižica nam podaja prav prisrčna premišljevanja o Marijinem Srcu, ponižnem, lepem, močnem, usmiljenem itd. Vsako premišljevanje se konča z zgledom, naukom in molitvijo. Premišljevanjem za vse dni meseca maja je pridejena v slovenskem prevodu maša, kakor jo bere mašnik na praznik Srca Marijinega, pa lavretanske litanije. Čedno natisnjena in v platno jako lično vezana knjižica je dobiti pri založniku J. Kraje naslednika v Novemmestu, pa tudi v Ljubljani v ^Katoliški Bukvami" in v prodalni H. Ničman. Cena 1-80 K, po pošti 10 h več. Nesreča V Črnem Vrhu nad Polhovim Gradcem je 17. pr. m. pri postavljanju novih stranskih oltarjev, katere je za tamkajšnjo novo župno cerkev jako okusno izdelal g. Valentin Šubic, podobar v Poljanah, tako nesrečno padel pri njem že dalje časa službujoči mizarski pomočnik iz Stare Loke, da je dva dni pozneje, previden z sv. zakramenti, v starosti krog 28 let, umrl. Dijaška kuhinja v Ljubljani je dnč 20. aprila obhajala svojo 25 letnico, odkar je bila utemeljena. Slavnost se je lepo završila. »Kraljico majnikovo", današnjo sliko v „Domo-Ijubu", je iz prijaznosti prepustilo uredništvo „V r t-č e v o". Ob tej priliki ta izvrstno urejevani in krasno ilustrovani mladinski časopis najtoplejše priporočamo; ravno tako prilogo za male otroke „Angeljčka". Cena »Vrtcu", ki izhaja vsak mesec enkrat, je 5 K 20 h, „Angeljček" posebej naročen 1 K 20 h. Na-ročuje se pod naslovom: Anton Kržič, c. kr. profesor v Ljubljani, (Sv. Petra cesta št. 76). Velik požar. V saboto dnč 26. aprila okoli poldne je začelo goreti v Zdenski vasi pri Dobrepoljah. V pol ure je bila cela vas v plamenu. Tako hitro in silno se je razširil ogenj, da je vaška briz-galna zgorela pri vodnjaku in so komaj rešili novo brizgalno; nekatere bolnike so komaj izvlekli iz hiš; župan se je komaj rešil s tem, da je skočil v lužo; vsega opečenega so ga prepeljali v ljubljansko bolnišnico. Zgorela sta dva človeka: 60 let stari mož Jernej Tavželj, pa petletna deklica. Drugi so komaj oteli golo življenje. — Zanetilo se je vsled neprevidnosti. Vsega skupaj je zgorelo 146 predmetov. Živine so precej rešili, a hišna oprava je vsa zgorela. Vsa škoda se ceni na 700.000 kron. Nujna pomoč je silrto potrebna. Izpreobrnjenjtf kraljice Natalije. Mati srbskega kralja in vdova po rajnem Milanu, Natalija je prestopila v katoliško cerkev. Obred se je izvršil v nekem kopališču na Francoskem, kjer stanuje Natalija eno leto, in sic. r v bolniški kapelici, kardinala pariškega je zastopal župnik. Kraljica je bila jako ginjena in ae je težko vzdržala joka. Izjavila jc, da čisto neprisiljena in iz prepričanja prestopa v katoliško cerkev. Drugo jutro je v isti kapelici kraljica prejela prvo sv. obhajilo. Popotni tovariš za ude III. reda sv. Frančiška. Sestavil P. Angelus Mlejnik, mašnik franč. reda. V platno vezan velja 140 vin. (70 kr). poluusnje 160 v. in z zlato obrezo 2 kroni. S pošto 10 vin. več. — Znano je, kako toplo in pogostoma priporočajo sveti Oče Leon XIII. vernikom tretji red sv. Frančiška, od katerega pričakujejo obilno božjega blagoslova in popolnega prenovljenja človeške družbe. To se bo pa doseglo le tedaj, če bodo tretjeredniki res živeli v duhu, v katerem je spisano vodilo III. reda. K temu jim bo brezdvomno veliko pomogla zgoraj imenovana molitvena knjiga, katera je spisana navlašč za tretjerednike. Knjiga podaja v I. delu vodilo III. reda, kratko a dobro razlago vodila, zaznamek odpustkov in drugih duhovnih dobrot; v II. delu je molitvenik z najraznovrstncjšimi molitvami, zlasti še k redovnim svetnikom; v III. delu je „Obrednik III. reda". Knjiga je vredna vsega priporočila, in želeti je, da si jo omisli vsak tretjerednik, ali kdor si želi pouka o III. redu sv. Frančiška. Dobiva se v frančiškanskem samostanu (pri vratarju) v Ljubljani. Dvestoletnica ljubljanskega uršulinskega samostana. Od 18. do 22 aprila so praznovale ljubl|anske uršulinke v cerkv, samostanu in v šoli dvestolet nico svojega bivanja v Ljubljani. Dne 10 aprila 1. 1702. ao namreč štiri redovnice popustile svojo materno hišo v G »rici ter šle vstanavljat nov samostan v L;ubljano, kjer ao bile slovesno sprejete dne 22. aprila. Zasluga za to vstanovitev gre blagemu pl. Šelenburgu, možu, ki si je s trgovino pridobil veliko premoženje, a je uporabljal v najplemenitejše namene. — Uršulinke so prebivale najprej v Sslen-burgovi hiši na M-:stnem trgu. Ker ni bilo nikake dekliške šole v Ljubljani in so morale premožnejše ljubljanske rodbine dajati svoje hčere v vzgojo tujim samostanom, so uršulinke hitele, da tu vstinovč dekliško šolo. Kmalu ao kupile svet pred uršulin-akimi vrati in se preselile v novo stanovanje. S da-njemu samos anu ao položile temeljni kamen 1. 1713, 1. 1718 pa je bil položen temeljni kamen lepi uršu linski cerkvi, ki je bila dozidana 1. 1725 — V času francoskih vojak se je samostanu slabo godilo. Leta 1797. so redovnice izgnali iz L;ubljane v Velesovo, a so se kmalu nazaj vrnile. Cerkev so jim Francozi spremenili v skladišče itd. — Ko je Kranjska zopet prišla nazaj pod habsburško žezlo, se je zopet lepo raziirjal samostan in napredovala samostanska šola. Ta iola je bila>kozi 170 let edina dekliška šola v Ljubljani; nemogoče bi bilo našteti vse dobrote, ki jih je naša dežela dobila po tej šoli. V novejšem času se je razširila v petrazredno ljudsko in tri razred no meščansko šolo, a 1. 1894 pa se je vstano vila pripravnica za izobrazbo učiteljic, ki je letos dobila pravico javnosti. S slovesnostjo, tej zgodovini primerno, se je obhajala dvestoletnica; v krasno zunaj in znotraj okrašeni cerkvi so se vrš.le prelepe cerkvene slavnosti, a tudi v samostanu samem so gojenke priredile prelep vspored z žvimi slikami iz življenja sv. Uršule in sv. Angele, s petjem, de-klamacijami in igrami; v vseh točkah se je kazala res moj8terska roka vzgojiteljic; vse nam je ugajalo .. . samo slovenščina se je morala kot uboga pastorka skrivati v kotičku ... Ali res ne zasluži boljšega prostora tudi v ljubljanskem samostanu? Upamo, da se tudi v tem oziru »vremena zjasni! Vsled opeklin umrl. Velikonočni ponedeljek je šel 421etni posestnik Jož. Ceglar iz Vel. Črnela v bližnji gozd, da tam zažge razno odpadlo vejevje in drobnjavo. Pri tem se jc pa vnela nad 1 m. visoka trava ter je hitel gasiti, pri čemer se mu je pa vnela obleka in je bila kmalu vsa v ognju Vsega ožganega in nezavestnega so ga pozneje našli sosedje in prenesli na dom, kjer je naslednji dan umrl. Uboj. Na Trsteniku se je zgodil na velikonočni ponedeljek grd uboj. Nekaj mladeničev iz Tenetiš podalo se je proti večeru na Trstenik, med njimi I. M., miren in priden mladenič iz poštene, dobre hiše. Zadnji se je sprva branil iti na Trstenik, pa drugi so ga pregovorili, da jc vseeno šel. Ko se Tenetišani vračajo, jih na sredi pota iz gozdne zasede napadejo štiri fantalini. Ravnokar imenovanega I. M. so pobili na tla in ga tako grozovito pretepli, da je v jutro druzega dneva umrl. Napadovalei so bili oboroženi s poleni, z vilami in svinčenimi kroglami. Črno dejanje razodeva grozovito krutost. Vu fara je potrta vsled tega dogodka, najbolj pa domači ponesrečenega sina, ki je bil v obče spoštovan med župljani. Naročbe na smodnik za streljanje zoper točo Kakor prejšnja leta, bo deželni odbor kranjski tudi letos razpošiljal smodnik za streljanje zoper točo. Županstva in drugi interesentje v vinorodnih krajih na Kranjskem se opozarjajo, da smodnik čim prej naroče, ker se prva pošiljatev izvrši koncem t. m.; pozneje pa prvi teden vsakega meseca.— Pri naročbah zadostuje, da se navede število zabojev in natančen naslov naročnika in prejemnika poši-ljatve; osobito je pa navesti zadnjo postajo. Obenem z naročbo je poslati deželni blagajnici v Ljubljani za vsak zaboj po 25 kg. 20 K 60 h. Za smeh in kratek čas, Skakalnica. (Sestavil Burski.) stolsko Fr- stol- 0- apo- ski stvo itd. apo- ga Av- čan- žef ce- Nje- Če- sar in ger- Jo- kralj strij- li- ski anc ski Ve- kralj ški itd D c m a n t. a soglasnik a a b kamenita podoba c i č d e burski jun » U.» > 1 10 16 —1 » » III. » > l — Ajdova » » » 27 60 Telečje meso . > 1 40 Fižol, liter . . . -» 30 PraJičje » sveže » 1 70 Grah,..... Leča, > , . . . Kafia, » . . . . — 60 » » prek. » 2 — — 85 Koltrunovo meso > 1 — — 90 Mulo .... > 2 60 Ričet,..... — __ Surovo maslo . > 2 40 Plenica . 100 k« 81 — Kast praiičja > 1 60 R» . . . » » 16 —' Slanina sveža . » 1 40 Ječmen . » > 14 80 > prekajena » 1 60 Oves . . » » 17 —j Salo..... > 1 30 Ajda . . » » 15 —' Jajce, jedno . . # — 6 Proso, belo, » » 16 60, Mleko, liter . . _ 18 > navadno > > 14 H 8metana liter t — 80 Koruza . . » » 12 40 Med .... k« 1 20 Krompir • » *. 4 20 Krompir . . . » — — Drva, trda, «*«>) 7 60 Pil£anec . . . 1 60 . mehka, > — — — 40 Seno, 100 U • • 8 — Raca . . . . — — Slama, » » • • 7 — Stelia. » » • • Oblastveno potrjena 93 5-1 Hamburj-Amerika Linie agentura Ljubljana, Marijin trg it. 1 za odpravo potnikov in pošiijatev čez morje, zlasti pa v Severno Ameriko. Najvfčji najhitreje vozeči ter najvarneji parobrodi na svetu, odhod iz Hamburga po trikrat na teden. aOT" Hamburg - >ew York 6 dni! Vsaka pomorska nevarnost je popolnoma izključena, dobra prosta hrana, solidna postrežba, primerno nizke cene v vseh razredih. VsakorSna pojasnila točno in zastonj; vož-.e karte za velikanske brzo- in poStoe parobrode daje ^mmmi Hamburg-Amerika Linie agentura IJubljana, Marijin trg St. i (nasproti Frančiškanski cerkvi) Zahvala. 92 l-l Ker Dara ni mogoče, da bi se vsakemu posameznemu zahvalili za mnogoštevilne dokaze ljubeznivega sočutja ob smrti našega predragega soproga, oziroma očeta, starega očeta, brata, strica in svaka, gospoda Josipa Šušteršiča posestnika na Seničici pri Medvodah izrekamo tem potom zahvalo vsem, ki so »e ga na kakoršenkoli način spominjali in ga spremili k zadnjemu počitku. Seničica, dnš 2fi. apriia 1902. Rodbina Šušteršlč. SCa/ivala. Ko sem odhajal f Cola, priredili so m i C.olski •upljani in pa dru{f>enice Marijine družbe prav gin-Ijivo in prisrčno slovo, za kar se jim še enkrat tem potom prav iskreno zahvaljujem, liop I 'am povrni.' Živeli dobri Colani! fV. Kosit, 91 1—1 župnik na Koroški Ucll. HERBABNV -jev podfoafornMto-kUli •jmmo-želesai sirup, Ta 32 let z največjim uspehom rabljeni prani sirup raztaplja alaz, upokojuje kaielj. pomanjšuje pdt daje slast do jedi, pospeiuje prebavljanje id redil a ost. telo Jail io krepi. Železo ki je v sirupu v lahke ai prisvajajoči obliki, je jako koristno za narejanje krvi. raztopljive fosforno - apnene soli, ki so v njem, pa po sobno pri slabotnih otroolh pospeiujejo narejenje k«at|). 434 (20-14) steklenlol 1. (14 86 kr. - a K 60 h, po poitl SO kr. - 40 h ve6 za zavijanja. ■V Prosimo, da se vedne izrecno zahteva Herbabnj-Jev apneno - telesni sirup. Ko', mak izvora se nahaja v steklu ie na zamašku ime, ,,Horbabny »tinnjeno z vzvišenimi črkami i.' oosi vsaka steklenica polegstojeic uradno registrov, varstvene znamko, na katera znamenja na se blagovoli paziti. Osrednje skiadiiee Dunaj, lekarna „zur Barmherzlgkelt' m.H, Kalserstrasse 7» -76. V islegl iker* v veeb lekarvab sa Daaa|s, v LisMJasI Is dr»|ed V zalogi je nadalje pri gg. lekarnarjih: v Ljubljani: A. Mar-detschlSger, Gabr. Piccoli, Ubald pl. Trnk<5czy, J. Mayr; Celje: 0. Schwarz| d Co„ M. Rauscher; Reka: F. Prodam G. Prodam, A. Schindler, Ant. Mizzan; Breze: G. ElsAsser. Sevedeaj: F. Kordon; Celeveo: P. Hauser, P. Birnbacher J. Kometter, V. Hauser & R. v. Hillinger; Št. Vid: C. Schiebl, Trbiž: J. Siegl; Trst: C. Zanetti, A. Suttina, A. Filippi, J; Serravallo, E. pl. Leitenburg, P. Prendini, M. Ravasini; Beljak: Jobst A Schneider, L. Assmann; Črnomelj: F. Haika; Vellkeveo: I. Jobst; Veliperk: J. Hudi. Hišo št. 2 z gospodarskim poslopjem, dvema njivama In nekoliko sveta v bližini tovarne je na prodaj. Ve: pove lastnik Anf. Žumer, posestnik in trgovec z čebelami n« Javorniku St. G. 73 (2-2) 2 ali 3 vajence 89 sprejmem S —1 za sodarsko obrt Stanovatje in hrano imajo pri meni brezplačno. Avgust Replč v Ljubljani, Kolezijske ulice 18. na Visokem pri Kranju, s poljem (20 mernikov posel ve) travnikom in nekoliko gozda se proda iz proste roke ali se dii v najem. 80 2—1 Natančneje pove Marjeta Corjup, Ljubljana. Miklošičeva cesta „pri Slavcu*. Učenca V trgovino z mešanim bi*. gom sprejme Trsnc Pleterski, 80 (2- 2 Novomesto. Iz proste roke te proda ali v najem d& __- lepo posestvo do 40 mernikov setve, pri cesti blizu farne cerkve v Dobu st.Hi pri Domžalah. Več se izvt! pri Ant. Grošelnu v Smartnem pri Litiji. 67 3-3 Proda se na Rovih pri Kam niku hiša Za m lepim sadnim vrtom. Poleg je nekaj gojzda m njiva. Več se poizve pri lastniku ▼ Homou itev. 1, poita Radomlje. 87 1-1 Proda se posestvo obsegajoče hiSo s šestimi sobami. ter 10 oralov žemljici: njive, gojzdi in travniki. Kje. se poizve pri Ustniku vDravijah pri Ljubljani št. 59 9i) 2-1 S3T Proda m prostovoljno po nizki ceni mlin s štirimi kamni in stope ter kamniti jez. st 21 Zravt n je dvoje stanovanj, hlev in majhen vrt Vode ne primanjku|e*nikdar. — Posestnik ima tudi pravico do ohdinske gmajne. Ve« pove lastnica Marija Pobovšar, Podkorenom M. 77 P. Ata Kranjska Gora (Gorenjsko.) ?ffffffffff?ffffmgfffffffnfffnfnfnfffffffffffifffff :cm Bivši sekundarij deželne bolnišnice in asistent porodniškega in ženskega oddelka dr- med. Ivan Oražen ordinira od 5. aprila naprej dopoldne od polu 9. ure do polu 10. ure in popoldne od 2. do 3. ure = v Ljubljani 71 2-1 Wolfove ulice št. 12,1, nadstropje. Iidajatslj: dr. Kvges Ljunp* Odgovora) vrsd*ik: Ivaa Rakovac. Tlaka .Katoliška Tiskana