SS. 78
Omu aimtiaati p«tD
v Trstu, v tetrtak. 1. aprila 199«.
Posamezna številka 25 stoL
Letnik LI




i***
* Y
A

u tmiđo, oaiii j>
V L
DINOST
Uredniitro la aprmvaiitvo: Tnt (3), ulica S. Franceaco d'Aasiai 20. Ta« lafan 11-87. Dopisi naj m potil Ja jo uklfnteo urwfcUttam, ofUri. raki* maci)« In denar pa upramlitru. Rokopisi se ne ^rad«}o. NafvaakiraM plama se ne sprejemajo. — Last, založba in tisk Tiskarne „Edinost* Poduredntttvo ▼ Gorici: ulica CHoaui Oarducci It. 7, I. n. — Telet. ft. 307.1 O lavni In odgovorni urednik: prof. Filip Peric.
Problemi slovanske politike
V zadnjem Izdanju •Slovanskega Pfehleda* je priobčil če-hoslovaški minister n vnanje »tvari, dr. Beneš, daljšo studilo o «Problemih slovanske politike*, iz kater« posnemljemo nastopne odstavke. Skupno politično delovanje med slovanskimi narodi in državami v pravem pomenu besede je poglavje zase. Je največje važnosti in pada najbolj v oči. Rekel sem že, da dejstvo osvoboditve slovanskih narodov bolj omogoča takozvano slovansko politiko, nego je bilo to pred vojno. Današnja Jugoslavija, Poljska, Čehoslovaška morejo poizkus šati, da ustvarijo med seboj nekako politično skupnost. Resnih težkoč, ki bi izhajale izključno iz razmerja med njimi, ni nikakih. Tem državam se bosta mogli skoro pridružiti tudi Bolgarska In Rusija. Zapreko bosta tvorili današnje razmerje Jugoslovenov napram Bolgarski in pa rusko-poljsko vprašanje.
Vsako politično sodelovanje med slovanskimi narodi se pa bo bistveno razlikovalo od takozvane slovanske politike iz predvojne dobe.
Pred vsem bo to politika med drŽavami in ne med nesvobodnimi narodi To je velikega pomena. Ljudstvo ne prihaja tu v nikak spor z državo, kateri pripada, kar v veliki meri olajšuje ves problem. Ce gre za dejstvo pripadnosti manjšin ene države k drugi, potem gre za manjšine, ki ne tvorijo več bistvenega dela naroda. Ne pojde torej za to, za kar je moralo vsekdar iti v predvojni dobi: da bi namreč spor kakega naroda z drugim narodom, ali sploh izražanje takozvane slovanske politike, moralo zahtevati zrušitev ali bistveno zra-liljanje nekaterih držav. Pri formuliranju politične skupnosti ali sodelovanja Slovanov ne pojde več za uničenje držav.
Pri izoblikovanju političnega skupnega delovanja se no m no daius opirati izključno na program ctemokracijel
Vsak nedemokratični
našnje organizacije Družbe narodov je to organizacija, ki daje šibkim več, nego močnim. Pridalo časi, ko bo moi-nim zalo neprijetna. Šibkim more dati jamstvo za njih varnost in obstanek kakor tudi neko mero pravično«tL Močnim pa dovoljuje le možnost relativnega soodločevanja hi izvestnega vpliva na položaj in interese drugih. Slovani — ki so napram Romanom in Anglo-Saksoncem v obče kulturno in politično šibkejši — imajo interes na tem, da se ta politika izpopolnjuje in da jo podpirajo.
Moj zaključek v kardinalne m vpra-šanju razmerja med Nemci in Slovani se torej glasi:
X) Posamezni slovanski narodi imajo interes na ustvaritvi močne Družbe narodov.
2)	Slovani morajo svoje razmerje napram Nemcem (kot elementu, ki more ogrožati posamezne slovanske države v njih obstanku) določiti na podlagi moderne demokratične politike Družbe narodov.
3)	Slovani morajo imeti glede Nemcev pozitiven program in pozitivno stališče, nikakor pa net kakor doslej, le
negativno. Ravno radi te naše negativnosti smo bili doslej vedno na Škodi.
Veliki cilj praktične slovanske politike bodočnosti bo in mora biti ta, da vsem slovanskim narodom in kulturam pribori mesto v Evropi in v svetu t Slovani kot celota in kot posamezni narodi se ne ocenjujejo tako, kakor bi se morda morali. V gotovem pogledu je to naravna posledica dosedanjega gospodarskega, političnega in kulturnega položaja Slovanstva v obče. Konkretni cilj slovanske skupnosti mora biti, da se ta položaj spremeni!
Jaz priznavam eno edino ekspanzijo kot opravičeno: ekspanzijo in borbe na kulturnem polju. Tu moramo gledati, da se izkažemol VJtem morejo in morajo vsi Slovani ilri&ti skupen cilj! Moderni demokratični ideal ne le da dovoljuje tako ekspanzijo, marveč jo naravnost zahteva. V tem morejo ln na bi neredi Iskali svelo veličino in svojo slavo! Tudi to je ideal človekoljubja — in vsem velikim Slovanom je Slovan-stvo pred vsem pomenilo — človečnost, Tudi to je konkretna in jasna program na točka slovanske skupnosti in bodočnosti!
Selo velikega fflifstmM sneta
Reforma senata - Proti volilni agitaciji • Novi {lani direktorija
kateregakoli slovanskega naroda izključuje že vnaprej vsako slovansko politiko. Novo slovansko politiko, resnično slovansko in vseslovansko politiko morejo formulirati le dem o k rat je, ne pa šovinisti. Absolutisti, caristi, ortodoksni reakcijonarci in šovinisti bi se neogibno zopet povrnili k stari imperi-Jalistični predvojni koncepciii, bi zopet začeli oblikovati stare impffljalistične koncepcije in ustvarjati slovanske program^, ko bi na eni strani delovali na škodo druge strani. Zato morejo ustvariti novo slovansko politiko le mlajše generacije, ki niso obremenjene s staro slovansko politiko, ali pa kvečjemu tisti, ki so mogli razumeti, kaj pomenita vojna in ruska revolucija za slovanske narode.
Miljukov je pravilno rekel, da se je ustvaritev novih slovanskih držav izvršila pretežno brez Rusije in v gotovem pogledu se je moglo zgediti to zato, ker je revolucija strmoglavila Rusijo, kjer so bile največje težave. Pripomniti pa je treba, da tudi zato, ker se je zrušila Avstro-Ogrska, ker je v vseh treh državah, Rusiji, Nemčiji in Avstriji, padel absolutistični monarhizem in je zmagala demokracija.
Vsi pa smo uverjeni, da je Rusija s svojim padom in svojo revolucijo doprinesla velike žrtve ter da se pogreške, ki so bile storjene na to stran, bodo morale popraviti v interesu skupnega delovanja slovanskih narodov. Pred vsem bo potrebno, da se v bodočnosti reši novi latentni rusko-poljski spor, ki je nastal iz novega položaja. To bo v interesu vseh.
Skupni politični interes slovanskih narodov — ki je podan po moči, številu in ekspanzivnosti nemškega naroda — ostaja isti kakor je bil pred vojno. Za mednarodno, moderno demokratično povojno politiko bi bila načelna pogreška, če bi hoteli postavljati teorije o načelnem nasprotstvu med Slovani in Nemci. To je mogel reči aristokrat in junker Bethmann-Hollweg. Tudi v od-nošajih Slovanov napram Nemcem ho-vemo demokratično razumevanje, moramo poizkušati, da formuliramo misel sporazuma In sodelovanja med Slovani tn Nemci.
Skupno delovanje Slovanov ni da bi moralo biti a priori naperjeno proti Nemčiji. Kot sosedje so Slovani in Nemci navezani na trajno in sistematično gospodarsko in kulturno sodelovanje. Toda tudi med njimi je treba povedati čisto jasno, da morajo ti odnošaji sloneti na načelu: jaz gospodar, ti gospodar! Ako to ne bi bilo možno, potem bi bila formula slovanske skupnosti — formula skupne obrambe, če bi nastopile izvestne eventualnosti.
Demokratično razumevanje odnoša-|ev med Slovani in Nemci dobiva izraza tudi v novi povojni organizaciji Evrope. Slovani morejo brez pridržkov sprejeti misel Družbe narodov in nar sloniti nanjo svoje razmerje do Nemcev in ostale Evrope.
Kljub vsem pomanjkljivostim
RIM, 31. Včeraj ob 22. uri se je v palači Chigi pod Mussolinijevem- pred sedstvom sestal veliki fašistovski svet Prisotni so bili ministri Federzoni, Bel-luzzo, Ciano, Fedele, Giurati, Rocco, Volpi, podtajniki Suardo, Teruzzi, Grandi, Balbo, Bianchi, poslanci Barnaba, Farinacci, Maraviglia, Mazzolini, Ricci, Turati, Rossoni, Bastianini A?» iieri, Benni, Giunta, dr. Forges Davan-zati, komendator Marinelli, Melchiorri in prof. Masi.
Ob pričetku seje se je Mussolini zahvalil vsem fašistovskim funkcijonar-jem, za disciplinirane manifestacije z dno 28. marca. Prvo točko dnevnega acljonalizemi reda je tvorilo vprašanje reforme sena-
ta. O tem vprašanju je podal obširno poročilo pravosodni minister. V razpravo so posegli on. Maraviglia, finančni minister Volpi, on. Rossoni, on. Benni, minister Federzoni in dr. Forges. Veliki fašistovski svet je končno odobril naslednjo reformo: Število senatorjev mora, kakor do sedaj, ostati neomejeno; senatorji se bodo delili v dve kategoriji, v dosmrtne in začasne senatorje. Dosmrtne člane senata bo neposredno imenoval kralj; začasne Člane pa bodo predlagali kralju v potrdilo veliki fašistovski sindikati. Za začasne senatorje je predpisana najmanjša starost 40 let. Njihov mandat bo trajal 9 let. Delavski sindikati bodo predlagali v senat toliko svojih Članov, kolikor sindakati delodajalcev.
Fašistovski svet je nato prešel k razpravi o gospodarskem in sindakalnem položaju. On. Benni je na podlagi podrobne statistike izčrpno orisal gospo-
govorili o tem predmetu Se on. Rossoni, ministri Ciano, Rocco, on. Farinacci in dr. Forges. Zborovalci so proučili statut državne sindakalne zveze bančnih uradnikov ter ugodili njeni proSnji, da se ji odstopi eno mesto v fašistovskem svetu. Nadalje je velik fašistovski svet sklenil, da se Iz tehničnih razlogov .poveri naloga za Izdajanje bankovcev izključno zavodu Banca d'11 ali a.
O italijanskih fašijih v inozemstvu je govoril on. Bastianini. Priporočal je, naj se propaganda italijanskih fašijev v inozemstvu čim bolj podpre in okrepL On. Mussolini je predložil svetu v odobritev resolucijo, ki obsoja vse one fa-šistovske poslance, ki se bavijo z vpra/-šanjem volitev. Demisija glavnega tajnika fašistovske stranke on. Farinacci-ja je bila sprejeta. Veliki fašistovski svet mu je izrekel za njegovo delovanje veliko pohvalo.
Nato so se vršile volitve fašistovskega direktorija. Izvoljeni so bili: on. Augu-gusto Turatti za glavnega političnega tajnika fašistovske stranke; on. S tarace, Arpinati, Ricci in comm. Melchiorri za strankine podtajnike, komendator Marinelli za glavnega upravnega tajnika; nadalje so bili izvoljeni v direktorij on. Maraviglia kot zastopnik Calabrlje, on. Blanc kot zastopnik Campanije, Bonelli kot zastopnik Li-gurije in Marghinotti Lare kot zastopnik Sardinije. — Novi direktorij bo Mussolini ustoličil dne 7. aprila v prisotnosti vseh pokrajinskih fašistovskih tajnikov.
Seja velikega fašistovskega sveta se
darski položaj Italije. Za Bennijem so je zaključila danes ob 6. uri zjutraj
Kongres filozofov ukinjen
radi neprijetnih Incidentov. - Naučni minister Fedele je pohvalil senatorje Manglagallija
MILAN, 31. Včeraj predpoldne se je v palači juridične fakultete nadaljeval kongres italijanskih filozofov. Profesor florentinske univerze De Sarlo je pre-{ o problemu kulture in svobode. Rekel je, da se svoboda duha ne da ubiti; v nasprotnem slučaju bi morali zgubiti sleherno upanje v kulturo in v življenje. Družba in država si nista sami sebi namen, temveč imata služiti moralnemu in idealnemu življenju. • Proti tem izvajanjem je nastopil profesor pisanske univerze Carlini ter jim podtikal politično tendenco, radi česar je prišlo med zborovalci do incidentov. Rektor milanske univerze sen. Mangiar galli je spričo teh dogodkov prepovedal kongresistom nadaljnje razprave na univerzitetnih tleh.
Kongres se je razšel po burnih protestih proti sen. Mangiagalliju.
RIM, 31. Naučni minister je brzojavno čestital senatorju Mangiagalliju, ker je na milanskem kongresu zbrane filozofe poučil, da se ne sme izrabljati znanost proti fašistovski vladi.
S. Rodit zahteva nadaljevanje dela v narodni skapfflnl
Vladni krogi v «w«Hfali» pogovorih. -Nlnčić kandidat ce Peitfeve nasledstvo
BEOGRAD, 31. (Izv.) V Beogradu je danes navzlic odgoditvi narodne skupščine vladala velika nervoznost. Sinoč-nja izjava prosvetnega ministra Stjepana Radića, v kateri je povdaril, da pomeni {njegova včerajšnja avdijenca pri kralju pobijanje korupcije, v zvezi z zahtevo njegove stranke, da se parlament skliče takoj po velikonočnih praz-da-'nikih, se je danes tolmačila v smislu,
da je St. Radić na rečeni avdijenci net-stopil proti Pafilču ter v imenu svoje stranke zahteval nadaljevanje zasedanja narodne skupščine za to, da pride na dnevni red interpelacija opozicije glede afere Pašićevega sina Radeta Jovanovičevim zetom Dragišo Stojadi-novićem.
V	ministrskem predsedništvu so davi konferirali radikal s ki ministri in se živahno posvetovali o položaju, nakar je popoldne finančni minister Stojadino-vić odšel h kralju v avdijenco in mu predložil državni proračun v sankcijo.
V	Radićevem kabinetu pa so imeli voditelji radičevcev konferenco do 11. ure. Izid njihovega posvetovanja se drži v največji tajnosti.
Po tej konferenci so radićevski ministri odšli v predsedništvo vlade, kjer se je do 13. ure vršila seja ministrskega sveta. Ko je Pašić zapuflčal svoj kabinet, so hoteli novinarji od njega zvedeti, kdaj da se zopet sestane narodna skupščina. Ministrski predsednik je izjavil, da se bo to zgodilo 5. maja in da se ta sklep ne da več predrugačiti. Na enako vprašanje je predsednik narodne skupščine Trifkovič pokazal, veliko nervoznost in nI hotel dati novinarjem nobenega odgovora.
Popoldne je bil Pafiić pri kralju od 16. do 17. ure in so seveda takoj po tej avdijenci začele krožiti vesti o demisiji celokupne vlade. A minister Simonović je te govorice energično zanikal.
Radićevskl ministri so imeli sejo do 18. ure, nakar bi se bili morali podati na ponovno sejo ministrskega sveta. Ker je pa Stjepan Radič imel predavanje v «Ženskem klubu«, je prišel z ministri svoje stranke v predsedništvo vlade Šele ob 10. uri, ko so se radikal ski ministri Se razhajali. Tedaj je S. Radič stopil k PaSiču ter ostal pri njem kakih pet minut, nakar se je podal na
daljevanja dela v nar. skupščini. Treba je rediti — je dejal Radić — še vse polno vprašanj, med drugim čaka tudi trgovinska pogodba z Avstrijo še na svojo ratifikacijo. Izročil sem min. predsedniku pismene predloge za nadaljevanje dela v nar. skupščini in jutri dopoldne ob 10. uri bomo dobili odgovor. Ako Pašić naših zahtev ne bo sprejel, bomo podali demisijo.
Pri odhodu iz predsedništva vlade je St. Radić še izjavil novinarjem, da vztrajajo radićevci na svojem stališču in da mora parlament neprekinjeno delati od 8. aprila do 1. avgusta z le kratkimi presledki (ob raznih praznikih.
Nocoj se je mnogo govorilo, da bo Ninčiću poverjen mandat za sestavo nove vlade. Pašićevi pristaši zatrjujejo k temu, da se ne bo Ninčić lotil ničesar, ne da bi se prej posvetoval Pašićem. _
Interpelacije SDS radi učiteljev ne Hrvatskem.
BEOGRAD, 31. (Izv.) Klub samostojnih demokratov je predložil narodni skupščini interpelacijo radi preganjanja učiteljev na Hrvatskem. V interpelaciji je rečeno, da je bilo v tekočem oolskem letu na Hrvatskem odstavljenih odnosno upokojenih in premeščenih 28 šolskih nadzornikov in 625 učiteljev Interpelacija je sestavljena v prece ostrem tonu. _
Francoska zbornica
pričela razpravljati o Ptretovih načrtih
PARIZ, 31. Včeraj popoldne se je v francoski s&oraic! pričela razprava o načrtih finančnega ministra Pćreta. Kot prvi govornik je nastopil poročevalec zbornične finančne komisije, ki je zagovarjal načrt. Nato je Pčret na-glašal, da zbornica mora sprejeti vladne predloge, ker je položaj zelo kočljiv.
Za njim je dobil besedo komunist Garchery; ko je stopil na govorniško tribuno, sta se v zbornici pojavila komunistična poslanca Duclos in Four-cier, ki sta bila izvoljena na naknadnih volitvah v II. okraju P ari »a. Komunisti so novima tovarišema priredili burne ovacije, medtem ko sta center in desnica vpila in žvižgala. Hrup je bil velikanski; komunisti so peli internacionalno pesem, center pa marseljezo. Herriot ni mogel vzpostaviti reda in je Herriot ni mogel vzpostaviti reda in je radi tega prekinil sejo. Po daljšem odmoru je poslanec Garchery govoril proti meščanskemu davku. Nastopilo je še nekaj govornikov, nakar jo bila razprava o finančnih načrtih prenesena na jutrišnjo sejo.
Pričela se je nato razprava o interpelaciji posl. Taittingerja glede nedeljskih nemirov. Taittingerju je odgovarjal pravosodni minister in mu priporočal, naj ima zaupanje v francoske sodnike. Izrazil je svoje sožalje družini umorjenega mladeniča, nakar je bila seja zaključena.
Civilni progresivni davek sprejet. - Socijalisti se vzdržali glasovanja
PARIZ, 31. Poslanska zbornica je v teku razprave o finančnih predlogih odobrila civilni progresivni davek. Socijalisti so sklenili vzdržati se vseh glasovanj, ki vsebujejo tudi vprašanje zaupnice vladi. Tako se bodo zadržali tudi napram predlogu za zvišanje davka na poslovni promet.
dvor, kjer Je ostal v avdijenci pri kralju do 20. ure. Po avdijenci je izjavil novinarjem, da je natančno razložil kralju zahteve svoje stranke glede na- tavljajo, da vlada povsod v državi mir
Novo romunsko vlada
BUKAREŠT, 31. Kralj je poveril generalu Avarescuju nalogo, da sestavi novo vlado. Avarescu je takoj pričel posvetovanja in je kmalu predložil kralju sledečo listo nove vlade:
Ministrski predsednik: gen. Avarescu; zunanje zadeve: Mitilencu; notr. zadeve: Goga; vojna: gen. Mircescu; finance: Lepadatu; industrija: gen. Coanda; javna dela: Petrovič; promet: gen. Cavaleanu; pravosodstvo: Cuda-libu; prosveta: Megulescu; verstvo: Gollis; delo: Trancou; poljedelstvo: Gariflid; Besarabija: Nitza; TranssJl-vanija: Groza; Bukovina: Dori Popović.
Nova vlada je položila prisego včeraj popoldne.
Gen. Avarescu, načelnik opozicije proti Bratianuju, je tudi v inozemstvu dobro poznana osebnost. Tekom svetovne vojne, ko je Mackensen vdrl na Romunsko, je Avarescu prevzel nase vso odgovornost in skušal rešiti drža*-vo. L. 1918 je kot ministrski predsednik sklenil z osrednjimi vlastmi preliminaren mir ter se nato umaknil Mar-ghilomanovi vladi. L. 1920 je v drugič načelo val kabinetu, dokler ni prišel na površje Take Joneecu.
Volitve se bodo vrHle 21 meja
BUKAREST, 31. Člani nove vlacfc^so meli prvo sejo pod predsedstvom Ava-rescuja. V ministrskem svetu se je sklenilo razpisati državnozborske volitve za dan 25. maja in je bilo sestaivljeno besedilo proglasa na narod. Listi ugo-
in da je narod sprejel novo vlado z za* upanjem in z zadoščenjem.
"Nobene nevarnosti sa trgovske p antike v Črnem morju
MOSKVA, 31. Glavni stan rdečega brodovja zanika kategorično vesti inozemskih listov, češ da obstojajo nevarnosti za trgovske ladje v sovjetskih lu-kah črnega in Azovskega morja; in izjavlja, da so brez vsake podlage govorice, da Namerava sovjetska vlada podminirati neko cono. Ravnotako so izmišljene vesti o nekaki prepovedi vstopa tujih ladij v sovjetska pristanišča v času neviht in o drugih omejitvah, o katerih pišejo tuji listi. Nobena mina ne bo položena, ampak ukrenilo se bo potrebno za popolno osvoboditev Črnega morja od min, ki so ostale še izza vojne v gotovih točkah obeh morij. Režim plovbe ob sovjetskih obalah in vstopa v sovjetske luke se prav nič ne razlikuje od podobnih pravilnikov vsake druge države, ki razvija široko trgovino na morju.
Dr. Ramek zapustil Prago
PRAGA, 31. Avstrijski državni kancelar dr. Ramek je včeraj ob 11. dopoldne posetil zunanjega ministra dr. Be-neša. Kasneje je v spremstvu poslanca dr. Mareka in generalnega tajnika dr. Petra napravil daljši obisk pri ministrskem predsedniku.
PRAGA, 31. Predsednik republike ja v svečani avdijenci sprejel avstrijskega zveznega kancelarja dr. Ramka, ki mu je izročil veliko zlato Častno svetinjo na traku z zvezdami. Predsednik Masaryk je nriredil na čast dr. Ramka in njegovega spremstva obed.
Po polnoči je kancelar Ramek odpotoval na Dunaj.
Poljska narodna skupščina odgođena
VARŠAVA, 31. Poljska skupščina ja sprejela začasni proračun za mesec april, nakar je bila odgodena do 20. aprila.	_
Pangalos predsedniški kandidat
ATENE, 31. General Pangalos jo oficijelno sporočil svojo kandidaturo za mesto predsednika republike.
Ameriška delegacija za pripravljalno konferenco za. razorožitev
ZURIH, 31. Združene države Severna Amerike se pripravljajo na preliminarno konferenco za razorožitev. V tozadevno delegacijo so bili imenovani Gibson, poslanik v Bemu, kot predsednik, potem en legacijski svetnik, en funkcij one r državnega oddelka, en ge-neralmajor, dva generala, en major od vojnega ministrstva, dva viceadmirala in en mornariški kapitan. Gibson je žo odpotoval v VVashington po vladna navodila.	_
i Železniška nesreča
PARIZ, 31. V Kolumbiji, kakih 30 km vstran od Bagote, se je dogodila huda železniška katastrofa; tovorni vlak je z vso silo zavozil proti osebnemu vlaku. Mrtvih je 20 potnikov, med katerimi se nahaja tudi neki senator.
Nesreča na morju
LONDON, 31. Iz Obana na Škotskem poročajo, da se je vlačilec «Gaul» potopil severno Tireeja. Samo dva mornarja sta priplavala do obrežja, utonilo pa jih je sedem.
Vihar v Teksasu
PARIZ, 31. «Matinu» poročajo i t New-Yorka: V Hustonu (Teksas) je ta dni razsajal silen vihar, ki je podrl 32 mlinov in nekaj manjših hiš. Škodo cenijo na 1 milijon dolarjev. 8 oseb ja mrtvih, 5 pa ranjenih.
cšpanska* na angleškem dvoru
LONDON, 31. Princezinja Viktorija, sestra angleškega kralja, je obolela na Španski bolezni. Njeno stanje je vznemirljivo. _
Kuga v Bruslju
BRUSELJ, 31. V predmestju Bruslja jfi zbolelo pet oseb na kugi.
Trije angleški vohuni aretirani v Parizu
PARIZ, 31. Trije Angleži, ki so bili decembra m. 1. aretirani, ker so zbijali informacije o avijatiki in o obrambi države, so bili izročeni kazenskemu sodišču pod obtožbo špijonaže.
Kitajci napadli japonski parnlk
HANIKOU, 31. Japonski parnik Yuen Klnng je prispel semkaj iz čangse ves potolcen od izstrelkov kitajskih č^t, k| so streljale na parnik misleč, da prevaža vojaške potrebščine za nasprotna stranko. Osem Kitajcev od moštva je bilo ranjenih. Tujim potnikom se nI zgodilo nič zlega.
Naročene ki Sirite „EDINOST"'
•EDINOST.
V Trstu, une 1. aprila 1926.
Vrenje ma Kitajskem
Poraz vojake kitajskega generala Fenga se zdi gotov; mogoče so v tem trenotku zmagovite Čete Čang-Tso-Lina le pred vrati Pekinga in je Kitajska s tem dobila novega mandžurskega gospodarja.
Ako se je tako vsaj začasno zaključil vojaški spor, ki se je tako dolgo vlekel ter se skoro brez krvi reševal na udobni ravnini, ki se od prestolnice odpira proti morju, ostaja pa fte odprto politično vpradanje, čudna zmes azijske in anglosaksonske d ude vnos tt k! Je tako značilna za moderno Kitajsko.
Akoravno se nam ne zdi tako blizu •rumena nevarnost« in akoravno dogodki v Kitajski ne kažejo Se imeti neposrednih odmevov v sestavu evropskih držav, vendar se tudi zapadne države ne bodo mogle oprostiti nekakega vznemirjenja, ako pomislimo na pot, ki jo je prehodila elita -400 milijonov Kitajcev v zadnjem desetletju.
Daleč za nami je spomin na neresni odpor «nebeskega cesarstva« proti prodiranju Evropejcev in Japoncev v letih od 1834-1893, ko je Kitajska postavila proti bojnim ladjam iz jekla svoje ladjice z jadri iz bek in so njeni vojaki z odprtimi solnčniki korakali proti s puškami oboroženim četam evropskih vojsk; daleč je tudi,upor bokserjev proti tujcem, kateri se je vodil tako slabo in s strašno krutostjo, tako da mu ni mogoče pripisati nobene etične in politične vsebine; končno se komaj 5e spominjamo na blaženi mir, ki ga je tako nenadoma prekinila revolucija iz leta 1911.
Od tedaj je Kitajska, misterijozna dežela od opija omamljena, fantastična legenda bolj kot realnost za zapadne narode, ostala neizčrpljiv rudnik za velike narode: pošiljala pa je vedno bolj številne skupine svojih mladeničev na univerze belih narodov in tako se je siva tvarina možganov otroka-velikana razvila ter se okrepila s strogimi naufci in s socijalno-političnimi zgledi na zapadu.
Azijska duševnost s svojimi najbolj skritimi tajnostmi duha se je po stoletjih in stoletjih znašla pred nacijo-nalnim vprašanjem, očiščenim od starih teženj iz ukoreninjenih navad porojenih: ne več misterijozen ideal, ampak živa stvar, moderna, politična na kratko in ne verska. Tako je republikanska revolucija zavrgla cesarski fetišizem: zdi se, da je zapadnjaška elita izpodre-zala korenike vojaškemu fevdalizmu, temu izkoriščevalcu cesarskih vlad, ter postavila na mesto napol barbarskega absolutizma zakone ljudske demokracije. Evropa, vsa zavzeta od velike vojne, se začenja zopet zanimati za Kitajsko v letu 1919, ko spozna cilje boljševizma. Komaj se je začul alarm iz velikega cesarstva na Vzhodu, je Anglija že imela svoje orožje v Singaporeju ter skrbno čuvala nad Indijo, tako resno ogroženo od Kitajske, kjer so boljševički emisarji razvijali svoje uspešno delo, pri katerem so jim stali ob strani kitajski akademiki in doktorji, diplomirani na univerzah Amerike in Anglije.
Ta elita se je smatrala za glavni stan brezmejne vojske in je hotela svojo nacijonalistično akcijo proti tujcem vključiti v protievropsko gibanje, ki ga je začela Moskva. Iz te združitve sta se porodili dve smeri: prva, izrazito boljševička, protiangleška in protijaponska je našla ugodna tla na deželi, kjer je «Gomindau» (neka vrsta sov j eto v) narekoval zakone; in podpirale so jo na-cijonalno-boljševiške vojske, ki so se zbrale v severni in južni Kitajski. Druga smer, nacijonalistična, ampak proti-boljševiška, je prevladovala v centralni Kini in v Mandžuriji.
Iz tega političnega kontrasta je nastala državljanska vojna: krščanski general Feng, načelnik nacijonalnih boljševikov, je nastopil proti generaloma Cang-Tso-Linu in Vu-Pej-Fuju, ki sta poveljevala — rekli bi — belim vojskam. Kronika te vojne bi bila v kratkih besedah: najprej je Feng po nekaterih bojih pognal v beg nasprotnike, ki so pa pozneje zboljšali svoj položaj in se nahajajo sedaj vsaj pred vrati Pekinga. Preznani so še dogodki v Šanga-ju, Kantonu, Hong-Kongu in v Pekingu: trume Kitajcev, škvadre študentov, rdeče zastave, protesti sovjetov pro ti Evropejcem in protesti teh poslednjih proti neodgovorni vladi v Pekingu. Dogodki, včasih krvavi, so se množili, in zdel se je blizu dan, ki naj bi spravil Kitajsko pod vpliv sovjetske Rusije. Nastopil pa je pri izlivu reke Pej-Hoj obskuren general proti Fengovim Četam, ki so izpraznile Tien-Tsin ter odhitele v obrambo Pekinga. Ampak poraz krščansko-boljševiškega generala ne bo obustavil pohoda Kitajske svojemu osvobojenju naproti.
Brezdvomno je boljševička propaganda ojačila kitajski nacijonalizem ter spravila tako v ospredje vprašanje tujcev na Kitajskem. Kako se bodo sedaj tam razmere razvijale, je težko reči. Veliko vprašanje je namreč, da-li bodeta Čang-Tso-Lin in Wu-Pej-Fu po zmagi našla podlago za skupno delovanje. V slučaju novega razdvoja med obema pa Rusija gotovo ne bo ostala mirno ob strani, ampak bo — in najbrže odločilno — posegla v nove boje.
Politične vesti
DOGODKI NA KITAJSKEM
6tiri leta je že, odkar sledi svet z večjim ali manjšim zanimanjem krvavi meščanski vojni na Kitajskem. Nič lepega ni v tej vojni; skrajni egoizem posameznih vojaških poglavarjev, ki skušajo dobiti trajno nadzorstvo nad osrednjo vlado, a v prvi vrsti vpogled in delež pri državnih dohodkih; ta ego-isem se jasno zrcali v vsakem novem dogodku na Kitajskem.
Meščanska vojna se sedaj bliža odločitvi. Zadobila je povsem drugačno lice, ko sta se združila generala Čang-Tso-Lin in Wu-Pej-Fu proti Fengu, krščanskemu generalu, ki ga podpirajo boljševiki. Omenjeno bodi, da se je Feng 1. 1922 združil z Wujem proti Čangu, 1. 1924 pa je pridobil Čanga za boj proti Wuju.
Čang, diktator Mandžurije, in Wu, gospodar pokrajine Honan, sta se, kot že omenjeno, pobotala in se spravila nad Fenga, ki ima svoje pristaše v pokrajini Ct-hi, v okolici Pekinga in v za^ padnih krajih, ki mejijo na Mongolsko. Pregnala -sta Fenga iz južnih krajev in mu onemogočila zvezo z morjem. Ko so mandžurske čete pritiskale na severu in je obenem tudi Wu korakal proti izlivom Pej-Hoja, kjer se nahaja Peking in njegovo pristanišče Tientsin, je Feng po krvavih bojih pri Mačangu in Pan-čanu, moral izprazniti Tientsin, katerega je zasedel Čangov pristaš Li-Čing-Lin.
Vendar pa so izpraznitev Tientsina povzročile pravzaprav mandatne vlasti. Nacijonalne (Fengove) čete so se bile utaborile v trdnjavi Taku pri izlivu Pej-Hoja; nastavile so tam topove in obenem zaprle z minami vhod v reko. In ni to ^rav nič čudnega; nacijonalna vojska ni razpolagala z nobeno ladjo, medtem ko so nasprotniki imeli v svojih rokah del kitajskega brodovja, ter bi lahko ogrožali hrbet Fefcgove armade. Vmešale pa so se v zadevo mandatne vlasti, ki so poslale v Peking ultimatum, s katerim so zahtevale, da se, v smislu konvencij iz leta 1901 tekom treh dni odstrani vse, kar ovira prosto plovbo po spodnjem delu reke.
Ta ultimatum je naletel v Pekingu na hud odpor; prišlo je do krvavih demonstracij, vendar pa se je morala kitajska vlada slednjič vdati. Radi položaja, ki je nastal, so se nacijonalne čete morale umakniti iz Tientsina. Umaknile so se v lepem redu in držijo sedaj Peking, kjer je medtem Fengu prijazna vlada podala ostavko. Ni pa verjetno, da bodo nacijonalne čete dolgo kljubovale napadom, in lahko računamo, da bosta Čang in Wu v kratkem vkorakala v glavno mesto k državnemu krmilu ter postavila novo vlado.
Kaj da bo doletelo Fenga in njegovo vojsko, še ni mogoče prerokovati. Kakor izgleda, se bo s svojimi četami najbrže umaknil v Mongolijo, ki je popolnoma pod ruskim vplivom. Na nadaljnji razvoj dogodkov pa bo v prvi vrsti vplivalo razmerje med obema vojaškimi diktatorjema. Pozabiti ne smemo, da sta Wu in Čang bila že v prejšnjih časih zaveznika, ter da je v odločilnem trenutku Čang pustil svojega pajdaša na cedilu; in slične stvari so se tekom kitajske meščanske vojne čestokrat dogodile.
Vsekakor pomenja sedanji položaj pri Pekingu zmago, Četudi morda le začasno, onih držav, ki so nasprotne Rusiji; in tem državam prednjači na skrajnem vzhodu Anglija,
POLOŽAJ V JUGOSLAVIJI
Po konferenci Nikole P&šića z vplivnim Aco Stanojevićem ni doilo v radikal skem klubu do nikakega važnejšega dogodka. Sploh je nastalo nekako zatišje v političnem življenju. Skupščina je bila tako zaposlena z reševanjem proračuna — ker se je bližal konec meseca —, da so radi tega odložena vsa važna vprašanja za kasnejši Čas. Radikalski klub si je zato prizadeval, da navzkrižja v stranki ostanejo prikrita. Sedaj pa, ko je sprejet proračun, pride gotovo zopet do obračunavanja v radikal skem klubu. Kakor se čuje, sta tudi Pafiič in Stanojević sklenila temu primerno, da se namreč vsa notranja vprašanja radikalskega kluba odložijo le za nekoliko dni ter da se takoj po sprejemu proračuna začne z definitivnim razčiščevanjem v stranki. Nekateri menijo, da se zlasti spor med Pašićem in Ljubo Jovano-vićem razčisti — tako ali tako — že tekom pravoslavnih velikonočnih praznikov. V kaki smeri — se za sedaj še ne more reči, ker se tudi Stanojević, ki vrti nalogo nekakega posredovalca, ni še jasno izrekel, na katero stran da nagibi je: ali na Paši-čevo, ali Jovanovičevo. Glede misije Stanojević a prevladuje v političnih krogih pesimistično naziranje in se trajno vzdržuje mnenje, da utegne Pašić zahtevati izključitev Ljube Jovanovića iz stranke. Na drugi strani pa se vzdržuje tudi mnenje, da bo Stanojević vse poizkušal, da pride vendar-le do pomirjenja med Pašićem in Jovanovićem.
Na vsak način bodo dnevi velikonočnih praznikov velikega pomena za nadaljnji politični razvoj v Jugoslaviji. To pa tem bolj, ker se smatra kot gotovo stvar, da se reši vprašanje preosnove vlade ter da pride v najkrajšem Času do te spremembe. Za smer, v kateri pade odločitev, bo odločilnega pomena, ali uspejo prizadevanja za poravnavo spora med Pašićem in Ljubo Jovanovićem. Kot simptomatično naj omenimo Še, da se v tem vrenju ne opaža posebne aktivnosti na Radićevi strani. Ali pa je ta .rezerviranost morda le navidezna? Ali dela Radić morda bolj prikrito za bodočo pozicijo svoje stranke in — sebe?! Tem agilnejši pa je Radić na izvenparlar
Te velikonočne dni priredijo on in drugi prvaki hrvatske seljaške stranke vrsto zborovanj po raznih krajih hrvatskega Primorja. Tem sestankom bo sicer predmet pred vsem težki gospodarski položaj onih krajev. Ali ravno take gospodarske akcije so izdatno politično propagandno sredstvo.
KOMUNISTI V 6BH08L0VA6KI OSAMLJENI
Komunisti v Ceh osi o vaški so pozvali vse socijalistične stranke, naj bi ustanovile skupno edinstveno fronto proti sedanji neparlamentarni vladL Prvi so odklonili ta poziv ČehoslovaŠki socijalni de-mokratje. Potem so jim sledili odločno tudi nemški. V jako ostrem in agresivnem Članku izjavlja glavno glasilo nemških socijalnih demokratov, da že davno ni več nobenega mislečega delavca, ki bi veroval, da bi ravno komunisti, ki so razbili enotno fronto, ki po načrtu preprečajo možnosti vsakega borbenega uspeha delavstva: da bi ravno komunisti imeli po-
šten namen za združitev proletarijata v edinstveno fronto. Edinstvena fronta je za komuniste — pravi rečeno glasilo nadalje — le revolucijonarno geslo, toda ne za revolucijo proti buržoaziji, marveč proti socijalni demokraciji. Soglasno s Čehoslcrva-škimi socijalnimi demokrati izjavljajo njih nemški sodrugi, da prvi pogoj za skupno postopanje je, da komunisti prenehajo z ogabnimi sovražnimi napadi proti pretvezno zaželjenim sobojevnikom ter da se odrečejo rovarskega dela po strokovnih društvih in zadrugah. Skozi leta so komunisti — piše dalje nemško socijalistično glasilo — propagandsko Živeli od tega, da so zasramovali socijalno demokracijo, ker se ta bori za vsakdanje zahteve delavstva. Imenovanje uradniške vlade da jim je le povod, da so razvili oguljeno slepilno zastavo enotne fronte. Zaključuje: »Komunistični demagogi razumejo enotno fronto le na podlagi komunizma, leninizma. Fia-sko njih varanja jih pouči v kratkem, da njihov trud ostane brez sadu».
DNEVNE VESTI
Vprašanje skupnih užitkov
Opozarjamo čitatelje «Eiino»tt», da prinesemo v aodoljskl itevilkl izpod peresa strokovnjak« ilanek, tUM so Jusov In tozadevne organizacije. Obenem moremo Izjavi«, da politično društvo < Edinost* zasleduje razvoj tega vprašanja z vso vestnostjo in bo zastavilo vse svojo sile so pravilno in pravično ureditev toga perečega vprašanja.	_
Nafti velikonočna priloge
Kakor draga leta, priredimo tudi letos posebno literarno prilogo k velikonočni številki Opozarjamo te sedaj naše občinstvo na to prilogo, za katero so nam poslali svoje prispevke nekateri naših najboljših književnikov - pesnikov in pripovednikov.
lolskl svti za Jiiiiski Btufll« Id Zoder v Trsti
Dolgo smo vas čakali, hrepeneli smo po vas, bodite nam tedaj iz vsega srca po-zdravljeni. Zvonite nam k bratstvu in ljubezni, k miru in edinosti 1
H koncu naj omenimo Se, da so fantje postavili dva lepa slavoloka, da so dekleta in šolski otroci spletli vence in okrasili cerkev, zidarji pa so brezplačno izvrBili vsa dela v zvoniku. Prisrčna hvala vsem* In tudi g. župnik naj nam dovoli, da se mu v imenu vseh faranov tem potom | ry)-prisrčneje zahvalim za ves njegov trud in njegovo požrtvovalnost. Bog naj ga ohrani Se mnogo let v naši sredi!
ZRA6NA POŠTA.
Danes se prične poštna služba na zračni progi Trst-Turin in obratno. VrSila se bo trikrat na teden. Ker bodo zrakoplovi odhajali iz Trsta ob 11. uri, bo glavna pošta sprejemala tozadevna pisma do 9.30.
Po tej poti se bodo lahko pošiljale navadne poštne pošiljatve namenjene v Benetke, Pavijo in Turin ter v kraje, ki 3e nahajajo v teh treh pokrajinah.
Na pisma treba prilepiti poleg navadnih znamk (navadna pristojbina) Se posebne znamke za zračno pošto (dodatna pristojbina). V veljavi so naslednje določbe:
Dodatna pristojbina: 60 stot. za pisma do 15 gr teže, in ravnotoliko za vsakih nadalj-
gati v poseben nabiralnik, ki se nahaja v veti glavne pošte.
Važno razsodba slede lova
Kakor znano, je v naših krajih Be vedno v veljavi prejSnji lovski zakon, ki Je zelo različen od Italijanskih običajev, kjer lahko vsak lovi na svojem svetu. Te dni je isdal najviSji sodni dvor v Rimu razsodbo, po kateri se smatra nedovoljen lov kot tatvina. Kdor ni najemnik lova, kdor ni iz dražil lova pri tozadevni drafcbi, nima pravice do lova in ne sme niti lisice ubiti, ce ubije tako divjačino, postane tat in se kot tak kaznuje. Večkrat se je namreč dogodilo, da so se osebe, ki so prišle i« starih pokrajin in niso poznale izjemnih določb teh krajev, pregrešile, meneč, da jim je dovoljen lov. S to razsodbo je potrdila najvišja sodnija, da so še vedno v veljavi stari lovski zakoni v teh naših krajih.
je sklenil v svoji seji dne 26. marca sledeče (navajamo sklepe, ki se tičejo slovenskega učiteljstva in slovenskih krajev): Avče: učiteljica Josipina BostjanČiČ prosi j njih 15 gr ali ulomek; za dopisnice in raž za r.opetni vpis v učiteljski seznam (se od- glednice; za posetnice, naznanila, fakture kloni); Hateri|e: učiteljica Pavla Hmelak in knjiž. naročila.
prosi za zopetni vpis v ufiit. seznam (sej Dodatna pristojbina: L 1.— za rokopise, odkloni); Mren: učitelj Alojzij Urbančič, i tiskovine in vzorce, in sicer za vsakih 50 Slavica Urbančič in Jožica Mozetič preme- f gr ali ulomek.
stitev iz službenih ozirov (se odobri); Trst: učiteljica Marija Pahor, rekurz proti preklicu njenega imenovanja za def. učiteljico (se odbije); Goječe, Grnide, Osek: šolski patronat, sklepni račun za 1925. in proračun za 1926. (se odobre); Ozeljan: šolski patronat, sklepni račun sa 1925. in proračun za 1926. (se odobri samo proračun); Sempas: Šolski patronat, sklepni račun za 1925. in proračun za 1926. (se odobri samo sklepni račun).
Katlnarski zvonovi
Pišejo nam s Katinare:
Končno, končno so vendar dospeli nadi
Tozadevne poštne pošiljatve treba vla-
Druitvena vesti
—	Mladinsko dr. Sparta — škoden j: Dt-. nes točno ob 8. uri, skupni sestanek s predavanjem. Vabljeni so vsi člani in prijatelji društva, proti članom, kateri se ne udeležujejo redno sestankov se bo odslej si rogo postopalo.
Naj nihče ne manjka!	Odbor.
—	Mandolinistični odsek. — V soboto, točno ob 8. uri sestanek in vaje, razdelile se bodo partiture. Prosim tvoari«e, da pridejo vsi in točno! — Načelnik.
—	M. D. ■ Višava® — Koukonelj. Dane« zvečer ob 8. uri skupni sestanek. Prosim točno9t in pofnoštevilnost! — FrecLsednik,
—	«6italnica». Danes dne 1. t. m. ob 6 zvečer se vrši v dvorani DKD važen sestanek, na katerega so vabljeni člani nogometne in mandolinlstične skupine M. od.
—	Ker se bo v najkrajšem Času pričelo z rednim delovanjem obeh skupin, se pozivajo člani, kateri imajo nogometne čevl.io ali inštrumente, da jih prineso na sestanek v svrho pregledovanja in nadaljnjega ukrepanja. — Sprejemajo se novf člani.
—	Načelništvo.
—	M. D. «Zarja» - Rojan. Danes redna vaja dramatičnega odseka v mestnih prostorih. — Načelnik.
Jutri društveni sestanek. Točnost. — Odbor.
—	S. D. Adria. Jutri 2. aprila skupaj sestanek. Prisotnost, vseh Članic in članov potrebna. Točno ob 8.30.
—	Slov. altad. društvo «Balkan». V Četrtek, 1. IV. sestanek, vsled odsotnosti nekaterih odbornikov se ne bo vršil. Prihodnji sestanek, se bo javilo v Edinosti.
—	M. D. «ProPvata» — Trst. Ženski ods*k. Javljam, da se vrši danes ob 20.30 sestanek. Ker je zelo važna točk?L na dnevnem redu, prosim, da se članice sestanka pol-noštevilno udeleže. — Načelnica.
TEHNI&NO VODSTVO NOGOMETA Uradno poročilo Seja z dne 31. marca 1926.
Odobrene tekme Višava-Zarja 2-0 (forfait; Jadran-Prosek 2-0 (forfait); Magd al e-na-Primorje 3-0.
Tekma Magdalena-Prosek: Na podlagi pismene izjave Prošeku se da zmaga Mag-
,t . . . . , OQ____- „„ 11K daleni 2-0 za tekmo ki se je imela vršiti v
zvonovi! Preteklo	nedeljo, 4. aprila. Tekma se torej ne vrSi.
dobili in svečano razpoloienje ogromne T ^ ' „	„. ■
množice, ki jih je čakala pri Lovcu,je jas- To,lko na znan'e Magdaleni m sodniku.
Raprezentanca. Sledeči igralci se morajo predstaviti T. V. N. v ponedeljek 5. t. m. točno ob 14. uri na igrišču Obzora: Gorica: Rudinja, Molac, Oiymp: Mahnič, Tomažu', Jug, Drobnik; Obzor Zadnik, Tom ine, Ški-lan, MerSek, Palčič, Skok, Sparta Brisšek, Zarja: Golob, Tommaseo: Muha. Vsi vabljeni igralci morajo prinesti svojo opremo izven majice. (Hlačke po možnosti bele).
Out sodniki za tekmo: gg. Bertoncelj in Kras.
Goal sodniki: gg. Hrovat in Kravos.
Uradno radovanje n. divizija
no kazalo, 9 kakšnim veseljem amo jih pričakovali
Stare zvonove, velikega in malega, nam je vzela vojna in do aed&j je le srednji zvon osamljen klenkal v visokih linah. Naš gospod župnik je priftel z zbiranjem prostovoljnih darov In prispevkov vseh faranov. In dobro smo prispevali. V teh mesecih je fara zbrala nad polovico potrebne vsote. Zato smo tako ponosni nanje, ker so naši, res naši! Zvonova sta bila ulita v sveto-ivanski livarni g. R. Lapagna. Veliki tehta 1340.5 kg, mali pa S75 kg. Nosita latinski napis: «Dii|li vliti u tfilaftlll žnpljanov v povojnem lata 1M1> Domači lonjerskl fantje so jih pripeljali in dekleta so jih naravnost razkoftno okrasila. Mali zvon sta peljala dva bela konja, velikega pa štirje rjavci, ki so stopali, ko da vedo, kaj peljejo. Tudi konji in zvonovi so bili vsi v cvetju in zelenju. Zvonova sta imela lepo vezena trakova — zasluga naših vrlih deklet. Dvanajst deklet v narodnih nofiah je spremljalo vozova le od Sv. Ivana.
Ko so dospeli do Lovca, je kar zavalovila ogromna mnoilca; vse jim je hitelo naproti. Godba združenih godbenih društev naše fare jim je zaigrala v sprejem. Gospod župnik jih je blagoslovil, nato so domači cerkveni pevci zapeli ponarodelo: «Ko dan se zaznava«, še druge žene in dekleta v narodnih nofiah so ae uvrstile k vozovom, deklice v belih oblekah so stopale pred njimi, — in ogromni sprevod se je pričel pomikati P«« c«*vl. Vsepovsod samo ve-	senzadjonalno
f^^/^^llS^^^r^on' rSfiŠrleJhi s Sušaka . 4-2.---„-----™ „
je igrala, a v jjomku Je vabil zvon in kli- st0^0 najbrie T ^d«či formaciji: Radlnja
cal svoja druga. Proti večeru smo dospeli I	fin ' Muitt _ MoUx, Tomaiič. Bri-do cerkve, kjer so razložili «™nove in raz-	Drofcntt, Zadnik, Heršek, Mn-šli smo se Jf^fT	Viktorija pa s svojo najboljšo čega dne. V nedeljo poldne se Je zopet zgr-,	^ Pavešićf- Ma nest ar Simunič, nila vsa fara In le več okoli — zvonov. Ve-!	Rado vani Rniič — liko premajhna je bila naša cerkev - dve B^^c Skrinlarir Tndir tretjini ljudi je ortalo zunaj. Po blagoslo-	i^^'J^^^ubl^a vu, ki ga je ime preč. g kronik Ivan Sla, |	v polnem tt^n na larišfe Ob-vec ob asistenci gospoda dekana Andreja	^ četo v n^ prvi
	L T.	t T.	IT.	l T. L t 1. 8.	T.
Tommaseo	9	8	—	1 22 8	16
Jadran	10	6	2	2 26 14	14
Primorje	8	4	1	3 24 17	9
Focol		3	3	3 14 20	9
Magdalena	6	3	2	1 12 5	8
Višava	8	3	—	5 13 17	(J
Adria	8	2	2	4 9 17	H
Zarja	8	1	2	5 7 13	4
Prosek	10	1	2	7 7 23	4
				T. V. N.	
RAPREZENTi	MCA	8.	U. -	VIKTORIJA -	
SUJUK.
Ma velikonočni ponedeljek se bo vršila na Igrišču Obzora (Montebello - gostilna Nichetto) velszanftmiva mednarodna tekma med raprezentanco našega Udruženja In In močno četo Viktorija Iz Sušaka. Videli bomo prvič najboljše naše moštvo v tekmi proti klmba, ki Šteje mod svojimi «ezploits»
ago proti S. K. 4-2. Moštvo S. U. bo na-
izredne
Zinka in g. župnika Leilerja in g. škabarja, je bilo darovanje za
stroške.
Nato je pred cerkvijo govoril preč. g. kanonik Slavec v navdušenih in lepih besedah o pomenu zvonov, natot pa je sledil svečan trenotek — blagoslov novih zvonov. Okoli njih so tvorile pestri venec dekleta in Žene v narodnih nošah, pri zvonovih pa so stale kumice in kumi. Velikemu zvonu je kumovala znana in priljubljena dvojica g. Ivanka in g. Matko Gradišar, ravnatelj Dreherjeve pivovarne. Žal, da Je bil g. Gradišar bolan; zastopal ga je g. Jakob Kavčič. Malemu zvonu pa so kumovali zastopniki vseh treh vasi: g. Irma Cok in g. Karel Cok, g. Marija Kocman Slamič in g. Matija Sever, g. Pepca Cerkvenič in g. Ivan Fur-lan. Po končanem obredu so pozdravili zvonove naši pevci s Hribarjevim «Večer-
težki mednarodni preizkušnji. Vrhu teg a pa se bo nudila publiki tekma, ki se redkokdaj uživa na igriščih. Tekmo bo sodil eden naših najboljših sodnikov. Pričetek točno ob 15. uri.
PRAVILNIK za prvo prvenstvo Hazene organizirano po Športnem Udruženju.
1.	Sestavi se I. in II. divizija.
2.	Pravico igrati v drugi diviziji imajo tudi čete, katerih prve se nahajajo v prvi diviziji.
3.	Igralkam ni dovoljeno preiti za časa tekem iz ene čete v drugo.
4.	Igrajo se turne in returne tekme.
5.	Klasificiralo se bo po točkah na sle? deči način: a) Zmagovalka tekme dobi 2 točki b) Premagan k a dobi 0 točk. c) V slučaju neodločene tekme dobi vsaka četa po
nim zvonom» ln godba jim je zaigrala. Vil točko, đ) V slučaju forfait-a ene četo, župnišču je bila potem prisrčna domača'dobi Četa ki se javi na Igrišču dve točki, botrinja. V pondeljek so zvonove potegnili! 6. Četa prve divizije, katera dobi največ v zvonik in sedaj čakajo «glorije», velike (točk, bo proglašena za prvakinjo Julijske "^•ste da nam zauoieio.	iKraune, četa druge divizije bo proglašena
za prvakinjo druffe divizije ter preide l>i•z nadaljnega v prvo divizijo.
7.	Vsaka četa nastopi lahko z najmanj petimi igralkami.
8.	Čete se morajo javiti na igrišču točno ob določenem ča-su na igrišču, se prizr a zmaga četi, ki se je pravočasno javiln.
9.	V slikaju, da se četa ne javi pol ure po določenem času na igrišču se prizna vpraSati sodnika za pojasnila, no nob«n
10.	Vse igralke se morajo predstaviti z izkaznicami S. U., katere mora sodnik/ strogo pregledati.
11.	V slučaju kakega nesporazumi jonja tekom tekme je dovoljeno le načelniti vprašati sodnika az pojasnila, na nobrn način ji ni pa dovoljeno protestirati na igrišču.
12.	Načelnica je odgovorna in mora skrbeti, da se igralke športno in disciplinirano vedejo.
13.	Forfait mora biti javljen najkasneje tri dni pred tekmo. Za 1. forfait so določen« po T. V. Hazene sledeče globe: za Čete prve divizije Lit 10.— za čete druge divizije 1 it 5.—. Za vsak nadaljni forfait se globa podvoji.
14.	Gostujoče društvo je vedno tisto, ki b<> prvo imenovano v koledarju.
15.	Prekršitev tega pravilnika se kaznuje z: 1) izgubo točk v klasifikaciji 2) izkl jučitvijo igralke, eventuelno rele čete za več časa ali za celo prvenstvo od tekmovanja.
16.	Prizivi k tekmam morajo biti dostavljeni na naslov, ki bo pravočasno javljen, najkasneje do 20. ure naslednjega dne po igrani tekmi.
17.	Tekme vodijo službeni sodniki S. U.
18.	Društva, ki tekmujejo, molijo polo^ Žiti Lit 30.— kavcije.
19.	Dohodki vseh ponavljalnib t#>kf>m gredo v prid S. U.
20.	Izpopolnjuje predstoječi pravilnik, poslovnik S. U. in pravila za hazeno F. I. S. A.
Tehnično Vodstvo Hazene Odobreno po O. S. V.
Trst, dne 31. marca 1920.
Koledar tekem bo objavljen v nedeljsk1 Številki «Edinosti».	T. v H
Športno Udruženje
Danes, točno ob 20.30 seja Širšega odbora 1. v navadnih prostorih. — Predsednik
Prvenstvene tekme «prostih» (U. L. I. C.)
Ker se v zadnjem Času precej razpravlja o teh tekmah in bodo posamezne boljše čej te tekmovale z raprezentanco S. U. sem smatral umestno da, v svrho informat-ije naše športne javnosti napišem nekaj vrstic o tekmah in četah ki se teh tekem udeležujejo.
Tekme so pričele pred več meseci ter se jih je udeleževalo nad 20 klubov. Zašel bi predaleč, ako bi hotel navesti imena vseh čet in izide posameznih tekem. Omejiti hočem le na čete, ki so izšle kot zmagovalke. Vsaka četa ki je hotela priti v finalno tekme, je morala poraziti 4 čete, ki so sq nahajale v istem razredu, (girone). Izšle so sledeče čete: Bancari, Ponzianini Kr-ranti S. Vito, in S. K. Val.
Četa «Bancarov» je brezdvomno najmočnejša četa prostih. Kot je znano, je zabila 27 goalov, utrpela enega (kazenski strel> Spada po svoji moči in radi svoje tehnične igre v II. divizijo, ker ni premagala tržaške «Edere» le radi ponesrečene formacij« in slabega dne. Četi načeiujc s..i /nas bivSi kapetan tržaške «Ponzianc . le edi-.na te vrste v Italiji. Igralci so bivši član1 •Unione Sportiva» «Parma» — «Ponziana^ «Fascio Grion» i. t. d. V finalnih tekmal; je potolkla «P. Erranti». s 3—0; S, K. \ al
V Trstu, dne 1. aprila IZ
rEĐINOSTi
z 2—0, S. Vito z 1—0. Vendar so ji anulirali dve tekmi, tako da ji ostaja v dobro le tekma z P. Erranti. Ima torej 2 točki. Končna zmaga ji ne more ubežati. Najbolj-6e njene moči so: Zabar, Bonetti, Bucconi in vratar Osvaldini.
«Ponzianini Erranti«, bivši igralci prve in druge čete «Ponzlane». Ta četa, ki se je merila s tržaško «Edero» ter častno zgubila z 2—0 je bila edina resna tekmovalka «Bancarov». Premagala je S. K. Val z 2—1.
V	njenih vrstah so se zlasti odlikovali Tri-glau. kapetan Babich, Pešič in Gaeta (vratar). V finalnih tekmah je imela 2 točki in eno tekmo izgubljeno. Ni mi pa znano, ali je bila odobrena tekma z Valom dobljena z 9—1. Četa se je pred kratkim razpustila radi finančne krize v kateri se je nahajala.
V	bodoče bo nastopala kot I. rezervna četa «Ponziane».
S. K. Val je agilna gretarsko-barkovljan-ska četa ki je znana vsled svoje žilave obrambe, in borbenosti, ki traja do konca igre. Dala je boljšim četam vedno obilo dela in ni bilo lahko premagati jo, zlasti
Bevc. V zadnjem času je precej napredo- j naši vasi. Deček Vladimir Blažič je bil vala ter nima zaznamovati težjih porazov. | onega dne — 29. marca — s svojo ma-Zgubila je z Bancari in P. Erranti. Te tek- terjo na gmajni imenovani Zavod, kjer me pa so bile anulirane. Po razpustu čete j gta nat>irala drv. Nakrot vzdigne mali Ponzianini Erranti bo prišla skoro gotovo ■ vladimir « suhim vejevjem ročno gra-na drugo mesto t. j. za «bancari». Čakajo ^ laaimir s su^ v i j	j % jo še tekme z S. Vito in finalna z bancari;; nato. Še preden jo jemo^u, se ,e^ ki se bo igrala najbrž dne 18. aprila, na'jevju odmotala vrv in granata je eKs-trsteniškem igrišču. Gotov sem da bodo' plodirala ter nesrečnega otroka nuao ----i; vo« n« vsui ranila na več delih telesa. Na S eljonskem leži sploh Se mnogo streliva, ki je razstreseno povsod.
— Krompir smo poaadili. Žito se nahaja v dobrem stanju. Zadnji dež je prišel zelo prav in bo — upamo — - , . TT1.	.. .. - ugodno vplival na naSe prve pridelke.
Kot sem omenil je «rfjhc» razveljavila že	. Spio§no zelo žilav, de-
dobljeno zmago bancarov vsled česar bo-	^ ijubi domačo
mo zamogli prisostvovati se zanimivim la^n m priaen	wr ^ .
tekmam med bancari. - S. Vito, Val S. Vi- zemljo z vsem svojim srcem, dasi mu
ValaSi napeli vse sile da zaznamujejo vsaj častni goal.
S. Vito najmlajša četa sestavljena večinoma iz novincev ki pa so jako žilavi. V njih četi se odlikuje zlasti vratar, kateremu ni lahko zabiti.goal. Za letos pa ta četa ne prihaja v poštev.
to, in finalni bancari — Val. Izid pa je že danes popolnoma gotov in to vsled prevelike razlike posameznih čet in njih jakosti.
Četa zmagovalka mora nato tekmovati
vrača le redkokdaj njegov trud v isti meri, fcakor bi bilo potrebno za vsaj srednje dobro Življenje. Radi tega si mora iskati zaslužka, da preživi sebe in družino. Na drugi strani pa tudi
NAGROBNE SPOMENIKE izdelujem in jih imam v zalogi. A. Suc, Dutovlje. 235
BABICA, diplomirana, sprejema noseče. Govori slovensko. Bodulich, via Madon-na del Mare 19/11.	471
IVAN KACIN, Gorica, P. Tommaseo 29 (Piazzutta), tovarna glasovir jev, harmonijev, orgel. Uglafievanje in popravljanje po najnižjih cenah, zajamčeno. Prodaja na obroke. Cenik brezplačno.	365
BABICA, izkušena, sprejema noseče. Via Chiozza 50, pritličje.	4ti2
ŽENSKA za pomivanje posode se išče za par ur dnevno. Gostilna, Valdirivo 20.
_467 J
MIRCDILNICA, dobro vpeljana, na prometnem kraju, se proda radi bolezni. Kavarna XXX ottobre, Mahnič	468
n-1 lactnem ieriSču Mislim da načeluje Četi ueia ziuuguv	X11 Kll	j.,«*	--------
Bene ved ki pa se želo rad poslužuje težkp furlansko zmagovalko, nato z zmagovalko a gledati, da iztisne iz zemlje prav Yn j is e d U kuje vrati StojaA, nada-1 v «girone Veneto» nakar se bo vršila final- yge mu more daU. V tem oziru pa Renko, Pečnik, Cernigoj Pavletič in na tekma v Torinu.	a. jv	.----------^^ o« Pnsphnn
igre Ije
Iz triaSkega iivlienia
Raje v smrt nego v zapor.
Vzroki, radi katerih si ljudje dandanes strežejo po življenju, so sicer zelo različni, premnogokrat prav ničevi, a takšnega, kakršen je včeraj dovedel do skrajnega obupa 18-letno Giorgino Ra-danik, stanujočo v ul. Concordia št. 25, je pač1 težko najti v žalostni kroniki samomorilnih poskusov. Nedavno je bila Radanikova radi prestopka žalitve in psovanja obsojena na globo v znesku 100 lir, oziroma — v slučaju neizterljivosti — na pai- dni zapora. Rok, tekom katerega je bilo treba plačati globo, je potekel včeraj. Radanikova pa ni imela denarja, zato se je zbala, da bo morala v zapor. Njen strah pred zaporom pa je bil tako velik, da se je hotela umakniti kazni z begom — na oni svet. Okoli plodne se je podala k neki svoji prijateljici, stanujoči v ulici Rivo št. 34, stopila za hip v stranišče in tam izpila nekoliko jodove tinkture. Kmalu potem so ljudje prišli na sled njenemu obupnemu dejanju in poklicali na pomoč zdravnika rešilne postaje. Ta je Radanikovi izpral želodec, nato jo je dal prepeljati v mestno bolnišnico, kjer ho po mnenju zdravnikov okrevala v kakih 10 dneh.
Jodova tinktura — zdravilo za srčne rane
Pravijo, da za srčne rani ni zdravila. Toda 20-letna Amalija Macor, stanujoča v Rocolu - Settefontane št 130, je oči-vidno drugačnega mnenja. Hotela je ozdraviti svoje srce, ki so ga ranile ostre Amorjeve pušice, z jodovo tinkturo.
Sinoči okoli 19. ure je v svojem stanovanju izpila neznatno količino tega zdravila. S tem pa seveda ni potolažila srčnih bolečin, temveč si je nakopala še telesne. Teh jo je kmalu potem rešil zdravnik rešilne postaje, ki so ga domači poklicali na pomoč. Ker je bila z izpranjem Želodca odstranjena vsaka nevarnost za njeno zdravje, je bila deklica na željo domačih prepuščena domaČi oskrbi.
Hude posledice padca
53-letna Katarina Sferza, stanujoča na Greti zgornji št. 460, se je včeraj zjutraj odpravila z doma, da ponese nekoliko zelenjave na trg. Medpotoma jo
si imamo še mnogekaj očitati. Posebno !bi bilo pripomniti, da sadimo še vse
.Dl DUO pnponuuu,	aoAiimv
je pa doletela huda nezgoda, ivo je z J)remalo koristnega drevja, posebno pa jerbasom na glavi korakala po strmi 'mury
stezi nedaleč od domače hiše, se ji je}	AJBA V KANALSKI DOLINI
spodrsnilo in padla je tako nesrečno;	^
vznak, da je radi močnega udarca v j **[**eZdTni So potrebno napra-glavo obležala napol nezavestna. Zdrav i v-j. konec onemu stanjuf v katerem se je nik rešilne postaje, ki je bil telefonično nahaja]tt naša občina, ker so jo zadnji žu-poklican na lice mesta, je ugotovil, da pan s svojimi svetovalci tako daleč zavo-ima Sferza pretresene možgane in naj- ziii. Malce srečnejšo roko bi pa že lahko brž tudi počeno črepinjo. Nesrečna imela oblast pri izbiranju komisarja, kot žena je bila prepeljana v mestno bol- jo pa je imela s tem, da nam je postavila nišnico, kjer so jo sprejeli v kirurgični,
oddelek, varno
Njeno stanje je Razne nezgode.
T,,.*™ tvp Kot se vidi, je že prišla prefekturna pi ecej Iie- obJast do spo2nanja, da se je kruto prevarila s tem, da je izbrala takega občinskega komisarja za Ajbo. Nevolja vsega prebi-
Pri delu v novi palači, ki jo grade v ulici valstva stalno Portici di Chiozza, je včeraj pop. ponesrečil čemo za danas
54-letni podajač Matevž Tessoni, stanujoč vrelo od ^	♦ P<£
v ljudskem prenočišču v ulici Gozzi. Ko je zlvljemo V™to2no	.P™*®1'
s samokolnico prevažal gramoz za beton, Čimprej napravi redIv
se je spotaknil, padel ter si pri tem le v korist-jUgJedu drfave mpatše m nogega
iz pahnil levo nogo v stegnu in zadobil drugega. Aretacija_ mlekarja ^anca Vei^
precej hude poškodbe po spodnjem delu konja, ki pa je bil takoj!
života. Siromak je bil pVepeljan v mestno dalje težke neosno™e ^to^ proti nek-
bolnišnico, kjer bo moral ležati kakih 14 danjemu tajniku Francu Gerbecu, za ka-BoiuiBuitu, ivjci w	, tere bo kot upamo Gerbec kmalu dokazal,
- V ladjedelnici S. Marco si je 19-letni da so neosnovane in	gg
težak Ivan Flego, stanujoč v Rocolu, včeraj j povečalo napetost med ljudstvom in komi-opoldne pri padcu z višine par metrov zlo- { sarjem Pipanom.	_	__
mil desno nogo. Zdravi se v mestni bolniš- Upamo da bo > sk<^ajSnja prei niči, kamor je bil prepeljan z avtomobilom Ucut mesto^ogn^da™ rpšilne no^taie	i za komisarja, da občini preti pod njego
-VČPerajpoiK)ldne je prišel iskat po- vi m komisarjenjem te moči v mestno bolnišnico 24-letni klepar ter da se bo z njegovo
Viktor Kemich, stanujoč v Rojanu-Moreri j zopet mir v občino ter tudi več reda v ob
8t. 299. Mladenič je v Jsoli, kjer je stavil činsko upravo	otsffl.nP « naorošen
strešni žleb pri hiši inž. Olianija, padel z citelj PavšiČ, ki pa ostane, je naproSen,
V KANALU je bilo pred dvema tednoma ukradeno iz šolskega poslopja skoraj novo kolo, znamka Atena, Št. 92490. Najditelj je naprošen, da javi eventuelne podrobnosti I. Kr. Baudažu v Kanalu ob Soči, za kar dobi nagrado. _4G9
TRGOVSKA POMOČNICA z večletno prakso, vešča vseh trgovskih del, zmožna slovenskega, italijanskega in nemškega jezika želi spremeniti službo takoj ali pozneje. Ponudbe naj se pošljejo pod «Resnost» na goriško upravo.	470
PRSNI SIRUP priporočljiv proti kroničnemu kašlju in bronhijalnim afekcijam. Steklenica za odrasle L 7.50, za otroke L 5.—. Dobiva se samo v lekarni Castel-lanovich, Trst, Via Giuliani 42.	389
VELIK TURIŠTOVSKI HOTEL na Gorenjskem, moderno opremljen, z vrtom, nasadom in lepimi gospodarskimi poslopji se veled bolezni poceni proda. Ponudbe pod šifro «Planina» na upravništvo. 466
POMLADNO ZDRAVLJENJE. Smilojod
Trpoški sok izdelan v lekarni Gastella-novich, Trst via Giuliani 42, posebno priporočljiv za starejše proti poapnenju žil, revmatizmu in vsem drugim boleznim, ki izhajajo iz krvi, ker vsebuje joduro in je vsled tega izborno čistilno in kre-pilno sredstvo. Popolno zdravljenje 6 steklenic. Steklenica stane L 11. Dobiva se samo v lekarni Castellanovich.	372
Centralno posojilnica v Gorici
registrovena zadr. z omej. zavezo vabi k
ki se bo vršil
v četrtek, dne 15. aprila 1926, ob 10. url dopoldne v zadružnih prostorih
s sledečim dnevnim redom :
1.	Poročilo načelništva.
2.	Poročilo nadzorništva.
3.	Čitanje revizijskega poročila.
4.	Odobritev letnega začuna za leto 1925, razdelitev dobička, in določitev višine obresti glavnim deležem.
5.	Volitev načelništva,
6.	Volitev nadzorništva.
7.	Slučajnosti.
(425)	NACELNIŠTVO.
VODA «DELL'ALABARDA» PROTI IZPADANJU LASI. Vsebuje kinin in je vsled tega posebno priporočljiva proti prhljaju in za ojačenje korenin. Steklenica po L 6 se dobiva samo v lekarni •Castellanovich« Trst, Via Giuliani 42.	357
BABICA, avtorizirana, sprejema noseče, Govori slovensko. Slavec, Via Giulia 29.
290
SIVINOZDRAVNI&KA SREDSTVA proti vsaki živalski bolezni se dobijo v lekarni Castellanovich, Trst, Via Giuliani 42 387
BABICA, avtorizirana, diplomirana, sprejema noseče. Adete Emerschitz-Sbaizero, Farneto 10 (podaljšana Ginnastica), lastna vila, telefon 20-64.	220
lestve ter se pri tem pobil po levem očesu Iz tatinsktfla dnevnika.
83-letni Karel Suša, vratar hiše št. 18 v ulici Settefontane, je hranil doma v skritem predalu 15 lepih rumenih cekinov, ki so predstavljali vrednost kakih 1500 lir. Zdi se da starec ni znal varovati tajnosti o zakladu, kajti včeraj je prišel k njemu neki mladenič, ki je trdil, da je uslužbenec mestne plinarne ter da mora pregledati Števec za plin. Suša je pustil mladeniča za hip samega, a pozneje je to neprevidnost bridko obžaloval. Ko je neznani mladenič odšel, je starec z veliko žalostjo ugotovil, da je majhni zlati zaklad izginil; z zlatniki vred je izginila tudi zlata verižica, vredna 80 lir. Suša je javil tatvino orožnikom.
— Ko se je H3-letni svetnik špedicijske firme «Adriatica» Leopold Popper predvčerajšnjim vozil s tramvajem proti Sv. Andreju, mu je neznan žepar izmaknil iz telovnikovega žepa zlato uro in verižico v skupni vrednosti 3000 lir. Popper je javil tatvino na bližnjem policijskem komisari-jatu.	_
da se drži svojega poklica in da povzroča malo manj sitnog® soobčinarjem. I za njega bo to bolje I
Konjski Utovi.
Zopet smo doznali, da je bil ukraden k on i, to pot posestniku Ivančiču Josipu v Snežatnem hšt. 63. O tatovih ni nobenega sledu. Ni dolgo, ko so ukradli tatovi konje v Fojani, na Kamnem. Lahko trdimo, da morejo biti to eni in isti zlikovci. Kakor so se svoj čas gotovi tatovi specijalizirali na pršute, klobase, sploh na delikatese v Vrtojbi, kakor so še dandanes specijalisti v tatvinah bakrene žice in sicer od šem-peterske postaje do Rihemberga, tako se zdi, da se bavi posebna družba s konjsko tatvino. V vseh treh sluCajih se je posrečilo tatovom, da so zbrisali za sabo vsako sled in odšli s svojim plenom. Opozarjamo
SESALKO za vino, s skoraj novimi crvmi, proda po ugodni Quagliata, Gorica, via Salcano 21_ *35
ELIZIR CHINA. Jako okusen. Vzbuja teč-nost in je najboljše zdravilo proti želodčnim Šibkostim in za rekonvalescen-co. Steklenica L 6.— Dobiva se samo v lekarni Castellanovich, Trst, Via Giuliani 42.	386
BABICA, diplomirana sprejema noseče. Via Madonnina 10/11	455
in m za
Proda sc takoj novo sezidan enonadstropen mlin s Šestimi mlinskimi kamni. Na 2 minuti oddaljenem in poldrugi hektar velikem vrtu v sredi trga se nahajajo temelji in predzidje za zgradbo turbine In velike električne žage ob Krki.
Mlin leži v neposredni bližini obsežnega gozda kneza Auersperga na Dolenjskem.
Načrti in zidivo že pripravljeni.	(374)
Ponudbe na Sploino gospodarsko sad rago v iuloitberku (Slovsnlla).
i lili ZflLOfifi KOLES 9
□	Kolesa po raznih cenah.	□
□	Preprodajalci! Predno nakupite drug e, B
□	obiščite naša skladišča in zahtevajte cene □
§ G. Milocti & C. g
g Trst, XXX ottobre 4 g
□(□□□□□□□□□□OODDODDOOO
(Dalje na IV. ttnni)
Vesti z Goriškega
Sklepi npravnega odbora vldemske pokrajine
iz seje dne 30. marca 1926. Zadeve, ki so se odobrile: Bovec: Stavbni red; dežela: Preosnova zavoda gluhonemnice v Gorici; Bovec: Družinski davek 1926; Črni vrh: Najetje dolga za poedinjenje dolgov; dežela: Načrt statuta za izpre-menitev goriškega kreditnega zavoda v furlanski kreditni zavod; Bovec: Obrtni davek 1926. Zadeve, ki so se odložile: čezsoča: Organski pravilnik.
Zadnji naši železničarji odhajajo
Te dni so dobili v Gorici in bližnjih postajah še preostali Slovenci-železni-Čarji premestitveni odlok za južne pokrajine Italije.
SOVODNJE
nat, izpraznjeval večjo granato, je ta nenadoma razpočila. Devetak je padel ves ranjen na tla. Zeleni križ, ki je bil takoj na licu mesta, ga je prepeljal v bolnišnico. Rane so težke, a oči niso pokvarjene, kakor smo mislili na prvi pogled in sodeč po ranah na obrazu.
KOBARID
Županstvo je izdalo dne 25. marca odlok, ki ureja prodajo kruha. Bil je skrajni čas, da se je uredila ta zadeva.
TOLMIN
Ustanovil se je v Tolminu ženski fašijo. Gospodične Devetakove so prve Slovenke, — ako so sploh Slovenke — članice fašlja in njegovega direktorija.
8ELA NA KRASU
Poglavje brez konca — to krvavo po-
Ko je 54-letni Devetak, zaposlen prijglavje našega ljudstva — je dobilo pre-tvrdki Padovi za izpraznjevanje gra-Jtekli ponedeljek svoje nadaljevanje v
Poslane4)
naznanilo
Naznanja se si. občinstvu, da se je odprla ta teden trgovina ■nfalrtir, blaga tm Molkov
Ida mom
pri Iv. Ima - Vrdala 1M7
preskrbljena z najboljšimi potrebščinami po konkurenčnih cenah. 424
Potrti neizmerne žalosti naaMnJamo vsem sorodnikom, prijateljem in zaaacem, da je aaia ljubljena soproga, mati in tašča
Marila UrbantK
sinoči ob 9. ari, po kratki bolesni, v 45. teta preminula.
Pogreb predrle pokofaice se bo vršil v četrtek, 1. aprila ob 5. ari popoldne iz bile žalosti t Bo-vedu (blizu Rumene kise).
BARKOVLJE, 31. marca 193«.
■—«— -----
joatp, soprog. Karla por. feaka, kći. Kadotf bi Ivan, sina.
Mrko Sinka, zet.	(426)
TVRDKA VIHOAGRARIA'
v Gorici, Piazza Vittoria (Travnik) 4
prodaja vrtna, cvetlična in travniška semena ter druge potrebščine za vinogradnike, sadjarje, živinorejce in Čebelarje.
Posebnost: mali posnemalniki za posestnike ln veliki za mlekarne
(oba Švedskega in nemSkega Izdelka.) Strokovajaiko sestavljene mešanice za stalne in menjalne travnike.
Sprejemalo se naročila za izvaljeno In neizvaljeno
seme sviloprejk. •M	JUST UŠAJ, lastnik.
Dobroznana
ČevlJamica Vodopivec
TRST - Via Rib ar ga št. 29 - TRST
naznanja cenjenim odjemalcem, da se je preskrbela za bližajoče se velikonočne praznike z navadnim in finim Obuvalom za niOŠkO, ŽNSkO in otfok*. — Vse blago se prodaja po konkurenčnih cenah. — Sprejemajo se naročila po men in popravila po najzmernejfib cenah.	t361)
TVRDKA
Trst, Via ddlc Toni 2 (vogal S. Lazzaro nasproti cerkvi Sv. Antona novega)
O prftHfcl velikonočnih praznikov dnovnl dohodi:
Izgotovljene obleke za moške in dečke, površniki, dežni plašči i. t d. i. t. d. Bogata izbera tu- in inozemskega blaga. Lastna prvovrstna krojačnica.
Oeleite si nato okna in nafte cene
PODLISTEK
JULES VERNE:
(40)
Skrivnostni otok
Hipen pogled je Ciru Smithu zadostoval, da je spoznal to ugodnost. Brez obotavljanja je stopil v ogromno odprtino, Harbert za njim, medtem ko se je že zmračilo.
Se so imeli pred seboj viSino 1000 čevljev, ki jo je bilo treba premagati. Ali so bile notranje stene kraterja prehodne? To se je dalo kmalu dognati. Na vsak način je inženir hotel nadaljevati pot n&vsgor, dokler se je pač dalo priti. Na srečo so tvorile notranje stene nekakšne podaljšane vijugaste hodnike, ki so nudili poloinejSo pot navkreber.
Vulkan se je zdel popolnoma ugasel; niti najmanje se ni ka4jlo iz njega, noben pla-menCek se ni videl iz strašne globine. Ni bilo čuti podzemeljskega bobnenja ne najmanjšega stresljaja, ko sta stala ob žrelu, ki je segalo morda do zemskega drobovja.
Tudi zrak iz kraterja ni razSirjal nikakega vonja po žveplu. To je bilo več kakor mirovanje, to je bila slika docela izumrlega
ognjenika.
Poskus Cira Smitha je kazal biti uspešen. Cim više sta se s Harbertom vzpenjala po notranjih stezah navkreber, tem bolj se je širila odprtina kraterja pod njima. KroŽnati nebesni izrezek, ki so ga stene žrela začrtavale, se je vedno bolj širil. Po vsakem koraku, kj. sta ga popotnika napravila, sta zagledala na obzorju novo zvezdo. Jasno so se lesketala krasna ozvezdja južnega nebesnega svoda: na nadglavišču vid jemajo€i Anataves v škorpijonu in zraven njega B-Centaura, ki je najbližja premičnica našemu solnčnemu sestavu. Kakor se je krater Siril, tako so se pokazala ozvedja Ribe, Južni Trikotnik in skoraj natančno na južnem tečaju lepi Južni Križ, ki nadomestuje na južni polobli nafio severnico.
Bilo je okrog osme ure, ko sta Cir Smith in Harbert prispela na vrh gorenjega grebena.
Seveda se je medtem že toliko stemnilo, da je njun pogled segal kvečjemu kaki
dve milji daleč. Obdaja li ocean od vseh strani to neznano zemljo, ali pa se na zapadni strani drži kake celine? Tega ni bilo mogoče še dognati. Ravno v tem tre-notku je vstajal na obzorju temen oblak, ki je povečal mrak na zapadni strani, in oko ni moglo razločiti, če se nebo in voda v nepretrgani črti dotikata.
Tedaj se je na oni strani obzorja hkratu zasvetil svetlobni trak, ki je vedno nižje padal, čimbolj se je oblak dvigal. Bil je prvi krajec meseca, ki je ravnokar zahajal. Njegovi žarki so baš zadostovali, da so obsijali neoblačno obzorje, ln za trenotek je videl inženir, kako se j« njegov migljajoči odsev odbijal na vodnem površju.
Cir Smith je popadel mladeniževo roko.
«Na otoku smol* je rekel z resnim, skoraj svečanim glasom, ko Je zadnji odsev utonil v valovih.
ENAJSTO POGLAVJE.
Pol ure pozneje sta bila Cir Smith in Harbert zopet v taboriKo. Inženir je povedal tovarišem, da Je zemlja, kamor jih je usoda vrgla, otok, ln da bodo jutri sklepali o nadaljnjem. Nato al Je vsakdo izbral
primerno ležišče v kamenitem brlogu, 2500 Čevljev nad morjem, in «otoČani» so mirno prespali noč.
Zjutraj 30. marca so pozajtrkovah pečenega tragopana, nato je inženir sklenil, da se povzpne vnovič na ognjenik. Hotel si je natančneje ogledati otok, na katerem jim je bilo morda usojeno živeti do smrti, če je bil zelo oddaljen od drugih zemelj, ali pa če je ležal daleč od plovnih cest, ki so vezale otočja Tihega oceana. Takrat so spremili vsi tovariši, ker tudi rije je mikalo, ogledati si otok, ki jim je imel v bodočnosti nuditi vse življenske potreb-ščine.
Bilo je okrog sedme zjutraj, ko so Cir Smith, Gedeon Spilett, Harbert, Pencroff jn Nab zapustili prenočišče.
Vsi so se sprijaznili s sedanjim položajem. Bili so samozavestni, toda pripomniti je treba, da je bila ta samozavest drugačna pri Ciru Smithu. Inženir je čutil v sebi sposobnost, iztrgati tej divji naravi ▼se življenske potrebščine zase in za tovar riše, njih pa ni skrbelo, ker Je bil pač z njimi Cir Smith. To razlikovanje je lahko razumeti. Zlasti Pencroff, ne bi nikoli več obupava!, tudi če bi se zna&l s Čirom
Smithom na goli skali, odkar je inženir preskrbel ogenj.
«Bah! je rekel, prišli smo iz Richnionda brez dovoljenja oblastnij, ni vrag, da hi večno ostali na tem mestu, kjer nas nihče ne pridržuje!"
Cir Smith je ubral isto pot kakor prejšnji večer. In tako so šli po stopnišču med obema kopama ter prišli okrog gorrnje kope do stranskega Žrela.
Vreme je bilo krasno. Bleščeče solnre je vzhajalo na obzorju in pozlatilo s svojimi žarki vzhodno stran gore.
Stopili so v krater. Bil je takSen, kakor si ga je inženir v poltemi predočeval, t. j. podoben velikanskemu lijaku, ki se je dvigal do višine 1000 čevljev nad planoto in se proti vrhu bolj in bolj širil. Pod stranskim izlivom so se vili debeli in široki toki lave in so tako zaznamenovali pot izl»ru-banih snovi do nizkih dolin, ki so pre-hrazdovale severni del otoka.
V notranjem pobočju kraterja, katerega strmina ni presegala 40 do 50 stopinj, niso naleteli na nikake ovire. Še so našli s!«-dove silno stare lave, ki so se prvotno izlivali bržkone črez rob kraterja, dokler niso našli Izhoda v stranskem izlivu.
V Trstu, dne i. aprila 19ZB.
tem potom vas nato poeeatnike. na] bodo tisto, ko sem
previdni in n*J takoj namenijo tako tatvino oblastem kakor tudi Časopisju. Časopis raznese fte drugi dan po celi deCeli jjrest o ukradenih konjih, o njihovi kakovosti, barvi, posebnih znakih. Vsako odla-faa|e v tem ostra |e lahko salo neoda-polnOi Tatovom se omogett beg in tna?« Cen je ukradenih konf,
, Čutimo pa tudi dolžnost oposortti H-Jftmako prefekturo, da vpliva na podioine ■oUetiske oblasti, da dalje Saša vztraja jo pri Iskanju konjskih tatov. Ljudstvo, posebno živinorejski posestniki po celi detel! so zelo vznemirjeni, ker so vse tatvine ftivall zadnjih Časov ostale zavite v temo. Zlikovci, opogumljeni na ta naCin, postopajo vedno bolj drzno. Kot smo dobili sporočila iz nekaterih krajev, peljejo baje sledovi ukradenih konj doli globoko v Furla-nijo. Dobro bi bilo, da bi oblasti strogo pažnjo obrnile na nekatere furlanske trge, ako ne bi morda tamkaj zasledile tatov.
Pa tudi na razne ciganske tolpe, ki se nemoteno klatijo po deželi, bi se moralo strožje paziti in če le mogoče pregnati iz teh krajev.
Za sedaj stoje varnostne oblasti v naših krajih pred dvema dosedaj nerazrešenima vprašanjema:
1.)	Kdo so oni neprestani zlikovci, ki redno skoraj teden za tednom skozi dolge mesece kradejo telefonsko in telegrafsko žico med Šempetrom in Prvačino?
2.)	Odkod prihajajo oni drzni tatovi, ki sedaj v Gorah, sedaj v Brdih ali pa v vipavski dolini kradejo kmetom konje?
PRVAČINA
Na velikonočni pondeljek t. 1. priredi prvaški »Dramatični krožek» v prostorih (gledališke dvorane komedijo v štirih dejanjih «SVET», katero je spisal znani srbski pisatelj Branislav Nušič. — Komedija
Ie zelo poučne vsebine, obenem pa za-►avna, gledalec jo uživa v napetem pričakovanju od početka do konca dejanj. Žal pa je med našim ljudstvom do sedaj še malo poznana, radi svoje težke vsebine in komplicirane scenerije nI mogla še prodreti do navadnih ljudskih odrov. Naš krožek, kateri je podal ljubiteljem drame že toliko lepega, se sedaj z vso vnemo pripravlja, da nam poda tudi to kolikor mo-, go6e tehniško dovršeno.
Pisatelj nam kaže v tej igri v satirični obliki, kam privede usoda posameznika kakor tudi družino, ako posluša takozvani «svet».
Zato se pozivljejo ljubitelji drame, da nas tudi to pot ne pozabijo posetiti, za kar se ne bodo kesali.
Med odmori kakor tudi po igri bo svirala domača godba razne koncertne komade, tako da se bo vsakdo prosto zabaval do polnoči.
K obilni udeležbi vljudno vabi «Krožek»,
RIHEMBERK.
Naše nar. gdč.ne: Vidmar L., Sever Valerija, Sever Roza, Zgonik Rafaela ter gospoda Hmeljak Mirko in Mihelj Josip so nabrali za podružnico šolskega društva pri Sv. Ivanu 145 kg krompirja, 11 kg ječmena in 50 kg fižola. — Darove so poklonili sledeči: Škrbci: Hmeljak Josip 29
4	kg krompirja, Ivan Jazbec 5 kg krompirja, Helena Vidmar 2 kg fižola, Skrbeč lustin 9 kg krompirja in 3 kg fižola, Skrbeč Alojzij 3 kg turščice, Lisjak Alojzij 4 kg krompirja, Amalija Abram 1 kg fižola; Mesari: Pavla Pavlin 7 kg krompirja, Ben-ko Vekoslav 5 kg ječmena, UršiČ Jožefa
5	kg krompirja, Benko Anton 5 kg krompirja, Vidmar Franc 10 kg krompirja, Vidmar Jožef 3 kg krompirja, Vidmar Jožefa
1	kg fižola, Birsa Mirko 1 kg fižola, Pavlica Anton 1 kg fižola, Mihelj Alojzij 1 četrt kg fižola, Pečenko Antonija 6 kg krompirja, Cebron Josip 10 kg krompirja, Turk Peter 4 kg krompirja, Hmeljak Andrej 2 kg fižola, Vidmar Marija 2 kg fižola, Lisjak Leopold 4 kg krompirja in 3 kg fižola, Mrevlje Josip 2 kg fižola, Lisjak Stojan 4 kg fižola; Pedrovo: Mihelj Josip 4 kg fižola, Gregorčič Franc 1 kg fižola, Besednjak Fr. 1 kg fižola, Besednjak Jurij 13 kg krompirja, Jogan Fr. 2 kg fižola, Besednjak Ivan 2 kg fižola, Kodrič Fr. 1 kg fižola, Mihelj Mihael 1 kg fižola, Colja Ivan 3 kg krompirja, Mihelj Josip 3 kg krompirja in 2 kg fižola, Žerjal Josip 1 kg fi-feola, Zerjal Anton 1 kg krompirja; Cvetrož: PiSčanc Fr. 8 kg krompirja, Birsa Fr. 11 kg krompirja, Piščanc Anton 5 kg fižola, Pi-ščanc Angela 1 liro; Vidmar Mirko 2 liri; Piščanc Ivan 3 kg in pol ječmena; KodriC Stanko 1 kg fižola; Furlan Josip 4 kg krompirja, Pavlica Fr. 2 kg fižola in 1 liro, Vidmar Mihael 2 kg fižola, Zerjal Josip 2 kg fižola, Sever Ivan 8 kg krompirja in
2	kg fižola, Zgonik Fr. 8 kg krompirja in 2 kg in pol ječmena. — Kmet. Gosp. zadruga L 6.80 in potrebne vreče. OdpoŠilja-tev je stala L 10.80. — Ta dar je bil poslan na ime g. Vinka Trobec, učitelja pri Sv. Jvanu. Vsem zavednim darovalcem in vrlim nabiralkam in nabiralcem bodi izrečena na tem mestu najprisrčnejša zahvala. ^Posnemajte vrle Rihemberžane.
IDRIJA OB BACI
Izobraževalno društvo na Idriji ob BaCi uprizori na velikonočni pondeljek, t. j. 5. aprila ob 3. uri popoldne v prostorih gospoda Ignacija Kovačiča ljudsko igro «Na dan sodbe» z deklamacijo in petjem. Med odmori bo sviral »Tamburaški zbor» iz Podmelca. Po končani igri bo šaljivi prizor •Tihotapci«. Ker je igra že po vsebini zelo lepa in se bodo tudi igralci potrudili, da bodo svojo nalogo kolikor mogoče dobro izvršili, upamo, da nas bo slavno občinstvo počastilo z obilno udeležbo. Prireditev se bo vršila tudi v slučaju slabega vremena.
nih dni v prirodi božji, t svojem Življenju
§a Se posebej I Ker sem bil namenjen do Lucije In do Tolmina, sem se oborožil s ^ftfrlfcnm In s svojim starim kožuhom, pa sem se dobre pol ure pred dohodom tr-taikega vlaka Isprehajal pod streho nad peronom In mrzlično pričakoval dogodkov na dolgem potovanju. Pa me nagovori znanec: (Glejte, glejte, g. —1—! Kaun pa Vi v tako podjetnem razpoloženju? Ze zopet na izprehodf* «Na potovanje, gospod sosed t»
—	a Ohol* d6 on, jas pa samo: «Mhmt» — ,2e kam daleč, kaj ne?» — «Mhm, g. sosed, v tolminske hribe 1» — «Ohoho, g. —i—1» — «Po važnih opravkih?« — «Fo jako važnih, celo: Ženil bi se!» mu tibp in zaupno povem. — «Ohohoho!» se začudi sosed in poprašuje dalje: «Kdaj pa£*> — «Enkrat po Veliki noči, Ce bo moči.» — «Gotovo ste si izbrali kako lepo mlado vdovo 7» — «Tisto pa ne, ker moj prijatelj Polde v Idriji poje, uči in svari, Stečka pa piska na orglice, ki so stale 40.000 kron na Dunaju: «Ne jem!ji vdove, ne jemlji vdove
—	vdove so zmir' žalostne!* Se tega bi se hotelo, da bi mi kdo ves dan.vekal ln tulil po hiši, ko sem rad zmiraj vesel, vesel.» — «Pa vzemite mlado!» — «Pa ne, ker o takih poje isti Polde: «Ne jemlji mlade, ne jemlji mlade — mlade so zmir' ofrtne!» Kaj bi s tako, ki bi zdevala vse nase in bi še mene silila, da vsakih osem dni preob-% lečem srajco in ovratnik! Kam pa pridem?!« — Kakšno pa, zlomka?« — Na to mu ves žalosten odgovorim: «Ko bi jaz vedel to!» — Rečem Vam, prijazni čitatelji, da mora takšno ljubeznivo, povsem nesebično zanimanje človeka ogreti notri do obisti. — «Vrhtega», pripovedujem radovednemu sosedu dalje, Vam nekaj zaupam, ako mi trdno obljubite, da tega ne boBte prav nikomur povedali: V loteriji sem zar del!» — »Čestitam, Cestitam!» — «Hvala lepa!» — «Pa ste dosti zadeli? In kako je to bilo?» — «Le poslušajte, gospod sosed: Slavni prerok v takih zadevah je vendarle g. Torracca. On mi ie svetoval tri številke, za katero uslugo ni zahteval več nego 15 lir. Jaz sem številke lepo po redu stavil na vse kraje, kar me je stalo borih 8 liric. Zadel sem ambo, pa mi je prijatelj Marc v Semeniški ulici izplačal zgoditek 12 lir. — Tako sem za danes zopet na konju in ne prašam ne po doti, ne po premoženju. Čemu neki?! Manj ko Človek ima, večji mir ima pred davCnim iztirjevalcem. Lep preP govor nas uči: Cantabit vacuus coram latrone viator — Reven popotnik in suh bo v pričo tatov Še prepeval.» — «Vi ste velik filozof«, me pohvali sosesL — «Pa to veste Šele danes?« ga prašam in skočim v voz. Ko sprevodnik zabriaga in Vlak zažvižga, se nebo zjasni in v Čistih obrisih zašije j o zgodovinski hribi nad Gorico in nad Solkanom, junaki pa, ki so branili to pusto skalovje, počivajo v dolgih vrstah ob zeleni Soči. Visoko se vrdiguje spomenik z napisom «Ich hatt' einen Kameraden...» Kar strese me, ko vidim neštete ^rotKj.e, iz kterih poganja prvo pomladansko zelenje. Trije, štirje vojaki pulijo plevel, z ljubeznijo urejajo te tihe grobove, ne delajo prav nobene razlike med enim in
drugim.	_	« . •
Pred solkanskim mostom zaškripljejo zavore, vlak vozi počasi in previdno, ko da išče primernega prostora, da skoči v zelene valove. Ko pa prileze na levi breg, zavriska samega veselja. Še jaz se oddahnem: moj Bog, kdo se bo o tem letnem Času kopal v mrzli Soči in pomnožil svoje revmatizme za toliko in toliko odstotkov! Delajo pa priprave za obnovitev tega mosta v nekdanji obliki in lepoti. Drugih posebnih dogodkov ni bilo; le tega nisem ra^ zumel, da je neki sopotnik na vsaki postaji zijal skozi okno — bil je očividno prvič v teh lepih krajih — in me pred Kanalom radovedno praša, kdaj da pridemo v Solkan. Čudil se je, ko sem mu povedal,
vodja, sila dober Človek s skromnim priimkom kot Jas, kadar se moram s svojim pravim imenom podpisati na kaktnl menici, se potoži, da so izvestni krogi upri-sorili «run» na ta cvetoči denarni zavod in da stranke vsdlgujejo svoje vloge in vložice. Ko ml pove še smešne in niče ve razloge tega «runa», sem obžaloval, da nlr sem kupil mazila za rast lasi, da bi si jih mogel puliti v svoji veliki ogorčenosti in globoki žalosti... Mejdulka, cepimo se v politiki, y kulturnih in gospodarskih pra-šanjih, povsod rušimo, mesto da bi zidali, pa se čudimo, da ni vse tako kot bi moralo in moglo biti! Rečem Vam, da ne zaslužimo, da bi se nam boljše godilo. Na srečo ima ta denarni zavod toliko sredstev, da celo v današnji denarni krizi izplačuje vse vloge brez odpovednega roka, pa so še meni ponujali moje kapitale. Pa jih nisem dvignil, obžaloval sem le, da nisem mogel pripisati svoji vlogi vsaj 0000. — Popolnoma mirno bi spal ali pa se iz-prehajal, kakor bi že naneslo, ali «Bog zna, za što ni dao kozi dugog repa«. — Tav-žent petelinov, zabredel sem v politična pra5anja, v katera se razumem kot «zajec na boben« in prosim, da mi tega ne jemljete v zlo.	(Dalje prih.)
Iz triaike pokrajine
MABREŽINA.
Praznovanje sedemletnloe fašizma.
Tudi pri nas so preteklo nedeljo fašisti praznovali sedemletnico. Ker so bili zjutraj večinoma vsi na slavnosti v Trstu, se je lokalna slavnost pričela proti 4. uri popoldne na trgu pred cerkvijo. Slovesnost je otvorila domača godba s par običajnimi komadi, nakar je pričel slavnostni govor. Na balkonu Pertotove hiše je govoril tukajšnji politiCni tajnik fašja g. Foggia, ki je v svojem obširnem govoru na dolgo in široko razlagal delovanje fašizma v vseh mogočih panogah. Dotaknil se je tudi lokalnega razmerja med Slovenci in Italijani. Izjavil je, da je njihov namen delati za mirno sožitje med tukajšnjimi vaščani. Tu ga pa moramo opomniti, da teh fraz smo slišali že več ko preveč, le dejanj noče biti. Do sedaj sicer nismo imeli prilike se pritožiti, ker so se gospodje v fašju kolikor toliko korektno držali proti nam. Zdi se pa, da novi odbor, ki je bil pred par tedni izvoljen z g. Foggfo in Glghiottf-jem na čelu ne bo nadaljeval prejšnjega delovanja fašja, kajti teh par tednov kar deluje je že pokazal, da bo pihala tam drugačna sapa. Upajmo pa vendar, da bo g. Foggia, ki je baje tudi kandidat na poteštatovski stolček, nekoliko preštudiral naše razmere ter se po njih ravnal, ker le na ta način bo dosegel mirno sožitje v vasi.
Po njegovem govoru se je razvil sprevod z godbo na čelu po vasi ter se potem vrnil spet nau-trg, kjer se je slavnost končala.
Gospodarstvo.
SEMENA IN KMETIJSKE POTREBŠČINE Tržatka kmetijska družba v Tista Ima v
: krmske pese rdeče Manut, rumene in rdeče Ecsendorf, mirne sa krmo, korenjCek za juho, izbrane vrste graha kumarce, kolerabe karftjole, zelja, melancane, majarona, paradižnikov, solatne pese rdeča, paprike, redkvice, špinače, vrzot, in velika izbera svežega cvetličnega semena v barvani h zavitkih. Semena peteršllja.
Vsa gornja semena so sveža ln zajamčena, dospela lz Nemčije.
Trave In detelje!
Deteljne vrste, kakor domačo, ali šatjer-sko deteljo in lucerno imamo zajamčeno brez predenice, ker jo sprejemamo le s spričevalom o analizi.
Umetna gnojila.
Mešanico za krompir, sestavljeno iz 55.— kg. superfosfata, 30.— kg kalijeve soli in 15.— kg. amonijevega sulfata, po L 80.— za 100.— kg. Na zahtevo se dobi tudi drugače sestavljena mešanica — cenejša ali dražja. Razen tega imamo v zalogi Tomaževo žlindro, superfosfat, kalijevo sol in amonijev sulfat v vsaki množini.
Bazno vrtno In poljsko orodje, pluge, sla-moreznlce Itd.
ftkropftlnice originalne «Vermorel» in drugih znamk.
Flužne glave za lesene gredlje so nam začasno pošle, a jih dobimo v najkrajšem .Času.
AzoL Sredstvo za pokončavanje rastlinskih škodljivcev.
Novodospelo blago. Te dni smo prejeli:
Čilski soliter, sveže seme triletne detelje in lucerne ali večne detelje, laneno seme, lesene grablje, škropilnice znamke «Ver-morel« in «Ferrari», cepilno smolo, prah Caffaro in drugo ročno orodje.
Tržaška kmetijska družba r Trstu uL Tone blanca 19 Telefon 44-30.
r
Zobozdrafnik
Med. D. dr. D. SordoC
specijalist za ustne In zobne bolezni
perfekdjonlnin na dunajski kliniki
ordinira v TRSTU Via M. R. Imbrlanl 16.1, (prej Via L fiiovaonl)
Od d-12 In od 3-7 321
S5g

KRONE
po L 2.10 komad
Zlato, briljante, platin. ZO-Ms zlate komade
kupuje in plačuje po najvišjih cenah
Albert Povh — urarna Trst« Via Mazzinl 46 318
Knllievnost in umetnost
Tretji zrezek Zbranih spisov Ivana Cankarja. Uvod in opombe napisal Izidor Cankar. V Ljubljani llfc. Založila Nova založba. Str. 408. — Knjiga, ki je izšla na cvetno soboto, obsega Cankarjeve spise iz 1. 1900. in 1901, in sicer dve drami («Jakob Ruda» in «Za narodov blagor»), novelo «Popotovanje Nikolaja Nikiča», ki je svoj čas izšla v Slovenski matici, ter črtice pa kritike in polemike, ki so bile tiskane v «Slovenskem Narodu», tržaški «Slovenki» in dunajskem listu «Der Siiden». Leposlovni spisi tega zvezka predstavljajo duševno enoto in celoto ter nam predstavljajo Cankarja kot bojevnika proti osebno-nravni, literarni, politični pokvarjenosti; ta značaj njegovega dela in njegovo vlogo v tedanjem slovenskem kulturnem življenju je Izidor Cankar v uvodu tudi teoretično osvetlil. Cankarjeve kritike in pole-
Borsna poročila,
DEVIZB:
Trst, 31. marca AratUrdam od 992.— do 1000 — Belgija od 69.— do 92.—, Pori« 85 75 do 85.2n London od 120.82 do 120.92 ; New York od 24.77 do 24.87; Španija od 349.— do 352.— ; Srlca od 473.— do 480,— ; Atene od 33.50 do 33.50; Berlin od 590.— do 594.— ; Bnkaroftt od 10.— do 10.50 Praga od 73.60 do :3.9u: Ogrska od 0.0347 do 0.0350; Dunaj od —.850 do —.353; Zagreb od 43.70 do 43.85.
Reoeg^jako obveznice 70.80.
VALUTE:
Trst; 31. marca. Avstrijske krono od 0.0349 do 0.0363 : dinarji od 43.30 do 43.75; dolarji od 2170 do 24.85; novci po 20 frankov o<l 93.— do 97.— funt Sterling od 120.70 do 120*6.
Vipavsko, istrski refošk in kraški teran.
debelo in za družine VSale XX sefttem.,
ft»ra 94 (prej Acquedotto) na drobno in za družine Via Giulianl 32. Telef. 2-41
91
Adria cevISi
<i
trgovina GORICA — Corso Verdi 32 Posebnost: Velika zaloga raznih Čevljev za sport
Harodoa tiskarna združena s knjigoveznico
GORICA — Via C. Favetti 9.
Narodna knjigarna združena s papirnico
GORICA — Via G. Carducci 7.
BREŠČAK ANTON
Zaloga in tovarna pohištva
GORICA — Via G. Carducci 14.
Brata €EJ
slikarja GORICA — Via Ascoli 5.
KRUisC In SIN
krojaška mojstra GORICA Corso Emanuele III. 37.
ŠUL3GOJ JAKOB
urar in zlatar GORICA — Via Carducci 19.
Priporoča se lastnik
FR. ŠTRANCag.
ooimiii. uuu.,	—	------------ mike tega zvezka govore o pesnikovem na-
da vlaki vozijo kar mimo Solkana, Se bolj! ziranju na starejše naše slovstvo in nje-
.	• _____i _i_ x_ a:	;n liatnV rln_____r*n nn.f»n olnvonalrn 1 ito.
izprehed! Si ne prav starega upokojenca po Gorici In okolld
XII.
£e zopet na pot oranja — V Tolmina — Pri i Kranjca — Nekaj o tolminskem punta — [Srna kava — Vabilo ne naroftbo s proftnjo: "biH zamere I
1 Blagruj me, oj prelepa dolina 3entQor-
Ianaka, in vedi, da sem bil deset dni po zletu ▼ Trst fte zopet na potovanju! Ko se bliža zelena spomlad, ko sliSlm prvega : drozga, ko se na solnčnem bregu marelica in breskev odevata v pestro cvetje, ne v7držim doma, moram v svet, naj bo kamorkoli. Res je bilo na dan sv. Simpllclja, jpapeža in spoznavavca, jutro megleno, vreme dokaj hladno in neprijetno. Pa kaj bo
pa, ko je moral plačati globo in listek do Kanala in hoditi peš do Solkana. Nu, imel je vsaj lepo vreme. — Pri Sv. Luciji skočim z vlaka, da si zagotovim v poštnem avtu sedež pri oknu. Pa je bilo že nekaj ljudi tu, in tako sem moral sesti k postaral, debeli ženski, ako sem hotel gledati skozi okno. Ta pa me v ne povsem pristni furlanski toskanščini nahruli, rekoč: «La vadi 1* in quel canton, duli che 16 anciamo un puest par Je!» (Pojdite tja v oni kot, kjer je Še prostora za Vas!» Jaz pa ji isto tako vljudno odgovorim: «Ne sedem tja, ker tam je že neko ženišče, ki je staro in grdo in povrhu morda še sitno!»> Iz zgoljne hvaležnosti za ta moj poklon-ček me je celo pot do Tolmina stiskala proti oknu, da so mi rebra pokala.
V	solncu in snegu zabliščijo pred mano Rdeči rob, Zatolminski hrib, Vodilov vrh z razvalinami starega gradu, Kozlov rob in drugi. Uživam to planinsko krasoto in obžalujem, da danes ne pojdem tja gori, ker je — lovostaja.
V	Tolminu poiščem najprej brivca. Po raznih močnih dišavah, ki so me ščege-tale v nos, sem takoj uganil, da mora biti nekje blizu «brivski salon» in kmalu sem našel kar dve odprti okni; vrat pa ni bilo nikjer videti. Zato sem hotel stopiti kar skozi nizko okno, na kar me lepo počesan fant z vso vljudnostjo pouči, da pridem do cilja še dosti lažje, ako se potrudim skozi vežo, kjer da brez težave najdem drugi pripravnejfii vhod. Tam pritisnem na vegasto kljuko, takoj nato sedem v naslonjač, kjer me je umetnik zabaval s prijaznim predavanjem o lepoti današnjega dneva, o draginji, da je njegova brivnica prva v Tolminu itd., za kar sem mu še danes hvaležen. Pri tem prijaznem razgovoru mi je drsal z britvijo po mojem cvetočem licu in mi priporočal obenem 'dragoceno in neprekosljivo mazilo za mojo plešlco; primojdušal se je, da je poleg vseh dobrih lastnosti povrhu še čisto — neškodljiva. Pomlajen sem vstal. V svoji velikodušnosti stisnem poleg predpisane takse nadepolnemu vajencu 20 stotink v vlažno roko; prav po očetovsko sem mu priporočal, naj varčuje in naj ne zapravlja lepega denarja. Nato sem Šel po svojih opravkih. Zadeva je v kratkem ta-le: V nekem denarnem zavodu sem v boljših časih naložil nekaj glavnice, ki je po mojih računih morala iznašati ie lepo svotico — reci in piši — petdeset lir, vštevšl obresti do zaključka zadnje bilance. Zavod spada med najeolidnejše v naši deželici, o tem nI govora. Ali, Bože dragi, še Jadranska banka jo je s toliko drugimi vred polomila, zato mora človek biti vendarle previden ln se včasih osebno prepričati o varnosti svojega imetja. Pošlo-
govem zavzemanju za novo slovensko literaturo, zlasti za Dragotina Ketteja, o pesnikovem svetovnem nazoru, o stran-karsko-kulturnlh sporih tedanjega javnega življenja; v njih središču je ostra polemika z Aškercem. V obširnih opombah je Izidor Cankar razgrnil literarno-zgodovinsko ozadje posameznih spisov. Knjiga dokazuje, še jasneje nego prva dva zvezka, da je Ivan Cankar danes prav tako aktualen, kakor je bil nekoč, in da nam je prav tako potreben, kakor je bil pred dvajsetimi leti, ko so ta dela izhajala. Uvod tega zvezka je opremljen z dvema posnetkoma prvega pesnikovega rokopisa «Romantičnih duš» in komedije «Za narodov blagor». — Knjiga se dobi pri Novi založbi in v vseh ostalih knjigarnah in stane broš. 68 Din, v pol platno vezana 84 Din, v polusnje vezana 110 Din. Kdor naroči celotno zbirko, bo -prejel zadnji zvezek Zbranih spisov bezplačno.
Mirko Protner: V pristana. 1886. Izdala in založila Tiskovna zadruga v Ljubljani. Cena broširani knjigi Din 24, v celo platno vezani Din 32, poštnina Din 1.50.
V času, ko so zbirke čiste lirike prava redkost, je izšla knjiga «V pristanu«... pesmi mladega lirika, ki je že kot sotrud-nik «Ljubljanskega Zvona» in «Doma in Sveta« vzbujal pozornost. Ta knjiga nas spet povede nazaj v pristan tihe poezije, kakor je vz^Ula v dotiko z našo zemljo in ob dihu	neba. To je čisti odmev
resničnih liričnih doživetij, ki jim je tuje vsako hlastanje po duhovnih prenapetostih in neiskrenostih. Prav tako kot vsebina, ki Ji je glavna ideja nežna erotika in globoko občutenje utripov narave, je tudi oblika zaokroženo mirna in ubrana. Sploh je ta zbirka prelep pozdrav domovine, ki ga pošilja avtor iz Pariza, kjer živi Se tretje leto.
Zbirko toplo priporočamo vsem tistim, ki so v naših praktičnih časih vendarle še žejni prave umetnosti in radi vzamejo v roko tudi po opremi lepo knjigo._
DAROVI
Kot velikonočni dar daruje gospa Force-sin L 25.— otroškemu vrtcu pri Sv. Jakobu.
Vsled nedeljske priloge «Edinosti» da* ruje Ajdodlca L 25.— za cdolsko društvo.* Zavednima daruvalkama srčna hvala I Rodoljubi posnemajte!
Spominjajte se ob vseh prilikah z darovi DijaSke kuhinje v Gorici
22i
plačuje
Alojzij povh, Piazzo Garibaim z
prvo nadstropje
Pazite na naslov!
Pazite na naslov!
JAKOB BEVC
urarna in zlatavna
Trst, Campo S. Glacomo 5
Zlato kupuje v vsaki množini po najviSjih cenah
Krono plačuje vidje kot vri drugi.
Zaloga raznovrstnih ur in zlatenlne.	(340
Skladišče	352
Pofiišfva
dunajskega in lastnega izdelka po kon-kurenčnih cenah s prodajo na drobno in debelo
Semolich & C.
Via Cedila De Rittmeyer ŠL 1
(Palača Rittmeyer) vogal via C. Ghega št. 12
Najboljše blago se kupi
v prodajalni Corso 20
po sledečih cenah : 366
Covercoat	42 — 58 — 66 — 74 — 90
Petinato	51—38 — 67 — 85 — 34
Crfcpe	75 — 81 — 68 — 52 — 88
Gabardine	77 — 63 — 89 — 55 — 85
Sentan	20 — 25 — 30 — 45 — 80
HlaCe	33 — 47 — 52 — 75 — 90
Podvlake	21—26 — 28 — 15 — 80
Gardat	15 — 18 — 22 — 31—40
KEESlEVAffll JOSIP
Dvokolesa, šivalni stroji, puške
GORICA — Piazza Cavour 0.
JAKOB BRATUZ
pekarna in slaščičarna GORICA — ul. MamelJi 6. (Šolska ul)
Martin Poznajelsek
odlikovana krojačnica z izbiro vzorcev TRST — Via Giosue Carducci 36-
MOLAB JOSIP
Gostilna GORICA — Via Monache 11.
Tržaška posojilnica
in hranilnica
registrovana zadruga z omejenim poroStvou
uraduje v tvoji lastni hiši ulica Torrebianca 19, 1. nadst.
Sprejema navadne hranilne vloge na knjižice, vloge na tekočI račun in vlog« za čekovni promet, ter jih obrestuje
iT po4%~W
večje in stalne vloge po dogovoru.
Sprejema „Dinarje11 na tekati račun in jih obrestuje po dogovoru. Davek od vlog plača zavod sam. Daje posojila na vknjižbe, menice, zastave in osebne kredite. — Obrestna mera po dogovoru.
Na razpolago varnostne celice (safe)
Orodne ure za stranke od 87, do 13 Mn od 16 do 18
Ob nedeljah Je urad zaprt Štev. telef. 25 - 67.
najstarejši slov denarni zavod
lnserlralte v „Edinosti
M
Predno kaj nakupite, obl5<3lte
Veliko skladlite pohištva
tvrd k o
ALESSANDRO LEVI HINZI
wi> BaMmI H. i _ 1Ha MaUanlon IL I>1I
]
Via ■•Stori Št- t — Via MaUanlon H. Ml
Spalne sobe, obodna eobe, posamezni koei pohištva
v veliki Izberu