6 Ko govorimo o varovanju netopirjev pri nas, malo slišimo o njihovih lovnih habitatih in letalnih poteh, ki so v kul- turni krajini pogosto povezane z meji- cami vseh vrst. Za uvod v branje priporočam kratka Navodila za izvajanje operacije Ohranjanje mejic v okviru ukrepa kmetijsko-okoljska- podnebna plačila (KOPOP), ki lepo orišejo naravovarstvene, okoljske, krajinske in kmetijske vidike mejic. Razumno so nave- deni tudi vzroki, zakaj jih je vredno ohra- njati, le definicija, kaj mejica je ali ni, je ze- lo ozka. Opredelitev tako ne zajame vseh obstoječih mejic, živic, vetrozaščitnih pa- sov, živih mej in obrežne lesne vegetacije, skratka vseh podolgovatih pasov lesne vegetacije, ki jih pogosto poimenujemo kar linijske strukture (oz. mejice v širšem smislu). V prispevku besedo »mejica« ta- ko uporabljam v najširšem možnem smi- slu. Mejice predstavljajo okrnjene koščke naravnih gozdnih robov, ki bi obstajali, če se človek ne bi naselil v Evropo in začel s kmetovanjem. Pri tem ne pozabimo, da tudi vrhovi krošenj predstavljajo svojevr- sten rob. Kjer gozdov ni, morajo netopirji uporabljati njihov najboljši približek – in to so robovi, ki jih nudijo mejice. Na pri- mer, med popisom netopirjev na obrobju Krasa smo več kot 80 % netopirjev zazna- li v pasu, ožjem od 20 m od roba mejic. Seveda vse vrste netopirjev niso enako navezane na »bližino« mejic, poleg tega pa tudi vse mejice niso enako pomemb- ne za netopirje. Večji navadni mračni- ki (Nyctalus noctula) in pozni netopirji (Eptesicus serotinus) se manj zadržujejo blizu mejic. Manjše vrste netopirjev in tiste, ki s svoje eholokacijo ne zaznavajo predmetov zelo daleč, pa se pogosteje za- držujejo bližje vegetaciji. Gre za vse vrste malih netopirjev (Pipistrellus), še poseb- no pa so zelo vezane na prisotnost mejic mnoge vrste iz rodov uhatih netopirjev (Plecotus), navadnih netopirjev (Myotis) in podkovnjakov (Rhinolophus). Nižje in ožje mejice, kot so npr. žive meje, so za netopirje precej nezanimive, širše in viš- je mejice, ki ponekod že stoletja ločujejo kmetijske parcele, pa imajo velik pomen. Še posebno je za netopirje ugodno, če v mejicah rastejo tudi drevesa, pa tudi sicer netopirji pogosto obiskujejo drevorede ali samo linije dreves. Mejice služijo netopirjem za več namenov, ki se med sabo seveda prepletajo. V du- plih dreves v mejicah so lahko zatočišča netopirjev, vendar to ni njihova najpo- membnejša funkcija. Zelo pomembna je vloga mejic kot t. i. letalnih poti, ker se ob njih netopirji zvečer odpravljajo iz svojih zatočišč na prehranjevališča in ob zori spet nazaj. V Angliji je npr. Schofield že le- ta 1996 z opazovanjem s svetlečimi ozna- kami označenih malih podkovnjakov ugo- tovil, da ti pogosto niso prečkali približno pet metrov čistine, če je bila ta močno osvetljena, in so raje potovali naokoli, da so prišli do svojih prehranjevališč. Če to spoznanje prenesemo k nam, lahko npr. ugotovimo, da bi ob izginotju okoliških mejic domnevno izginilo ali bilo močno okrnjeno tudi izredno pomembno kotišče malih podkovnjakov v cerkvi sv. Jakoba v Blatni Brezovici na Ljubljanskem barju. Do kotišča, ki je s povprečno več kot 200 odraslimi netopirji med trojico najšte- vilčnejših porodniških skupin te vrste pri nas, vodijo le mejice, saj gozda ali kakšnih potokov v bližnji okolici ni. Vendar težav ne bi povzročil le drastičen poseg, kot je recimo posek mejic; že osvetlitev s cestni- mi svetilkami bi to vrsto lahko ovirala pri MEJ-MO JIH! – netopirsko udobje v senci in zavetrju mejic Besedilo: Primož Presetnik 45 % 40 % 35 % 30 % 25 % 20 % 15 % 10 % 5 % 0 % 0 10 20 30 40 50 60 70 80 90 100 od st ot ek o pa ža nj razredi oddaljenosti od linearnih stuktur [m] Odstotek opažanj netopirjev glede na oddaljenost od linearnih struktur (skupaj 142 opažanj). Razred »0« pomeni, da smo netopirje slišali tik ob robu oz. že znotraj gozda oz. mejic. Do kotišča na cerkvi sv. Jakoba v Blatni Brezovici vodijo male podkovnjake zaenkrat še dobro ohranjene mejice. (foto: Primož Presetnik) 7 preletu. Mali podkovnjaki niso edina na svetlobo zelo občutljiva vrsta, saj včasih že sij meseca zadostuje, da se netopirji umaknejo v udobje teme na neosvetljeno stran mejic. Netopirji pri letu tako zvesto sledijo mejicam, da priznani nizozemski strokovnjak Limpens celo priporoča, da se pred gradnjo novih cest, ki bi sekale obstoječe letalne poti netopirjev, vzposta- vi nove mejice, ki bodo vodile netopirje do podhoda ali nadvoza, kjer bodo varne- je prečili cesto. Tretjo od vidnejših funkcij imajo mejice za netopirje kot prehranjevalni prostori. Gostejša in višja kot je mejica, več žuželk je na voljo, kar seveda privlači več neto- pirjev. Tudi v hudem vetru, pravzaprav burji, smo na Krasu že opazovali drobne netopirje (P. pygmaeus), kako so za za- slonom dokaj nizkega grmovja lovili 2 m od tal, čeprav običajno lovijo vsaj 3 in več metrov višje. Za grmovjem so se pač skri- li pred vetrom in tudi žuželk z zavetrne strani mejice veter še ni odpihnil. Večkrat smo tudi preplašili velikega podkovnjaka (R. ferrumequinum), ko je visel z veje ob robu mejice in čakal, da se s svoje preže požene za primerno debelo mimoletečo žuželko. In ko so netopirji ravno že pri mejici, se gotovo ne omejujejo in zavijejo tudi nad polja, kjer uničijo za kmetijstvo mnogo- katero nezaželeno žuželko. Trenutno je v svetu moderno vse ocenjevati tudi z vidika t. i. ekosistemskih storitev – pri netopirjih na tem področju prednjačijo Severnoame- ričani. Whitaker je tako na primer ocenil, da kolonija 150 mračnih poznih netopir- jev (E. fuscus), od katerih je vsak težak le malo več kot 20 g, vsako leto poje skoraj 1,3 milijona kmetijstvu škodljivih žuželk. Boyles in soavtorji so leta 2011 ocenili, da so netopirji za kmetijsko industri- jo ZDA »vredni« približno 28 milijard € na leto (skrajni oceni sta med 4,5 in 65 milijardami €) zgolj zaradi manjšega stroška pesticidov. Mimogrede in za pri- merjavo, celotni proračun Slovenije za leto 2016 je bil 8,7 milijarde €. Koruzo poznamo vsi, zato je zanimiv prispevek Mainea in Boylesa, ki sta ocenila doprinos netopirjev k zdravju te izredno pomemb- ne poljščine za prehrano ljudi. Najprej sta s poskusom dokazala, da je na njivah, kjer so bili netopirji z veliko kletko izključeni, skoraj 60 % več ličink ameriške plodovrt- ke (Helicoverpa zea) in 20 % več škode zaradi glivičnih obolenj koruze, poveza- nih z objedanjem, oz. da je bil pridelek za 1,4 % večji ob prisotnosti netopirjev. Nato sta preračunala, da so bili netopirji v letu 2011 po celem svetu samo pri pridelku koruze zaslužni za približno 1,2 milijarde evrov dobička. Marsikdo bi pomislil, da se ob takih doka- zih netopirje ob poljih res splača zadrže- vati in jih tja privabljati z mejicami, a oči- tno to še vedno ne velja za našo državo. Ta namreč z neposrednimi izplačili bolj kot ne spodbuja kmete k sekanju mejic, saj ti namreč mejic, širših od dveh metrov, ne smejo vključevati v t. i. GERK-e, ki so osnova za neposredna plačila. Tega ža- lostnega stanja ne spremeni niti dejstvo, da le v 7 območjih Natura 2000 (Dolina Reke, Dolina Vipave, Drava, Krakovski gozd – Šentjernejsko polje, Ljubljansko barje, Mura, Planinsko polje) oz. na manj kot 3 % Slovenije država za aktivno ohra- njanje mejic ponuja možnost dodatnih izplačil (1,6 €/m) v okviru ukrepa KRA_ MEJ iz že omenjenega programa KOPOP. Verjetno snovalci tega ukrepa sploh niso premišljali o netopirjih kot ogroženih vr- stah, morali pa bi razmišljati vsaj o njiho- vih »brezplačnih storitvah« kmetijstvu. Jasno je torej, da bi se morala Republika Slovenija oz. pravzaprav vsi prebivalci tudi v povezavi z ohranjanjem netopirjev bolj posvetiti ohranjanju mejic na vseh pridelovalnih površinah in ne le samo na prej navedenih varstvenih območjih. Prav gotovo pa bi morali v okolici netopirskih kotišč kot upravičene za dodatna izplačila določiti vse bistvene letalne poti ob meji- cah v najširšem smislu. Prispevek je nastal v okviru projekta MEJ-MO JIH! – Pomen ohranjenih MEJic in MOkrišč za prilagajanje podnebnim spremembam in ohranjanje biodiverzi- tete (nosilec SHS, partner CKFF), ki ga sofinancirata Eko sklad, Slovenski okolj- ski javni sklad, in Ministrstvo za okolje in prostor v okviru razpisa za sofinanciranje projektov nevladnih organizacij na po- dročju varstva okolja in podnebnih spre- memb. Označene mejice (le rumene črte), za katere se kmetje lahko vključijo v ukrep KRA_MEJ, seveda zgolj znotraj območja Natura 2000 (zelena barva prosojnice) v okolici cerkve sv. Jakoba v Blatni Brezovici. Kar nekaj robov ni vključenih niti v območju Natura 2000. Desetina skupine malih podkovnjakinj (Rhinolophus hipposideros) z mladiči v cerkvi sv. Jakoba v Blatni Brezovici. (foto: Tea Knapič)