NIKO TOS* Stališča do jedrske elektrarne - skozi čas Pogled na oblikovanje oz. spreminjanje stališč Slovencev do jedrskih elektrarn in radioaktivnih odpadkih bomo oprli na vrsto empiričnih raziskav te problematike. ki so bile opravljene od 1984 do 1992.' Leto 1984: Usmerjenost k varčevanju, energetsko varčni tehnologiji; zadržanost do jedrske energije Pri pr\'i (I) raziskavi smo poizkušali razkriti prevladujoča stališča Slovencev do vprašanj energetike, razkrivali pa smo tudi poglede na delovanje in gradnjo jedrske elektrarne. Naša pozornost je bila namenjena trem osnovnim sestavinam. Prva sestavina: zadovoljstvu s preteklim razvojem in delovanjem elektroenergetskega sistema predvsem z vidika zadovoljevanja potreb po elektriki. Raziskava je pokazala prevladovanje pozitivnih ocen (67.0%). Druga sestavina: pripisovanje prednosti pri gradnji elektrarn glede na njen tip. Velika večina anketirancev je hidroelektrarnam pripisala odločilne prednosti pred drugimi tipi elektrarn (71,1%); prednost termoelektrarnam na premog je pripisalo le 5.5% in jedrskim elektrarnam le 4.8% anketirancev. Tretja sestavina: zanimalo nas je. ali ljudje napredek povezujejo s povečevanjem porabe energije, ali dojemajo omejene možnosti pridobivanja energije in torej možnosti za njeno omejeno porabo. Osnovne sestavine empirično razkritega energetskega nazora na tej točki so: zavzemanje za vsestransko varčevanje in smotrno porabo elektrike v gospodinjstvu, hitrejša gradnja novih elektrarn in s tem povečana proizvodnja elektrike, varčevanje z elektriko v industriji ter zavzemanje za posodobitev tehnoloških procesov, pospešena gradnja malih ter zasebnih hidroelektrarn in končno prenehanje gradnje energetsko požrešnih industrijskih naprav in objektov. Prevladujoči Slovenčev energetski nazor se v tem času izraža v zadovoljstvu z oskrbo z električno energijo, z usmeritvijo energetskega razvoja na obnovljive vire ter v zavzemanju za racionalno porabo razpoložljive električne energije ob hkratnem povečevanju njene proizvodnje. Usmerjenost k jedrskim energetskim virom je že v tem času izrazito zadržana. To se še posebej pokaže v stališčih do delovanja in gradnje jedrskih elektrarn. • Dr Niko ToS. protcsor lu Fakulieii m družbene vede v Ljubljani ' Prikazani »o mullali navledniih raziskav; (1) N. Tol. C.Trampuž: SlaliUa šioveneev o razvoju elekiro eneffebkena sislcma. FSPN-CJMMK. Ljubljana I9S4. 2:2 «t (2) Skupina aviorjev: Skneniko javno mnenje 1487 (SJMI<7). DeUvska enoinoM. Ljubljana. 1987. 1U4 ur (]) Skupina avtonev: Ekololka sondaža m raziskava lidla. FSPN-CJMMK. l.jubljana 1990. 187 sir (4) Skupina avtorjev: Jugoslavija na kriznoj prekretniei. Institut druttvenih nauka. Beograd 1991. J3S str. (5) Skupina avtorjev: StaliUa občanov o razvojni probtemaukl Fosavja. FDV - CJMMK. l4ubl|ana 1992. tOt su (6) Poročilo- Stališča o delos-anju oz zapnju Jedrske elektrarne Kriko in o referendumu FDV - CJMMK. LjuNjana 1992 . 8 str Za vse raziskave je značilno, da ustrezajo metodološkim sundardom reprezentativne raziskave stalitč na nacionalnem vzorcu (N - 2100). razen ene (4). ki je btla izvedena na jugoslovanskem reprezentativnem vzorcu, in (6). ki je bda izvedena k« pisna anketa. ler tretje (5). ki je bila izvedena na vzorcu prebivalcev občm Krlko m Brežice. Tako ima npr. v tem času večina anketirancev (59.0%) sicer pretežno pozitivno mnenje o delovanju jedrske elektrarne KrSko in le manjii del (19.8%) izreka negativno mnenje o njenem delovanju, v zvezi z možnostjo gradnje nove druge skupne elektrarne na Hrvaškem prevladujejo (43.1%) pozitivne opredelitve, medtem ko v zvezi z možnostjo gradnje take elektrarne v Sloveniji že prevlada negativno stališče (41.1%). Med razlogi proti nadaljnji gradnji jedrskih elektrarn močno izstopajo ekološki in varnostni vidiki, nasploh pa tudi gospodarski vidiki. Primerjava z rezultati predhodnih meritev, opravljenih v vrsti raziskav Slovensko javno mnenje (SJM). pokaže, da se prevladujoči pozitiven oz. neopredeljen odnos do gradnje jedrskih elektrarn in njihovega delovanja v Sloveniji jasneje izoblikuje in kritično izrazi. Tako sc je raziskovalec (Toš. Trampuž. I) v tem času spraševal, kaj med raziskavo določa takšno dinamiko procesov oblikovanja energetskega nazora. Ali so na Slovenčev energetski nazor bistveno vplivali ekološko-idejni tokovi v Zahodni Evropi, gibanje zelenih itd.? Ali je izostren energetski nazor v zvezi z gradnjo jedrske elektrarne izraz večje kritičnosti do varovanja naravnega človekovega okolja ter odkritih primerov grobih kršitev v zvezi s tem? Zdelo se je protislovno, da se ob izraziti gospodarski krizi, ko sta bila očitna vsestranski manko resničnega človekovega vpliva na najpomembnejše odločitve in hkrati izrazito pomanjkanje materialnih dobrin, vse jasneje oblikuje zavest, da je varovanje človekovega naravnega okolja - ne glede na trenutno mnenje - trajna in temeljna razvojna vrednota. Raziskava je torej že v tem času (1984) nakazala, da je zavračanje jedrskih elektrarn pomembna sestavina Slovenčevega energetskega oz. družbenorazvojnega nazora in vrednotenja. Leio 1987: Zaznava nevarnosti ekoloških katastrof; splošna ekološka senzibiliziranost prebivalstva Projekt SJM nam ponuja v analizi podatke o občutenju ogroženosti v življenjskem in delovnem okolju od leta 1973 do 1987 (Toš. 2). Na podlagi teh in vrste drugih podatkov smo tedaj prišli do sklepa o bistvenem povečanju ekološke zavesti slovenskega prebivalstva in hkrati s tem vse večji zaskrbljenosti prebivalstva za sodelovanje oz. angažiranje, da bi ekološkim merilom prilagodili prihodnji razvoj. Pri tem ima velik pomen gotovo černobilska katastrofa, saj je raziskava pokazala, da skoraj vsi anketiranci izražajo bojazen, da bi se lahko taka katastrofa ponovila bodisi pri nas ali kje blizu nas v Evropi. Izoblikuje se jasno stališče proti gradnji druge jedrske elektrarne v Sloveniji; prevladuje mnenje, da bi morali odločanje o nadaljnji gradnji jedrskih elektrarn prepustiti ljudem na referendumu. Černobilski šok pa se izraža tudi v kritični izostritvi drugih vidikov ekološke zavesti: v odnosu do propadanja gozdov, onesnaževanja vodnih virov, zraka in še posebej v odklanjanju gradnje energetsko požrešnih industrijskih objektov. Ekološka senzibiliziranost ljudi se izraža pri vrednotenju vprašanj nadaljnjega gospt>darskega razvoja Slovenije in v vse izrazitejšem odklanjanju ideološko-industrijskih mega-projektov. Leto 1990: Ekološka zavest v presečišču političnonacionalnih konfliktov - jugoslovanska raziskava Reprezentativna razisivava v vseh jugoslovanskih republikah (4) je pokazala na intenzivno oblikovanje ekološke zavesti v vseh družbenih prostorih takratne Jugoslavije, hkrati pa opozorila na pomembne razlike med njimi ter na to, da v posameznih družbenih prostorih (republikah) na njeno oblikovanje vplivajo različni, pogosto med seboj nepovezani in celo protislovni dejavniki. Raziskava je tudi nakazala, da k oblikovanju ekološke zavesti prispevajo posebni procesi kristaliza-cije nacionalnih vzorcev obnašanja, kulturnih arhetipov ter razlike v političnih kulturah, in s tem zavrgla podmeno o »jugoslovanski ekološki zavesti«. Rezultati raziskave v jugoslovanskih družbenih prostorih (Toš, 4) so nakazali smer prehoda od najbolj »ekologizirane zavesti« v Sloveniji do njenega vznikanja na Kosovu, v Črni gori in .Makedoniji. Hkrati pa so opozorili tudi na neusklajenost v različnih izrazih površinskega zajemanja ekološke zavesti ob njeni nizki izoblikovanosti, ki se kaže predvsem v deklarativnem ekološkem radikalizmu, ki nima opore v objektivnem izkustvenem doživljanju pojavov in torej ne določa ciljev in intenzivnosti ravnanj, torej ne določa prakse. Na deklarativno naravo razkritega ideološkega radikalizma v nerazvitih okoljih in deloma v Srbiji nas opozarja tudi neskladje med visokim pozitivnim vrednotenjem ekoloških gibanj na eni strani ter dejstvom, da se v vedni jugoslovanskih okolij ekološka oz. zelena gibanja sploh niso spustila v tekmo na parlamentarnih volitvah ob družbenih preobratih. Pri tem je Slovenija izjema. Raziskava je opozorila tudi na politizacijo ekološke zavesti in politično nacionalnimi konflikti. Na to še posebej opozjirja razkritje, da anketiranci iz okolij, ki so močno oddaljena od izvora potencialnega radioaktivnega žarče-nja (lokacije JE Krško) in ki niso izrazito ekološko občutljivi do razmer v lastnem okolju, izrekajo radikalnejše mnenje o jedrski energetski perspektivi kot pa ljudje v okoljih, ki so potencialno neposredno izpostavljeni tem nevarnostim in naj bi bili sicer ekološko zelo občutljivi. Rezultati te raziskave spodbujajo razmislek o tem, kako na osveščanje, še posebej mladih ljudi, delujejo izobraževalni sistemi. Analiza sicer razkrije znamenja generacijske določenosti ekološke zavesti, pa vendar ne tako izrazito, da bi lahko sklepali o učinkovanju socializacije skozi izobraževalni sistem. Izobraževanje za »družbeno blaginjo«, za »kakovost življenja«, ki z analizo odprtih ekoloških problemov določa merila in oblikuje ekološke vrednote, je stvar prihodnjih ureditev. Primerjalna analiza je v tem pogledu pokazala na rahle prednosti v Sloveniji. Leto 1990: Prva kompleksna ekološka sondaia nakaže odklonilen odnos do gradnje odlagališč NSRO Ekološka sondaža. ki je bila v celoti posvečena raziskavi stališč do jedrskih elektrarn ter gradnji odlagališča za nizko- in srednjeradioaktivne odpadke (NSRO). ponuja podrobnejši vpogled v spremembe ekološke zavesti Slovencev, kot se izraža v izoblikovanosti pogledov na energetsko politiko, na ekološki aktivi-zem oziroma ekološko mobilizacijo ter povsem konkretno na stališča do gradnje odlagališč NSRO v Sloveniji. a) Proces spreminjanja ekološke zavesti. Kazalniki splošne ekološke zavesti v tem projektu so obsegali (Malnar, 3-3): vrednotenje ekološke problematike v kontekstu družbenih in ekonomskih problemov ter stališča anketirancev do jedrske energije in različnih posledic njene uporabe oz. zaznavanje relativne škodljivosti le-teh ob drugih ekoloških problemih. Raziskava je pokazala, da daleč največji del anketirancev (47%) pripisuje prav uničevanju okolja največji pt)men z vidika ogrožanja varnosti v svetu, temu pa na drugem mestu (44%) sledijo vidiki oz. dejavniki aktualne gospodarske krize. Velik delež (66%) anketiranih izraža pripravljenost za žrtvovanje oz. prevzemanje žrtev v prid varstva okolja. »Cisto okolje« po f)omenu, ki mu ga anketiranci pripisujejo, zavzema visoko mesto, takoj za dvema ekonomskima vidikoma (trdno gosodarstvo, gospodarska rast). Anketiranci torej pripisujejo gospodarskim ciljem prednost pred ekološkimi, ekološke cilje pa razvrščajo višje kot druge družbenorazvojne cilje ali hotenja. Raziskava nadalje pokaže, da se še bolj izostrijo kritični pogledi na uporabo jedrske energije, na jedrske elektrarne oz. posledice njihovega delovanja. Objekti, povezani z uporabo jedrske energije, se izkažejo kot problem, ki anketirance še posebno ekološko vznemirja. Obenem pa raziskava pokaže, da zaskrbljenost in kritičnost v zvezi z delovanjem jedrske elektrarne ne temeljita na dobrem poznavanju bistva in jasnem razlikovanju posameznih vidikov ogrožanja oziroma onesnaževanja okolja. Skupina višje izobraženih anketirancev, ki v odnosu do jedrske energije in njenih učinkov na okolje izraža manj kritična stališča, nakazuje domnevo. da bi boljše informacije in seznanjenost s to problematiko lahko bistveno racionalizirale odnos do jedrske energije in objektov, povezanih z njenim pridobivanjem oz. uporabo, tudi pri drugih izobrazbenih oz. socialnih skupinah. Sicer pa nesporno velja, da imajo vse kategorije anketiranih do jedrskih elektrarn in drugih jedrskih objektov na splošno odklonilen odnos, le da skupina višje, visoko izobraženih ekološke cilje višje vrednoti in ima do reševanja problemov na tem področju realističnejši odnos; pri manj izobraženih, ki so nepoučeni o bistvu jedrske energije, pa se bolj izražajo oz. uveljavljajo predsodki. Medletna opazovanja ekološke zavesti na tej točki kažejo, da se vse več anketirancev zaradi jedrske elektrarne oz. radioaktivnih snovi in odpadkov čuti oškodovane oz. življenjsko ogrožene. To še posebej nakazuje naglo povečanje deleža anketirancev, ki se čutijo oškodovane oz. ogrožene v časovnem preseku 1986 (15%) in 1990 (januar 1990-50.4%). Primerjava s kasnejšo meritvijo v letu 1990 (december - 34.7%) pa kaže. da evforija ob političnem preobratu po prvih demokratičnih volitvah (april 1990) in zaostrovanje gospodarske krize »subjektivno jedrsko ogroženost« rahlo potiskata v ozadje. Sicer pa analiza pokaže, da subjektivna jedrska ogroženost (zaznavanje jedrske ogroženosti) močno korelira z bližino jedrskih objektov (JE Krško). Daleč najvišjo ogroženost namreč izražajo anketiranci iz spodnjega Posavja in Dolenjske, daleč najnižjo pa anketiranci iz kraške regije. Goriškega in Gorenjske. b) Odnos javnosti do energetske politike. Tudi tu (Kos. 3-2) se konsistentno izkaže, da je odnos anketirancev do uporabe jedrske energije in njenih posledic odklonilen, hkrati pa tudi nekonsistenten, saj ne izraža ustrezne pripravljenosti za razreševanje problema z vidika prevzemanja »socialnih stroškov« oz. z vidika razreševanja problema odlagališča NSRO. Večinsko zavzemanje za zaprtje jedrske elektrarne do leta 1995 je omajano ob hkratni pragmatični opredelitvi dobre tretjine anketirancev, ki se jim zdi predčasno zapiranje JEK nesmotrno oziroma v danih slovenskih gospodarsko-energetskih razmerah realno neizvedljivo. c) Vidiki ekološke mobilizacije. Raziskava v tem delu (Kos. 3-4) opozarja na razlike med deklarativno in manifestno ravnijo ekološke zavesti. Izpovedana (deklarirana) ekološka zavesi ni vselej utemeljena v individualnih ekološko motiviranih ravnanjih. Analiza nas opozarja, da celo na tako delikatnem izseku ekoloSke zavesti kot pri odnosu do jedrske energije le-ta ni globoko ukoreninjena v vsakodnevnem ravnanju in vedenju. Ker anketiranci gospodarskim ciljem v glavnem pripisujejo večji pomen, je verjetno, da bi ob njihovi radikalni konfrontaciji z ekološkimi cilji pri slednjih popustili. To velja tudi glede na ugotovitev, da pri delu opazovane populacije (nižje izobraženi) ekološka zavest nasploh (oz. odnos do jedrske energije) ni racionalno utemeljena. In to še posebej glede na neugodne socialnoekonomske spremembe, ki zadenejo prav to kategorijo (povečan delež nezaposlenih, povečan delež zaposlitveno ogroženih, težek gmotni položaj in revščina). Visoko izražanje (deklariranje) ekološke zavesti, ki ni racionalno in izkustveno utemeljena, lahko pojasnimo z zunanjimi vplivi (zeleno gibanje v Evropi, vpliv občil ipd.). Na izražanje odnosa do jedrske energije v tem času (1990) pa še vedno odločilno vpliva černobilska katastrofa. Med dejavnike, ki vplivajo na visoko izražanje ekološke zavesti, pa bi lahko vključili tudi vrednotenje aktualnih družbenih sprememb v Sloveniji ter odnos do »slovenske zemlje«. Visoka stopnja samoiden-tifikacije Slovencev se izraža tudi v izrekanju za ekološke cilje glede varovanja domačega okolja. Ne moremo torej zavreči domneve, da je ekološka zavest podrejena trenutnim vplivom oz. političnim in še posebej socialnoekonomskim spremembam v slovenskem družbenem prostoru. Na to še posebej opozarja dejstvo, da se ekološka zavest oblikuje na podlagi posredovane izkušnje brez zadostne utemeljenosti v lastnem znanju in obveščenosti. d) Odnos do gradnje skladišča NSRO v Sloveniji. Skladiščenje radioaktivnih ozarja na pomembne kakovostne razlike pri opredeljevanju populacije in torej na dejstvo, da se v prid zaprtju odločajo predvsem manj obveščeni, pa tudi predvsem neobveš-čeni anketiranci. Pri tej spremembi pa je zanemarjeno tudi dejstvo, da je v celotni populaciji znatno manj anketirancev z visoko oz. višjo izobrazbo, z višjim delovnim položajem, z boljšo obveščenostjo kot onih s slabšo. Pri presoji opisanih raziskovalnih podatkov vsekakor ne kaže zanemariti temeljnega dejstva, na katerega še posebej opozarja raziskava med prebivalci v neposrednem okolju JE Krško, ki je izčrpno prikazana v naslednjem poglavju, namreč da so ljudje nasploh zelo slabo obveščeni o bistvu problematike jedrskih elektrarn, sevanja, problemov v zvezi z lokacijo in gradnjo odlagališč NSRO itd. Njihova odbojnost do jedrske elektrarne in še posebej odlagališč NSRO ni predvsem rezultat dobre obveščenosti o bistvu in naravi njihovega delovanja, temveč predvsem rezultat pomanjkljivega in pristranskega obveščanja. Na to nas opozarjata tudi nizka »trdnost« oz. nizka stopnja izoblikovanosti stališč ter velika spremenljivost v opredeljevanju do tega problema. Raziskavi, opravljeni v zadnjem obdobju, nas torej še posebej opozarjata na neizoblikovanost, čustveno določenost in spremenljivost stališč v zvezi s problematiko jedrske elektrarne in z vsem. kar je z njo povezano. Leto 1992: Stališča izkušenih - regionalne paralele Februarja 1992 je potekala posebna raziskava stališč občanov do razvojne problematike Posavja. Pri tem je dejansko šlo za sondažo stališč prebivalstva v neposredni okolici jedrske elektrarne Krško, ki naj pokaže, kako ljudje danes presojajo njeno gradnjo in delovanje predvsem z vidika sprememb, ki so nastale v njihovem bivalnem okolju v zadnjih letih. V raziskavo je bilo zajetih 540 polnoletnih prebivalcev iz krške in brežiške občine. Zanimalo nas je, kako ljudje danes oblikujejo odnos do dejanj in ravnanj v preteklosti: retrospektiva njihovega ekološkega osveščanja. Zanimalo pa nas je tudi, kako presojajo razmere zdaj, ko vrednotijo perspektivo svojih družin v neposrednem okolju jedrske elektrarne. V raziskavi smo tako dali poudarek trem vidikom, in sicer: splošni razvojni problematiki v okolju, vrednotenju razmer v zvezi z delujočo jedrsko elektrarno, pogledom na njeno perspektivo ter problematiki postopnega reševanja problemov jedrske elektrarne, kot se kaže v odnosu do gradnje skladišč NSRO. Raziskava razvojne usmerjenosti in ekološke zavesti prebivalcev krške in brežiške občine (Kos, 5-1) nam ponuja naslednje ugotovitve: - med ljudmi kljub trenutnim kriznim razmeram prevladuje dokajšen razvojni optimizem, čeprav anketiranci sedanje življenjske razmere ter razmere v kraju bivanja, občini in Sloveniji nasploh ocenjujejo kot slabše glede na preteklost. Visoko stopnjo zadovoljstva z razmerami v kraju kaže podatek, da velika večina anketirancev (78,8%) ni nikdar niti razmišljala o tem, da bi se preselila v kak drug kraj - in le približno 1,5% vprašanih je kdaj razmišljalo o preselitvi zaradi bližine jedrske elektrarne; - glede ekološkega aktivizma bi lahko rekli, daje praktično reševanje ekoloških problemov nekako zunaj dosega zaznanega polja učinkovanja oz. angažiranja vprašanih. Podatki pokažejo, da si opazovana populacija ekologijo predstavlja kot neke vrste »očiščevalno« oz. »higienistično« dejavnost in da se nasploh anketiranci precej bolj ogrevajo za tiste pristope in angažiranja, ki jih lahko v celoti sami nadzorujejo; - pri razvojnostrateških vprašanjih, kot so politična osamosvojitev, porast gospodarstva, vključitev v Evropo, reševanje perečih socialnih problemov, zavzema ekološka problematika zadnje mesto. Reševanje ekoloških problemov je torej znotraj tega spektra vprašanj zaznano kot najmanj pomembno. Iz tega bi lahko sklepali, da so pozicije vprašanih v razvojnem pogledu precej tradicionalno prag-matistične; - jedrsko elektrarno Krško in njene učinke na lokalni (regionalni ravni) anketiranci sicer dojemajo kot ekološko zelo pereč problem, pri čemer pa med anketiranci iz obeh izbranih občin kot izrazito pereč problem izstopa še ekološki problem »Videm-Krško«. Pri tem je zanimivo in značilno, da problem papirnice kot osrednji ekološki problem močneje izstopa v Krškem kot pa v Brežicah. Ljudje iz neposredne okolice jedrske elektrarne torej tej ne pripisujejo prvega mesta v ekološki problematiki svojega okolja, marveč jih vznemirja predvsem ekološka problematika, povezana s papirnico Videm. Zdi sc, da je glede na intenziteto aktualne neposredne ogroženosti takšna presoja racionalno utemeljena. Deloma pa ta vtis popravlja ugotovitev, daje med vsemi ekološko problematičnimi objekti v bližini bivalnega (stanovanjskega) okolja najmanj sprejemljivo ixllagališče nizko- in srednjeradioaktivnih odpadkov; - velika večina vprašanih svoje osebne usckIc ne povezuje z delovanjem JEK. Le desetina vseh predvideva, da bi lahko imelo zaprtje jedrske elektrarne na njihovo življenje neposredne ali posredne negativne učinke. Kot negativna posledica močno izsitopa izguba večjega števila delovnih mest (57,8%), opozarjajo pa tudi na finančne izgube (25,9%) in kadrovske izgube (odseljevanje bolj izobraženih, perspektivnih kadrov - 24,3%). Hkrati pa podatki ptikažejo, da na lokalni ravni jerdrska elektrarna Krško ne prinaša tolikšnih ekonomskih in socialnih ugodnosti, da bi odločilno odtehtali domnevne negativne ekološke učinke; - v zvezi z uporabo jedrske energije na splošni ravni anketiranci opozarjajo predvsem na možnost nesreče v elektrarni (41.1%) in problem shranjevanja odpadkov (30.6%); med argumenti v prid uporabe jedrske energije pa govorijo, predvsem pomanjkanje alternativnih virov (31,3%). izguba slovenske energetske samostojnosti (16,6%) ter nižja cena proizvedene energije (14.6); - velika večina ljudi izraža bojazen, da bi ob sedanjih razmerah lahko prišlo do večje nesreče (66.7%). Kot najbolj verjetni vzrok nesreče pa navajajo tehnične pomanjkljivosti (31,9%). potres (19.1%) in sabotaže (8.4%). Možnost napake zaposlenih je močno v ozadju, kar kaže na to, da ljudje v okolici jedrske elektrarne strokovnjakom v glavnem zaupajo; - kljub visoki stopnji zaupanja v usposobljenost osebja JEK pa ljudje v celoti ne zaupajo rezultatom meritev radiacije, glede objektivnega obveščanja javnosti pa zaupanje v strokovnjake iz jedrske elektrarne še dodatno upade; - v zvezi z nakazovanjem prihodnosti JEK le desetina vprašanih vztraja pri radikalni poziciji, ki se izrazi v zahtevi, daje treba elektrarno nemudoma zapreti, še nadaljnji dve desetini (21,9%) anketiranih se zavzema za zaprtje elektrarne do leta 1995, medtem ko velika večina izreka pragmatično stališče, da bi »bilo sicer dobro, da bi jo zaprli, vendar pa zaradi težav v preskrbi z energijo to ne bo mogoče« (25,2%), oz. stališče, da naj »nuklearka deluje, dokler je varna in ekonomična« (35,0%). V Posavju, v neposrednem okolju delujoče jedrske elektrarne, so zagovorniki radikalnih stališč v prid takojšnjega zaprtja oz. v prid zaprtja do leta 1995 v očitni manjšini, kajti dve tretjini vseh opredeljenih se izreka za nadaljnje obratovanje elektrarne. Navedena stališča so anketiranci izražali ob upoštevanju »današnjih gospodarskih razmer v Sloveniji«, ko pa jim je bilo postavljeno enako vprašanje na osebni ravni (kakšno je vaše osebno stališče ...), pa je odnos do »usode« JEK bolj izostren: skoraj polovica vseh anketirancev se izreka za takojšnje zaprtje (22,8%) oz. za zaprtje do leta 1995 (26,9%), slaba polovica (41,9%) pa se zavzema za nadaljnje delovanje elektrarne do predvidene obratovalne dobe. Tudi v tej raziskavi, ki sicer zajema le odnos prebivalcev občin Krško in Brežice do razvojne in energetske politike, smo preverjali stališča do problema odlagališč NSRO. Pričakovali smo, da stališča anketirancev v teh dveh občinah vsaj v nekaterih pogledih odstopajo od stališč celotne slovenske populacije pač zato, ker v Krškem obratuje jedrska elektrarna, hkrati pa je v okrilju te elektrarne začasno skladišče NSRO. Lahko bi domnevali, da so prebivalci teh dveh občin, še posebej Krškega, nekoliko bolj seznanjeni z realnimi nevarnostmi jedrske energije in tudi s problemi hranjenja NSRO. Raziskava teh domnev ni v celoti potrdila. Oglejmo si nekaj osnovnih rezultatov. Anketiranci s tega področja so sicer nekoliko bolj seznanjeni z namenom in vrstami odpadkov, ki se shranjujejo v skladiščh NSRO, kot slovenska populacija v povprečju, kljub temu pa lahko ugotovimo, da je obveščenost še vedno nizka, kar implicira napačno predstavo o bistvu ixllagališč NSRO pri skoraj dveh petinah anketiranih. Izredno visok delež anketiranih (39,6%) namreč meni, da gre za gradnjo odlagališča za izrabljeno gorivo, torej za visokoradioaktivne odpadke. Tudi med anketiranci s posavskega področja je močno ukoreninjen strah pred sevanjem, bodisi zato ker so prepričani, da ga ni mogoče nikoli popolnoma preprečiti, ali pa je ta strah zasnovan na povsem psihološki ravni kot problem vznemirjenosti ljudi. Zanimivo je, da Posavci močneje poudarjajo nevarnost pri tran-sp uucnu. FSPN - CJMMK. L|ul>l|ana 1984. 222 «T (2) N To4 in «nvtnrii. Skncnilio i«vno mncnic 1987. OcUvtka cnoinoti. L|uM|ini. 1987, 104 «t (3) Skupina avloi)cv EkoloJka vondala m ramkav« I»k>, FSPN. CJM.VIK, IjuNjana 1990, 187 «r 3 1 Ganlai, P SlaliUa ankcUranccv do ugiadnic tkIadtUa NSRO J.2. Kot. U : OdiKM (»vnoui do doKdanie enerncokc politike 3. J. NUlim. B : Ekoloik« a«« Slo\en«v 3.4 Km. D.: Sptcnunjinje ckoloike