Dopisi. Maribor, 19. maja. (Za gg. učitelje.) Štajarski dež. odbor je dovolil 3000 gld. za učitelje, kateri mislijo na dunajsko razstavo iti. Prosilci za to podporo se morajo obrnoti do dež. šolskega sveta, kateri stavi dež. odboru dotične predloge. — Oziralo se bode le na one prosilce, od kterih je prieakovati, dajim zamore ogled razstave resnieno koristiti, toje: vednosti v gospodarskih in obrtnijskih rečeh pomnožiti. Treba toraj v prošnjah posebno teh vednosti omeniti. Tudi zastran svote stavlja dež. šol. svet svoje predloge, in toraj imajo najzdatniše podpore oni pričakovati, kteri dokažejo, da so zares podpore potrebni, kar poklicanim ne bo težko. Ume se samo ob sebi, da gg. učiteljem te podpore ne zavidamo, marveč mislimo, da imajo do nje toliko več pravice, ker tudi drugi ljudje, kateri za izobraženje ljudstva veliko menj storijo kakor učitelji, ob deželnih stroških na Dunaj pojdejo. —• Ali glede na splošno stisko, v kterej so Ijudje, ki davke plačujejo, bi vendar želeti bilo deželnemu odboru večje varčnosti, posebno glede na to, da je korist dunajske razstave za občni blagor prav dvomljiva. Iz mariborske okolice, 17. maja. (Poslanec Herman. — Ptujski nemškutarji in Slovenci — žabe.) ,,Slov. Gosp." je prinesel v štev. 20 od 15. majnika jako veselo novico, da so rodoljubi ptujskega volilnega okraja za kandidata pri volitvi v državni zbor g. Hermana postavili, ki se je vsikdar za vero, blagor iu pravice Slovencev potegoval. Slovenski kmet pač ne najde boljšega kandidata, kakor je gosp. Herman, naj bi ga iskal od solncnega izhoda do zahoda. Zdaj ko sem to malo o gosp. Hermanu omenil, ki je vselej Slovence prisrcno ljubil, ne smem pozabiti na ptujske nemškutarje, ki bi radi Slovence v žlici vode utopili. Več časnikov je že poročalo, da hočejo tudi nemškutarji v Ptuju kmetskim občinam kandidata — se ve da nemškutarskega — vrivati in sicer sta med drugimi gospodi za ta posel odmenjena gosp. župan Strafela in notar Rodošek, ktera sta vsem Sloven- eem znana, ki ,,Gospodarja" citajo. Da nemškutarji povsod Sloveucem skusajo svojih ljudi za poslance vsiliti, temu se ni čuditi; ali čuditi se je, kako zamore gosp. Strafela s kakim poslancem za državni zbor pred slovenskega kmeta stopiti, ko se vender za njegove pravice ravno toliko briga, kakor mi za lanski sneg. V dokaz temu priobčim nekaj, kar si naj kmetski volilni m o žj e zlasti v šentlenartskem in ljutomerskem okraju prav dobro zapomnijo, kajti bo nje letos gosp. doktor prvokrat opetnajstiti skušal. Lansko leto je šel g. dr. Strafela o Janževem ravno o večni luči z veljavno osebo čez monsbeiški Čapelnik. Govorilo se je o tem, da se slovenski kmetje in gospodje po časnikih pritožujejo, svoje pravice tirjajo in tiste grajajo, ki njim krivico delajo. Razkačen doktor pa pravi na to: ,,Kedar Slovenci kake pravice po časnikih ali kako drugače tirjajo, in kedar druge grajajo, češ, da njim pravice kratijo, takrat žabe regljajo". Ker smo tedaj mi Slovenci v Vaših očeh, g. doktor, ržabe", pojdite tndi s svojim nemškutarskim kandidatom, naj bo že Cipel ali Capel, žabam gost, kakor ste že večkrat z Rodošekom šli! Kteri kmet v rogačkem, ptujskem, šentlenartskem in ljutomerskem okraju nima plev v glavi, ampak pamet, tudi Vas in Vaše nemškutarsko-liberalne stranke poslušal ne bo! — Še bolj, kakor Strafeli, se moramo čuditi gosp. Rodošeku. V ptujskem okraju že vrabeljni čivkajo, da se je ta gospod 12. grudna leta 1870 (,,S1. Gosp." 1870 št. 51) v seji okrajnega zastopa pismeno vsemu političnemu življenju odpovedal; kako se zamore tedaj letos za politiko in poslance brigati? Pisatelj meni, če ima kteri c. k. notar tako kratek spomin, da v letu 1873 ne ve, kar je na koucu leta 1870 na ,,protokol" dal, tisti je gotovo tudi za poslanstvo, politiko in druge enake reči ravno tako sposoben, kakor zajec za — boben. V Ljutomeru, 17. niaja. (Nemeurjevjeza in hujskanje.) Moj zadnji dopis moial je hudo zadeti, ker se dotične osebe nad njim zlo hudujejo; tako je zopet potrjeno, da resnica oci k o 1 j e. Ako danes zopet resnico razkrijem, mislim, da sem dolžan to storiti na korist tistim, ki so od nasprotne strani po lažeh oslepljeni. Ni je laži, pa tudi ne psovke, ki je ne bi že g. Rožič stareji meni, ali pa kteremu drugemu izmed narodnjakov pod noge vrgel bil. Nečem vendar v istej meri povračati; ker se mi nečastno dozdeva, druge z blatom ometavati, vendar vse zamolčati, posebno zdaj, ko morajo tudi moji sovolilci vedeti, komur da svoje zaupanje dajo, bila bi nemarnost in pregrelia storjena nad sveto našo stvarjo, za ktero se s prepriČanjem trudimo in poganjamo, in kterej do zmage pripomoči, svoje sile napenjamo. Da g. Rožič stareji na vse kriplje dela, da bi njegov sin g. dr. Rožic okrajni načelnik postal, to sem že v 19. listu nGospodarja" povedal • zdaj bo pa potrebno, da tudi neko dogodbico iz življenja in obnašanja našega mogočega prihodujega okr. načeluika povem, kako da jc ou proti nam Slovencem posebno Ijubeznjiv in kako nas čisla in rad iroa; to utegne oči odpreti tistim, ki vse preveč sladkim besedam našili obrekovaleev verujejo*). Ni še dolgo tega, kar je kmet po imenu Pučko prišel li g. dr. Rožiču kot zdravniku sveta in pomoči prosit. Kaj pa stori zdravnik? Bolelmemu sloven. kmetu vrata pokaže in reče, da on — iiamrec Rožič — nije za Slovence zdiavnik; naj ide torej boluik h gospodu dr. Farkašu ali pa g. Hercogu, ki mu bosta pomagala. Iz tega se toraj, diagi rojaki učimo, kako da nas ti gospodje radi imajo, ker smo SIovenci! Že naae ime, nasa beseda in naše prepričauje jim ni po volji, naš jezik čitijo in zaničujejo ter nas le tistokvat pozuajo, kadar nas ravno trebajo. Nadalje se spominjam, kako da je pred nekterimi leti, ko so tudi volitve v okrajni zastop bile, neki nemškutar javno izrekel: ,,Wer wird denn mit diesen Bauern-Eseln regieren kounen?" Kako bi po tem takem zdaj za nas bilo, ako bi toti ljudje ki so nam vedno sovražni, nad nami prevago dobili ter nad nami gospodovali! Pieudarimo dobro, dokler ni prepozno! V. Mohorič. V Ptuji. (Izlet narodnih učiteljev.) — Slov, učitelji štajarski so imeli v Ptuju 15. t. m. majevi izlet. Ptujski komite za veselico pa je v svoji višji modrosti bil odločiJ, naj se izpusti slovenski govor. Gosp. Glazar, profesor v Ptuji, ki jc mislil govoriti, je bil s iem res razžaljen, da se ni nič prikazal ta dan pri veselici. Namesto slovenskega govora, ki je bil v programu, pa spregovori na kolodvorn vprico mnogozbranega občinstva govornikov kolega, tudi iz ptujske realue gimnazije, in razodene sramotno postopanje nemikutaijev prcti skoro zgolj slovenskim učiteljem. Gosp. Lapajne, vodja ljutomerske šole, pa breztaktnost konriteta tudi v kaziui kot razžaljenje v slovenščini graja. Z dolgim govorom je tudi g. Pernišck, poducitelj v Ljutomeru, narodnim učiteljem in drngim historičuo dokazal, da so bile špartanske ženske in Rimljanke bolj značajue glede narodnosti, nego so sedaj mnogi učitelji iu drugi, ki so omikani možaki, ki se pa boje vpričo želodarjer govoriti v presladkem maternem slovenskem jeziku! Rekel je, da naj slovenski narodui ueitelj vselcj in povsod govori slovensko, da potem stariši, ki so učitelju desna roka, učitelja tudi ljubijo, ne le štovajo, sicer se ne more bvaliti s svobodo in ne more do pravega napredka, kar pa ,,afterpedagogi" za igračo smatiajo. Sloveasko je govoril tudi gosp. Meglič, učitelj v Ljutomeru, in še neki drngi učitelj. Gosp. Pernišek je vrle mariboiske gg. pripravnike z napitnico navduševal za narodno *) Žalibog Slovencev stari podedovani greh. Vredn. poštenje. — S kratka: nemčurji so računili brez gostilničarja in v ptujskej kazini se še nikoli ni s tako srčnostjo govorilo sloveusko sploh, kakor 15. maja 1873, zarad česar se pa vendar ni podrla kazina in tudi nemSurjem spanja ni vzelo. Iz Polenšaka. 16. maja. (Volitev v ptujski okr. zastop.) 14. dne maja volile so kmečke občine v okr. zastop, a Slovenci smo v man jšini ostali! Krivo je tega liberalno posilstvo, pa tudi in to najvee kakor vselej: omabljivost iu švedravost slov. volilcev! — Sivostari bradasti g. P o g a č n i k je s svojiini tovarši vizitiral volilcem lističe, popisane z imeni iz ,,Slov. Gospodarja" posnetimi, jih razčesaval in njini druge, z nemčurskimi imeni napolnjene, v roke tiščal. Prigovor pravi: ,,Zmaga je draga;" tukaj se pa prigovor ni uresničil, kajti so k zmagi pripomogli le nekteii ,,krUgelui'f piva, ki so se v Schmid-ovi gostilnici gornjim Poljancem plačevali, pa so jili imeli na svoji strani — ove Poljaučke! Se ve da niso vsi gornji Poljanci taki, da bi svoje pravice za poliček piva prodavali, marveč je med njimi vrlih narodnjakov, kateri se ne dajo s pivom podkupiti, ter stojijo za narodnost in vero, kaliti trda skala, ki se ne omaja. Poljančki in Haložani, kteri so se podkupiti dali s pivom, so se najbrže z a m e r e svojega krušnega oeeta, g. Leskovšeka, bali, da jim ne bi več vsakdanjega kruha deliti hotel, čc njega ne volijo. Toda krušni oča L. dobro ve, k o m u da kruh deli, onim namreč ne, ki nemajo trsja, kteri si tedaj morajo iudot kruha iskati. — Slišal sem Haložane in Poljančke praviti, da bodo brž steze boljše, ako se Leskovšek voli. Seme! Mislite li, da bode okr. zastop sam motiko na rame vzel in cest nadelovat šel? Kakor moramo občiuske ceste sami nadelovati, če hočemo dobre imeti, tako so tudi okrajne ceste boljše bile, dokler smo jih sami posipavali, nego so zdaj, ko moramo posipavanje plačevati v okr. denarnico. Vprašam vas, ali ne bi boljse bilo, da cesto sopet sami posipavamo in dotične okr. nal6ge odpravimo za ceste, ki so pa kljubu temu če dalje slabeje. — Druge sem slišal kvasiti, da, če volijo duhovnika, bode zopet robota in desetina!! Na to res druga odvrnoti ne morem kakor to, da je tisti, ki to veruje, še bolj n e u m e n kakor on, ki to pravi. Desetine in robote smo se kmetje odk u p i 1 i z denarjeni za vselej; in kdor vas s takimi bedastiini kvantami plaši, 1 a ž e ter odvrača s tem dobrega, narodnega zastopnika, in vam vriva nasprotnika, ki nema srca za vas, nego vas le skubi. Ne verujte vendar svojim nasprotnikom, ki so od zunaj po ovčje oblečeni, znotraj so pa grabljivi volkovi! — Vam pa predragi bratje volilci, ki se niste dali preslepiti, marveč ste za narodne poštenjake glasovali, izrekam stoterno bvalo v imenu vseh poštenih rojakov, ki so nas kot volilue može na vo- litev poslali ter smo po svoji najboljši vesti glasovali. — Omahljivci si pa zapomnite za drugo pot, da lističev, ki se vam od poštenib narodnjakov sestavijo, nikomur ne kažete, marvcč jih imate v aržetn, dokler jih na volilnem mestu ne oddate. S r a m o t a je, če se možak volilec nemčurju strahovati da ter mu z lističem vred svoje poštenje in blagor svojih rojakov izda! — Vam pa, sivostarobradi g. Pogačnik, kakor drugim nastavljenim nemškutarskim hujskarjem, bodemo drugo pot inače pokazali, da vas ne bo več srbslo med volilce se vtikati in jiin lističe česati. Podkadili vam bomo, da boste tople pete od volilcev odmeknoli. Volilec J. V. kmet.