O preoblikovanju krajevnih skupnosti
Krajevne skupnosti, kot temeljne družbenopolitične skupnosti, se nenehno razvijajo, delokrog njihovih samoupravnih organov ]e vedno širšl in pestrejši, zahteva pa tudi aktivnost večjega števlla krajanov. Glede na to, da imajo nekatere krajevne skupnostl tudi po 5000 ali več prebivalcev, smo povprašali pred-sednike svetov krajevnih skupnosti v občini Center, ali sedanjl prostorski okvirjl omogočajo uresničevanje potreb In Interesov krajanov in če so že kajrazmišljalio morebltnem samoupravnem preoblikovanju krajevnih skupnosti.
PETER DIMNIK, pred-sednik sveta KS Kolodvor: »Misel o prostorskem preo-blikovanju krajevnih skup-nosti je že dolgo prisotna. Ver-jetno pa bi bilo zelo koristno, da bi se o tem pogovorili s predstavniki vseh krajevnih skupnosti v občini Center in našli skupna izhodišča. KS Kolodvor meri pol kvadrat-nega kilometra, na njenem po-dročju pa živi okrog 3800 pre-bivalcev, tako da spada med srednje velike krajevne skup-nosti. Na našem območjuima-mo različne OZD, trgovine, go-stinske objekte, predstavniš-tva itd. in kljub temu, da smo že razmišljali o drugačni organi-ziranosti krajevne skupnosti, zaenkrat še nismo našli prave rešitve. Pri tem moramo upo-števati tudi dejstvo, da v naši krajevni skupnosti ni pre-dvidenih novih sosesk ali drugih sprememb, ki bi bi-stveno vplivale na strukturo prebivalstva. Da bi se neka
16 / DOGOVORI
krajevna skupnost preobliko-vala, so nujno potrebne po-globljene analize, ki terjajo ve-liko dela in časa in morajo po-kazati, kakšen dejanski napre-dek bi prinesle krajanom.«
BRUNO THALER, pred-sednik sveta KS Poljane: »Naša krajevna skupnost je največja v občini Center, meri skoraj 2 kvadratna kilometra, je zelo razvlečena, na njenem območju pa živi okrog 7000 ljudi. Po mojem mnenju so ta-koimenovane Stare Poljane (Povšetova, Poljanski nasip itd.) preveč oddaljene od centra Poljan, kjer ima sedež naša krajevna skupnost. S pre-dvideno gradnjo stolpnice CS 6, ali Novih Poljan, kot jih ime-nujemo, 6. Roške stolpnice in Doma mladine v trgovini in gostinstvu, se bo število prebi-valstva bistveno povečalo -na približno 12.000 ljudi. Pogo-varjali smo se že o preoblikova-nju naše krajevne skupnosti, vendar zaenkrat še ne vemo,
kje naj bi potekala meja. Vse-kakor bi morali pred to odloči-tvijo izdelati temeljite analize, najbrž pa bi se takrat postavilo tudi vprašanje občinskih meja in morda bi bilo treba popravi-ti meje sedanjih krajevnih skupnosti, ki niso vedno najbolj naravne ali logične. Najbrž bi bil pravi trenutek za takšno prostorsko preobliko-vanje pred naslednjimi voli-tvami, saj smo pravkar izvedli volitve za SIS, do konca junija bomo konstituirali skupščine delegatov v KS itd. Gotovo bi se krajani lažje odločali v manjši krajevni skupnosti. Pri nas smo si pomagali tako, da smo že pred dvemi leti razdelili krajevno skupnost na štiri te-renske odbore SZDL, v vsakem od njih pa so zastopa-ne vse družbenopolitične or-ganizacije, društva itd. Glede na to, da so ti odbori zelo ak-tivni, mislim, da smo kljub ve-likemu številu prebivalcev, zelo aktivna krajevna skupnost.«
BORIS UDERMAN, pred-sednik sveta KS Tabor: »Kra-jevna skupnost Tabor je zao-krožena celota, ki ne meri niti pol kvadratnega kilometra, na njenem območju pa živi okrog 6500 stalnih prebivalcev in 2500 prehodnih, v samskih do-movih. To je seveda velika go-stota prebivalstva, vendar glede na njeno strukturo, me-nimo, da ni potrebe po razdeli-
tvi, še posebno ne sedaj, ko smo pravkar izvedli volitve. Samoupravno delovanje v naši krajevni skupnosti izhaja iz osnovne celice - hišnega sveta ali zbora stanovalcev, tako da je zagotovljena popol-na demokratičnost odločanja,
soodločanja, razčiščevanjaitd. Pri oblikovanju delegacij za SIS smo zajemali delegate iz vseh petih sosesk, pri samem evidentiranju delegatov pa so zelo pomembno vlogo odigrali hišni sveti, to pa je resnično široko zaledje.«               a. v.