Za tvojo reklamo pokliči Novi Matajur novi tednik Slovencev videmske pokrajine ČEDAD / CIVIDALE • Ulica Ristori 28 • Tel. (0432) 731190 • Fax 730462 • Postni predal / casella postale 92 • Poštnina plačana v gotovini / .. :.om ^ , mm abbonamento postale gruppo 2/50% • Tednik / settimanale • Cena 1.500 lir ^t. 39 ( orili) • Čedad, Četrtek, 16. oktobra 1997 Spedizione in abbonamento postale - 45 % - art. 2 comma 20/b Legge 662/96 Filiale di Trieste 0432/731190 u,8Ut‘pariti Svetovalci lahko ustno in pisno uporabljajo svoj jezik Jezik manjšin na Deželi Pomemben ukrep so sprejeli v ponedeljek v okviru sprememb pravilnika Izgleda skoraj malce paradoksalno, vendar je resnično, da uspe deželni svet ravno v sedanjem trenutku negotovosti in pomanjkanja politične večine izglasovati pomembne ukrepe v korist manjšin. V ponedeljek je namreč deželni svet odobril spremembe pravilnika, v okviru katerih je bilo izglasovano tudi določilo, po katerem bodo lahko svetovalci na sejah sveta, bodisi ustno ali pisno, uporabijali tudi jezik manjšin. Tako so uradno vstopile v dvorano deželnega sveta slovenščina, furlanSčina in nem- ščina. Zapisnik se bo Se naprej delal v italijanščini. Določilo je predlagala načelnica svetovalske skupine Severne lige Viviana Londero, ki je dejala, da je to korak naprej k zaščiti manjšin in hkrati utrditev deželne avtonomije. Pri glasovanju se je pozitivno izreklo 36 svetovalcev vseh skupin, razen Nacionalnega zavezništva, ki je glasovalo proti. Svetovalec NZ Casula je pri tem dejal, da glasuje proti lastnemu prepričanju in zgolj iz strankarske discipline. beri na strani 2 Visita a S. Pietro del deputato firmatario della proposta di tutela Caveri: “Le minoranze esempio di federalismo” “Nediža”, 25 anni di attività in mostra Inaugurata venerdì al Centro rimarrà aperta tutto ottobre É’ davvero molto frequentata la mostra documentaria, aperta nel “Centro” a S. Pietro al Natisone, in prossimità della Beneška galerija, e dedicata ai 25 anni di attività del Centro studi Nediža. E non poteva essere diversamente sia per la forte attrazione che esercitano le “vecchie” fotografie, special-mente quelle in bianco e nero, sia perchè indubbiamente le diverse attività messe in campo dal Nediža in tutti questi anni, dagli incontri culturali ai programmi educativi, hanno coinvolto decine e decine di persone Pochi giorni dopo sembra assumere un peso diverso la visita dell’onorevole Luciano Caveri, avvenuta giovedì a S. Pietro al Natisone. Su invito del partito dell’Unione slovena (Slovenska skupnost), il primo firmatario della proposta di legge per la tutela della minoranza slovena presentata alla Camera (per buona parte la riproposizione del progetto del senatore Darko Bratina) era reduce dalla seduta in Parlamento che aveva dato il via alla crisi del governo Prodi. Superato lo scoglio Rifondazione, oggi alcune affermazioni di Caveri improntate al pessimismo vanno riviste. Il rappresentante dell'Union valdotaine nel suo intervento si è mantenuto, comunque, nelle linee generali. Ha parlato di “internazionale delle minoranze” come esempio di federalismo, ha giudicato “u-na grande vergogna la mancata applicazione dell’articolo 6 della Costituzione” e attaccato la Regione Friuli-Venezia Giulia che “si tiene stretti gli sloveni quando scricchiola la specialità, ma poi non li tutela”. Riguardo il futuro, Caveri ha detto di essere consapevole “delle differenze che ci sono all’interno della comunità slovena”, aggiungendo che la proposta di tutela “dovrà essere e-quilibrata e perfettibile” e che comunque quella che ci attende “è una battaglia co- Prof. Pavel Petričič na odprtju dokumentarne razstave, ki so jo v petek odprli v Spetru ob 25. letnici Studijskega centra Nediža, ki bo na ogled ves oktober che in quei documenti si vedono e riconoscono. Accanto alle fotografie sono esposti anche manifesti, locandine ed altro materiale documentario che testimonia la ricchezza e la varietà di iniziative proposte. La mostra è stata aperta venerdì sera dal prof. Paolo Petricig, uno dei fondatori del Nediža, e poi in tutti questi anni il motore del centro. Ha illustrato brevemente il cammino percorso, ma ha colto anche l’occasione per ricordare coloro che ci hanno lasciato, tra questi il dottor Giancarlo Spazzolini. La mostra rimarrà aperta per tutto il mese di ottobre dalle ore 17 alle 19 ogni giorno tranne la domenica. S. Pietro: mostra mercato Castagne, miele, frutta locale, patate e tante altre bontà prodotte dai nostri a-gricoltori sono anche quest’anno le protagoniste della mostra - mercato organizzata dalla cooperativa Napo e dalla Comunità montana Valli del Natisone a Ponte San Quirino. Quest’anno è ormai la 17. edizione e tutto fa pensare, vista l’affluenza delle prime due domenica, che il 17 non porta male! La mostra mercato andrà avanti tutti le domeniche di ottobre. L’onorevole Luciano Caveri a S. Pietro mune nel rispetto delle re- Ci sono stati poi alcuni ciproche differenze, con la interventi da parte del pub-convinzione che noi siamo blico. (m.o.) già federalismo”. segue a pagina 2 Pittaro, olivelli CIVIDALE DEL FRIULI (UD) TEL. (0432) 731509 MANZANO (UD) TEL. (0432) 754200 VENDITA: / FOTOCOPIATORI / FOTOCOPIATORI A COLORI ✓ ASSISTENZA TECNICA QUALIFICATA četrtek, 16. oktobra 1997 2 Deželni svet za jezike manjšin s prve strani Med glasovanjem so bili odsotni nekateri svetovalci iz vrst CDU in Forza Italia, proti pa so glasovali Chiarotto in Compagnon (CDU) ter nepričakovano Mi o ni (Zeleni) in Gobbi (mešana skupina), medtem ko se je svetovalka Piccioni-jeva vzdržala. Za pravi nekulturni in žaljiv izpad sta poskrbela sicer osamljena tržaška predstavnika Nacionalnega zavezništva Dressi in Menia, ki sta odobritev rabe manjšinskih jezikov primerjala z rabo bantujšCine, kruljenja in slonovega trobljenja. Poleg omenjenega amandmaja je deželni svet odobril tudi nekatere spremembe pravilnika, ki bodo odslej omejile možnost obstrukcije v deželnem svetu, v kolikor bi se je kdo hotel posluževati. Candidato sindaco cercasi per il Comune di Cividale L’Ulivo e il Polo cercano Pelizzo Tutto sembra muoversi tranne la politica cividalese, orfana dell’amministrazione comunale e che ancora attende di sapere - come attendono, ovviamente, tutti i cittadini di Cividale - quando dovrà recarsi alle urne. Nei frattempo poche sono le voci che si rincorrono a proposito dei possibili candidati sindaci. Una di queste ha riguardato, nei giorni scorsi, il presidente della Banca popolare di Cividale Lorenzo Pelizzo, al quale è stata fatta una proposta sia da parte del Polo che dell’Ulivo. Pelizzo ha però declinato l’offerta, non sentendosela di lasciare il suo incarico “in un momento così delicato - ha detto - per il sistema bancario italiano”. L’episodio è però sintomatico: sia il centro-destra che il centro-sinistra hanno pensato alla stessa persona, il che dimostra anche la confusione in cui paiono trovarsi i due schieramenti. Tanto che uno dei nomi più gettonati resta quello di Giuseppe Pascolini, sindaco per 15 anni fino al 1995, per il quale però si parla anche di un posto in Regione. Intanto, a proposito di Pelizzo, il presidente della Provincia Giovanni, fratello di Lorenzo, ha incontrato lunedì mattina il commissario straordinario di Cividale Edoardo Colli. I temi affrontati sono stati gli impegni urgenti dell'amministrazione comunale, che riguardano in particolare gli istituti scolastici e la viabilità. Ma a Pelizzo interessava affrontare anche la questione dell’approvazione, da parte del Comune, dello statuto dell’Associazione Mittelfe-st, e in questo senso sembra aver avuto qualche garanzia da parte di Colli. Il rischio resta quello che Cividale non entri a far parte dell’ente come socio fondatore, con un grave danno all’immagine della città ed al futuro del Mittelfest. L’incontro è stato comunque inter- Lorenzo Pelizzo locutorio. Pelizzo ha annunciato che entro breve si riincontrerà con il commissario straordinario per rendere o-perativi alcuni progetti. Michele Obit Hvala Bogu, končana je vladna kriza. Trajala je samo pet dni, med temi le tri delovnike. Zmagala je zdrava pamet, skupaj s koristmi delovnih ljudi. K sreči niso prevladali srboriteži, ki jih tudi med nami ne manjka. Upali so, da bo na levici prišlo do končne poravnave računov. Z ravsom in kav-som. Pa ni bilo tako, kar priča o zrelosti levice in resničnosti spoznanja, da po padcu berlinskega zidu politični presodki ne veljajo več. Levica in desnica se merita po konkretnih izbirah. Iskreno povedano, ni mi žal, da bodo naši sinovi in hčere delali 35 ur tedensko. Navsezadnje spada tudi to v napredek človeške omike. Socialistično gibanje prejšnjega stoletja in za njim še Leon XIII sta delavcem postavila cilj osemurnega de- lovnika. Pol stoletja pozneje, takoj po veliki krizi ’29 leta, so britanski laburisti skrčili delovni teden, sobota je postala polovični praznik. Fašizem jih je takoj posnemal in uvedel “fašistično soboto”. Pozneje je delovni urnik ostal nespremenjen povsod. Le Hruščov je med svoje reforme uvrstil 35 delovni teden. Pozneje so 35-urni teden uvedli v nemškem avtomobilskem podjetju “Vol-skwagen”. Delavci so tam sprejeli rahlo skrčenje svojih plač, v zameno je podjetje obdržalo na delu 60 tisoč odvečnih uslužbencev. Vedeti moramo, da krčenje delovnega umika samo po sebi ne ustvarja novih delovnih mest, a jih vsaj ohranja. Glede na to, da z novimi tehnologijami produktivnost dela vrtoglavno narašča, bo 35 urni delovni te- den pomemben cilj sindikalnega gibanja po vsej Evropi. Zato bi bilo tragično, če bi ga jemali le kot propagandno floskulo ali predmet novih polemik. Z rešitvijo vladne krize sem zares zadovoljen, saj je nisem maral. Ko sem pred dvema tednoma spregovoril na komemoraciji žrtev nacističnega pokola v Marza-bottu, med koncertoma domačega in našega partizanskega zbora, sem razmišljanje o spravi med našim in italijanskim narodom preko osvobodilnega boja zaključil z aktualnim pozivom k enotnosti sil, ki so oblikovale demokratično republiko in sistem socialne pravičnosti. Sile levice sem pozval, naj nadaljujejo z dialogom ob spoštovanju danih razlih, ker sta obe levici potrebni tudi za bodoče čase. Za Italijo in Evropo. Vsak poskus, da bi med seboj obračunali in se ugonabljali, lahko prispeva k zmagi reakcionarnih sil. Evropska zgodovina ne pozablja, da so nacisti zmagali sredi obračuna med komunisti in socialnimi demokrati v Nemčiji. In ne odpušča. Caveri in visita a S. Pietro segue dalla prima Paolo Petricig, presidente dell’Istituto per l’istruzione slovena di S. Pietro, ha parlato “a nome delle famiglie che si attendono che i figli possano usufruire dell’educazione bilingue” affermando poi che “per una soluzione legislativa in campo scolastico sono trascorsi anche i tempi supplementari”. Ferruccio Clavora ha rigettato l’idea di una “delimitazione tra sloveni di categoria A e categoria B”, giudicando però la proposta Caveri “una legge che trova clienti e non persone che hanno bisogno di riconquista-re la propria dignità”. Attenzione agli emigranti è stata sollecitata da Renzo Mattelig, presidente dell’Ues. Il rappresentante di Alleanza nazionale Pieralberto Feletig ha lanciato un invito a seguire “la via friulana”, una legge diversa per Udine rispetto a Gorizia e Trieste, (m.o.) Komisija EU ocenila stanje v Sloveniji Slovenija napreduje pri procesu prilagajanja evropskim standardom, vendar bo potrebno na tem področju še precej naporov, da se nadoknadijo zamude. To je ocena komisije Evropske Unije, izražena v dokumentu Agenda 2000, pomembna pa so tudi priporočila komisije Uniji, s katero se bo pet držav kandidatk, med katerimi je tudi Slovenija, pogajalo o vstopu. Slovenija si, kot je znano, prizadeva doseči polnopravno vključitev v Eu do začetka leta 2003. Do tedaj litični sistem dovršen, država ima značilnosti demokracije s stabilnimi ustanovami, zajamčena je pravna država in spoštovane so človekove pravice ter pravice manjšin. Nadalje komisija izraža ugotovitev, da deluje v Sloveniji tržni gospodarski sistem, ki bo v srednjeročnem obdobju sposoben prenesti, oziroma obvladati konkurenčni pritisk držav članic EU. Ocena komisije je, da je trenutno še premajhna konkurenčnost na notranjem slovenskem trgu, predvsem na področju financ, A/a sliki predstavnika mednarodnega denarnega sklada na tiskovni konferenci z guvernerjem Banke Slovenije Arharjem pa bi morala na več bistvenih področjih dokončno izpeljati proces prilagajanja, kar pomeni, da bo to vprašanje prihodnja štiri leta močno pogojevalo delo slovenskih državnih institucij, predvsem vlade in parlamenta. O svojih nalogah v zvezi z vključevanjem v Evropo je prejšnji teden na posebnem posvetu razpravljal Državni zbor, s sodelovanjem slovenskega veleposlanika pri EU Borisa Cizlja. Vodja misije evropske misije v Sloveniji Amir Naqvi je predstavil mnenje EU o Sloveniji in dejal, da je cilj Agende 2000 vzpostavitev enotnega trga v Evropi, v okviru katerega bodo za vse državljane veljale iste pravice in dolžnosti. Komisija Evropske Unije ima o Sloveniji in njenem razvoju ugodno mnenje, priporoča pa tudi mnoge posege in izboljšave. Po njeni oceni je slovenski po- prav tako je potreben izboljšave davčni sistem, nujna pa je tudi reforma socialnega varstva. Evropska komisija meni tudi, da je prestrukturiranje podjetij počasno zaradi hitre rasti plač in nizke rasti storilnosti. Veliko naporov in naložb bo potrebno izvesti na področju varovanja okolja, zadovoljivo pa napreduje realizacija sodobnih prometnih povezav, ki poteka v skladu z zastavljenimi cilji. Skratka, Slovenske državne institucije bodo v prihodnjih letih morale imeti pot v Evropo stalno pred očmi, nenazadnje tudi zaradi tega, ker bo evropska komisija spremljala ta proces in o njem vsako leto redno poročala. Nemara bo to tudi za slovensko politiko dovolj obvezujoča naloga, da bo znala uspešneje kot doslej iskati skupne imenovalce, ki bodo v interesu države, ne le posameznih strank ali skupin. (D. U.) Tredici editori alla fiera di Francoforte Offensiva al femminile La Slovenia si prepara ad eleggere il Presidente della Repubblica ed il Consiglio di Stato, la seconda Camera. E i gruppi politici femminili fanno sentire la propria voce, chiedendo garanzie per una maggiore presenza femminile negli organismi istituzionali, in sintonia con il posto che la donna occupa nella società slovena. La situazione ora infatti è insoddisfacente. Nel Consiglio di stato u-scente c’era una sola donna, nelle ultime elezioni si è ridotta la presenza femminile anche nel parlamento dove solo 12 parlamentari su 90 sono donne, mentre nel governo non ce n’è nemmeno una, senza contare che anche il numero delle segretarie di stato si è dimezzato. Insieme a Francoforte Alla Fiera del libro di Francoforte, che si terrà dal 15 al 20 ottobre, la Slovenia si presenterà in uno spazio unico, curato dalla Camera dell’economia e dove presenteranno la propria attività 13 editori sloveni. La Fiera di Francoforte, la più grande rassegna del genere al mondo, vedrà quest’anno la partecipazione di oltre 9500 espositori, provenienti da oltre cento paesi. Il tris di Gaia Legend L’ormai leggendaria Gaia Legend domenica ha vinto nuovamente la Barco-lana, conseguendo il terzo successo consecutivo. Un bel successo dell’equipaggio sloveno, guidato da Mitja Kosmina, che così ha definitivamente conquistato il trofeo. Alla Barcolana, che è la più grande regata del Mediterraneo, hanno partecipato quest’anno 1492 barche a vela, tra queste circa 150 provenienti dalla Slovenia. Ci prova Toplak Con il sostegno del Partito popolare, nelle cui fila milita, si è candidato alle presidenziali slovene Ludvik Toplak, attuale rettore dell’università di Maribor. Sta trovando quindi uno sbocco la questione di una candidatura unica dei tre partiti della primavera slovena (popolari, socialdemocratici di Janša e democristiani). Per la verità Peterlè e Janša non hanno ancora deciso se sostenere Toplak già al primo turno del 23 novembre, oppure far convergere su di lui i propri voti nell’eventuale, ma del tutto improbabile ballottaggio. Fiera della scienza Da martedì a sabato si svolge presso il Cankarjev dom di Lubiana il quarto Festival della scienza, a cui partecipano anche diversi paesi stranieri stranieri, in particolare Austria, Gran Bretagna e Stati Uniti. E a-perto a tutti i tipi di pubblico e parte dal presupposto che la scienza sia oggi troppo importante per rimanere confinata in una piccola cerchia di persone. Nell’edizione scorsa, dove era stata per esempio allestita anche “la casa degli esperimenti”, si è registrato un buon afflusso di famiglie. Quest’anno l’offerta sarà ancora più allettante con diverse mostre e conferenze. Il tema centrale è quello del rapporto tra scienza ed arte. 9 ima Stojan SpetiC četrtek, 16. oktobra 1997 Praznik za 20 let sekcije v Luganu Pod lipo an Folklorna skupina iz Rezije v Svici V soboto 4. an v nediejo 5. okotbra mi od pevskega zbora Pod lipo, kupe s Folklorno skupino taz Rezije, smo bli šli na izlet v Lugano, kjer je bila 20. oblietnica rojstva društva slovenskih emigrantov an so jo obhajal na prazniku trgatve, ki je luganska Bandi-mica. Povabu nas je Renzo Mattelig, v imenu Zveze slovenskih emigrantov iz Čedada, katere je tudi direktor. Potovanje s koriero je bilo malo dugo a veselo, če samo pomislim na kolko smo piel an se smejal. Popudan smo paršli v Lugano, kjer so nas organizatorji prijazno sparjeli an muormo reč, da smo bili pro srečni z vremenom. Bilo je gorkuo an sončno oba dva dni. V soboto zvečer smo s Folklorno rezijansko skupino nastopali na proslavi 20. obletnice slovenskih emigrantov, ki so jo praznovali na čolnu (battello). Publika je zlo rada poslušala naše piesmi an si ogledala plese rezijanske skupine. Zbor Pod lipo je, med drugimi, zapel “Ona je mi-ela” an “Jest san muzikant” (ki so vsiem znane) pod vodstvom Nina Spehonije, z vesejem ramonike, ki jo je Davide Clodig igral an z melodičnim glasom naše soliste Marie Rose. Na proslavi so se oglasili z njih pozdravi Dino Chiabai, predsednik Zveze slovenskih emigrantov an predstavnice slovenskega an italijanskega konzulata v Svici. Vsi so guoril o pomembnosti ohranitve in obstajanja slovenske manjšine po svetu, s posebnim pogledom na Italijo an Svico. Drugi dan, v nediejo, smo šli kupe z Rezijani na “precesijo” trgatve po glavni cesti Lugana. Saj glih v tistih dneh je praznik trgatve. To je bilo na velikem organizirano: prišla je tudi televizija posnemat ogromno ljudi, ki so se zbrali na kraju cieste an si ogledal razne folklorne skupine taz Italije an Svice, za katerimi so traktorji pejal po-čas naprej lepo an na ve- Pevci od zbora Pod lipo na prazniku trgatve v Luganu liko adobane vozove. Vsak voz je parkazu pridelke narave an človieškega diela: na enem so pekli burje, na drugem so ponujal grozdje, tretji je kazu velik kotu s pulento, in tako naprej. In-šoma, težkuo je poviedat s besedami vse tiste, kar je bi. Buojš bi bluo iti pogledat! Tudi mi od Pod lipo smo, med enim in drugim plesom rezijanske skupine, zapiel an zaplesal (nas je vodil Davide z ramoniko) an povabil ljudi na polko ali valček. Proti večeru se je sfilata končala, an mi smo se zbral vsi kupe v koriero an se varnil damu. Res lepuo je bluo: take izlete so dobre parložnosti za poznat tudi druge folklorne skupine an pridobit nove motivacije do petja in ohranitve tradicije. Zbor Pod lipo se lepo zahvaljuje vsem tistim, ki so se potrdili za organiziranje tega izleta. Seveda, se troštamo, da bodo te iniciative ratale še buj pogoste v bodočnosti. Larissa Borghese 3 Obsežna razstava v Vili Manin v Passarianu Napoleon in mi Na pobudo Dežele Furlanije-Juljiske krajine 200 let po podpisu sporazuma - Na ogled bo do FF januarja 1998 17. oktobra 1797 je bil podpisan v Campoformidu istoimenski sporazum, ki pomeni mejnik v zgodovini Furlanije in seveda tudi Beneške Slovenije. S tem dejanjem se je namreč zaključila vladavina Beneške republike in začelo se je novo zgodovinsko obdobje za naše kraje, spremenila se je tudi politična slika v vsej Evropi. Temu dogodku je dežela Furlanija Juljiska krajina posvetila veliko dokumentarno razstavo, ki so jo odprli 12. oktobra v Vili Manin v Passarianu, torej v prelepi vili, ki je bila dom zadnjega beneškega doža Ludovica Manina in kjer je bival sam Napoleon v času pogajanj. “Napoleon in Campoformido - 1797, orožje, diplomacija, družba v eni od evropskih dežel”, to je naslov prireditve, ki predstavlja eden najpomembnejših kulturnih dogodkov v naši deželi letos in bo na ogled do 11. januarja 1998. Prvič so na ogled v Vili Manin izvirni dokumenti sporazuma, ki jih hranijo v Državnem arhivu na Dunaju in v Francoskem osrednjem arhivu. Razstavljeni so še številni drugi dragoceni dokumenti, ki so prispeli v Passariano iz Versaillesa, Louvra in drugi francoskih muzejev, z Dunaja, iz Lubiane, Celovca, Kopra in drugih arhivov oz. muzejev. Predstavljeni so seveda vojni dogodki, aspekti vojaške strategije, predvsem pa so prikazane družbene spremembe, spremembe v okusih in navadah, ki jih je povzročil prihod Franco- Pridite z nami v gledališče V ponedeljek 20. oktobra ob 20.30. uri bo v Kulturnem domu v Gorici prva predstava letošnje sezone in sicer Slovenskega stalnega gledališča, to je drama Antona Čehova Tri sestre, v režiji Dušana Mlakarja. Odločili smo se, da bomo hodili skupinsko v gledališče v Gorico. Ce se nam želiš pridružiti pokliči najkasneje v petek zjutraj, da rezerviramo karte. Vsekakor se srečamo v pandiejak z-večer v Čedadu, na trgu Rezistence ob 19.30. uri. Pridi an ti z nami! CI VI DALE Teatro Ristori Leonardo Pieraccioni Fuochi d’artificio sabato 18 e lunedì 20 alle 21 domenica 19 alle 17 e 21 Sklad Sardoč Solarjem in študentom Upravni odbor “Sklada Dorče Sardoč”, ki je bil ustanovljen na osnovi naročila gospe Anna Ursini-Sar-doč in ima namen pomagati potrebnim in zaslužnim mladim študentom, pripadnikom slovenske narodnostne skupnosti v Italiji, razpisuje natečaj za dodelitev sledečih štipendij: a) dve štipendij v znesku milijon lir, za učence Zavoda za slovensko izobraževanje v Spetru Slovenov. Prošnji mora biti priložen družinski list in zadnja davčna prijava vseh družinskih članov. Štipendij bosta dodeljeni v enkratnem znesku do 30. decembra 1997. b) tri štipendije v zne-zku dva milijona in petsto lir za univerzitetne študente. Prošnji morajo biti priloženi sledeči dokumenti: fotokopija univerzitetne knjžnjice z izidi opravljenih izpitov, družinski list in davčna prijava družinskih članov. Štipendija bo dodeljena v znesku milijon lir do 30. decembra 1997 in v petih mesečnih obrokih po tri-stotisoč lir do 30. maja. c) ena štipedija v zne-zku pet milijonov lir za postdiplomski študij ali specializacijo. Prošnji morajo biti priloženi sledeči dokumenti: potrdilo o opravljenem univerzitetnem študiju s končno oceno, družinski list in davčna prijava družinskih članov. Štipendija bo dodeljena v znesku milijon lir do 30. decembra 1997 in v petih mesečnih obrokih po osemstotisoč lir do 30. maja. V prošnji morajo biti navedeni podatki ob eventuel-nih drugih štipendijah in podatki bančnega računa na katerega bo štipendija nakazana. Zainteresirani naj dostavijo prošnje do 10. novembra 1997 v zaprti ovojnici na sledeči naslov: “Sklad -Fondazione Dorče Sardoč” c/o Studio legale Sanzin -Odvetniška pisarna Sanzin, ulica Diaz št. 11 Gorica -Gorizia. Pri dodelitvi štipendij bo upravni odbor upošteval predvsem študijske uspehe in potrebe prosilcev na osnovi 5. člena statuta sklada. Za vse potrebne informacije so na razpolago člani upravnega odbora Boris Peric (tel. 0481/32545), Zdravko Cu-strin (tel. 0481/387310), Vera Tuta Ban (tel.040 /299632) in Karlo Cernic (tel. 0481 /78100). *** PRISPEVAJTE ZA “SKLAD D. SARDOČ”, TEKOČI RAČUN STEV. 403430 PRI KMEČKI BANKI - GORICA zov. Razstavo dopolnjujejo in bogatijo še slike, kipi (Canova, Corbet) ... Obravnavano obdobje pa od leta 1797 sega do leta 1815 in predstavlja najprej evropsko sliko, ki se postopno vse bolj približuje furlanski realnosti. Posameznim tematikam so posvečena posebna poglavja, med temi velja opo- zoriti na tehnološke novosti iz tistega časa, ki predstavljajo nekaj res zanimivega- Naj povemo še, da je razstava odprta vsak dan od 9.30 do 13. in od 15.30 do 18. ure. Ob nedeljah je odprta od 9.30 do 19.; ob ponedeljkih je zaprta. Za vse informacije lahko pokličete 0432 -906657. A Campoformido convegno sul trattato Duecento anni dopo “Il trattato di Campoformido 200 anni dopo”, questo il titolo di un convegno che si terrà venerdì 17 e sabato 18 ottobre a Campoformido nella sala polifunzionale. Il tema che verrà approfondito con il contributo anche di studiosi francesi, austriaci ed un sloveno, è quello dell’invasione francese alla luce della modernizzazione della società in Friuli e in Italia. I lavori avranno inizio venerdì alle ore 15 e affronteranno la questione dei rapporti internazionali. Interverranno i prof. Petracchi, Vovelle da Parigi, Hochedlinger e Rill da Vienna, Del Negro. Nella giornata di sabato il tema sarà quello della rappresentanza e modernizzazione politica. Tra gli interventi del mattino da segnalare la relazione del prof. Vodopivec di Lubiana che affronterà il tema dell’atteggiamento del popolo sloveno durante l’occupazione napoleonica. II convegno è stato organizzato da Università di Udine, Comune di Campoformido, Regione autonoma Friuli-Venezia Giulia con il contributo della provincia di Udine, e dalla Fondazione Cassa di risparmio di Udine e Pordenone. L’emigrazione in mostra ad Antro Inaugurazione sabato nella sala parrocchiale É una foto terribile, racappric-ciante, quella pubblicata qui a fianco e che assieme ad altre racconta la difficile storia di tanti giovani beneciani, partiti nel fiore dell’età alla volta delle miniere del Belgio e tornati a casa, quando ciò è stato possibile, fortemente segnati da quell’esperienza. “S trebuhan za kruhan... od duoma do čarnega pak-la”, questo il titolo della mostra fotografico documentaria che verrà aperta sabato prossimo 18 ottobre ad Antro, nella sala parrocchiale. Organizzata dall’Unione emigranti sloveni - Slovenci po svetu, la mostra verrà inaugurata sabato alle ore 18 e rimarrà aperta al pubblico fino al 23 ottobre con 11 seguente orario: lunedì-sabato 17-19, domenica 10- 12 e 17-19. Comune di Stregna Kantun Srednje venerdì 17 ottobre ore 20.30 presso la sala consiliare presentazione del libro OD DUOMA DO ČARNEGA PAKLA Slovenci po svetu Unione emigranti sloveni del FVG četrtek, 16. oktobra 1997 4 A Gost tur protagonista il turismo senza confini Successo a Maribor per le proposte della Comunità montana Si è presentata alla fiera “Gost tur” di Maribor con qualcosa di concreto ed ha riscontrato molto interesse da parte degli addetti ai lavori. E’ quindi positivo il bilancio della Comunità montana delle Valli del Natiso-ne, rappresentata dall’assessore al turismo Nino Cicco-ne e da quello alla cultura Beppino Crisetig alla quinta edizione della fiera dedicata alle attività dei ristoratori e degli operatori turistici, nel corso della quale sono state presentate le attività degli sloveni che vivono in Italia, Austria e Ungheria. «E’ un punto di partenza - spiega Ciccone - per sperimentare soluzioni che interessino chi si occupa di turismo”. L’ente montano aveva da giocare una carta importante, l’iniziativa “Turi- (NE) lì 0 Da sinistra Marjan Podobnik, numero 2 del governo sloveno, con Živa Gruden, Beppino Crisetig e Nino Ciccone smo senza confini” che è “ancora in fase di perfezionamento, e non sarà quindi possibile partire, come previsto, già entro questo me- se . Il progetto, che prevede dei pacchetti week-end transfrontalieri, con possibilità di pernottamento nelle Valli del Natisone e di soggiorno nella Valle dell’Isonzo (e viceversa), era nato su iniziativa di un sottosegretario Anche la cultura della Benecia a Maribor: hanno cantato le Beneške korenine Servizi alle AZIENDE Via Manzoni, 25 - Cividale Tel. 0432/730153 Con discrezione e QUALITÀ’ ad un costo competitivo • Gestioni contabili e amministrative • Elaborazioni cedolini PAGA • Assistenza per adempimenti specifici (Sicurezza e igiene lavoro, ecc.) • Assistenza per prestiti agevolati e contributi • Consulenza informatica Foto di gruppo per i partecipanti alla fiera provenienti dalla Benecia sloveno che aveva convocato comuni e Comunità montane delle zone confinarie. Da qui è nata l’idea di unire le forze delle realtà che maggiormente avevano dimostrato un interesse. Dal progetto sta per scaturire un depliant grafico, scritto in i-taliano, sloveno e tedesco, con cui verranno valorizzati gli ambiti dell’Isonzo e del Natisone con notizie riguardanti aspetti naturalistici ed enogastronomici. Gli operatori in questi giorni stanno concordando i prezzi dei pacchetti weekend, poi l’iniziativa verrà presentata ufficialmente a Trieste ed a Lubiana per diventare operativa - questa è l’attesa di Ciccone - verso la metà di novembre. Stregna invita al suo Burnjak Nell’intenso week-end culturale spazio anche alla tradizionale festa mercato delle castagne E’ un intenso week-end culturale quello che in collaborazione con altre associazioni locali, propone il comune di Stregna per venerdì, sabato e domenica prossimi. Si incomincia con venerdì 17 a Stregna presso la sala consiliare del municipio alle ore 20.30 dove in collaborazione con l’Unione emigranti sloveni verrà presentato il libro “Od duo-ma... do čarnega pakla”, in cui è descritta una buona parte della storia della nostra comunità attraverso la storia della sua emigrazione in Belgio. Si proseguirà sabato 18 sempre a Stregna con l’ultimo ciclo di conferenze sulla cultura locale organizzati dalla cooperativa Lipa di S. Pietro al Natisone quale corollario dei corsi estivi per ragazzi promossi dall’amministrazione comunale. L’architetto Renzo Rudi parlerà della lettura degli elementi dell’architettura delle Valli del Natisone, mentre il prof. Valter Colle, sempre nella serata di sabato affronterà il tema delle tradizioni popolari legate al solstizio d’estate. Domenica 19 ottobre a Tribil superiore avrà luogo il Burnjak tradizionale - festa mercato della castagna che verrà riproposto grazie al concorso della popolazione locale, del gruppo Alpini di Stregna e della Polisportiva Ricreativa Tribil Superiore. Il programma prevede alle ore 11.30 la santa messa cantata dal coro delle “Beneške korenine” che assieme ai fisarmonicisti locali allieteranno la giornata che per le ore 15 prevede presso la sala parrocchiale la presentazionedel “progetto Kolovrat” realizzato dallo studio Derek di Anhovo (Sio) ed inserito nell’ambito dei programmi di sviluppo transfrontaliero e finanziabile con i fondi dell’Unione Europea. c.g. Ob težkem finančnem stanju našega časopisa Znaki solidarnosti Bilo nam je toplo pri srcu, ko je prejšnji teden potrkala na vrata našega uredništva prijazna gospa Štefanija Stoka iz Proseka in nam z bodrilnimi besedami izročila solidarnostni prispevek 100.000 lir, potem ko je brala o hudi stiski, v kateri se nahaja Novi Mata- jur. Usoda tednika pa je očitno pri srcu tudi nekemu našemu naročniku iz Rima, ki nam je podaril 500.000 lir, ko je prišel plačat naročnino. Gospa Mirjam Budihna pa nam je nakazala 100.000 lir. Darovalcem je naše uredništvo globoko hvaležno. Občina Trbiž gre na volitve Med občinami, kjer bodo 16. novembra potekale upravne volitve je tudi Trbiž. Gre za volilno preizkušnjo precejšnjega pomena tudi za slovensko manjšinsko skupnost, saj nam ni vseeno, kdo bo upravljal največje in najpomembnejše središče v Kanalski dolini. Toda varnimo se na občinske volitve. Dosedanji Zupan Carlo Toniutti, nepričakovano izvoljen pred štirimi leti, sicer iz vrst Zelenih, se bo tokrat ponovno predstavil na volitvah kot kandidat levosredinske koalicije. Po vsej verjetnosti ga bosta podprli dve listi: Alleanza per Tarvisio, kjer so nekateri dosedanji odbomki in svetovalci in Con Tarvisio per l’Ulivo, ki je bolj povezana s strankami Oljke (DSL, LS, SI in SKP). Toniutti pa ima zelo resnega tekmeca v prof. Francu Baritussiu, sicer člana Nacionalnega zavezništva, ki pa ga naši bralci poznajo, saj je z zelo odprtimi stališči nastopil na posvetu o zaščiti Slovencev v Spetru. Njegovo kandidaturo podpirajo liste NZ, Forza Italia, CCD-CDU in še občinska lista “-Con noi per tutti”. Tretji kandidat za župana občine Trbiž je Maurizio Duennhofer, sicer smučarski trener, ki bo na čelu liste Severne lige. Le-ta se je tu odpovedala “neodvisnosti Padanije” tudi zaradi tega, da ne bi nastale težave pri sestavljanju liste, a kateri bosta tudi dva predstavnika Rautieve Ms-Ft. Koroški Slovenci za dvojezične table Slovenci na Koroškem želijo vidna znamenja, vidne simbole njihove prisotnosti na lastni zemlji, znamenja, ki so istočasno izraz sožitja, spoštovanja in razumevanja, obenem pa odražajo dvojezičnost tega območja. Tako so prireditelji, v prvi vrsti Narodni svet Koroških Slovencev in Enotna lista, obrazložili pomen in namene manifestacije, ki so jo pred nekaj dnevi organizirali v Celovcu. Kakih 200 ljudi je pod geslom “Vidna dvojezičnost” od sedeža Mohorjeve družbe do palače deželne vlade mimo demonstriralo. S 142 dvojezičnimi krajevnimi tablami (bile so pred 25. leti odstranjene) so Koroški Slovenci želeli opozoriti koroško in avstrijsko vladno sfero na pravice manjšine in na krivice, ki se jim delajo. Na pobudi ni uradno sodelovala druga osrednja organizacija Zveza slovenskih organizacij, ker ni bila vključena v priprave. Treba je pa povedati, da je bila reakcija s strani deželnega glavarja Zernatta zelo ostra. Zaradi bližine do praznovanja 77. obletnice koroškega plebiscita je označil pobudo kot “provokacijo z napačno izpovedjo in ob napačnem času”. Zaradi ostrega napada koroškega glavarja na organizatorje je bila manifestacija deležna široke podpore in solidarnosti več mednarodnih manjšinskih in človekolju- bnih organizacij širom Evrope, ostalih manjšin v Avstriji ter organizacij Južnih Tirolcev in Ladinčev. Planinska družina Benečije vabi na BURNJAK ki bo v Crnemvrhu v nedel jo 26. oktobra Kronaka novi mata j ur četrtek, 16. oktobra 1997 ‘Con una serenata ho conquistato Tina’ Liepa pravca Vita Cavallava ari njega žene Tine Bumjak na Vartati Cieu otubar je biu liep an glih kar puobje an čeče od proloco Vartača so imiel napravjat senjam na Vartači je paršla slava ura. Tudi v nediejo nie kazalo nic dobrega takuo, de okuole pudneva, kar sonce se je parka-zalo miez magli ni bluo puno judi kjer pa je bluo vse lepuo oflokano an kjer je dobro uonjala pastašuta, ki sojo skuhali. Vseglih pa so ble majhane skupine, ki ta za mizah so bužgale pečenj kostanj an pil rebulo. Ku-ražno, parvo lieto je šlo zaries dobro, še vic ku kar se je troštalo, lietos nomalo manj, pride reč, de druge lieto puode spet zlo dobro. Il dottor Vito Cavallaro, catanese di nascita, genovese di adozione, cittadino di mezza Italia per costrizione e infine medico a Pulfero per una libera scelta, per quanto convinto che le vie del Signore sono imprevedibili non avrebbe mai immaginato per quali vie sarebbe arrivato a sposare Tina. Il matrimonio è avvenuto sabato 20 settembre nella chiesetta di S. Spirito a Spignon. Si erano incontrati per puro caso al matrimonio di una cugina del dottore in un paesino all’angolo opposto delPItalia settentrionale. Anche lei, Tina, genovese di a-dozione. Anche lei catanese di origine. La storia ha avuto una svolta quando lei è venuta nelle valli per un periodo di vacanza. Pochi giorni vissuti insieme sono bastati per capire che tutto quello che e-ra avvenuto fino a quel momento non era stato per puro caso. La partenza di Tina da Genova, la vigilia del matrimonio, ha avuto il vago sapore del rapimento: la sera dell’antivigilia, in una delle vie principali della città, in u-no dei quartieri “bene” il dottor Vito, equipaggiato di chitarra elettrica e microfono inventa una “serenata metropolitana” sotto le finestre del palazzo dove abita Tina. Lei si affaccia al balcone, prima incredula, poi esterefatta, infine conquistata da tanto romanticismo e faccia di bronzo. Tante altre persone affacciate alle finestre dei palazzi, incuriosite e divertite, per questo medico che viene da lontano a rapire la loro Tina, che per tanti anni è stata la maestra di tanti bambini del quartiere e confidente di tante mamme. Arrivederci, Tina, sappiamo che sei in buone mani. Troppo bella ed originale questa storia per non essere raccontata anche ai nostri lettori, e aggiungiamo: ...ker sta paršla živet na beneške tla, naj bo še zibiela preča tekla! Klaša preberita telo novico Lietos nie parvi krat, ki pišemo od tistih, ki so se rodil lieta 1947 an ki lietos so dopunli 50 liet. Te narbuj hitri so bli tisti iz Spietra, ki so nam pošjal fotografijo njih vičerje. Kajšan miesac potlè so se parkazal tisti iz srienjskega kamuna. Telekrat pa pišemo go mez nje, zak napra-vjajo kiek posebnega za vso klašo ’47 iz Nediških dolin. Organizal so ’no gito, an izlet, ki bo v saboto 8. no-vemberja. Se puode v Lu-bjano, kjer bo tudi kosilo, od tu na Bled an potlè še v Kranjsko goro. Za zarobit lepuo an veselo bo vičerja v Galjane, kjer bo tudi ples. Nie slavo, kene’? Pohitita se vpisat. Za vse druge novice, muorta poklicat pruot vičer na tele telefone: 723091 (Severino Podrec-ca), 732163 (Giuseppe Qualizza), 723058 (Ezio Terlicher). Se ’no rieč: za iti v Slovenijo je zadost imiet za sabo osebno izkaznico (carta d’identità). Tudi lietos žene v nediških farah napravjajo sladčine za pomagat te potriebnim Za bit bui ‘sladki’ Tle na teli strani sta prebral lepo ljubezenjsko štorjo mie-diha Vita Cavallara an njega žene Tine. Na vemo, če tudi Claudio iz Oblice, Klaudjet za parjatelje, je šu gost s kitaro pod oknam liepe Andreine iz Seucà, na vemo, kadà sta se zagledala, kadà sta zastopila, de od tistega momenta njih življenje puode napri po adni skupni poti. Vemo, de vsi tisti, ki jih poznajo, družine, žlahta an parjatelji so pru veseli, de sta se oženila. An mi še ank-rat, seda ki imamo še fotografijo njih poroke jim želmo puno sreče, ljubezni an veseja v njih skupnem življenju Na napišemo nič novega, sa’ že vsi vesta, de pod bie-lim tendonam go par Muo-ste, kjer potieka jesenski targ, je an prestorac ries “sladak”, kjer čeče an žene nam ponujajo sladčine, ki jih napravjajo naše žene tan doma. Ze vsi vesta, de kar se s tem “zasluže”, gre v dobrodelne namiene. Vseglih pa se nam pari pru napisat telo novico an lietos, sa’ še ank-rat zahvalemo vse tiste, ki šenkajo nomalo njih cajta (an vsi vemo, ki malo ga i-mamo vsi donašnji dan) za narest kako torto, kake biškote, štrudelne, štrukje, marmelate... an jih parneset pod tendon s troštam, de judje, ki pridejo gor, kar jih pokušajo, puste kiek za Ion. An naše žene s tisto torto, s tistim štrukjacam po-sladčjejo ne samuo tiste, ki jih pokušajo, pa tudi življenje kajšnega otročiča, ki živi v kajšnim kraju, kjer tarplienje, mizerja, ujska an hudobija človieka niemajo usmilienja an do nadužnih otruok. Telo nediejo tle, 12. otu-berja, so parnesele njih sladčine žene, ki spadajo pod fare Podutana, Gorenj Tarbi an Liesa. Drugo nediejo 19. otu-berja pridejo na varsto tiste iz podbonieške fare (Lan-'dar, Laze, Brišča, Ruonac, Marsin, Carnivarh an Ar-beč) an iz Sauodnje (TarC-mun, Sauodnja, Matajur), zadnjo nediejo, 29. otuberja pa žene iz Spietra (Bamas, Ažla, Klenje, Petjag). Se-vieda, če kajšan mož zna napravt kiek sladkega, naj žihar pamese, obedan ga na pošja pročITela je ’na iniciativa, ki jo peje napri Ca-ritas špietarske foranije. Lan vsega kupe se je z-bralo malomanj šest milio-nu! Od telih sudu nomalo so jih dal misjoranju Emiliu Chiuch, ki je kupu dvie ka-rocele za tiste, ki na morejo hodit. Tisti sud, ki so ostali an še z drugimi oufari blizu, so jih pošjal pa v vartac “Casa de caritade” v Minas Novac v Braziljo, za pomagat otročičam, ki v tisti hiši žive. J jih prave... Giovanin an njega žena Milica tu saboto sta se pobrala v Benetke za praznuvat to sriebarno madejco od petandvajst liet življenja kupe, an seviede, za pregledat vse tiste prestore, ki že od ten-tega nista vič videla. Kadar na turme svetega Marka je ura tukla pudan, sta se pobrala glih tu tisti hotel, kjer sta kosila kadar sta bla freški noviči. Use-dinla sta se glih za tisto mizo blizu okna, ki daje na muorje, an ku se j’ parbližu ka-merier z bielim rakovicam, Milica je pogledala milo tu oči Giovanina an ga po-prašala: - A se zmisleš, ka sma jedla tle za tole mizo petandvajst liet od tega? - Sigurno, de se zmislem: mesno župo! A se zmisleš tudi, kuo je bla topla, pa ti nisi imiela cajta pihat tu njo za jo pohladit, ker s’ me zaljubljeno gledala tu oči čeglih te je peklà! - Oh, muoj dragi Giovanin, kuo j’ bluo lepuo. Nardimo an donas takuo! Ničku poklicala sta kamerierja an mu naročila dvie mesne žu-pe, zlo tople. Giovanin je začeu pihat tu pekočo župo, pa zaljubljena Milica ni še gledala tu njo, začela je gledat tu Giovanina an mu ljubeznivo jala: - A vieš, ti muoj dragi mož, de ist te imam rada, ku petandvajst liet od tega, an moje sarce šele gori za te, an okuole tistega trudnega sarca ču-je, šele vse toplo, ku de bi bila donas novica! - Sigurno, moja draga Milica, de čuješ vse toplò blizu sarca: imas sisiče tu pekoči župi!!! CRUCIL RENATO vici Cicigolis 2 33046 PuIforo (Ud) tel. 0432/726085 Installazione e manutenzione di Grondaie - coperture - isolamento IMPERMEABILIZZAZIONE Antonio an Daniela petonéqjst liet potlè “Orpo, duo bi jau, de je . že 25 liet, odkar sta se oženila!” Pru takuo, je že (an pari včera) an kuart stoletja od kar Antonio Dugaro -Gaspuodove družine iz Ušivce an Daniela Perioviz-za - Kuoskina iz Sauodnje sta zapustila njih lejdih stan an sta se oženila. Le tisti dan Daniela je paršla živet v Ušivco, kjer stoje še donas vsi kupe. Petandvajst liet potlè se kupe z njim veseljo sinuova Roberto an Andrea, vsa žlahta an parjatelji, an vsi tisti od domačega društva “Sant’Andrea” iz Kravarja, sa’ Antonio an Daniela sta med tistimi, ki vsaki krat kar kor, parskočejo na pomuoC. Srebarnim novicam želmo, de bi se uresničilo vse, kar oni žele. novi mata j ur četrtek, 16. oktobra 1997 6 1 siti documentati dalla ceramica e dalla pastorizia - Archeologia 13 I ritrovamenti neolitici del Carso triestino Due strumenti di pietra levigata provenienti dai siti della pianura friulana - Minimatajur —■ Domači praznik: najprej so morali prašiča zaklati... Come nella Slavia friulana, i ritrovamenti neolitici del Carso triestino provengono dalle grotte e dai ripari della zona. L’insediamento nelle cavità naturali dimostra uno scarso sviluppo delle attività di produzione, l’agricoltura e l’allevamento. L’unico sito del neolitico carsico all’aperto fu quello di Zavlje-Zaule, presso Trieste. I ritrovamenti carsici hanno tuttavia dimostrato un notevole perfezionamento dell’industria litica e lo sviluppo di una ceramica avanzata. Anche in quest’area l’industria della pietra scheggiata mantenne la tradizione mesolitica, con la produzione di lame, grattatoi, raschiatoi semicircolari e a disco, punte, piccoli strumenti trapezoidali, bulini. Le materie prime furono la selce, la quarzite, Tossidia-na e il diaspro, a cui vanno aggiunti il corno, l’osso e naturalmente il legno. Si tratta in parte di materie prime importate. Il vasellame del neolitico antico appartiene alla corrente della ceramica impressa mediterranea. La decorazione era realizzata dalla pressione dell’orlo delle conchiglie e da graffiature eseguite con un osso o altri mezzi. La varietà delle forme e delle dimensioni del vasellame permette di indovinare la molteplicità degli apporti alimentari di origine vegetale ed animale, in prevalenza derivati dalla caccia. Il neolitico più antico del Carso triestino è legato alla residenza in queste cavità naturali: la Grotta dell’Or-so-Pečina pod Muzarji, la Grotta delle Gallerie-Peči-na pod Steno, la Grotta del Pettirosso-Pejca v Lasci o VlaSka Jama e le Škocjanske Jame-Grotte di S.Can-ziano. L’industria della pietra del neolitico intermedio appare molto sviluppata nella scelta della materia prima e nella varietà degli strumenti realizzati. Le forme sono mirate alla funzionalità, congiunta al gusto per la simmetria: punte di freccia a mandorla e fogliate, punte di lancia, coltelli lunghi e stretti, anche a bordo seghettato, grattatoi a bordo semicircolare e a disco, bulini per trapani a succhiello, punteruoli. Ebbero sicuramente grande impiego il legno, l’osso, il corno sia per la fabbricazione di manici, impugnature e maniglie, che per innumerevoli attrezzi domestici, agricoli ed artigianali. Questa fase del neolitico è legata alla cultura detta di VlaSka (dal nome della Grotta del Pettirosso-Pejca v Lasci o VlaSka Jama), un gruppo locale della cultura di Danilo, a sua volta rappresentativa della ceramica impressa adriatica. Il vasellame rispecchia la varietà degli usi a cui era destinato, e quindi una varietà degli alimenti, preparati mediante la cottura e delle bevande con svariate manipolazioni. I modelli del vasellame dovettero essere suggeriti da forme naturali di antico uso come recipienti: zucche, otri, conchiglie, foglie. La superficie esterna del vasellame di uso quotidiano è ruvida o anche fram- mentata da impressioni fatte con le unghie e il bordo di conchiglie. La ceramica destinata a probabili usi di culto, forse come corredo funebre, è più fine e sottoposta ad una completa levigatura, di modo che la decorazione apparisse con il massimo effetto. La modellazione manuale era perfetta e la decorazione a linee geometriche con triangoli, rombi, rettangoli e zig zag si adattava alla superficie del vaso. L’effetto dell’ornato inciso od impresso era accresciuto dai ritocchi di argilla bianca. Il tardo neolitico presenta ulteriori sviluppi dell’industria litica: si osserva però un certo impoverimento degli strumenti per la caccia. Ciò corrisponde ad un ruolo maggiore degli allevamenti, confermato dalla diffusione di strumenti adatti alla lavorazione delle pelli. Caratteristico il coltello a lama a taglio ritoccata e le zappe ed asce di pietra compatta levigata per mezzo di mole e coti di pietra arenaria. La scarsa presenza di zappe e scuri levigate, come di piccole falci per mietere, caratteristiche delle zone raggiunte dalle attività di produzione del cibo, denota un’agricoltura ancora debolmente sviluppata. La cultura della ceramica adriatica orientale di H-var (Isola di Lesina) si conclude ad occidente proprio sul Carso triestino, dove si incontra con le cultura a-driatica e padana dei siti della pianura friulana, presente in quei villaggi neolitici. Prevale la decorazione dipinta e incisa a spirali e triangoli sospesi, con la superficie del recipiente interrotta da globuli, incisioni sulla circonferenza e bugne o rigonfiamenti. (Archelogia, 13) Paolo Petricig E.Benussi, S.Dolce - E-scursioni sul Carso Triestino, 1995 Kake tri tedne preden smo klali, sva šla z očetom v gozd po maklenove veje. Hodila sva križem kražem po zmrznjenem snegu in večkrat splašila kakega dol-gouhca, ki je dremal pod smrečjem. Domov sva prišla vsa prezebla. Zvečer sva veje obelila in jih narezala na manjše palice. To so se vse do slovesnega dneva sušile na štedilniku. Klavec jih je rabil za špile. Posebej smo posušili še meto in ma- jaron in ju nato predrobili skozi majčkeno sitce, da smo dobili okusno dišavo za krvavice. Vendar koline v mojih mladih letih še zdaleč niso bile taka slovesnost kot takrat, ko je bil otrok naš ata. Pripovedoval je, da so v tistih časih isti dan prašiča tudi že skoraj vsega pojedli, ne samo zaklali. Na večerjo so povabili bližnje in daljne sosede, potem pa samo pomislite, kako so dobrote hitro skopnele. Ta navada je počasi zamrla, koline pa so še zmerom ostale domači praznik. Najprej je bilo treba prašiča zaklati. Klavec je prinesel s seboj poseben stol in drugo potrebno orodje, kak sosed pa je pomagal prašiča “držati”. Otrokom so vsi s posebnim užitkom nagajali in jih plašili. Med take, ki niso prenesli prašičevega cviljenja, sem spadala tudi jaz. Dokler mi sestra ni prišla povedat, da je pujsu že odtekla kri, sem si v kakem kotu mašila ušesa. Klavec je žival brž razdel na dvoje, potem pa na manjše in na večje kose. Pranje črev je na kmetih pripadlo hlapcu ali dekli, pri nas pa jih je očistil oče. Tudi takrat sem se zgubila kam daleč proč. Repo in česen pa sem mu poprej vendarle pomagala narezati. S to stvarjo, in z vodo seveda, so se čreva najbolje oprala. Dela je bilo ves dan zelo veliko. V kuhinji je bilo vroče, pod stropom polno sopare, na štedilniku pa so stali vsi tisti lonci, ki jih drugače vse leto nismo rabili. Popoldne je klavec delal mesene klobase in krvavice. Za mesene klobase je meso in slanino z nožem razrezal na srednje drobne koščke. V škafu je vse dobro pregnetel, osolil, popral in polil s česnovo vodo pa spet premešal. Oblikoval je klobase in jih spretno zašpilil. Za krvavice je bilo treba pripraviti še več stvari: skuhati kašo in ješprenj, obariti kri in glavino, namešati veliko dišav, krvavice pa najprej na hitro prekuhati. Za večerjo je gospodinja pripravila pečenko, pečenice, krvavice, pražena jetrca, skledo krompirja, kislo zelje in svežo solato. Tisti dan so se otroci čezmerno najedli. Od vseh dobrot sem imela najraje krvavice, oče pa je večkrat rekel: - Kdor se je spomnil kašo tlačiti v čreva, je bil res velik požeruh. Rad pa je imel pečenko, posebno če se je pekla zavita v mrežico. Zraven je jedel nezabljen krompir, kar se je zdelo meni naravnost grozno. Naslednje dni smo cvrli mast in delali zaseko. Kdor je prišel k hiši, je dobil koline. Sosedom in sorodnikom sem koline nesla jaz. Ko pa so klali oni, so nam jih vrnili. Tako smo pozimi na vasi večkrat jedli dobre reči. Berta Golob (Iz revije “Galeb”, 1990} Poišči napake Vera Poljšak III.: Magda Tavčar Glavno mesto Vera Poljšak III.: Magda Tavčar četrtek, 16. oktobra 1997 Prova d’orgoglio dei gialloblù che nonostante le assenze si aggiudicano il derby con la Gaglianese Tre punti d’oro per la Savognese A segno Saccavini nei primi minuti di gara - La replica degli amaranto bloccata dall’ ottima difesa degli ospiti Risultati 1. Categoria Venzone - Valnatisone 3. Categoria Gaglianese - Savognese JUNIORES Valnatisone - Faedis Giovanissimi Pagnacco- Audace Esordienti Audace: riposo Pulcini Moimacco - Audace Amatori Treppo Grande Reai Filpa Valli Natisone - Warriors Pub Sonia e Luca - Grigioneri Effe Emme - Poi. Valnatisone PSM Cividale - Costantini 1-1 0-1 4-2 2-0 3-2 2-2 0-2 1-1 0-0 0-5 Prossimo turno 1. Categoria Valnatisone - Corno 3. Categoria Savognese - Fulgor JUNIORES Cussignacco - Valnatisone Giovanissimi Audace - Sangiorgina Udine Esordienti Union 91/A - Audace Pulcini Audace - Fulgor Amatori Reai Filpa - Mereto Capitolo Fagagna - Valli Natisone Piaino - Pub Sonia e Luca Poi. Valnatisone - Rojalese Borgo Aquileia - PSM Cividale Classifiche 1. Categoria Tarcentina 10; Torreanese 8; Domio, Costalunga, Union 91 7; Bujese, Reanese 6; Corno, Latte Carso 5; Cividalese, Cussignacco, Riviera 4; Valnatisone, Venzone 3; Ancona 2; Comunale Tavagnacco 1. 3. Categoria Stella Azzurra, Buttrio, Lumignacco 6; Fulgor 4; Savognese, Gaglianese, Comunale Faedis, Paviese 3; Fortissimi, Moimacco, Nimis, Chiavris, Cormor 1 ; Serenissima 0. JUNIORES Faedis 9; Bressa/Campoformido 7; Lestiz-za, Azzurra 6; Buonacquisto, Lavarianese, Natisone 4; Valnatisone, Fortissimi 3; Flu-mignano, Sangiorgina Udine, Union 91, Cividalese 2; Cussignacco 1 ; Mereto Don Bosco 0. Giovanissimi Audace, Pagnacco 6; Natisone, Sangiorgina Udine 4; Biauzzo/A, Gaglianese, Arcobaleno/Pro Osoppo 3; Astra 92, Basaldella, Majanese, Savorgnanese 1; Bressa/Campoformido, Cussignacco 0. Amatori (Eccellenza) Warriors 4; Treppo Grande, Invillino, Chio-pris 3; Rivarotta, S. Daniele, Tolmezzo 2; Reai Filpa, Mereto Capitolo, Anni 80 Udine 1 ; Valli Natisone, Fagagna 0. Amatori (2. Categoria) Rojalese 4; Polisportiva Valnatisone, Grigioneri, Val Judrio Cividale 3; Sedilis, Effe Emme Godia, Red Box 2; Pub Sonia e Luca, Moulin Rouge, Borgo Aquileia 1; Bar Roma Povoletto, Piaino 0. Le classifiche dei campionati giovanili sono aggiornate alla settimana precedente. GAGLIANESE-SAVOGNESE 0-1 Gag li anese\ Causerò, Zamò, Zottig, Francesco Andresini, Pontoni, Michele Andresini, Debegnach (Costantini), Spelat, Di Nardo (Caucig), Dorlig, Masu. Savognese: Stefano Zuf- La ferii, Iuretig (Lombai), Luca formazione Bledig, Saccavini, Golop, della Cernotta, Gianni Trinco, Savognese Giovanni Moreale, Dor- che ha bolo, Marseu, David Speco- esordito in gna (Pagon). campionato Rubignacco, 12 ottobre - La Gaglianese è costretta a giocare sul neutro di Rubignacco il derby con la Savognese a causa dell’adeguamento degli impianti del campo di Gagliano. La gara odierna, iniziata sotto la pioggia, ha visto il successo dei gialloblù ospiti che, passati in vantaggio nei minuti iniziali della contesa, sono riusciti, stringendo i denti, a mantenere inviolata la loro porta fino alla fine. Partono in avanti gli amaranto che impegnano all’11’ con Masu l’attento Zuffer-li. A seguito di azione partita da calcio d’angolo, al secondo tentativo al 14’ Trinco con un preciso traversone mette il pallone sulla testa di Saccavini che si vede respingere la sfera. Il mediano è lesto a recuperarla ed a scagliarla di piede in rete. La Gaglianese si porta in avanti cercando la soluzione con calci piazzati di Dorlig, ma Zuf-ferli è sempre pronto alla parata. Il primo tempo si conclude senza scossoni con i ragazzi allenati da Mesaglio che tengono in apprensione la difesa locale mettendo in mostra un ispirato Specogna. I gialloblù sfiorano all’8’ del secondo tempo il gol con il valido Marseu che centra una clamorosa traversa con Causerò fuori causa. Gli amaranto, passata la paura, si portano in avanti ma peccano per il troppo personalismo. A contrastarli c’è una linea o-spite insuperabile con Bledig, Golop, Cernotta, Moreale e Zufferli che allontanano o-gni minaccia con qualche affanno. Per la Savognese, dopo la battuta di arresto con la Stella Azzurra ed in attesa dei rientri di Gianni Podorieszach, Roberto Meneghin, Fabrizio Floreancig e Giovanni Zufferli, questi sono tre punti d’oro. Per la giovane formazione amaranto è invece una salutare lezione dopo la straripante vittoria ottenuta la settimana scorsa ad Udine con il Cormor. P.C. Facin scatenato stende il Faedis VALNATISONE 4 COMUNALE FAEDIS 2 Valnatisone: Mauro Specogna, Duriavig (65’ Spa-gnut), Birtig, Rucchin, Car-lig, Clavora, Facin (55’ Brai-dotti), Bordon (46’ Tiro), Besiè (46’ Peddis), Del Gallo, Domeniš. S. Pietro al Natisone, 11 ottobre - La formazione di Faedis, capolista a punteggio pieno nel girone D degli Ju-niores, è stata sonoramente battuta dalla giovane Valnatisone. I valligiani con un primo tempo da antologia hanno rifilato una decisiva quaterna ai gialli", ammini- strando poi nella ripresa il consistente bottino acquisito. Nelle file locali, positivi rientri di Patrick Birtig e Marco Domeniš. Dopo un quarto d’ora di studio, la Valnatisone passava in vantaggio grazie ad un calcio di rigore trasformato da Cristian Facin e concesso per un atterramento in area di Domeniš lanciato a rete. Dieci minuti più tardi, ancora Facin andava in rete a conclusione di una corale e veloce azione in contropiede. La Valnatisone premeva sull’acceleratore ed in due minuti metteva al sicuro il risultato. Terza rete di Facin V Cristian Facin al 35’ che con un preciso tiro da oltre 25 metri sorprendeva il portiere faedese. Un minuto più tardi Besiè in mischia realizzava la quaterna. Nei minuti di recupero su rigore gli ospiti accorciavano le distanze. Nella ripresa i locali, anche se costretti in dieci per l’espulsione di Domeniš, tenevano a bada gli ospiti che al 37’ mettevano a segno il secondo gol. Le altre partite Giovanissimi, il primo stop Ancora rinviato il primo successo in campionato per la Valnatisone che è riuscita a portare a casa da Venzone un pareggio ottenuto grazie ad una rete di De Marco. Dopo due vittorie consecutive, da Pagnacco è arrivato il primo stop per i Giovanissimi dell’Audace. Gli Esordienti hanno giocato un’amichevole con il Chiavris imponendosi con un rotondo 7-2. Buona prova dei Pulcini che sono stati sempre in vantaggio sul campo del Moimacco grazie alle due reti di Francesco Cendou, ma nel finale hanno abbassato la guardia e sono stati sconfitti di misura. Il Reai Filpa di Pulfero, dopo aver rischiato la capitolazione, è riuscito a rimontare il doppio svantaggio. A segno, contro il Treppo Grande, sono andati Luca Mottes e Stefano Dugaro, il cui tiro è stato deviato in rete da un difensore locale. Sfortunata prova della Valli del Natisone, costretta a saltare alcuni allenamenti per l’indisponibilità del campo di Pulfero. Gli “škrati”, nella gara con i Warriors, hanno perso dopo cinque minuti l’attaccante Volarič. Gli udinesi sono passati con un gol per tempo. Al 25’ della ripresa Andrea Scuderin ha regalato il pari al Pub Sonia e Luca nell’incontro casalingo con i Grigioneri. La Polisportiva Valnatisone, nell’incontro di Godia, ha colpito un palo e si è vista negare un calcio di rigore. Infine gli over 35, quest’anno targati Psm, negli ultimi dieci minuti hanno subito la goleada del Tricesimo, artefice l’ex bianconero De Agostini. dà* La squadra Allievi dell'Audace 1973, classificatasi al quarto posto e vincitrice della Coppa Disciplina. Da sinistra a destra in piedi Giuseppe Oualizza, Fabiano Vogrig, Walter Zorzutti, Tiziano Predan, Adriano Nadalin, Corinto Marcuzzi, Paolo Giro. Accosciati Claudio Stulin, Giuseppe Sibau, Ubaldo Meneghelli, Luciano Stulin, Remo Chiabai, Claudio Drecogna e Bruno Vogrig Na kvalifikacijski tekmi za svetovno prvenstvo Slovenija-Hrvaška 1:3 Hrvaška nogometna reprezentanca je v kvalifikacijski tekmi, veljavni za svetovno prvenstvo, ki bo v Franciji, premagala Slovenijo z rezultatom 3 proti 1. Za tekmo, ki so jo odigrali v soboto zvečer na bežigrajskem stadionu v Ljubljani, je bilo veliko pričakovanje. Sloveniji je sicer šlo le za prestiž, saj je bila iz končnice kvalifikacij za svetovno prvenstvo že matematično izločena. Vendar nikomur ni bilo vseeno, kako se bo slovenska ekipa odrezala pred do- mačo publiko. Po drugi strani se je Hrvaški z zmago obetala možnost za nadaljevanje kvalifikacijskih tekmovanj. Hrvati so zmagali zasluženo, čeprav niso prikazali kakšne izredne igre. Pač pa so bili dovolj spretni, da so znali izkoristiti vrsto napak, ki jih je naredila slovenska reprezentanca. Z zmago si je hrvaška ekipa zagotovila drugo mesto v svoji skupini, napredovala pa bo le, če bo znala pokazati kaj več kot na tekmi proti Sloveniji. SOVODNJE Četrtek, 16. oktobra 1997 Miedihi v Benečiji Paljo žen par Lipi Du Uidne imajo ženski Paljo (il palio delle donne), smo pa Sigurni, de dolè nie-majo takih jahalk (cavallerizze), ku tle par nas. Nieso samuo pridne, tudi zlo zlo šimpatik an zlo zlo kuražne: poštudierita, ta mala niema še tri lieta ne, je Chiara Rossi iz Petjaga, tista nomalo buj par lie-teh (jih ima 85!) je pa Elena Rossi an je iz Spietra. Vsi jo kličejo Lina. Vesta, ka pride reč se nabasat na konja, ga znat dar- X • N žat an komandierat? Nie lahka stvar. Mu-ormo pa reč, de tudi konji so bli pridni an potarpežljivi, ku njih gaspodar Mario lussa iz Lipe, Pask za parjatelje. Norma go par Muoste, ki pa je Matjonove družine iz Kraja v Dreki, je v nediejo zjutra obiesla velik flok roza an s tem naznanjala vsi-em tistim, ki so Sli atu tode al pa v nje ostarijo, de je ra-tala tudi ona nona! V saboto 11. otuberja, v Zviceri, je paršla na sviet Arianna, tista navuoda, ki jo je Norma ta-kuo težkuo čakala. An seda, ki se je rodila, Norma na vide ure, de mama an tata se vamejo v Blažin, kjer žive, kupe z njih majhano Arian-no, ki pru majhana nie, sa’ kar se je rodila je pezala 4 kile! Za napisat, ki dost je vesela Norma za telo rojstvo smo se malomanj pozabil napisat, duo so tata an mame! Tata je Carlo Crai-nich - Matjonu, mama pa Monica Manente iz Blažina. Muormo Se doluožt, de vsi Matjonovi so posebno veseli tudi zak je bluo že 22 liet, ki v njih veliki družini so se rodili samuo puobi. Arianni želmo vse narbu-ojSe na svietu. ŠPETER Puoje - Rualis Claudia je parpejala zeta V nediejo 12. otuberja v cierkvi v Gorenjim Bamase sta se oženila Claudia Bla-sutig - Piernova iz Puoja an Marco Freschi iz Rualisa. Je nimar lepuo imiet noviče v vasi, sa’ senjam od družine rata senjam ciele vasi, še posebno če nova družina na gre živet kam drugam. An Claudia an Marco sta odločila, sta decidla, de njih življenje bo teklo napri tle par nas, v Puoju. De bi bluo njih življenje ries lepuo jim vsi mi želmo. PODBONESEC Carnivarh Imiel smo karst Se sonce se je posmejalo v nediejo v Carnemvarhu majhani čičici Dani, pa tudi mami Marisi an tatu Dantu-nu, ki so s karstam njih te male nardi 1 novo štopienjo v njih skupnem življenjeu. Karst je začetek novega življenja, je za vsakega vier-nika pun pomiena an pru zatuo Dante an Marisa Cen- novi matajur Odgovorna urednica: JOLE NAMOR Izdaja: Soc. Coop. Novi Matajur a.r.l. Čedad / Cividale Fotostavek: GRAPHART Tiska: ED1GRAF Trst/Trieste m Včlanjen v USPI/Associato all'USPI Settimanale - Tednik Reg. Tribunale di Udine n. 28/92 Naročnina - Abbonamento Letna za Italijo 49.000 lir Postni tekoči račun za Italijo Conto corrente postale Novi Matajur Čedad - Cividale ì8726331 Za Slovenijo DISTRIIÌST Partizanska, 75 - SeZana Tel. 067 - 73373 Letna naročnina 2500.— SIT Posamezni izvod 70. SIT Žiro raCun SDK Sežana Stev. 51420-601-27926 OGLASI: 1 modulo 18 mnt x I col Komercialni L. 25.000 + IVA 19% cig sta želiela, de se bo tuo-le gajalo doma, na svojim svietu, med svojimi ljudmi. An vsem je bluo lepuo an sladkuo par sarcu. Za majhano čičico, ki je parnesla veliko veselje družini, za veliko ljubezan, ki jo je ta-kuo od deleča parnesla tle h nam. Pa tudi ker je bla očitna ljubezan mladih staršu do svojih krajev an ljudi. An zatuo so želiel praznovat, kar jim je narbuj par sarcu v njih domači cierkvi. Na maši, ki jo je molu dekan msgr. Nisio Mateu-cig, je pieu še buj lepuo ku po navadi, saj je biu posebno blizu mladi družini pevski zbor Pod lipo. An potlè v Carnemvarhu je ratu pa pravi senjam za vso vas. Dani an nje družini želimo vse narbuojše na svietu. Ruonac - Brišča Smo imiel noviče Skubina je ta zadnja peščica hiš v Gorenjim Ruon-cu an v saboto 11. otuberja so v teli vasici imiel noviče. Ženila se je Damjanova hči, Cinzia Blasutig - Rožna po domače. Pred utar v ciervi par Tuomce jo je peju Paolo Turolo iz Brišč. Okuole mladega para so se veseli žlahta an parjatelji, pa tudi vasnjani, sa’ se jih je zbralo zaries puno na rinfrešku, ki so ga imiel v faruže. Cinzii an Paolo, ki bota živiela v Ažli želmo, de bi bluo njih življenje srečno an veselo, s troštam, de četudi sta šla živet nomalo duj dol v dolino, se bota vračala kajšan krat an v rojstno vas Cinzie. Laze Zbuogam Neto Se mlad nas je prezagoda zapustu Ernesto Banchig -Neto za parjatelje. Imeu je 64 liet. Umaru je v čedaj-skem Spitale an v žalost je pustu ženo Eleonoro - Noro Gornovo taz Tarčet, brate Renza, Giorgia an Luigija, sestre Anno an Cecilio, ku-njade, navuode an vso drugo žlahto. Pogrebna maša je bla v Lažeh, kjer je Neto ži-veu kupe z Noro, venčni mier pa bo počivu v Landa-rje, kjer se je rodiu v veliki Mihovi družini. Kar je še buj žalostno je, de malo cajta od tega tudi ’na sestra od Nore, Odilia, je ostala uduova, nje mož je biu Gianni Venturi iz Spietra, uduova je ostala tudi adna njih kužina, Pinuccia iz Podboniesca, kateri ji je an miesac od tegà umaru mož Renato Manzini. Naj jim da Buog muoč za prenest veliko žalost. Bratru Giorgju an vsi družini naj gredo naše kon-doljance. GRMEK ««»■■■■■■■■■■■■«■■H Topoluove Žalostna iz Žvicere Žalostno je zazvonilo v tapoluškem turmu za na-znant novico, de nas je po sviete zapustila adna naša vasnjanka. V miestu Losanna v Zviceri, kjer je živiela že puno puno liet, nas je parve dni otuberja za venčno zapustila Pierina Los-zach - Muhuolnova po domače. Bla je klaša 1927. Perina je ostala v tistim kraju tudi potlè, ki je ostala uduova. V žalost je pustila sestre Marijo an Lino, ki žive tle v Tapoluovem, brate Bepulna, tudi on živi tle v VENDESI a Rualis, in via Ippolito Nievo, sopra negozio Despar, appartamento 70 inq, arredato o no. Tel. ore serali (0432) 730557 naši vas, Riccarda, ki je v Belgiji an Ernesta, ki živi pa v Franciji, navuode an drugo žlahto. Perina bo počivala venčni mier v Losanni. SVET LENART Kozca Zidajo muost Al se šele zmisleta na tisto veliko pauodnjo, ki je bla zajela tle par nas tode otuberja lieta 1990? Od te-krat je šlo napri sedam liet, a v Kozci šele čuhajo kon-seguence tiste poplave. So imiel adan muost, ki je peju čez rieko Kozco an tista poplava ga je bla odnesla (takuo, ki se vidi na fotografijo tle zdol, ki je bla nareta tisti dan potlè, ki gaje velika uodà odnesla). Ries težkuo je bluo za vse, posebno za tiste, ki ta’ na tin kraju so imiel njive, sanožeta an hosti. Cast Bogu, sedam liet potlè, v vasi bojo spet imiel tist muost, sa’ so ga začel zidat, diela so že napri an vsi se trošta-jo, de čez malo cajta ga bojo mogli prehodit. CERCO casa « appartamento in affìtto nelle Valli del Natisone. Tel (0432) 727316 DREKA doh. Lorenza Giuricin Kras: v sredo ob 12.00 Debenje: v sriedo ob 15.00 Trinko: v sriedo ob 13.00 GRMEK doh. Lucio Quargnoio Hlocje: v pandiejak ob 11.00 v sriedo ob 10.00 v četartak ob 10.30 doh. Lorenza Giuricin Hlocje: v pandiejak ob 11.30 v sriedo ob 10.30 v petak ob 9.30 Lombaj: v sriedo ob 15.00 PODBONESEC PEDIATRA (z apuntamentam) doh. Flavia Principato Podbuniesac: v sriedo an petak od 10.00 do 11.30 v pandiejak, torak četartak od 16.00 do 17.30 tel. 726161 al 0368/3233795 doh. Vito Cavallaro Podbuniesac: v pandiejak od 8.30 do 10.00 an od 17.00 do 19.00 v sriedo, četartak an petak od 8.30 do 10.00 v saboto od 9.00 do 10.00 (za dieluce) Carnivarh: v torak od 9.00 do 11.00 Marsin: v četartak od 15.00 do 16.00 SOVODNJE doh. Pietro Pellegriti Sauodnja: v pandiejak, torak, četartak an petak od 10.30 do 11.30 v sriedo od 8.30 do 9.30 Guardia medica Za tistega, ki potrebuje miediha ponoč je na razpolago »guardia medica«, ki deluje vsako nuoc od 8. zvičer do 8. zjutra an saboto od 2. popudan do 8. zjutra od pandiejka. Za Nediške doline se lahko telefona v Spieter na številko 727282. Za Cedajski okraj v Čedad na številko 7081, za Manzan in okolico na številko 750771. Ambulatorio di igiene Attestazioni e certificazioni v četartak od 9.30 do 10.30 Vaccinazioni v četartak od 9. do 10. ure Consultorio familiare SPETER Ostetricia/Ginecologia v četartak od 11.30 do 13.00; Cedad: v pandiejak an sriedo od 8.30 do 10.30; z apuntamentam, na kor pa impenjative (tel. 708556) Psicologo: dr. Bolzon v sriedo od 9. do 14. ure Servizio infermieristico Gorska skupnost Nedi-ških dolin (tel. 727565) Kada vozi litorina lž Čedada v Videm: ob 6.10 *, 7.00, 7.26 *, 7.57, 9.*, 10., 11., 11.55, 12.29 *, 12.54, 13.27 *, . 14.05, 16.05, 17., 18., 19.08, 20., 22.10.(od pand. do čet. an ob praznikih) SPETER doh. Tullio Valentino Spietar: v pandiejak an četartak od 8.30 do 10.30 v torak an petak od 16.30 do 18. v saboto od 8.30 do 10. doh. Pietro Pellegriti Spietar: v pandiejak, torak, četartak, petak an saboto od 8.30 do 10.00 v sriedo od 17.00 do 18.00 SREDNJE doh. Lucio Quargnoio Sriednje: v torak ob 10.30 v petak ob 9.00 doh. Lorenza Giuricin Sriednje: v torak ob 11.30 v četartak ob 10.15 SVET LENART doh. Lucio Quargnoio Gorenja Miersa: v pandiejak od 8.00 do 10.30 v torak od 8.00 do 10.00 v sriedo od 8.00 do 9.30 v četartak od 8.00 do 10.00 v petak od 16.00 do 18.00 doh. Lorenza Giuricin Gorenja Miersa: v pandiejak od 9.30 do 11.00 v torak od 9.30 do 11.00 v sriedo od 16.00 do 17.00 v četartak od 11.30 do 12.30 v petak od 10.00 do 11.00 Guardia medica Ponoč je »guardia medica«, od 20. do 8. zjutra an od 14. ure v saboto do 8. ure v pandiejak. Za Nediške doline: tel. 727282. Za Cedad: tel. 7081. Za Manzan: tel. 750771. Iz Vidma v Cedad: ob 6.35 *, 7.29, 8. *, 8.32, 9.32 *, 10.32, 11.30, 12.32, 12.57 *, 13.30, 14.08 *, 14.40, 16.37, 17.30, 18.30, 19.40, 21.50 (od pand. do čet. an ob praznikih), 22.40 * čez tiedan Bolnica Cedad .. . .... 7081 Bolnica Videm 5521 Policija - Prva pomoč.... 113 Komisarjat Cedad....731142 Karabinierji 112 Ufficio del lavoro .731451 INPS Cedad .700961 URES - INAC .730153 ENEL 167-845097 ACI Cedad .731987 Ronke Letališče..0481 -773224 Muzej Cedad .700700 Cedajska knjižnica ..732444 Dvojezična šola .727490 K.D. Ivan Trinko .731386 Zveza slov. izseljencev „732231 Dreka .721021 Grmek .725006 Srednje .724094 Sv. Lenart .723028 Speter .727272 Sovodnje .714007 Podbonesec .726017 Tavorjana .712028 Prapotno .713003 Tipana .788020 Bardo .787032 Rezija 0433-53001/2 Gorska skupnost... ..727281 Dežurne lekarne / Farmacie di turno OD 20. DO 26. OTUBERJA Podboniesac tel. 726150 OD 18. DO 24. OTUBERJA Cedad (Minisini) tel. 731175 Ob nediejah in praznikah so odparte samuo /jutra, za ostali čas in za ponoč se more klicat samuo, če rìceta ima napisano »urgente«. Informacije za vse