7® LET IVANA TOMAŽICA. Gosp. Ivan Tomažič, posetnik na Vitanu in bivši dolgoletni župan občine Koga pri Sv. Bolfenku, je slavil te dni svoj god in svojo 70-letnioo. Daleč naokoli spoštovani slavijenec je posvečal vse svoje življenje kovaški obrti, kmetiji, gospodarskemu napredku in prosvetnemu delu. županova! je občini Vitanu in pozneje občini Kogu nad 85 let. V občini je bil ustanovitelj gasilskega društva, kateremu je dolga leta tudi načeloval. Cez 30 let je bil član načelstva hranilnice ln posojilnice v Središču. Dalje je bil član krajevnega šolskega sveta in odbornik podružnice Kmetijske družbe. Za velike zasluge jo bil odlikovan z redom sv. Savo. Še mnogo let!
IVAN ROBNIK 60-LETNIK. Tih in skromen, a žilav nacionalni in kulturni delavee je g. Ivan Robnik. Dne 13. t. m., ko so prišle rojenice šestdesetič gledat, kaj dela Ivan, je bil ta na Pohorju. V potu svojega obraza je moral porivati avtobus, ki je sredi poletne noči na vrhu Pohorja zamrznil. Res skromna proslava 601etnice, toda značilna zanj, čigar vse življenje je siamo en delaven dan. Mladini je posvetil svoje življenje. Za mladino je delal in živel skoraj 40 let, ko je učiteljeval pri Sv. Križu nad Mariborom, pri Sv. Juriju ob Pesnici in do svoje lanske upokojitve v Mariboru. Za mladino dela še zdaj, osobito za našo obmejno mladino kot delaven odbornik mariborske moške podružnice in član vodstva Družbe sv. Cirila in Metoda. Znani so širom naše domovine nje-govi zložljivi odri, na katerih se izobrazi*, jejo mladi in'stari. Znan je kot izvrste« ljudski govornik, želja vseh njegovih prij»> tel je v je. naj mu bo življenjska jesen topfe in vedra!
80 LET KRISTINE DEMŠARJEVE. Kri« stina Demšarjeva je učiteljica iz one borbene dobe pred 40 leti, kateri so današnjo razmere uradništva, posebno še učiteljstv% tako zelo podobne. Smelo je zmerom priznavala svoje politično mišljenje in svoj svetovni nazor. Službovala je polnih 45 let X raznih krajih, najdalje pa v šmartnem pri Litiji. Bila je zmerom med najmar-I1 - širni delavkami za našo Družbo SV* Cirila in Metoda. Ko se je ustanavljal prri ženski Ust »Slovenka«, je pisala Kristini Demšarjeva urednici izpodbudna pisma te« je povsod agitirala za naše žensko glasilo« Leta 1923. je stopila v pokoj in se preselila v Učno hišico ob Blejskem jezeru, kjer ja preživela 12 let v mirnem zatišju. Pred nekaj leti je prišla v Ljubljano, še mnog«
ZLATA POROKA. Te dni so v šiški imeli lep družinski praznik, in sicer sta v Sokol-akem domu praznovala zlato poroko g. Ivan Mazi in ga. Marija. Ženin se je rodil 1862. v Kamniku pri Preserju, in si je nevesto poiskal v Preserju, kjer se je bila rodila V Encerjevi družini 1. 1869. Pred oltar sta stopila na veliki šmaren 1. 1887 v Preserju. Ivan Mazi je služboval pri državni železnici v raznih krajih Istre. Ob prevratu se je preselil v Ljubljano, kjer je potem leta 1923L stopil v pokoj. Zgledna zakonca sta vzgojila 11 otrok, izmed katerih žive štirje sinovi In dve hčerki. Trije sinovi so v železniški službi v Zagrebu, najmlajši je učiteljski abiturient, ena hči je poročena v Beogradu, druga pa je še materi v pomoč pri gospodinjstvu. Odkar je bU zgrajen Sokolski dom v šiški, opravlja Ivan Mazi v njem službo hišnika. Kakor on sam so tudi vsi otroci člani Sokola, želimo zlatoporočencecua še •bilo sreče v jeseni življenja!
STARODAVNI STOLP V MARIBORU JR ZGOREL. Dne 19. t m. je nastal ogenj * starodavnem obrambnem stolpu na Pristan« v Mariboru. Na kraj požara so kmalu pri« speli mariborski gasilci z vsem gasUsIdo« orodjem. Kmalu zatem so prihiteli tudi »ta-denški ln železniški gasUci. Stolp, ki je laot upokojenega mornariškega oficirja Reiserja izgorel do zidu.
PAVEL BOLHA, PREDSEDNIK JUGOSLOVENSKE OSREDNJE ZVEZE V NEMČIJI, ki se je pripeljal z večjo skupin« nattfa rojakov iz Nemčije na obisk v douM* Vino. Vseh izletnikov je 528. Pripeljali M se s posebnim vlakom iz Essena v Ljubljani
Najnovejše
rGLED NA MEDNARODNO KONCESIJO V SANGHAJU. Kitajski žolni na reki Hoang-Poju. Na bregu nebotičniki mednarodne koncesije v šanghaja
KITAJSKA PEHOTA NA POHODU PROTI VELIKEMU ZIDU. Vojaštvo mar-V šala Čangkajška se doslej izvrstno drži v borbi proti vsiljivim Japoncem
PRED VHODOM V FRANCOSKO KONCESIJO V ŠANGHAJU. Francosko Soji* štvo aa straži pred vhodom X francosko koncesijo y šanghaja
NANKINŠKA ULICA V ŠANGHAJU. Nankinška ulica je bila med vsemi cestami v Šanghaju najbolj prizadeta pri nedavnem japonskem obmetavanju mesta z bombami.
ODDELKI AMERIŠKE VOJNE MORNARICE patrulrajo po ulicah pošlaniške četrti v Pekingu, kamor so se pred nevarnostjo japonsko-kitajske vojne zatekli vsi v nekdanji kitajski prestolnici bivajoči beli tujci,
DVA KITAJSEJI VELJAKA. Veliki šanghaj Je milijonsko mesto in ima na čelu razmerno mladega župana Vuja .(zgoraj). Spodaj na sit-ki je general Janghu, poveljnik kitajske trdnjave VVoosung.
križem sveta
JAPONSKA OJACENJA SO PRISPELA. Zaradi uspehov kitajske vojske na šanghajskem bojišču je zavladala v japonskih vojaških vrstah velika bojazen« Iz Tokija so takoj poslali v Sanghaj nove oddelke.
BEG IZ OKOLICE SANTANDRA. Vojne horaatije na Daljnem vzhodu so skoro zasenčile grozote španske državljanske vojne. Prebivalci Santandra zapuščajo r	svoje domove s tem, kar »o mogli v naglici naložiti na glave.	j
KITAJSKI BEGUNCI. Iz severne Kitajske beži prebivalstvo z najnujnejšim na fe&niOt Ta Kitajka je zapustila dom s Svojim otročičem.
FENGJUHSIANG, kitajski »krščanski general«.
JAPONSKA KRIŽARKA PRED ŠANGHAJEM. Da olajša izkrcavanje svojih čet, je poslala japonska vlada v šanghajsko pristanišče še dve svoji novi križarki,
JBDMIRAL J ONA I, japonski minister «f mornarico, ki bo najbrž imela v japonsko-k i tajski vojni še veliko vlogo.
Tedenska kronika
m »ABMH BA2S9&n. 8*e«om» našteva t Parizu j«
•ornim ia mnogovrstna, da so doUO na nji tudi slepci svoj prostor, kjer razkazujejo svoje IsdeHce.
S SICILSKIH MANEVROV. Manevrov italijanske vojske v Siciliji sta se udeležila MUSSOLINI GOVORL Na obisku vojnih manevrov o» tudi italijanski kralj in cesar Abesinije Viktor Eiua&uel in prestolonaslednik priaa SloHijl je Imel Mussolini v Messini s tribune v podlobi kwfljh
iJsnbertv	sk«ga kluna velik govor na Skuijance. ^ "
PROTI BRATOM V NAPAD. Francovi vojaki v naskok« na postojanke vladnih miličnikov pri zadnjih spopadli!
rtvorl	ri/f/im
SEDEMSTOLETNICO BERLINSKEGA MESTA OZNANJAJO. Berlin proslavlja sedemstototnloo svojega obstoja — Ta dogodek oznanjajo po ulteah nemška pseatolnfee mišna bofcnarie*.