Narodna in univerzitetna knjižnica
v Ljubljani

109247


* ' v



c' &

Sveti Listi, Berila

in

EVANGELII

za

nedšlje in praznike celega leta

in vse dni svetega posla.

Z navadnimi molitvami pri službi božji.

Veljajo zvezani v platnenem kerbtu 52 nov. kr.

Na Dunaji.

V c. kr. zalogi šolskih bukev.

1879 .

109247

Šolske bukve, v ces. kr. zalogi šolskih bukev
na svetlo dane, ne smejo draže prodajati se, kot je
na pervem listu postavljeno.

Pervi del.

Berila in Evangelii

za nedelje celega leta in vse dni svetega posta.

Pervo nedeljo v adventu.

Berilo iz lista s. Pavla aposteljna do Rimljanov
v 13. poglavji od 11. do 14. ver ste.

Bratje! vemo, da je že ura, da od spanja vstanemo.
Zakaj naše zveličanje je bližje, kakor takrat, ko smo
verni postali. Noč je prešla, dan pa se je približal.
Verzimo tedaj od sebe dela teme, in oblecimo orožje
svetlobe. Kakor po dnevu pošteno hodimo, ne v požreš¬
nosti in pijanosti, ne v nečistosti in nesramnosti, ne v
kregu in nehvaležnosti; ampak oblecite Gospoda Kristusa.

Ev angeli svetega Lukeza 21, 25 — 33.

Tisti čas je rekel Jezus svojim učencem:
Znamenja bodo na solneu, in luni in zvezdah, in
na zemlji bo stiska med narodi zavoljo strašnega
šumenja morja in valov. In ljudje bodo kopernčli
od strahu in čakanja tistega, kar imd čez ves

1  *

svet priti; zakaj nebeške moči se bodo gibale.
In tedaj bodo vidili Sinu človekovega priti na
oblaku z veliko oblastjo in častjo. Kadar se
bo pa to začelo goditi, poglejte in povzdignite
svoje glave, ker vaše odrešenje se približuje. In
jim je priliko povedal: Poglejte figovo drevo in
Vse drevesa; kadar že berst poganjajo, veste,
da je leto blizo. Tako tudi vi, kadar bote vidili,
da se to godi, vedite, da je blizo božje kra¬
ljestvo. Resnično vam povem, da ta rod ne bo
prešel, dokler se vse ne zgodi. Nebo in zemlja
bota prešla, moje besede pa ne bodo prešle.

Drugo nedeljo y adventu.

Berilo iz listo.

s.

Pavla aposteljna clo Rimljanov

15 , 4 - 13 .

Bratje! kar koli je pisanega, je v naše podučenje
pisano, da po poterpežljivosti in poveseljenji pisem upanje
imamo. Bog poterpežljivosti in poveseljenja pa vam daj,
da boste med seboj ene misli po Jezusu Kristusu, da z
enim sercem, in z enimi ustmi čast dajete Bogu in Očetu
Gospoda našega Jezusa Kristusa. Zato sprejemajte se med
seboj, kakor je tudi Kristus vas sprejel, Bogu v čast.
Rečem namreč, da je bil Kristus Jezus služabnik obreze
zavoijo resnice božje, da bi poterdil obljube očakov, in
pa, da bi neverniki Boga zavoljo milosti častili, kakor

je pisano: „Zato te bom, Gospod, med neverniki hvalil,

in tvojemu imenu pel! 1 ' In zopet reče: „Veselite se,

neverniki, z njegovim ljudstvom i“ In zopet: ., Hvalite

Gospoda vsi neverniki, in povišujte ga vse ljudstva!“ In
zopet reče Izaija: „Bo korenina Jesetova, in kteri bo

vstal čez nevernike kraljevat, vanj bodo neverniki upali, “

5

Bog upanja pa naj vas napolni z vsem veseljem in
mirom v verovanji, da obogatite v upanji in moči sve¬
tega Duha.

Evangeli svetega Matevža 11, 2 — 10.

Tisti čas je Janez, ko je slišal v ječi Kri¬
stusove dela, dva svojih učencev poslal, in mu
je rekel: Si ti, kteri ima priti, ali naj drugega
čakamo? In Jezus je odgovoril in jima rekel:
Pojdita in povejta Janezu, kar sta slišala in
vidik. Slepi spregledujejo, hromi hodijo, gobovi
se očiščujejo, gluhi spreslišujejo, mertvi vsta¬
jajo, in ubogim se evangeli oznanuje. In bla¬
gor mu, kteri se nad menoj ne bo pohujšal.
Kadar sta pa odšla, je Jezus začel množi¬
cam govoriti od Janeza: Koga ste šli v pu¬
ščavo gledat? tersta, kterega veter maje? Ali
koga ste šli gledat? Človeka v mehko oble¬
čenega? Grlejte! kteri se v mehko oblačijo,
so v kraljevih hišah. Ali koga ste šli gledat ?
preroka? Prav, vam povem, še več kakor pre¬
roka. Zakaj ta je, od kterega je pisano: Grlej!
jaz pošljem svojega angela pred tvojim oblič¬
jem, kteri bo pred teboj tvoj pot pripravljal.

Tretjo nedeljo y adventu.

Berilo iz lista s. Pavla aposteljna do Filipljanov
4, 4—7. '

Bratje! veselite se vselej v Gospodu; še rečem .-
Veselite se. Vaša pohlevnost bodi znana vsem ljudem;
Gospod je blizu. Nič naj vas ne skerbi; ampak v vsaki

6

reči naj z molitvijo in priporočanjem in zahvaljenjem
vaše prošnje znane bodo pred Bogom. In mir Božji,
kteri ves um preseže, varuj vaše serca in vašo pamet
v Kristusu Jezusu.

Evangeli svetega Janeza 1, 19 — 28.

Tisti čas so Judje iz Jeruzalema duhov¬
nov in levitov poslali do Janeza, da so ga
vprašali: Kdo si ti ? In je povedal, in ni tajil,
in je povedal: Jaz nisem Kristus. In so ga
vprašali: Kaj tedaj ? Si ti Elija ? In je rekel r
Nisem. So mu tedaj rekli: Kdo si pa, da jim
odgovor damo, kteri so nas poslali? Kaj pra¬
viš sam od sebe? Reče: Jaz sem glas vpijo¬
čega v puščavi: Pripravite pot Gospodov,
kakor je rekel Izaija prerok. In kteri so bili
poslani, so bili zmed Farizejev. In so ga vpra¬
šali, in mu rekli: Zakaj tedaj kerščuješ, ako
nisi ti ne Kristus, ne Elija, ne prerok ? Janez
jim je odgovoril, rekoč: Jaz kerščujem v vodi;
v sredi med vami pa stoji, ki ga vi ne po¬
znate. On je, kteri za menoj pride, kteri je bil
pred menoj, kteremu jaz nisem vreden jerme¬
nov od čevljev odvezati. To se je godilo v
Betanii na uni strani Jordana, kjer je Janez
kerščeval.

Četerto nedeljo v adventu.

Berilo iz 1. lista s. Pavla aposteljna do Korincanov

4, 1—5.

Bratje! imejte nas za Kristusove služabnike in de¬
livce skrivnost Božjih. Tukaj med delivci pa se išče,

7

da je kdo zvest najden. Meni pa je celo malo mar, da
sem po vas ali po drugem človeku sojen; pa tudi sam
se ne sodim. Zakaj nič sicer nimam na vesti: toda v
tem nisem opravičen; Gospod pa je, kteri me sodi. Ne
sodite tedaj pred časom, dokler Gospod ne pride, kteri
bo razsvetlil, kar je v temi skrftega, in bo misli sere
razodel, in takrat bo vsak hvalo od Boga imel.

Evangeli svetega Lukeza 3, 1 — 6.

Petnajsto leto cesarstva cesarja Tiberija,
ko je bil Ponči Pilat oblastnik v Judeji, Herod
pa četertni oblastnik v Galilej, Filip njegov
brat pa četertni oblastnik v Itureji in Tra-
honiški deželi, in Lizanija četertni oblastnik
v Abileni, pod velikima duhovnoma Anom
in Kajfom, je Gospod govoril Janezu, Zahari-
jevemu sinu v puščavi. In je prišel na vso
stran Jordansko, in je oznanoval kerst po¬
kore v odpuščenje grehov, kakor je pisano
v bukvah govorov Izaija preroka: Glas vpi¬
jočega v puščavi: Pripravite pot Gospodovo,
ravne storite njegove steze; vsaka dolina naj
se napolni, in vsaka gora in vsak grič naj
se poniža; in kar je krivega, bodi ravno, in
kar ostrega, gladke pota. In vse človeštvo
bo vidilo zveličanje božje.

Predbožični dan.

Berilo iz Usta s. Pavla aposteljna do Rimljanov
1 , 1 — 6 .

Pavel, služabnik Jezusa Kristusa, poklican apostelj,
odločen v evangeli Božji, kterega je bil Bog pred obljubil

8

po svojih prerokih v svetih pismih od svojega Sina, (ki
mu je bil rojen po mesu iz Davidovega zaroda), kteri
je bil Sin Božji skazan v moči, po Duhu posvečujočem,
iz vstajenja od mertvih, Jezusa Kristusa Gospoda našega,
po kterem smo prejeli milost in aposteljstvo, da vse
narode zavoljo njegove^k imena pod pokorščino vere
spravimo, med kterimi ste tudi vi, poklicani Jezusa
Kristusa Gospoda našega.

Ev angeli svetega Matevža 1, 18 — 21.

Ko je bila Marija, mati Jezusova, Jožefu
zaročena, se je, preden sta vkup prišla, znašla
noseča od svetega Duha. Jožef pa, njen mož,
ker je bil pravičen, in je ni hotel razglasiti,
jo je hotel skrivaj zapustiti. Kadar je pa to
mislil, glej! se mu je angel Gospodov v spanji
prikazal, rekoč: Jožef, Davidov sin! ne boj
se (k sebi) vzeti Marije svoje žene! zakaj kar
je v njej rojeno, je od svetega Duha. Rodila
pa bo'sina, in imenuj njegovo ime Jezus; on
bo namreč odrešil svoje ljudstvo od njih grehov.

Sveti božični praznik.

(Pri maši o polnoči.)

Berilo iz lista s. Pavla aposteljna do Tita 2,

11 — 15 .

Preljubi! prikazala se je milost Boga Zveličarja
našega vsem ljudem, kteri nas uči, da se odpovejmo
hudobii in posvetnim željam, ter trezno, pravično in bo¬
gaboječe živimo na tem svetu, čakajoč zveličanskega
upanja in častitljivega prihoda velicega Boga in Zveličarja
našega Jezusa Kristusa, ki je  dal sebe za nas, da bi

9

nas rešil vse krivice, in sebi očistil prijetno ljudstvo,
vneto za dobre dela. To govori in opominjaj, v Kristusu
Jezusu Gospodu našem.

Evangeli svetega Lukeža 2, 1 — 14.

Tisti čas je povelje prišlo od cesarja
Avgusta, da naj se popiše ves svet. (To po¬
pisovanje je bilo pervo pod Cirinom, oblast¬
nikom v Sirii.) In vsi so v šli, da so se popi¬
sali, vsak v svoje mesto. Sel je pa tudi Jožef
iz Galileje, iz mesta Nazareta, v Judejo, v
Davidovo mesto, ki se imenuje Betlehem, zato
ker je bil iz hiše in rodovine Davidove, da bi se
popisal z Marijo, svojo zaročeno ženo, ki je
bila noseča. Prigodilo se je pa, ko sta tam
bila, so se dnevi dopolnili, da bi porodila.
In je porodila svojega pervorojenega Sina, in
ga je v plenice povila, in položila v jasli, ker
za nje ni bilo prostora v hiši. In pastirji so
v tisti strani culi, in na ponočnih stražah
bili pri svoji cedi. In glej! angel Gospodov
je stal pri njih, in svetloba božja jih je ob-
svetila, in so se silno bali. In angel jim je
rekel: Ne bojte se; zakaj glejte! oznanjam
vam veliko veselje, ktero bo vsemu ljudstvu ;
ker danes vam je rojen Zveličar, kteri je
Kristus Gospod, v mestu Davidovem. In to
vam bodi znamenje: Našli boste dete v plenice
povito in v jasli položeno. In zdajci jih je
bilo pri angelu množica nebeške vojske, kteri
so BogJ hvalili in rekli: Čast Bogu na viso¬
kosti, in mir na zemlji ljudem svete volje.

10

Sveti božični praznik.

(Pri zorni maši.)

Berilo iz lista s. Pavla aposteljna do Tita 3, 4 — 7.

Preljubi! kadar se je dobrota in ljubezen Zveličarja
našega Boga prikazala, nas je, ne iz del pravičnosti,
ktere smo mi storili, ampak po svojem usmiljenji zveličal
v kopeli prerojenja in ponovljenja svetega Duha, kterega
je v nas obilno vlil po Jezusu Kristusu Zveličarji našem;
da bomo z njegovo milostjo opravičeni deležniki po
upanji večnega življenja, v Kristusa Jezusu Gospodu
našem.

Ev angeli svetega Lulceža 2, 15 — 20.

Tisti čas so pastirji med seboj rekli: Poj¬
dimo do Betlehema, in poglejmo to reč, ktera
se je zgodila, ki nam jo je Gospod na znanje
dal. In so liitč prišli, in našli Marijo in Jožefa,
in dete v jasli položeno. Ko so pa vidili, so
spoznali, kar jim je bilo rečeno od tega de¬
teta, In vsi, kteri so slišali, so se čudili temu,
kar so jim pastirji pravili. Marija pa je ohra¬
nila vse te besede, in premišljevala v svojem
sercu. In pastirji so se vernili in Boga častili
in hvalili za vse, kar so slišali in vidili, kakor
jim je bilo povedano.

Sveti božični praznik.

(Pri veliki maši.)

Berilo iz lista s. Pavla aposteljna do Hebrejev

1 , 1 — 12 .

Velikokrat in po mnogih potih je nekdaj Bog go¬
voril očakom po prerokih, in zadnjič tiste dni nam j*

11

govoril po Sinu, kterega je postavil deležnika vseh reči;
po kterem je stvaril tudi svet; kteri, ko je svetloba
časti, in podoba bitja njegovega, in vse z besedo svoje
moči nosi, je očiščenje od grehov opravil, in sedi na
desnici veličastva na visokosti in je toliko boljši od
angelov, kolikor višje ime je mimo njih dobil. Zakaj
kteremu zmed angelov je kedaj rekel: Ti si moj Sin,
danes sem te rodil ? In zopet: Jaz bom njemu Oče, in
on bo meni Sin ? In zopet, kadar vpelje Pervorojenega
na svet, reče : In vsi angeli Božji naj ga molijo. In od
angelov sicer reče: Duhove stori svoje angele, in plamen
ognja svoje služabnike. Sinu pa: Tvoj sedež, Bog, je od
vekomaj do vekomaj; palica pravice je palica tvojega
kraljestva; pravico ljubiš, in krivico sovražiš: zavoljo

tega je Bog, tvoj Bog, tebe z oljem veselja bolj pomazal,
ko tvoje sodeležne. In: Ti, Gospod, si v začetku zemljo
uterdil, in nebo je delo tvojih rok. Ona bota prešla, ti
pa ostaneš: in kakor oblačilo se bosta postarala, in kakor

ogrinjalo jih boš premenil, in bosta premenjena; ti pa si
zmiraj ravno tisti in tvoje leta ne bodo minule.

Evangeli svetega Janeza 1, 1 — 14.

V začetku je bila Beseda, in Beseda je bila
pri Bogu, in Bog je bila Beseda. Ta je bila
v začetku pri Bogu. Vse je po nji storjeno,
in brez nje ni nič storjenega, kar je storjenega.
V nji je bilo življenje, in življenje je bilo luč
ljudi. In luč v temi sveti, in tema je ni zapo-
padla. Bil je človek poslan od Boga, kteremu
je bilo ime Janez. Ta je prišel v pričevanje,
da bi pričeval od luči, da bi vsi verovali po
njem. On ni bil luč, ampak da bi pričeval od
luči. Bila je prava luč, ktera razsvetli vsakega

12

človeka, kteri pride na ta svet. Na svetu je
bil, in svet je po njem storjen, in svet ga ni
spoznal. V svojo lastino je prišel, in njegovi ga
niso sprejeli. Kolikor jih ga je pa sprejelo, jim je
dal oblast božjim otrokom biti, njim, kteri veru¬
jejo v njegovo ime; kteri niso iz kervi, ne
iz volje mesa, ne iz volje moža', ampak iz Boga
rojeni. In Beseda je meso postala, in je med
nami prebivala, (in smo vidili njeno čast, ka¬
kor čast edinorojenega od Očeta), polna milo¬
sti in resnice.

V praznik s. Štefana, perrega mučenika.

Berilo iz djanja apostolskega 6, 8—10 in 7,
54—59.

Tiste dni je Štefan, poln milosti in moči, delal
velike čudeže in znamenja med ljudmi. Vstalo pa jih je
nekaj iz shodnice, ktera se imenuje Libertincev, in

Cirencev in Aleksandrijcev, in tistih, ki so bili iz Cilicije
in Azije, prepirat se s Štefanom ; in niso mogli obstati
pred modrostjo in duhom, kteri je govoril. — Kadar so

pa to slišali, so se togotili v svojih sercih, in so z

zobmi škripali zoper njega. Ker je bil pa poln svetega

Duha, se je ozerl v nebo, in je vidil Božje veličastvo,

in Jezusa stati na desnici Božji. In je reke! : Glejte,

vidim nebesa odperte, in Sinu človekovega stati na

desnici Božji. Tedaj so zavpili z velikim glasom, in za¬

tisnili svoje ušesa, in vsi kmali nanj planili. In so ga
pahnili iz mesta, in s kamenjem pobijali ; in priče so
položile svoje oblačila k nogam mladenča, kteremu je
bilo ime Savel. In so kamenjali Štefana, kteri je klical,

rekoč: Gospod Jezus, sprejmi mojo dušo! In je pokleknil

13

in na ves glas vpil, rekoč: Gospod, ne prištevaj jim tega

greha. In ko je to izrekel, je zaspal v Gospodu.

JEvangeli svetega Matevža 23, 34 — 39.

Tisti čas je rekel Jezus pismoukom in fa¬
rizejem: Glejte! jaz vam pošiljam preroke in
moclre in pismarje, in zmed njih bote nektere
umorili, in križali, in nektere bičevali v svo¬
jih shodnicah in preganjali od mesta do mesta,
da pride nad vas vsa pravična kri, ktera je
prelita na zemlji, od kervi pravičnega Abeljna
do kervi Zaharija, sirni Barahijevega, kterega
ste umorili med tempeljnom in oltarjem. Res¬
nično vam povem, vse to bo prišlo nad ta
rod. Jeruzalem! Jeruzalem! ki moriš preroke,
in kamenjaš njih, kteri so k tebi poslani; koliko¬
krat sim hotel zbrati tvoje otroke, kakor
koklja zbira svoje piščeta pod perute, in nisi
hotel! Glejte! vaša hiša vam bo pusta pu¬
ščena. Zakaj povem vam, ne bote me vidili
odslej, dokler ne porečete: Ceščen bodi, kteri
pride v imenu Gospodovem!

V dan svetega Janeza aposteljna in
evangelista.

Berilo iz bukev Sirahovih 15, 1 — 7.

Kdor se Boga boji, bo dobro storil, in kdor se
pravičnosti derži, jo bo dosegel, in mu bo naproti prišla,
ko častita mati. S kruhom življenja in razuma ga bo
pasla, in z vodo zveličanske modrosti ga napajala; in
se bo v njem uterdila, in se ne bo ganila. In ga bo
ohranila, in ne bo osramoten. In ga bo povišala pri nje¬
govih sosedih, in v sredi zbirališča bo odperla njegove

U

usta, in Gospčd ga bo napolnil z duhom modrosti, in
razumnosti, in ga bo oblekel s častitljivim oblačilom. Z
veseljem in dobrovoljnostjo ga bo obogatil, in mu v del
dal večno ime Gospod naš Bog.

j Evangeli svetega Janeza 21, 19 — 24.

Tisti čas je Jezus Petru rekel: Pojdi za
menoj. Peter se je pa obernil, in je vidil tiste¬
ga učenca, kterega je Jezus ljubil, kteri je pri
večerji tudi na njegovih persih slonel, in je
bil rekel: Gospod! kdo je, kteri te bo izdal?
Ko je tedaj Peter tega vidil, je rekel Jezusu:
Gospod, kaj pa ta? Jezus mu reče: Hočem, da
tako ostane, dokler ne pridem, kaj tebi za to?
Ti pojdi za menoj. Razšlo se je tedaj to go¬
vorjenje med brati, da tisti učenec ne umerje.
Pa Jezus mu ni rekel: Ne umerje; ampak:
Hočem, da tako ostane, dokler ne pridem, kaj
tebi za to ? To je tisti učenec, kteri pričuje
od tega, in je to pisal, in vemo, da je resnično
njegovo pričevanje.

Y dan nedolžnih otročičey.

Berilo iz sknvnega razoclenja s. Janeza aposteljna

14, 1—5.

Tiste dni sem vidil, in glej, Jagnje je stalo na gori
Sionu, in ž njim njih sto štiri in štirideset tavžent, kteri
so imeli njegovo ime in ime njegovega Očeta zapisano
na svojih čelih, in sem slišal glas z neba, kakor šum
veliko voda, in kakor glas velicega groma; in glas,
kterega sera slišal, je bil kakor citrarjev, kteri na svoje
citre citrajo. In so peli nekako novo pesem pred sedežem,
in pred čveterimi živalmi in pred staršimi, in nihče ni
mogel peti pesmi razun unih, sto štiri in štirideset

15

tavžent, kteri so bili odkupljeni z zemlje. Ti so, kteri se
niso z ženami ognusili; device namreč so. Ti hodijo za
Jagnjetom, kamor koli gre. Ti so odkupljeni zmed ljudi
pervine Bogu in Jagnjetu, in v njih ustih se ni našla
laž; zakaj brez madeža so pred stolom Božjim.

Ev angeli svetega Matevža 2, 13 — 18.

Tisti čas se je angel Gospodov Jožefu v
spanji prikazal, rekoč: Vstani, vzemi dete in
njegovo mater, in beži v Egipt, in bodi tam,
dokler ti ne porečem; zakaj Herod bo deteta
iskal, da bi ga končal. In je vstal, in vzel dete
in njegovo mater po noči, in se je uganil v
Egipt. In je bil ondi do Herodove smerti; da
se je dopolnilo, kar je Gospod govoril po pre¬
roku, ki pravi: Iz Egipta sem poklical svojega
Sina. Ko je tedaj Herod vidil, da je po modrih
zapeljan, se je silno razserdil, in je poslal in
pomoril vse fantiče, kar jih je bilo v Betlehemu
in v vseh njegovih pokrajinah po dve leti in
manj starih, po času, ki ga je bil od modrih
izprašal. Takrat se je dopolnilo, kar je bilo
govorjeno po Jeremii preroku, ki pravi: Glas
se je slišal v Rami, jok in velik krik, Rahela
je jokala po svojih otrocih, in se ni dala uto-
lažiti, ker jih ni več.

V nedeljo pred novim letom.

Berilo iz lista s. Pavla aposteljna do Galačanov

4, 1—7.

Bratje! dokler je naslednik majhen, se ne loči od
sužnjega, dasiravno je gospodar vsega, ampak je pod

varhi in oskerbniki do časa, kteri je postavljen od očeta.
Tako smo bili tudi mi, dokler smo bili majhni, sužnji
pod pervim ukom sveta. Kadar je pa prišlo spolnjenje
časa, je Bog poslal svojega Sina, rojenega iz žene, in
podverženega postavi, da bi jih odrešil, kteri so bili pod
postavo, da posinovljenje prejmemo. Ker ste pa sinovi,
je Bog poslal Duha svojega Sina v vaše serca, kteri
vpije; Aba, Oče! Zavoljo tega zdaj ni več suženj, ampak
sin; ako je pa sin, je tudi deležnik po Bogu.

Evangeli svetega Lukeza 2, 33 — 40.

Tisti čas sta se Jožef in Marija, Jezusova
mati, čudila temu, kar se je od njega govo¬
rilo. In Simeon jih je blagoslovil in rekel
Marii, njegovi materi: Glej! ta je postavljen
v padec, in v vstajenje mnogih v Izraelu
in v znamenje, zoper ktero se bo govorilo. In
tvojo lastno dušo bo meč presunil, da se misli
razodenejo iz mnogih sere. In je bila prerokinja,
Ana, Fanuelova hči, iz Aserjevega roda; ta je
bila zelo v letih, in je po svojem devištvu ži¬
vela s svojim možem sedem let. In ta vdova
je bila pri štiri in osemdesetih letih, ktera ni
šla od tempeljna, in je s postom in molitvami
noč in dan Bogu služila. In ona je ravno tisto
uro tj e prišla, in je Gospoda častila, in od njega
govorila vsem, kteri so čakali Izraelovega od¬
rešenja. In ko so vse dopolnili po zapovedi
Gospodovi, so se vernili v Galilejo v svoje
mesto Nazaret. Dete pa je rastlo, in močno
prihajalo, polno modrosti, in Božja milost je
bila v njem.

17

V dan svetega Silvestra papeža.

Berilo iz 2. lista s. Pavla aposteljna do Timoteja
4, 1—8.

Preljubi! zapričujem pred Bogom in Jezusom Kri¬
stusom, kteri bo sodil žive in mertve v svojem prihodu
in svojem kraljestvu: oznanuj besedo, ne jenjaj, bodi si
priložno, ali nepriložno, prepričuj, prosi, svari z vsem
poterpljenjem in ukom. Zakaj prišel bo čas, ko zdravega
uka ne bodo terpeli, ampak si bodo po svojih željah
učenike izbirali, kakor jih bodo ušesa serbele; in bodo
od resnice ušesa odvračali, k basnim pa se obračali. Ti
pa čuj, vse preterpi, opravi delo evangelista, spolnuj
svojo službo, bodi trezen. Jaz namreč sem že darovan,
in čas moje razveze je blizo. Dobro vojskovanje sem
vojskoval, tek dokončal, vero ohranil. Zdaj mi je pri¬
hranjena krona pravice, ktero mi bo dal Gospod, pravični
sodnik, tisti dan; pa ne le meni, ampak tudi tistim, kteri
ljubijo njegov prihod.

Evangeli svetega Lukeža 12, 35 — 40.

Tisti čas je rekel Jezus svojim učencem:
Vaše ledje naj bo opasano, in svetila goreče
v vaših rokah: in vi bodite enaki ljudem, kteri
čakajo svojega gospoda, kdaj se bo vernil od
ženitnine, da mu, kadar pride in poterka, zdajci
odpro! Blagor tistim hlapcem, ktere gospod,
kadar pride, čuti najde! Resnično vam povem,
da se bo opasal, in jih bo k mizi posadil, in
bo pristopil ter jim stregel. In ako pride ob
drugi straži in ako ob tretji straži pride, in
jih tako najde, blagor tistim hlapcem. To pa
vedite, da, ko bi hišni gospodar vedil, ktero
uro tat pride, bi gotovo čul, in bi ne pustil

Slov. Evangel. 2

18

svoje hiše podkopati. Tudi vi bodite priprav¬
ljeni, ker ob uri, ko se vam ne zdi, bo Sin
človekov prišel.

Berilo in evangeli osmega dneva po Kristusovem
rojstvu sta tista, kakor božični praznik pri zorni
maši, str. 10.

V norega leta dan

ali v praznik obrezovanja Jezusa Kristusa
Gospoda našega.

Berilo iz lista s. Pavla aposteljna do Tita
2, 11—15

Preljubi! prikazala se itd. (kakor sveti božični
praznik, pri maši o polnoči, stran 8.)

Evangeli svetega Lukeza 2, 21.

Tisti čas, ko je bilo osem dni dopolnjenih,
da je bil otrok obrezan, mu je bilo dano ime
Jezus, ktero je bilo imenovano po angelu, pre¬
den je bil spočet v maternem telčsu.

V nedeljo pred razglašenjem Gospo¬
dovim.

Berilo iz lista s. Pavla aposteljna do Galacanov
4, 1—7.

Bratje! dokler je naslednik majhen itd. (kakor v
nedeljo pred novim letom, stran 15.)

Evangeli svetega Matevža 2, 19 — 23.

Tisti čas, kadar je bil Herold umeri, glej!
se je angel Gospodov Jožefu v spanji prika¬
zal v Egiptu, rekdč: Vstani, in vzemi dete in
njegovo mater, in pojdi na izraelsko zemljo;
zakaj pomedi so, kteri so detetu po življenji
stregli. In je vstal, in vzel dete in njegovo
mater, in je prišel na izraelsko zemljo. Ko je
pa slišal, da Arhelaj kraljuje v Judeji namesto
Heroda, svojega očeta, se je bal tje iti: in v
spanji opomnjen se je uganil na Galilejsko.
In je prišel in prebival v mestu, kteremu je
ime Nazaret, da se je dopolnilo, kar je
govorjeno po prerokih, da bode Nazarečan
imenovan.

V praznik častitega razglašenja Gospo¬
dovega ali t  svetili kraljev god.

Berilo iz Izaija preroka 60, 1 — -6.

Vstani Jeruzalem! bodi razsvetljen: ker prišla je
tvoja luč, in čast Gospodova nad teboj vzhaja. Zakaj
glejte, tema bo zemljo pokrivala, in noč ljudstva; nad
teboj pa bo Gospod izšel, in njegova čast se bo v tebi
vidila. Narodi bodo v tvoji luči hodili, in kralji v svet¬
lobi tvojega vzhoda. Vzdigni svoje oči okoli sebe, in
poglej, vsi ti so se zbrali in so k tebi prišli; tvoji si¬
novi bodo od deleč prišli, in tvoje hčere bodo na (tvoji)
strani izrejene. Takrat boš vidil in boš poln vesela;
tvoje serce se bo čudilo in razširilo, kadar se preoberne
množica primorcev k tebi, in moč narodov k tebi pride.
Kamele te bodo, kakor povodenj, zagernile, hitre kamele
iz Madjana in Efe; vsi bodo iz Sabe prišli, ter zlata
in kadila prinesli, in hvalo Gospddovo oznanovali.

20

JEvangeli svetega Matevža 2, 1 — 12.

Kadar je bil Jezus rojen v Betlehemu na
Judejskem v dnevih kralja Heroda, glej! so
prišli modri iz Jutrovega v Jeruzalem, rekdč:
Kje je kralj Judov, ki je rojen? Zakaj vidili
smo njegovo zvezdo na Jutrovem, in smo ga
prišli molit. Herod kralj pa, ko je to slišal, se
je prestrašil, in ves Jeruzalem ž njim. In je
sklical vse velike duhovne in pismarje ljudstva,
in jih je izpraševal, kje bi imel Kristus rojen
biti. Oni pa so mu rekli: V Betlehemu na Ju¬
dejskem; zakaj tako je pisano po preroku: In
ti Betlehem, zemlja Judova, nisi nikakor naj
manjši med vojvodi Judovimi: zakaj iz tebe
bo prišel vojvoda, kteri bo vladal moje ljudstvo
Izrael. Tedaj je Herod modre sltrivej poklical,
in jih je skerbno izpraševal za čas, v kterem se
jim je zvezda prikazala. In jih je poslal v
Betlehem, ter je rekel: Pojdite, in skerbno
poprašujte po detetu, in kadar ga najdete,
pridite mi nazaj povedat, da tudi jaz grem
in ga molim. In ko so bili kralja zaslišali, so
šli; in glej! zvezda, ktero so vidili na Ju¬
trovem, je pred njimi šla, dokler ni prišla, in
zgorej obstala, kjer je bilo dete. Kadar so pa
zvezdo ugledali, so se silno obveselili. In so šli
v hišo. in so našli dete z Marijo njegovo materjo,
ter so (prednj) padli in ga molili (tukej se po¬
klekne) ;  in so odperli svoje zaklade, in mu
darovali zlata, kadila in mire. In ko so v spanji
odgovor prejeli, ne vračevati se k Herodu, so
se po drugem potu vernih v svojo deželo.

21

Peryo nedeljo po razglašenji Gospo¬
dovem.

Berilo iz lista s. Pavla aposteljna do
12, 1—5.

Bratje! prosim vas pri usmiljenji Božjem, da svoje
telesa daste v živ, svet in Bogu dopadljiv dar, da bo
vaša služba po pameti. In ne ravnajte se po tem svetu,
ampak ponovite se s ponovljenjem svojega uma, da
spoznate, kaj je dobra, dopadljiva in popolna volja
Božja. Zakaj po milosti, ki mi je dana, rečem vsem,
kteri so med vami: Nikar bolj modrovati, kakor se spo¬
dobi modrovati, ampak modrovati, kar je prav, kakor je
Bog slehernemu podelil mero vere. Zakaj, kakor imamo
v enem telesu veliko udov, vsi udje pa nimajo ravno
tistega opravila; tako nas je veliko eno telo v Kristusu,
slehern pa smo eden druzega udje v Kristusu Jezusu
Gospddu našem.

Evangeli svetega Lukeža 2, 42 — 52.

Kadar je bil Jezus dvanajst let star, so
šli njegovi starši v Jeruzalem po navadi praz¬
nika. In ko so dnevi pretekli, in so nazaj šli,
je ostal mladenič Jezus v Jeruzalemu, in nje¬
govi starši tega niso vedili. Menili so pa, da
je pri družini, in so šli dan hoda', in so ga
iskali med sorodniki in znanci. In ko ga niso
našli, so se vernih v Jeruzalem, in so ga
iskali. In prigodilo se je, da so ga tretji dan
v tempeljnu našli sedeti v sredi učenikov, ki jih
je poslušal in popraševal. Vsi pa, kteri so ga
slišali, so se čudili njegovemu umu in njegovim
odgovorom. In ko so ga ugledali, so se zavzeli; in
njegova mati mu je rekla: Sin, zakaj si nama
tako storil? Glej! tvoj oče in jaz sva te z žalostjo

Rimljanov

22

iskala. In jima reče: Kaj je, da sta me iskala?
Nista li vedila, da moram biti v tem, kar je moje¬
ga Očeta ? In ona nista umela besede, ktero jima
je govoril. In je ž njima šel in prišel v Na¬
zaret, in jima je bil pokoren. In njegova mati
je ohranila vse te reči v svojem sercu. In Jezus
je rastel v modrosti in starosti, in v milosti
pri Bogu in pri ljudeh.

Drugo nedeljo po razglašenji Gospo¬
dovem.

Berilo iz lista s. Pavla aposteljna do Rimljanov

12 , 6 — 16 .

Bratje! po milosti, ktera nam ja dana, imamo razne
darove: ali perokovanje, po meri vere; ali službo, v
služenji; ali kdor uči, v učenji; kdor opominja, v opo¬
minjanji; kdor podeljuje, v priprostosti; kdor je čez
druge postavljen, v skerbi; kdor usmiljenje skazuje, v
veselji. Ljubezen bodi brez hinavščine, sovražite hudo,
deržite se dobrega. Z bratovsko ljubeznijo se med seboj
ljubite. S poštovanjem pridite eden drugemu naproti. Ne
bodite leni v oskerbovanji; bodite goreči v duhu; služite
Gospodu; v upanji bodite veseli, v nadlogi poterpežljivi,
v molitvi stanovitni; v potrebah svetim podeljujte;
tuje radi sprejemajte. Dobro jim vošite, kteri vas
preganjajo; blagoslovite, in nikar ne kolnite. Veselite
se z veselimi, in jokajte z jokajočimi. Bodite ene misli
med seboj; nikar si visokih reči ne domišljujte, ampak
k nizkim se ponižajte.

Evangeli svetega Janeza 2, 1 — 11.

Tisti čas je bila zenitnina v Kani Galilejski,
in mati Jezusova je bila tam. Bil je pa tudi Jezus
povabljen in njegovi učenci na ženitnino. In ko

23

je vina zmanjkalo, reče mati Jezusova njemu:
Vina nimajo. In Jezus ji reče: Zena! kaj je
meni in tebi mar? Moja ura še ni prišla. Nje¬
gova mati reče služabnikom: Kar koli vam
poreče, storite. Bilo je pa tam šest kamnatih
verČev postavljenih po šegi Judovskega očišče¬
vanja, kteri so deržali po dve al tri mere.
Jezus jim reče: Napolnite verče z vodo. In so
jih napolnili do verlia. In Jezus jim reče:
Zajmite zdaj, in nesite starašinu. In so nesli.
Ko je pa starašina v vino spremenjeno vodo
pokusil, in ni vedil, od kod je, (služabniki pa,
kteri so vodo zajemali, so vedili), pokliče sta¬
rašina ženina, in mu reče: Vsak človek da
dobro vino pervič in kadar se napijejo, tadaj
slabšega; ti pa si dobro vino do zdaj prihra¬
nil. Ta začetek čudežev je storil Jezus v Kani
Galilejski, in je razodel svoje veličastvo; in
njegovi učenci so vanj verovali.

Tretjo nedeljo po razglašenji Gospo¬
dovem.

Berilo iz lista s. Pavla aposteljna do Rimljanov

12 , 16 — 21 .

Bratje! ne bodite sami pri sebi modri. Nikomur ne
vračujte hudega za hudo; prizadevajte si za dobro ne
le pred Bogom, ampak tudi pred vsemi ljudmi. Ako je
mogoče, kolikor je pri vas, imejte mir z vsemi ljudmi.
Ne delajte si sami pravice, preljubi! ampak dajte pro¬
stor (Božji) jezi. Zakaj pisano je: Meni gre maščevanje,
jaz bom povernil, reče Gospod. Temuč ako je tvoj so¬
vražnik lačen, daj mu jesti; ako je žejen, daj mu piti.
Zakaj če to storiš, mu boš žerjavico na glavo nosil. Ne
daj se hudemu premagati, temuč premagaj hudo z dobrini.

24

Evangeli svetega Matevža 8, 1 — 13.

Tisti čas, kadar je Jezus z gore šel, je
veliko množic za njim šlo. In glej! gobov je
prišel, in ga molil, rekoč: Gospod! ako hočeš,
me moreš očistiti. In Jezus je stegnil roko, in
se ga je dotaknil, rekoč: Hočem, bodi očišen.
In kar čist je bil od svojih gob. In Jezus mu je
rekel: Glej, da nikomur ne poveš: temuč pojdi,
in skazi se duhovnu, in opravi dar, kterega je
Mojzes zapovedal, njim v pričevanje. Kadar je
->a v Katamavm šel, je stopil k njemu stotnik,
tteri ga je prosil, in je rekel: Gospod! moj
ilapec leži doma mertvouden, in ga hudo vije.
In Jezus mu je rekel: Jaz bom prišel in ga
bom ozdravil. In stotnik odgovori in reče: Go¬
spod! nisem vreden, da greš pod mojo streho;
temuč reci le besedo, in moj hlapec bo o-
zdravljen. Zakaj tudi jaz sem človek, ki sem
pod oblastjo, in imam vojščake pod seboj, in
rečem temu: Idi, in gre; in unemu: Pridi in
pride; in svojemu služabniku: Stori to, in stori.
Ko je pa Jezus to slišal, se je začudil, in je
rekel tem, kteri so za njim šli: Resnično vam
povem, tolike vere nisem v Izraelu našel. Po¬
vem vam pa, da jih bo veliko od vzhoda in
zahoda prišlo, in bodo sedeli pri mizi z Abra¬
hamom in Izakom in Jakopom v nebeškem
kraljestvu; otroci kraljestva pa bodo pahnjeni
v vnanjo temo; ondi bo jok in škripanje z
zobmi. In Jezus je rekel stotniku: Pojdi, in
kakor si veroval, tako se ti zgbdi! In hlapec
je bil ozdravljen tisto uro.

25

v v

Ceterto nedeljo po razglasenji Gospo¬
dovem.

Berilo iz lista s. Pavla a,posteljna do Rimljanov
13, 8—10.

Bratje! ne bodite nikomur nič dolžni, razun tega,
da se med seboj ljubite; kdor namreč bližnjega ljubi, je
postavo dopolnil. Zakaj to: Ne prešestvaj, ne ubijaj, ne
govori krivega pričevanja, ne poželi, in če je kaka druga
zapoved, je v teh besedah zapopadena: Ljubi svojega
bližnjega, kakor sam sebe. Ljubezen do bližnjega ne dela
hudega. Spolnjenje postave tedaj je ljubezen.

Evangeli svetega Matevža 8, 23 — 27.

Tisti čas je stopil Jezus v čolnič, in nje¬
govi učenci so sli za njim. In glej! velik vi¬
li ar je vstal na morji, tako cla so valovi Čol¬
nič pokrivali; on je pa spal. In njegovi učenci
so k njemu pristopili, in so ga zbudili, rekdč:
Gospod! otmi nas, poginjamo. In Jezus jim je
rekel: Kaj ste boječi, maloverni? Tedaj je
vstal, in zapovedal vetrovom in morju, in bila
je velika tihota. Ljudje pa so se čudili, rekoč:
Kdo je ta, da so mu pokorni vetrovi in morje?

Peto nedeljo po razglasenji Gospo¬
dovem.

Berilo iz lista s. Pavla aposteljna do Kolosanov
3, 12—17.

Bratje! oblecite, kakor izvoljeni Božji, sveti in
ljubi, preserčno usmiljenje, dobrotljivost, ponižnost, po¬
hlevnost , poterpežljivost. Poterpite eden drugega, in od¬
puščajte si med seboj, če ima kdo čez koga pritožbo;

26

kakor je Gospod vam odpustil, tudi vi! Pred vsem tem
pa imejte ljubezen, ktera je vez popolnosti, in mir Kri¬
stusov naj gospoduje v vaših sercih, k kteremu ste tudi
poklicani v enem telesu; in bodite hvaležni. Beseda Kri¬
stusova naj prebiva obilno med vami, z vso modrostjo;
učite in opominjajte se’ med seboj s psalmi, s hvalnimi
in duhovnimi pesmimi pojte Bogu veseli v svojih sercih.
Yse, kar koli delate z besedo ali v djanji, vse storite v
imenu Gospčda Jezusa Kristusa, in zahvalite Boga in
Očeta po Jezusu Kristusu Gospodu našem.

Evangeli svetega Matevža 13, 24 — 30.

Tisti čas je Jezus množicam to priliko
povedal: Nebeško kraljestvo je podobno člo¬
veku, kteri je dobro seme usejal na svojo
njivo. Kadar so pa ljudje spali, je prišel nje¬
gov sovražnik, in je prisejal ljubke med pše¬
nico, in je preč šel. Ko je pa zelenje zrastlo,
in sad storilo, tedaj se je tudi ljubka prika¬
zala. Pristopili so pa hlapci hišnega gospo¬
darja, in so mu rekli: Gospod! ali nisi do¬
brega semena usejal na svojo njivo? Od kod
ima tedaj ljubko? In jim reče: Sovražen člo¬
vek je to storil. Hlapci pa so mu rekli: Ho¬
češ Ii, da gremo, in jo poberemo? In reče:
Nikar, da kje ljubko pobiraje ž njo vred tudi
pšenice ne porujete. Pustite oboje rasti do
žetve, in ob času žetve porečem ženjcem:
Poberite pervič ljubko, in jo povežite v
snopke, da se sežge, pšenico pa spravite v
mojo žitnico.

27

Šesto nedeljo po razglašenji Gospo¬
dovem.

Berilo iz 1. lista s. Pavla aposteljna do Tesa-
lonicanov 1, 2 — 10.

Bratje! hvalo dajemo vselej Bogu za vas vse, in
vas imamo neprenehoma v spominu v svojih molitvah, in
pomnimo djanja vaše vere, in truda, in ljubezni, in po-
terpežljivosti v upanji v Gospoda našega Jezusa Kristusa
pred Bogom in Očetom našim; ko vemo, ljubi bratje, da
je od Boga vaše izvojjenje, ker naš evangeli ni bil le
v besedi pri vas, ampak tudi v moči, in v svetem Duhu,
in v veliki obilnosti, kakor veste, kakšni smo bili med
vami zavoljo vas. In vi ste posnemavci naši in Gospodovi
postali, ker ste besedo sprejeli v velikih nadlogah z ve¬
seljem svetega Duha; tako ste podoba postali vsem ver¬
nim v Macedonii in v Akaji. Zakaj od vas se je razgla¬
sila beseda Gospodova ne le po Macedonii in po Ahaji,
ampak tudi na vse kraje je šla vaša vera, ktero imate v
Boga, tako, da nam ni treba kaj govoriti. Saj sami od
nas oznanujejo, kako smo bili pri vas sprejeti, in kako
ste se od malikov k Bogii obernili, služiti živemu in
pravemu Bogu, in čakati njegovega Sina z nebes, (kterega
je od mertvih obudil), Jezusa, kteri nas je otel pri¬
hodnje jeze.

Evangeli svetega Matevža 13, 31 — 33.

Tisti čas je Jezus množicam to priliko
povedal: Nebeško kraljestvo je podobno gor¬
čičnemu zernu, ktero je človek vzel, in na
svojo njivo usejal. To je sicer naj manjše zmed
vseh semen; kadar pa zraste, je veče, kakor
vse zelišča, in je drevo, tako da ptice spod
neba pridejo, in prebivajo na njegovih vejah.

28

Drugo priliko jim je govoril: Nebeško kra¬
ljestvo je podobno kvasu, kterega je žena
vzela, in vmesila med tri polovnjake moke,
da se je vse skvasilo. Vse to je Jezus množi¬
cam govoril v prilikah, in brez prilik jim ni
govoril, da se je dopolnilo, kar je go¬
vorjeno po preroku, ki pravi: Odperl bom v
prilikah svoje usta, in bom izrekal skrito od
začetka sveta.

Pervo predpepelnično nedeljo.

Berilo iz 1. lista s. Pavla aposteljna do Korin-
čanov 9 , 24 — 27; in 10, 1—5.

Bratje! ne veste li, da tisti, kteri v ograji teko,
vsi sicer teko, pa le eden stavo dobi? Tako tecite, da
jo dosežeta! Ysak pa, kteri se na preganjanje skuša, se
vsega zderži, in oni sicer, da strohljivo krono prejmejo,
mi pa nestrohijivo. Jaz tedaj tako tečem, ne kakor ne¬
premišljeno, se tako bojujem, ne kakor da bi po vetru
mahal; ampak terem svoje telo, in v sužnost devara, da,
ko druge učim, sam ne bom zaveržen. Nočem namreč,
bratje, da bi ne vedili, da so naši očetje vsi pod obla¬
kom bili, in vsi skozi morje šli, in so bili vsi v Mojzesu
kerščeni v oblaku in v morji, in so vsi eno duhovno jed
jedli, in vsi eno duhovno pijačo pili, (pili so pa iz du¬
hovne skale, ktera je za njimi hodila; skala pa je bila
Kristus); ali njih več ni bilo Bogu prijetnih.

Ev angeli svetega Matevža 20, 1 — 16.

Tisti čas je Jezus svojim učencem to pri¬
liko govoril: Nebeško kraljestvo je podobno
hišnemu gospodarju, kteri je zjutraj zgodaj šel

29

najemat delavcev v svoj vinograd. Kadar je
pa delavcev najel po denarji na dan, jih je
poslal v svoj vinograd. In ob tretji uri je ven
šel, in vidil druge na tergu brez dela stati,
ter jim 'je rekel: Pojdite tudi vi moj vino¬
grad, in kar bo prav, vam bom dal. In oni
so šli. Spet je ven šel ob šesti in deveti uri,
in je ravno tak6 storil. Okoli enajstih pa je
ven šel, in našel druge postajati, in jim reče:
Kaj stojite tukaj brez dela ves dan? Mu re-
k6: Ker nas ni nihče najel. Jim reče: Pojdite
tudi vi v moj vinograd. Kadar se je pa večer
storil, reče gospodar vinograda svojemu hiš¬
niku: Pokliči delavce, in daj jim plačilo in
začni od poslednjih do pervih. Prišli so tedaj,
kteri so bili okoli enajste ure najeti, in so
prejeli vsak po denarji. Ko so pa tudi pervi
prišli, so menili, da bodo več prejeli; pa tudi
oni so po denarji prejeli. In ko so ga prejeli,
so godernjali nad hišnim gospodarjem, rekoč:
Le-ti poslednji so le eno uro delali, in si jih
nam enake storil, ki smo težo dneva in vro¬
čino prenašali. On pa je odgovoril in rekel
enemu zmed njih: Prijatel! ne delam ti kri¬
vice: ali se nisi za denar z menoj pogodil?
Vzemi, kar je tvojega, in pojdi; hočem pa
tudi temu poslednjemu dati, kolikor tebi. Ali
mi ni pripuščeno storiti, kar hočem? Je li
tvoje ok6 hudobno, ker sem jaz dober? Tako
bodo poslednji pervi, in pervi poslednji; za¬
kaj veliko jih je poklicanih, malo pa iz¬
voljenih.

30

Drugo predpepelnično nedeljo.

Berilo iz 2. lista s. Pavla aposteljna do Korin-
čanov 11, 19 — 33; in 12, 1 — 9.

Bratje! radi prenašate nespametne, ker ste sami
pametni. Preterpite namreč, ako vas kdo sužnje stori,
ako vas kdo objeda, ako vam kdo jemlje, ako se kdo
povišuje, ako vas kdo v obraz bije. Po nečasti rečem,

kakor da bi bili mi slabi v tej reči. V čemur si kdo

kaj upa, (po nespameti govorim), si tudi jaz upam.
Hebreji so, jaz tudi; Izraelci so, jaz tudi; zarod Abra¬
hamov so, jaz tudi ; služabniki Kristusovi so, (kakor
manj pameteu rečem), jaz še več; sem bil v mnogih
nadlogah, večkrat v ječah, v ranah čez mero, veliko¬

krat v smertnih nevarnostih. Od Judov sem jih petkrat
po štirideset, eno manj prejel. Trikrat sem bil s šibami
tepen, enkrat kamenjan, trikrat se je z menoj barka raz¬
bila, noč in dan sem bil v globočini morja; velikokrat

na potih, v nevarnostih na vodah, v nevarnostih med

razbojniki, v nevarnostih med rojaki, v nevarnostih med
nevčrniki, v nevarnostih v mestu, v nevarnostih na

samoti, v nevarnostih na morji, v nevarnostih med lažnji-
vimi brati; v trudu in terpežu, v mnogem čuvanji, v lakoti
in žeji, v pogostnih postih, v mrazu in nagoti. Zravno

tega, kar je zunanjega, imam svoje vsakdanje opravke in
skerb za vse cerkve. Kdo oslabi in hi jaz ne oslabel?
Kdo se pohujša, in bi mene ne peklo? Ako bi se hotel
hvaliti, se bom hvalil svoje slabosti. Bog in Oče Gospoda na¬
šega Jezusa Kristusa, kteri je hvaljen vekomaj, ve, da
ne lažem. Namestnik kralja Areta v Damasku je Da-

maško mesto z varhi obdal, . da bi me vjel; ali

skozi okno sem bil v košu po zidu spuščen, in tako

sem ubežal njegovim rokam. Ako bi se hotel hvaliti,

(kar sicer nič ne pomaga), bom prišel do prikazen in
razodenj Gospodovih. Vem človeka v Kristusu, kteri je

bil pred štirnajst leti (ali v telesu, ali zunaj telesa, ne

31

vem, Bog ve) zamaknjen v tretje nebo. In vem tacega
človeka, da je bil (ali v telesu, ali zunaj telesa, ne
vem, Bog ve), zamaknjen v raj, in je slišal skrivne be¬
sede , kterih človeku ni pripuščeno govoriti. Tega se

bom hvalil; sebe pa ne bom hvalil, razun svojih sla¬

bosti. Zakaj, ko bi se tudi hotel hvaliti, bi ne bil ne¬
spameten, ker bi resnico govoril; zderžujem se pa, da
kdo več od mene ne misli, kar na meni vidi, ali kar
sliši iz mojih ust. In da se zavoljo velicega razodenja
ne prevzamem, mi je dano želo mojega mesa, služabnik
satanov, da me bije. Za tega voljo sem trikrat Gospoda

prosil, da bi odstopil od mene; pa mi je rekpl: Dovolj

ti je moja milost, ker moč se v slabosti popolnoma
skaže. Kad se bom tedaj hvalil svojih slabosti, da pre¬
biva v meni moč Kristusova.

Evangeli svetega Lukeza 8, 4 — 15.

Tisti čas, ko se je silno velika množica
sešla in so iz mest k Jezusu hiteli, je v pri¬
liki rekel: Sejavec je šel sejat svoje seme; in
ko je sejal, ga je nekaj padlo poleg pota, in
je bilo pohojeno, in ptice spod neba so ga
pozobale. In drugo je padlo na skalo; in ka¬
dar je pognalo, je usahnilo, ker ni imelo
vlage. In drugo je padlo med ternje, in ter-
nje, ki je ž njim vred rastlo, ga je zadušilo.
In drugo je padlo v dobro zemljo; in je rast¬
lo, in storilo stoteren sad. Kadar je to rekel,
je zavpil: Kdor ima ušesa za poslušanje, naj
posluša. Njegovi učenci pa so ga vprašali, kaj
je ta prilika. In on jim je rekel: Vam je dano
vediti skrivnosti božjega kraljestva, drugim pa
v prilikah, da gledajoči ne vidijo, in posluša¬
joči ne umejo. Prilika pa je to: Seme je božja

32

beseda. Kteri so pa poleg pota, so tisti, kteri
poslušajo; potlej pride hudič, in vzame besedo
iz njih serca, da ne bodo verujoči zveličani.
Kteri so pa na skali, so tisti, kteri, kadar sli¬
šijo, z veseljem besedo sprejmejo; in ti nimajo
korenine, ker nekaj časa verujejo, in ob času
skušnjave odstopijo. Ktero je pa med ternje
padlo, so tisti, kteri so slišali, in gredo, in
so od skerbi in bogastva in sladnosti življenja
zadušeni, in ne obrode sadu. Ktero je pa v
dobri zemlji, so tisti, kteri besedo slišijo in jo
v dobrem in naj boljšem sercu ohranijo, in
sad obrode v poterpljenji.

Tretjo predpepelnično nedeljo.

Berilo iz 1. lista s. Pavla aposteljna do Korin-
canov 13, 1 — 13.

Bratje! ko bi človeške in angelske jezike govoril,
jubezni pa bi ne imel, bi bil ko bučeč bron, ali zvoneč
zvonec. In ko bi znal prerokovati, in vedil vse skriv¬
nosti, in imel vso učenost, in ko bi imel vso vero, takč
da bi gorč prestavljal, ljubezni pa bi ne imel, nič nisem.
In ko bi razdal ubogim v živež vse svoje premoženje,
in ko bi svoje telo dal, da bi gorel, ljubezni pa bi ne
imel, mi nič ne pomaga. Ljubezen je poterpežljiva, je
dobrotljiva: ljubezen ni nevoščljiva, ne ravna napačno,

se ne napihuje, ni časti lakomna, ne išče svojega, se ne
da razdražiti, ne misli hudega, se ne veseli krivice, ve¬
seli se pa resnice: vse preterpi, vse veruje, vse upa,

vse prenese. Ljubezen nikoli ne mine, ako bodo ravno
prerokovanja minule, in jeziki jenjali, in učenost prešla. Zakaj
le nekoliko spoznamo, in le nekoliko prerokujemo. Kadar bo
pa prišlo, kar je popolnoma, bo jenjalo, kar je nekolikega.
Ko sem bil otrok, sem govoril po otročje, umel po otročje,

33

mislil po otročje; kar sem pa mož , sem opustil, kar je
bilo otročjega. Zdaj vidimo skozi zerkalo, kakor v megli:
takrat pa bomo vidili z obličja v obličje. Zdaj spoznam
le nekoliko; takrat pa bom spoznal, kakor sem bil sam
spoznan. Zdaj pa ostanejo vera, upanje, ljubezen, to troje;
naj veči pa med temi je ljubezen.

Evangeli svetega Lnkeza 18, 31 — 43.

Tisti čas je Jezus dvanajstere k sebi vzel,
in jim je rekel: Glejte! gremo gori v Jeruza¬
lem, in vse se bo dopolnilo, kar je pisano od Sinu
človekovega po prerokih. Izdan bo namreč ne¬
vernikom, in bo zasramovan, in bičan in zaplje-
van; in potem, ko ga bodo bičali, ga bodo
umorili; in tretji dan bo (od mertvih) vstal. In
oni tega niso razumeli, in ta beseda jim je bila
skrita, in niso razumeli, kar je bilo rečeno.
Prigodilo se je pa, ko se je Jerihuntu približal,
je neki slepec sedel poleg pota, in je vbčgajme
prosil. In ko je slišal množico mimo iti, je
vprašal, kaj bi to bilo. Povedali so mu pa, da
Jezus iz Nazareta mimo gre. In je vpil rekoč:
Jezus, sin Davidov! usmili se me. In spredej
gredoči so ga svarili, da naj molči. On pa je
še bolj vpil: Sin Davidov, usmili seme! Jezus
pa je obstal, in ga je rekel k sebi pripeljati.
In kadar se je približal, ga je vprašal, rek6č:
Kaj hočeš, da ti storim ? On pa je rekel: Go¬
spod, da vidim. In Jezus mu je rekel: Spre¬
glej, tvoja vera ti je pomagala. In zdajci je
spregledal, ter je za njim šel in Boga častil.
In vse ljudstvo, ko je to vidilo, je Bogu hvalo
dajalo.

Slov. JSvangel.

3

34

Pepelnično sredo.

Berilo iz Joela preroka 2, 12 — 19.

To reče Gospod: Spreobernite se k meni iz vsega
svojega serca, s postom, z jokom, in žalovanjem. In pre-
tergajte svoje serca, ne pa svojih oblačil, in spreobernite
se k Gospodu svojemu Bogu, ker je dobrotljiv in milostiv,
poterpežljiv in velikega usmiljenja, in zvišan nad hudobo.
Kdo ve, če se ne bo obernil in prizanesel, in spet dal
blagoslov, (da bote mogli prinesti) jedni in pitni dar Go¬
spodu svojemu Bogu? Trobite s trobento na Sionu, na¬
povejte post, pokličite zbor, zberite ljudstvo, očiščujte
zbor, zberite stare, pripeljite otroke in sesajoče; naj gre
ženin iz svojega hrama, in nevesta iz svoje postelje. Med
vratmi in oltarjem naj plakajo duhovni, služabniki Gospo¬
dovi, in rečejo: Zanesi, Gospod, zanesi svojemu ljudstvu,
in ne daj svojega dela v zasmehovanje, da bi nad njimi
neverniki gospodovali. Zakaj bi se med narodi reklo:
Kje je njih Bog? Tedaj se bo Gospod za svojo deželo
vnel in bo svojemu ljudstvu zanesel. In Gospod je odgo¬
voril, ter rekel svojemu ljudstvu: Glejte, jaz vam bom
poslal žita , vina in olja, in bote nasiteni ž njim; in vas
ne bom več dajal nevernikom v sramoto, reče Gospod
vsegamogočni.

Evangeli svetega Matevža 6, 16 — 21.

Tisti čas je Jezus rekel svojim učencem:
Kadar se postite, se ne delajte žalostnih, kakor
hinavci; gerdijo namreč svoje obraze, da bi
ljudje vidili, da se postijo. Resnično vam povem,
prejeli so svoje plačilo. Ti pa, kadar se postiš,
pomaži svojo glavo, in umij svoj obraz, da ne
bodo ljudje vidili, da se postiš, ampak tvoj
Oče, kteri je na skrivnem; in tvoj Oče, kteri
na skrivnem vidi, ti bo povernil. Ne spravljajte

35

si zakladov na zemlji, kjer jih rija in mblj
konča, in kjer jih tatje izkopljejo in ukradejo.
TemuČ zbirajte si zaklade v nebesih, kjer jih
ne konča ne rija ne molj in kjer jih tatje ne
izkopljejo in ne ukradejo. Kjer je namreč
tvoj zaklad, tam je tudi tvoje serce.

V četertek po pepelnici.

Berilo iz Izaija prevoha 38, 1 — 6.

Tisti čas je Ezekija za sraert zbolel, in pride k
njemu prerok Izaija, Amozov sin, ter mu reče : To govori
Gospod : Oskerbi svojo hišo, zakaj umeri boš, in ne več
živel! — In Ezekija oberne svoj obraz v steno, in moli
k Gospodu, ter reče: Prosim, Gospod! spomni se vsaj,
kako sem hodil pred teboj, v resnici in s prav dobrim
sercem, in sem delal, kar je dobro v tvojih očeh. In
Ezekija britko joka. Tedaj je Gospod Izaiju govoril
rekoč: Pojdi, in reci Ezekiju: To govori Gospod, Bog
tvojega očeta Davida: Slišal sem tvojo molitev, in vidil
tvoje solze; glej, pridal bom tvojemu življenju petnajst
let, in otel iz roke Asirskega kralja tebe in to mesto, in
ga bom varoval, reče Gospod vsegamogočni.

Evaugeli svetega Matevža 8, 5 — 13.

Tisti čas, kadar je Jezus v Kafarnavm šel,
je stopil k njemu stotnik, kteri ga je prosil,
in je rekel: Gospod! moj hlapec leži doma mer-
tvouden, in ga hudo vije. In Jezus mu je rekel:
Jaz bom prišel in ga ozdravil. In stotnik odgo¬
vori in reče: Gospod! nisem vreden, da greš
pod mojo streho; temuč reci Je besedo in moj
hlapec bo ozdravljen. Zakaj tudi jaz sem člo¬
vek, ki sem pod oblastjo, in imam vojščake

36

pod seboj, in rečem temu: Idi, in gre; in
unemu: Pridi, in pride: in svojemu služabniku:
Stčri to, in stori. Ko je pa Jezus to slišal, se
je začudil, in jim je rekel, kteri so za njim
šli: Resnično vam povem, tolike vere nisem v
Izraelu našel! Povem vam pa, da jih bo veliko
od izhoda in zahoda prišlo, in bodo sedeli pri
mizi z Abrahamom in Izakom in Jakopom v
nebeškem kraljestvu. Otroci kraljestva pa bodo
pahnjeni v vnajno temo; ondi bo jok in škri¬
panje z zobmi. In Jezus je rekel stotniku : Pojdi,
in kakor si veroval, tako se ti zgodi! In hla¬
pec je bil ozdravljen tisto uro.

Y petek po pepelnici.

Berilo iz Izaija preroka 58, 1 — 9.

To reče Gospod Bog: Vpij , ne jenjaj; kakor tro¬
benta povzdiguj svoj glas. in oznanuj mojemu ljudstvu
njegove hudobije, in hiši Jakopovi njene grehe. Od dne
do dne me iščejo, in hočejo znati moje pota; kakor

ljudstvo, ktero dela pravico , in zapoved svojega Boga
ni zapustilo , iščejo pri meni pravičnih postav, in se

hočejo Bogu približati. Zakaj smo se postili, in nisi

pogledal; ponižali svoje duše, in ti ni bilo mar ? Glejte!
v dan svojega posta delate po svoji glavi, in stiskate
vse svoje dolžnike. Glejte! v pravdah in prepirih se

postite, in bijete s pestjo neusmiljeno. Ne postite se. kakor
do zdaj , da bi se slišalo na visokem vaše vpitje. Je mar
to post, kterega sem si izvolil, da človek čez dan svoj
život tare, da svojo glavo obeša, na ostrem in v pepelu
leži? Boš li to imenoval post, in Gospodu prijeten dan?
Ali ni bolj to post, kterega sem si izvolil : Keši krivično
zvezane; razveži bremena, ktere teže; izpusti poterte, in
raztri vsako butaro. Lomi lačnemu svoj kruh, in vodi

37

uboge in ubežne v svojo bišo; kadar nagega vidiš, ga
pokrjj, in ne zaničiy svojega mesa. Tedaj bo, kakor zaija,
tvoja luč zasvetila, in kmali bo prišlo tvoje zdravje;
tvoja pravica pojde pred tebčj , in Gospodova čast te bo
obdala. Takrat boš klical, in Gospod bo uslišal; vpil
boš, in poreče : Vidiš, tukaj sem; ker sem usmiljen,

Gospod tvoj Bog.

Evangeli svetega Matevža 5, 43 — 48, in 6, 1 — 6.

Tisti čas je rekel Jezus svojim učencem:
Slišali ste, da je rečeno: Ljubi svojega bliž¬
njega, in sovraži svojega sovražnika. Jaz pa
vam povem: Ljubite svoje sovražnike: dobro
jim storite, kteri vas sovražijo, in molite zanje,
kteri vas preganjajo in obrekujejo; da bote
otroci svojega Očeta, ki je v nebesih, kteri
daje svojemu solncu sijati na dobre in hudob¬
ne, in daje deževati na pravične in krivične.
Zakaj, ako tiste ljubite, kteri vas ljubijo, ka-
košno plačilo bote imeli? Ali ne delajo tega
tudi cestninarji ? In ako pozdravljate le svoje
brate, kaj storite več? Ali ne delajo tega tudi
malikovavči? Bodite tedaj popolnoma, kakor
je vaš Oče nebeški popolnoma. Glejte, da svo¬
jih dobrih del ne delate pred ljudmi, da bi
vas vidili; sicer ne bote imeli plačila pri svo¬
jem Očetu, kteri je v nebesih. Kadar tedaj vbo-
gajme daješ, ne trobi pred seboj, kakor hi¬
navci delajo po shodnicah in po tergih,
da bi jih ljudje hvalili. Resnično vam povem,
prejeli so svoje plačilo. Kadar pa vbogajme
daješ, naj ne ve tvoja levica, kaj dela tvoja
desnica; da bo tvoja miloščina na skrivnem, in

38

tvoj Oče, kteri na skrivnem vidi, ti bo pover-
nil. In kadar molite, ne bodite, kakor hinavci,
kteri radi v shodnicah in na voglih potov stoje
in molijo, da bi jih ljudje vidili. Resnično, po¬
vem vam, prejeli so svoje plačilo. Ti pa, kadar
moliš, pojdi v svoj hram, zapri duri, in moli
svojega Očeta na skrivnem; in tvoj Oče, kteri
na skrivnem vidi, ti bo povernil.

V soboto po pepelnici.

Berilo iz Izaija preroka 58, 9 — 14.

To reče Gospod Bog: Ako veržeš železje od sebe,
in jenjaš iztegovati svoj perst, in govoriti, kar je kri¬
vično ; ako izliješ pred lačnim svoje serce, in stiskanega
nasitiš: ti bo v temi luč zasvetila, in tvoja tema bo
kakor poldan. In Gospod ti bo pokoj dal vselej , in bo
tvojo dušo s svetlobo napolnil; bo tvoje kosti okrepčal,
ter boš kakor namočen vert, in kakor tekoč studenec,
kteremu vode ne zmanjka. In po tebi bo sozidano , kar
je veliko let pusto ležalo; boš podloge rodovini in rodo¬
vini uterdil, in boš imenovan s-agrajavec verzel in pre-
menec stez v prebivališča. Ako odverneš od sobote svojo
nogo , da ne izpolniš svoje volje moj sveti dan , imenuješ
soboto zaželen in Gospodu posvečen častitljiv dan; ako
jo posvečuješ, da ne hodiš po svojih željah, in ne izpolniš
svoje volje, da bi (hudo) govoril: potlej se boš v Gospodu
veselil, te bom povišal čez vse visokosti na zemlji, in ti
dal vživati del Jakopa, očeta tvojega, zakaj Gospodove
usta so govorile.

39

Evangeli svetega Marica 6, 47 — 56.

Tisti čas, kadar se je bil večer storil, je
bil čoln na sredi morja, in Jezus sam na su¬
hem. In je vidil svoje učence truditi se z ve¬
slanjem, (bil je namreč veter nasproti). In okoli
četerte straže noči je prišel k njim gredoč po
morji, in je hotel mimo njih iti. Oni pa, ko so
ga vidili hoditi po morji, so menili, da je pri¬
kazen, in so zavpili. Zakaj vsi so ga vidili, in
so se prestrašili. In berž jih je ogovoril in jim
je rekel: Zaupajte! jaz sem; nikar se ne bojte.
In stopil je v čoln k njim, in veter je nehal.
In še bolj so stermeli. Niso namreč umeli od
kridiov; zakaj njih serce je bilo oslepljeno. In
so se prepeljali, in so prišli na Genezareško,
in so v kraj vstavili. In, ko so iz čolna stopili,
so ga precej spoznali. In so obtekali vso tisto
stran, in so začeli bolne na posteljah dona-
šati, kjer so slišali, da je on. In kamor koli
je šel, v vasi in v terge ali v mesta, so bol¬
nike na ulice pokladali, in so ga prosili, da
naj se vsaj roba njegovega oblačila dotaknejo;
in kolikor se jih ga je dotaknilo, so bili
ozdravljeni.

Pepelnično ali pervo nedeljo v postu.

Berilo iz 2. lista s. Pavla aposteljna do Korincanov

6 , 1 — 10 .

Bratje! opominjamo vas, da milosti od Boga nepri-
doma ne prejmete. Govori namreč: Ob prijetnem času

sem te uslišal, in v dan zveličanja sem ti pomagal.
Glejte, zdaj je prijetni čas; glejte, zdaj je dan zveličanja!

40

Nikomur ne dajajmo pohujšanja, da se naša služba ne
zaničuje; ampak v vseh rečeh se skazimo Božje slu¬
žabnike v velikem poterpljenji, v nadlogah, v potrebah,
v stiskah, v ranah, v ječah, v puntih, v trudih, v čuvanji,
v postih, v čistosti, v znanji, v prizanašanji, v prijaznosti,
v svetem Duhu, v ljubezni brez hinavščine, v besedi
resnice, v moči Božji, z orožjem pravice na desni in na
levi, pri časti in nečasti, pri nepoštenji iu dobrem imenu,
kakor zapeljivci, pa vender resnični, kakor neznani , pa
vender znani, kakor umirajoči, in glejte, živimo, kakor
stepeni, pa vender ne umorjeni, kakor žalostni, vender pa
vselej veseli, kakor ubogi, pa vender jih veliko obogatimo,
kakor da bi nič ne imeli, in vender vse posedemo.

Evangeli svetega Matevža 4, 1 — 11.

Tisti čas je bil Jezus od Duba v puščavo
peljan, da bi bil od hudiča skušan. In ko se je
štirideset dni in štirideset noči postil, je bil po
tem ,,lačen. In skušnjavec je k njemu stopil
in rekel: Ako si Sin Božji, reci, da naj bodo
ti kameni kruh. On je pa odgovoril in rekel:
Pisano je: Človek ne živi le od kruha, ampak
od vsake besede, ktera pride iz ust božjih.
Tedaj ga vzame hudič seboj v sveto mesto
in ga postavi na verh tempeljna, in mu reče:
Ako si Sin Božji, spiisti se doli; zakaj pisano
je: Svojim angelom je zavoljo tebe zapovedal,
in na rokah te bodo nosili, da kje s svojo
n$g'0 ob kamen ne zadeneš. Jezus mu je rekel:
Spet je pisano: Ne skušaj Gospoda svojega
Boga. Spet ga hudič vzame seboj na silno
visoko goro, in mu pokaže vse kraljestva sveta
in njih veličastvo,, in mu reče: Vse to bom
tebi dal, ako (pred-me) padeš in me moliš.

41

Tedaj mu reče Jezus: Poberi se, satan! za¬
kaj pisano je: Gospoda svojega Boga moli,
in njemu samemu služi. Tedaj ga je hudič
popustil; in glej! angeli so pristopili in mu
stregli.

V pondeljek po I. nedelji v postu.

Berilo iz JEcehiela preroka 34, 11 — 16.

To reče Gospod Bog: Glejte, jaz sam bom poiskal
svoje ovce, in .jih obiskal. Kakor obišče pastir svojo
čedo, kadar je v sredi svojih razkropljenih ovdc: tako
bom obiskal svoje ovce, in jih rešil od vseh strani, kamor
so se razgubile oblačni in temni dan. Izpeljal jih bom
zmed ljudstev , in iz dežel jih zbral in jih pripeljal v njih
deželo, in jih pasel na izraelskih gorah pri potokih in
na vseh selih dežele. Na naj boljših pašah jih bom pasel,
na visocih gorah izraelskih bodo njih spašniki. Tam bodo
počivale po zelenih tratah, in po tolstih pašah se bodo
pasle v izraelskih gorah. Jaz bom pasel svoje ovce, in
jaz jih bom počivat vodil, reče Gospod Bog. Zgubljeno
bom poiskal, zbegano zavernil, ranjeno obvezal, slabo
pokiepčal, debelo in močno varoval. in jih pasel po
pravici, reče Gospod vsegamogočni.

Evangeli svetega Matevža 25, 31 — 46.

Tisti čas je Jezus rekel svojim učencem:
Kadar pride Sin človekov v svojem veličastvu,
in vsi angeli ž njim, takrat bo sedel na sedežu
svojega veličastva. In zbrali se bodo pred njim
vsi narodi, in jih bo ločil, kakor pastir loči ovce
od kozlov. In bo ovce postavil na svojo desnico,
kozle pa na levico. Takrat poreče kralj tistim,
kteri bodo na njegovi desnici: Pridite, blago-
darjeni mojega Očeta! posedite kraljestvo, ktero

42

vam je pripravljeno od začetka sveta! Zakaj la¬
čen sem bil, in ste mi dali jesti; žejen sem bil, in
ste mi dali piti: tujec sem bil, in ste me pod streho
vzeli; nag sem bil, in ste me oblekli; bolan
sem bil, in ste me obiskali; v ječi sem bil, in
ste k meni prišli. Tedaj mu bodo pravični od¬
govorili, rekoč: Gospod! kdaj smo te vidili lač¬
nega, in smo te nasitili? ali žejnega, in smo
te nopojili? Kdaj smo te pa vidili tujega, in
smo te pod streho vzeli? ali nagega, in smo
te oblekli? Ali kdaj smo te vidili bolnega, ali
v ječi, in smo k tebi prišli ? In kralj bo odgo¬
voril in jim rekel: Resnično vam povem, kar
ste storili kteremu teh mojih naj manjših bra¬
tov, ste meni storili! Potlej poreče tudi tistim,
kteri bodo na levici: Poberite se pred mene,
prekleti! v večni ogenj, kteri je pripravljen
mdiču in njegovim angelom! Zakaj lačen sem
bil, pa mi niste dali jesti; žejen sem bil, pa
mi niste dali piti; tuj sem bil, pa me niste pod
streho vzeli; nag sem bil, pa me niste oblekli;
bolan in v ječi, pa me niste obiskali. Tedaj
mu bodo tudi oni odgovorili, rekdč: Gospod!
kdaj smo te vidili lačnega, ali žejnega, ali
tujega, ali nagega, ali bolnega, ali v ječi, pa
ti nismo postregli? Takrat jim bo odgovoril,
rekoč: Resnično vam povem, kar niste storili
kteremu teh naj manjših, tudi meni niste storili.
In ti pojdejo v večno terpljenje; pravični pa
v večno življenje.

43

\  torek po I. nedelji y postu.

Berilo iz Izaija preroka 55, 1 — (J.

Tiste dni je govoril Izaija prerok, rekoč: Iščite
Gospoda, dokler se more najti; kličite k njemu, dokler
je blizo. Naj zapusti hudobni svoj pot, in krivični svoje
naklepe, in naj se verne k Gospodu, in se ga bo usmilil,
in k našemu Bogu, ker je velicega usmiljenja. Zakaj moje
misli niso vaše misli, tudi vaše pota niso moje pota, reče
Gospod; ampak kolikor je nebo višji od zemlje, toliko
višji so moje pota od vaših pet, in moje misli od vaših
misli. In kakor pada dež in sneg od neba, in se več
gor ne verne, ampak napoji zemljo, in jo namoči, in
stori, da rodi, in da seme sejavcu, in kruh jedcu: tako
bo moja beseda, ktera pride iz mojih ust; ne bo se
vernila prazna k meni, ampak bo storila, kar koli hočem,
in ho teknila v to , za kar jo pošljem , reče Gospod vse-
gamogočni.

Evangeli svetega Matevža 21, 10 — 17.

Tisti čas, kadar je Jezus v Jeruzalem šel,
je bilo vse mesto po koncu, rekoč: Kdo je
ta? Množice pa so rekle: Ta je Jezus prerok
iz Nazareta na Galilejskem. In Jezus je šel v
tempelj Božji, in je izgnal vse, kteri so v tem-
peljnu prodajali in kupovali, in je zvernil
mize menjavcem, in stole tistim, kteri so
golobe prodajali. In jim je rekel: Pisano
je: Moja hiša se hiša molitve imenuje, vi pa
ste jo storili jamo razbojnikov. In pristo¬
pili so k njemu v tempeljnu slepi in kraljevi,
in jih je ozdravil. Ko so pa veliki duhovni in
pismarji vidili čudeže, ktere je delal, in otroke,
kteri so v tempeljnu vpili, rekoč: Hozana sinu

44

Davidovemu! so se razjezili, in so mu rekli:
Ali slišiš, kaj ti pravijo ? Jezus pa jim reče:
Kaj pa da; ali niste nikoli brali: Iz ust otrok
in sesajočih si si hvalo napravil ? In jih je po¬
pustil, in je šel iz mesta v Betanijo, in je
tam ostal.

V sredo po I. neddlji ali kvaterno sredo

T pOStll.

Berilo iz 3. bukev kraljev 19, 3 — 8.

Tiste dni pride Elija v Berzabejo Judovo, in pusti
tam svojega hlapca, in gre v puščavo en dan hoda. In
kadar tje pride in sede pod brin , si želi umreti, in reče:
Dosti mi je, Gospod! vzemi mojo dušo; ker nisem boljši,
kakor moji očetje. In se vleže in zaspi v senci brina. In
glej ! angel Gospodov se ga dotakne , in mu reče: Vstani
in jej! In se je ozerl, in glej , pri njegovi glavi je pod
pepelom pečen kruh in posoda vode. Tedaj je in pije,
in spet zaspi. In angel Gospodov se spet verne , in se ga
dotakne, ter mu reče: Vstani, jej; zakaj še dolg pot
imaš pred seboj. Ko je vstal, je in pije, in v moči te
jedi hodi štirideset dni in štirideset noči do Horeba,
Božje gore.

Evangeli svetega Matevža 12, 38 — 50.

Tisti čas so eni zmed pismoukov in farizejev
Jezusu odgovorili rekoč: Učenik! znamenje bi
radi od tebe vidili. On je odgovoril in jim rekel:
Hudoben in prešesten rod znamenja išče! Pa
znamenje se mu ne bo dalo, razun znamenja Jona
preroka. Zakaj, kakor je bil Jona v trebuhu mor¬
skega soma tri dni in tri noči; ravno tako bo Sin
človekov v sercu zemlje tri dni in tri noči. Možje
Ninivljani bodo vstali ob sodbi s tem rodom, in

45

ga bodo obsodili, ker so pokoro delali na ozna-
novanje Jonovo; in glej! več kakor Jona je
tukaj. Kraljica od juga bo vstala ob sodbi s
tem rodom, in ga bo obsodila, ker je prišla
od pokrajin zemlje poslušat Salomonove mo¬
drosti ; in glej! več kakor Salomon je tukaj.
Kadar je pa nečisti duh izšel iz človeka, hodi
po suhih krajih, in išče pokoja, in ga ne najde.
Tedaj pravi: Vernil se bom v svojo hišo, iz
ktere sem šel. In kadar pride, jo najde prazno,
pometeno in osna ženo. Tedaj gre, in si pri¬
vzame sedem drugih duhov, hujših, kakor on,
in gredo vanjo in ondi prebivajo, in poslednja
tega človeka je hujši, kakor perva. Tako bo
tudi s tem hudobnim rodom. Dokler je pa še
množicam govoril, glej! so njegova mati in
njegovi bratje zunej stali, in so želeli ž njim
govoriti. Rekel mu je pa nekdo: Glej! tvoja
mati in tvoji bratje stojč zunej, in te iščejo.
On pa je tistemu, kteri mu je bil to povedal,
odgovoril in rekel: Kdo je moja mati, in kdo
so moji bratje? In je svojo roko stegnil na
svoje učence, rekdč: Glejte — moja mati in
moji bratje. Zakaj kdorkoli stori voljo mojega
Očeta, kteri je v nebesih, tisti je moj brat,
in sestra, in mati.

V četertek po I. nedelji v postu.

Berilo iz Ecehiela preroka 18, 1 — 9.

Tiste dni mi je govoril Gospod, rekoč: Zakaj imate
med seboj v deželi izraelski to priliko za pregovor,
rekčč: Očetje so jedli kisel grozd, in otroci imajo skomino
v zobeh ? Kakor resnično jaz živim, reče Gospod Bog,

46

več ne bo ta prilika pregovor na Izraelskem. Glej , vse
duše so moje; kakor je očetova duša, tako je tudi
sinova duša moja; duša, ktera greši, tista bo umerla.
Kdor je pravičen, in prav in po pravici dela, in ne je
na gorah, in svojih oči ne vzdiguje v malike hiše Israe-
love; ne oskruni žene svojega bližnjega, in ne gre k ženi
o mesečnem času; in nikogar ne žali, zastavo dolžniku
nazaj da, ničesar po sili ne vzame ; svojega kruha lačnemu
podeljuje, in nagega oblači; na obrest ne posojuje, in več
ne jemlje; svojo roko odvrača od krivice, in pravično
sodbo dela med človekom in človekom ; po mojih zapo¬
vedih hodi, in moje povelja ohrani, da dela po resnici:
on je pravičen, in bo gotovo živel, reče Gospod vsega-
mogočni.

Evangeli svetega Matevža 15, 21 — 28.

Tisti čas je Jezus šel, in se je uganil v
kraje Tira in Sidona. In glej! Kananejska žena
ie prišla iz tistih krajev, in je vpila za njim,
rekoč: Usmili se me, Gospod, sin Davidov!
moja hči veliko terpi od hudiča. On pa ji ni
besede odgovoril. In njegovi učenci so pristo¬
pili, in ga prosili, rekdč: Odpravi jo, ker
za nami vpije. On pa je odgovoril in rekel:
Nisem posldn, kakor le k zgubljenim ovcam
Izraelove hiše. Ona pa je prišla, in ga je mo¬
lila, rekoč: Gospod! pomagaj mi! On pa je
odgovoril in rekel: Ni prav jemati kruha

otrokom, in ga psom metati. Ona pa je rekla:
Kaj pa da, Gospod! saj psički jedo tudi
drobtine, ktere padajo od mize njih gospodov.
Tedaj je Jezus odgovoril, in je rekel: O žena!
velika ie tvoja vera. Zgodi se ti, kakor hočeš.
In njena hči je bila ozdravljena od tiste ure.

47

Y petek po I. nedelji ali kraterni petek
v postu.

Berilo iz Ecehiela preroka 18, 20 — 28.

To reče Gospod Bog: Duša, ktera je grešila, tista
bo umerla; sin ne bo nosil hudobije očetove, in oče ne
bo nosil hudobije sinove. Pravica pravičnega bo nad
njim, in krivica krivičnega bo nacl njim. Ako pa pravični
pokoro stori za vse grehe , ktere je storil, in dopolni vse
moje zapovedi, in dela prav in po pravici; bo gotovo
živel, in ne bo umeri. Nobene njegovih hudobij, ktere je
storil, ne bom pomnil; zavoljo svoje pravice, ktero je
delal, bo živel. Hočem li smert hudobnega, pravi Gospod
Bog , in ne veliko bolj , da se spreoberne od svojih hudih
del in živi ! Če pa pravični odstopi od svoje pravice in
dela hudobijo po vseh gnjusobah, ktere je hudobni vajen
delati, bo mar živel? Nobeno njegovih pravičnih del,
ktere je bil storil, se ne bo pomnilo, zavoljo nezvestobe,
ktere je kriv, in zavoljo njegove pregrehe, ktero je storil,
zavoljo teh bo umeri. Pa pravite: Ni pravična Gospodova pot!
Poslušajte tedaj, hiša Izraelova: Ali moja pot ni pravična, in
niso li vaše pota hudobne? Zakaj, kadar se verne pravični od
svoje pravice, in stori hudobijo, bo umeri v tem; v kri¬
vici , ktero je delal, bo umeri. In kadar se verne hudobni
od svoje hudobije , ktero je delal, ter dela prav in
pravično , bo svojo dušo pri življenji ohranil. Ker je
namreč premislil , in zapustil vse svoje hude dela, ktere
je delal, bo gotovo živel, in ne bo umeri, reče Gospod
vsegamogočni.

Evangeli svetega Janeza 5, 1 — 15.

Tisti čas je bil Judovski praznik, in Jezus
je šel gori v Jeruzalem. Je pa v Jeruzalemu
ovčja kopel, ktera se po hebrejsko Betzajda

48

imenuje, in je imela pet lop. V teh je ležala
velika množica bolnih, slepih, kraljevih, suho-
udnih, kteri so čakali pljivkanja vode. Zakaj
angel Gospodov je ob časih prišel v kopel, in
voda je pljivkala. In kdor je po pljivkanji
vode pervi v kopel stopil, je ozdravel, ktero
bolezen koli je imel. Bil je pa neki človek
tam, kteri je bil osem in trideset let bolan.
Kadar je Jezus tega vidil ležati, in je vedil,
da je že veliko časa tak, mu reče: Hočeš li
ozdravljen bili? Bolnik mu je odgovoril: Go¬
spod ! nimam človeka, da bi me, kadar se voda
skali, v kopel djal; zakaj preden jaz pridem,
drugi pred menoj vanjo stopi. Jezus mu reče:
Vstani, zadeni svojo posteljo, in hodi! In tisti
človek je zdajci ozdravel, ter je vzel svojo
posteljo, in je hodil. Tisti dan pa je bilo so¬
bota. Judje so tedaj ozdravljenemu rekli:
Sobota je, ne smeš svoje postelje nositi. Jim
je odgovoril: Kteri me je ozdravil, mi je rekel:
Zadeni svojo posteljo in hodi! Tedaj so ga
vprašali: Kdo je tisti človek , kteri je rekel:
Zadeni svojo posteljo in hodi? On pa, kteri
je bil ozdravljen, ni vedil, kdo je. Zakaj Je¬
zus se je bil umaknil množici, ki je tam
bila. Potlej ga je Jezus v tempeljnu našel, in
mu je rekel: Glej, ozdravljen si; nikar več
ne grčši, da se ti kaj hujšega ne zgodi! Tisti
človek je šel, in je Judom povedal, da je
Jezus, kteri ga je ozdravil.

49

V soboto po I. nedelji ali kvaterno

soboto T postu.

Berilo iz 1. lista s. Pavla aposteljna do Tesaloni-
čanov 5, 14 — 23.  N

Prosimo vas, bratje! svarite nepokojne, oveseljujte
maloserčne, pomagajte slabim, hodite poterpežljivi z vsemi.
Glejte, da ne bo kdo kom« hudega za hudo vračeval;

ampak vselej se deržite tega, kar je dobro, eden do dru¬
gega in do vseh. Vselej bodite veseli; neprenehoma molite.
V vseh rečeh se zahvalite; zakaj to je volja Božja v

Kristusu Jezusu do vas vseh. Duha ne ugasujte; preroko¬
vanja ne zaničujte. Vse pa skusite; kar je dobro, deržite.

Vse sence hudega se zderžite. Sam Bog miru pa naj vas
posveti v vseh rečeh , da se ves vaš duh in duša in telo
brez graje ohrani v prihod Gospoda našega Jezusa
Kristusa.

Evangeli svetega Matevža 17, 1 — 9.

Tisti čas vzame Jezus seboj Petra in
Jakopa in Janeza njegovega brata, in jih pelje
same na visoko goro. In se je spremenil pred
njimi; in njegov obraz se je svetil, kakor solnce,
njegove oblačila pa so bile bele, ko sneg. In
glej! prikazala sta se jim Mojzes in Elija, in
sta ž njim govorila. Peter pa je spregovoril in
je rekel Jezusu: Gospod! dobro nam je tukaj
biti; ako hočeš, naredimo tukaj tri šotore,
tebi enega, Mojzesu enega, in Eliju enega. Ko
je še govoril, glej! jih je svetel oblak obsenčil;
in glej! glas iz oblaka, rekoč: „Ta je moi
ljubi Sin, nad kterim imam dopadajenje; njega
poslušajte!“ In kadar so učenci slišali, so na

Slov. Eva n g el. 4

50

svoj obraz padli, in so se silno bali. In Jezus
je pristopil, in se jih je dotaknil, in jim je
rekel: Vstanite in nikar se ne bojte! Kadar
so pa svoje oči vzdignili, niso nikogar vidili,
kakor Jezusa samega. In ko so z gore šli,
jim je Jezus" zapovedal, rekoč: Nikomur ne
pravite te prikazni, dokler Sin človekov od
mertvih ne vstane.

Drugo ali kvaterno nedeljo r postu.

Berilo iz 1. lista s. Pavla aposteljna do Tesaloni-
čanov 4, 1 — 7.

Bratje! prosimo vas in opominjamo v Gospodu
Jezusu, da, kakor ste od nas prejeli, kako vam gre
živeti, in Bogu dopasti, tako tudi živite, da ste čedalje
bogateji. Sej veste, kakšne zapovedi sem vam dal v
Gospodu Jezusu. To namreč je vo\ja Božja, vaše posve¬
čenje , da se zderžite kurbanja, da izmed vas vsak ve
svoje telo obraniti v svetosti in časti, ne po gnanji pože¬
lenja , kakor neverniki, kteri Boga ne poznajo: in da kdo
predeleč ne ' stopa, in svojega brata v nobeni reči ne
goljufa; ker Gospod je maščevavec vsega tega, kakor
smo vam pred povedali in pričali. Zakaj Bog nas ni
poklical k nečistosti, ampak k svetosti, v Kristusu Jezusu
Gospčdu našem.

Evangeli svetega Matevža 17, 1 — 9.

Tisti čas vzame Jezus sebbj itd. (kakor
včeraj str. 49).

51

V pondeljek po 2 .  nedelji v postu.

Berilo iz Daniela preroka 9, 17 — 19.

Tiste dni je molil Daniel k Gospodu, rekoč : Go¬
spod , naš Bog , kteri si izpeljal svoje ljudstvo z mogočno
roko iz Egiptovske dežele, in si si ime storil do današ¬
njega dne, grešili smo, krivico smo storili, Gospod, zoper
vso tvojo pravico! Odverne naj se, prosim, tvoja jeza in
tvoj serd od Jeruzalema, tvojega mesta, in od tvoje svete
gore. Zakaj zavoljo naših grehov in krivic naših očetov
je Jeruzalem in tvoje ljudstvo v zasmehovanje pri vseh,
kter i so okoli nas. Usliši torej, naš Bog! zdaj molitev
svojega hlapca in njegove prošnje; in poglej milostivo na
svoje svetišče, ktero je zapuščeno. Zavoljo samega sebe,
moj Bog! nagni svoje uho, in poslušaj; odpri svoje oči,
in poglej na naše razdjanje , in mesto, nad kterim se
kliče tvoje ime. Ne zavoljo svoje pravice namreč, ampak
zavoljo tvojega velikega usmiljenja darujemo svoje prošnje
pred tvojim obličjem. Usliši, Gospod! bodi milostiv, Go¬
spod ! poglej in stori ! Zavoljo samega sebe ne odlašaj,
moj Bog! sej se tvoje ime kliče nad mestom in ljudstvom
tvojim, Gospod naš Bog.

Evangeli svetega Janeza 8, 21 — 29.

Tisti čas je rekel Jezus Judoskim mno¬
žicam : Jaz grem, in me hote iskali, in bote
v svojem greliu umerli. Kamor jaz grem, vi
ne morete priti. Judje so tedaj rekli: Ali bo
morde sam sebe umoril, ker pravi: Kamor
jaz grem, vi ne morete priti ? In jim je rekel:
Vi ste od zdolaj, jaz sem od zgoraj; vi ste
od tega sveta, jaz nisem od tega sveta. Torej
sem vam rekel, da bote umerli v svojih grehih;
zakaj, ako ne verujete, da sem jaz, bote umerli

4 *

52

v svojem grehu. Tedaj so mu rekli: Kdo si
ti? Jezus jim je rekel: Začetek, kteri tudi z
vami govorim. Veliko imam od vas govoriti
in soditi: ali kteri me je poslal, je resničen;
in kar sem jaz od njega slišal, to govorim na
svetu. Jn oni niso umeli, da je rekel, da je
Bog njegov Oče. Jezus jim je tedaj rekel:
Kadar bote Simi človekovega povišali, takrat
bote spoznali, da sem jaz, in da sam od sebe
nič ne delam, ampak kakor me je Oče učil, to
govorim. Tn kteri me je poslal, je z menoj, in
me ni samega pustil; zakaj jaz vselej to delam,
kar je njemu dopadljivo.

V torek po 2.  nedelji y  postu.

Berilo iz 3. bukev kraljev 17, 8 — 16.

Tiste dni je govoril Gospod Eliju Tezbičanu, rekoč:
Vstani, in idi v Sarepto Sidonsko, in ostani tam; zakaj
tam sem ženi vdovi zapovedal , da naj te redi. Vstane,
in gre v Sarepto. In kadar pride k mestnim vratom, za¬
gleda vdovo, ktera deiva pobira; in jo pokliče, in ji
reče: Daj mi malo vode v posodi, da pijem. In kadar
gre, da bi prinesla, vpije za njo, rekoč: Prinesi mi tudi
grižljaj kruha v svoji roki! Ona odgovori: Kakor resnično
živi Gospod tvoj Bog, nimam kruha, ampak le toliko
moke v posodi, kar se je s pestjo zagrabi, in malo olja
v verču. Glej, ravno pobiram dvoje polen, da grem , in
kaj naredim sebi in svojemu sinu, da jeva, preden umer-
jeva. In Elija ji reče: Nikar se ne boj, ampak idi, in
naredi, kakor si rekla; vendar naj poprej speci meni iz
te močice hlebček pod pepelom , in mi ga prinesi, sebi
pa in svojemu sinu boš potlej naredila. To pa govori
Gospod, Bog Izraelov: „Moka v posodi ne bo pošla, in
olja v verču ne bo zmanjkalo , do dne . ko bo Gospod

53

dež poslal na zemljo . u  Ona gre, in stori po besedi Eli¬
jevi; in je jedel on in ona in njena družina. In od
tistega dneva moka v posodi ni pošla, in v verču olja
ni zmanjkalo, po besedi, ktero je bil Gospdd rekel po Eliji.

Evangeli svetega Matevža 23, 1 — 12.

Tisti čas je Jezus govoril ljudstvu, in
svojim učencem, rekoč: Na stolu Mojzesovem
sede pismarji in farizeji. Vse tedaj, kar koli
vam rek6, spolnujte in storite; po njih delili pa
nikar ne delajte, ker pravijo, pa ne store.
Navezujejo namreč težke bremena, ki jih ni
moč nositi, in nakladajo ljudem na rame, pa
jih sami s perstom nočejo ganiti. Vse svoje
dela pa store, da jih ljudje vidijo; delajo si
namreč širji listke, in veči robove v krilu.
In imajo radi perve mesta pri večerjah, in
perve sedeže v shodnicah, in pozdravljanja
na tergih, in da jim ljudje pravijo: učenik!
Vi pa se ne pustite učenikov imenovati; za¬
kaj eden je vaš učenik, vi vsi pa ste bratje.
In nikogar ne imenujte na zemlji svojega
očeta; zakaj eden je vaš Oče, ki je v nebesih,
Ne imenujte se učenikov, zakaj eden je vaš
učenik Kristus. Kteri je naj veči med vami,
bodi vaš služabnik. Kdor se pa povišuje, bo
ponižan; in kdor se ponižuje, bo povišan.

V sredo po 2 . nedelji y postil.

Berilo iz bukev Esterinih 13, 8 — 11, in 15—17

Tisti dni je Mardohej molil k Gospodu rekdč:
Gospdd Bog, vsegamogočni kralj! pod tvojo oblastjo je

54

vse, in ni ga, kteri bi se mogel ustaviti tvoji volji, če si
sklenil Izraelce rešiti. Ti si stvaril nebo in zemljo , in kar
koli se pod nebom najde. Vseh Gospod si, in ni ga,
kteri bi se ustavil tvojemu veličastvu. In zdaj, Gospod,
kralj kraljev, Bog Abrahamov! usmili se svojega ljudstva,
ker nas hočejo naši sovražniki pogubiti, in tvoj del po¬
končati. Nikar ne zaničuj svojega dela, kterega si si iz
Egipta rešil; temuč usliši našo prošnjo, in bodi milostiv
svojemu ljudstvu, ktero je tvoj del in tvoj odloček; in
preoberni našo žalost v veselje, da bomo živeli in hvalili,
Gospod , tvoje ime , in ne zapri jim ust, kteri ti hvalo-
pojo, Gospod naš Bog.

JEvangeli svetega Matevža 20, 17 — 28.

Tisti čas je Jezus šel gori v Jeruzalem,
in je vzel dvanajstere učence posebej k sebi,
in jim je rekel: Glejte, gremo gori v Jeru¬
zalem, in Sin človekov bo izdan velikim du¬
hovnom in pismarjem, in ga bodo obsodili k
smerti; in ga bodo izdali nevernikom zani¬
čevati, bičati in križati, in tretji dan bo (od
smerti) vstal. Takrat je pristopila k njemu
mati Cebedejevih sinov s svojima sinoma, ter
ga je molila in nekaj prosila. On pa ji je
rekel: Kaj hočeš ? Mu pravi: Reci, naj sedita
ta moja sina, eden na tvoji desnici, eden pa
na tvoji levici v tvojem kraljestvu. Jezus pa
je odgovoril in rekel: Ne vesta, kaj prosita!
Ali moreta piti kelih, ki ga bom jaz pil? Mu
rečeta: Moreva. Jima reče: Moj kelih bota
sicer pila; sedeti pa na moji desnici ali levici
ni moje vama dati, ampak kterim je priprav¬
ljeno po mojem Očetu. In uni deseteri, ko so-

55

to slišali, so bili nevoljni nad bratoma. Jezus
jih je pa k sebi poklical, in je rekel: Veste,
da poglavarji narodov gospodujejo čez nje,
in kteri so vekši, jih imajo v oblasti. Med
vami pa ne bodi tako: temuč, kteri hoče
med vami veči biti, naj bo vaš služabnik. In
kteri hoče med vami pervi biti, naj bo vaš
hlapec. Ravno kakor Sin človekov ni prišel,
da bi se mu streglo, temuč da bi stregel, in
dal svoje življenje v odrešenje za njih veliko.

V četertek po 2.  nedelji v postu.

Berilo iz Jeremija preroka 17, 5 — 10.

To reče Gospod Bog: Preklet človek, ki zaupa v
človeka, in stavi v meso svojo moč, in od Gospoda od¬
stopi njegovo serce. Zakaj kakor resje v puščavi bo , in
ne bo vidil, kadar dobro pride; ampak bo prebival na
suhoti v puščavi, v slani deželi, v kteri ne more nihče
prebivati. Blagor pa možu , ki zaupa v Gospoda, in je
Gospod njegovo upanje! On bo kakor drevo, zasajeno
pri vodi, ktero v mokroti poganja svoje korenine, in se
ne ustraši, kadar pride vročina; in njegov list bo zelen,
in ob suši ne bo v skerbi, tudi nikoli ne bo prejenjalo
sadu roditi. Hudobno je človekovo serce in neizvedno ;
kdo ga bo spoznal? Jaz, Gospod, preiščem serce, in
izkusim obisti; jaz storim slednjemu po njegovem djanji,
in po sadu njegovih del, reče Gosp6d vsegamogočni.

Evangeli svetega Lvkeza 16, 19 — 31.

Tisti čas je rekel Jezus Judovskim mno¬
žicam: Bil je neki bogat mož, kteri se je
oblačil v škerlat in v tančico, in se je vsak

5(i

dan imenitno gostil. In je bil neki ubožec, po
imenu Lazar, ki je ležal pred njegovimi
vratmi poln ran, in se je želel nasititi z drob¬
tinami, ktere so padale z mize bogatega, in
mu jih nihče ni dal; ampak tudi psi so hodili,
in so lizali njegove rane. Prigodilo se je pa,
da je umeri ubogi, in je bil nesen od angelov
v naročje Abrahamovo. Umeri je pa bogati,
in je bil pokopan v peklu. Povzdignil je pa
svoje oči, ko je bil v terpljenji, in je vidil
od deleč Abrahama, in Lazarja v njegovem
naročji. In on je vpil in rekel: Oče Abraham!
usmili se me, in pošlji Lazarja, da pomoči
konec svojega persta v vodo, in ohladi moj
jezik, ker grozovitno tei’pim v tem plamenu!
Abraham pa je rekel: Sin! pomisli, da si
prejel dobro v svojem življenji, in ravno tako
Lazar hudo! zdaj pa je ta oveseljen, ti pa
terpiš. In verh vsega tega je med nami in
med vami velik prepad postavljen, da, kteri
hočejo od tod k vam iti, ne morejo, in tudi
ne od ondod sem priti. In je rekel: Prosim
te tedaj, oče! da ga pošlješ v hišo mojega
očeta; pet bratov namreč imam; da jim spriča,
da tudi oni ne pridejo v ta kraj terpljenja.
Abraham mu reče: Imajo Mojzesa in preroke,
nje naj poslušajo. On pa je rekel: Nikar,
oče Abraham! ampak če kdo iz mertvih k
njim pojde, se bodo spokorili. Rekel mu je
pa: Ako Mojzesa in prerokov ne poslušajo,
tudi ne bodo verovali, če ravno kdo od mert¬
vih vstane.

57

V petek po 2. nedelji v postu.

Berilo iz 2. Mojzesovih bukev 37, 6—22.

Tiste dni je rekel Jožef svojim bratom: Poslušajte
moje saDje , ktere sem imel. Zdelo se mi je, da smo na

polji snope vezali, in da se je moj snop vzdignil, in po

koncu postavil; vaši snopi pa, kteri so okoli stali, so se
priklanjali mojemu snopu. Njegovi bratje so odgovorili:
Boš mar naš kralj? in bomo podverženi tvoji oblasti? Te
sanje tedaj in te besede so njih nevošljivost in sovraštvo
podžigale. Imel je še druge sanje, ktere je svojim bra¬
tom povedal, rekoč! Vidil sem v sanjah , kakor da bi se
mi solnce, in luna; in enajst zvezd priklanjalo. Ko je to
svojemu očetu in bratom pravil, ga je posvaril pjegov

oče , in je djal: Kaj hočejo te sanje , ktere si imel ? Ali

se ti bomo jaz, tvoja mati, in tvoji bratje priklanjali na

zemlji? Torej so mu bili nevošljivi njegovi bratje; oče

pa je to reč na tihem premišljeval. In ko so njegovi
bratje pasli čedo svojega očeta v Sihemu, mu je rekel
Izrael: Tvoji bratje pasejo ovce v Sihemu: pojdi, te bom
k njim poslal! In je odgovoril: Tukaj sem! Izrael mu
reče: Idi, in poglej , ali je vse prav pri tvojih bratih in
pri živini, in pridi mi povedat, kaj se godi. Poslan iz
doline Hebronske je prišel v Sihem. In našel ga je mož

po polji hoditi, in ga je vprašal, koga išče. On pa je

odgovoril: Svojih bratov iščem: povej mi , kje pasejo

čedo? In mož mu je rekel: Prešli so iz tega kraja; pa

sem jih slišal reči: Pojdimo v Dotajn. Jožef je tedaj šel

za svojimi brati, in jih je našel v Dotajnu. Ko so ga od
deleč ugledali, preden je do njih prišel, so ga mislili
umoriti. In so med seboj djali.- Glejte, sanjavec gre. Dejmo,
ubijmo ga, in verzimo ga v staro vodnico , in porečemo:
Divja zver ga je snedla; in tedaj se bo pokazalo, kaj
mu pomagajo njegove sanje. Ruben pa, ko je to slišal,

ga je želel rešiti iz njih rok , in je djal: Nikar mu živ¬
ljenja ne jemljimo, in ne prelivajmo kervi; ampak ver-

58

zite ga v to vodnico, ktera je v puščavi, in ohranite
svoje roke nedolžne. To pa je rekel, ker ga je hotel
oteti iz njih rok, in nazaj dati svojemu očetu.

Evangeli svetega Matevža 21, 33 — 46.

Tisti čas je Jezus Judovskim množicam
in velikim duhovnom to priliko govoril: Bil
je hišen gospodar, kteri je zasadil vinograd,
in ga je s plotom ogradil, in v njem skopal
tlačivnico, in postavil tabor, in ga je dal
kmetom obdelovati, in je šel na tuje. Kadar
se je bil pa Čas sadu približal, je poslal svoje
hlapce do kmetov, da bi prejeli njegov sad.
In kmetje so zgrabili njegove hlapce, in so
enega stepli, enega ubili, enega pa kamenjali.
Poslal je spet drugih hlapcev, še več, kakor
poprej, in so jim ravno tako storili. Zadnjič
pa je poslal do njih svojega sina, rekdč:
Mojega sina bodo spoštovali. Kmetje pa, ko
so sina vidili, so rekli med seb<5j: Ta je
dedič; dejte! ubijmo ga, in bomo imeli nje¬
govo dedščino. In so ga zgrabili, in vergli iz
vinograda in ubili. Kadar tedaj gospdd vino¬
grada pride, kaj bo storil tem kmetom? Mu
rek6: Hudobne bo hudo končal, in svoj vino¬
grad bo dal obdelovati drugim kmetom, kteri
mu bodo sad opravljali ob svojih časih. Jezus
jim reče: Ali niste nikoli brali v pismih:
Kamen, kterega soizvergli zidarji, on je postal
glava vogla. Gospod je to storil, in je čudno
v naših očeh. Zato vam povem, da bo od
vas vzeto Božje kraljestvo, in bo dano ljud¬
stvu, ktero bo njegov sad dalo. In kdor pade
nad tem kamenom, se bo razbil; na kogar pa

59

on pade, ga bo sterJ. In ko so veliki duhovni
in farizeji slišali njegove prilike, so spoznali,
da od njih govori. In bi ga bili radi prijeli, pa so
se bali ljudstva, ker so ga imeli kakor preroka.

V soboto po 2. nedelji y postu.

Berilo iz 1. Mojzesovih bukev 27, 6 — 40.

Tiste dni je rekla Rebeka svojemu sinu Jakopu r.
Slišala sem tvojega očeta govoriti z Ezavom tvojim bra¬
tom , in mu reči: Prinesi mi od svojega lova, in naredi
mi jed , da jem , in te blagoslovim pred Gospodom , pre¬
den umerjem. Zdaj tedaj, moj sin! poslušaj moj svet.

Pojdi k cedi, in prinesi mi dva naj boljši kozliča, da
naredim iz njih tvojemu očetu jed, ktero rad je; potlej
mu jo poneseš, in bo jedel, in te blagoslovil, preden
umerje. In on ji je odgovoril : Veš, da je Ezav moj brat
kosmat, jaz pa gladek. Kadar me bo pošlatal moj oče,
in bo to občutil; se bojim, da bi ne menil, da sem ga

hotel prekaniti , in da bi si ne nakopal kletve namesto
blagoslova. Mati mu reče: Nad me naj pride ta kletev,
moj sin! Le slušaj mojo besedo, in pojdi, ter prinesi, kar
sem rekla. Je šel, in prinesel, ter dal materi, in je nare¬
dila jed, kakor je vedila , da ima rad njegov oče. In ga
je oblekla z Ezavovimi naj boljšimi oblačili, ktere je pri
sebi doma imela, in mu je s kozlinama roke ovila, in

goli vrat pokrila. In potlej mu je dala jed, in zročila

kruhe, ktere je bila spekla. In je to nesel, in rekel: Moj
oče! On pa je odgovoril: Slišim; kteri si ti, moj sin? In
Jakop je djal: Jaz sem tvoj pervinec Ezav; storil sem,
kar si mi ukazal. Vstani, sedi in jej od mojega lova, da
me blagoslovi tvoja duša. In Izak je spet rekel svojemu
sinu : Kako si mogel tako hitro najti, moj sin ? Je odgo¬
voril : Volja Božja je bila , da mi je hitro naproti prišlo,
kar sem hotel. In Izak je djal: Stopi lesem, da te pošla-
tam , moj sin! in skusim, ali si ti moj sin Ezav ali ne.

60

On je stopil k očetu, in Izak ga je pošlatal, ter je rekel:
Glas je sicer Jakopov glas, pa roke so Ezavove roke. In
ga ni poznal, ker so kosmate roke' podobo starjega imele.
Tedaj ga je blagoslovil, in je rekel: Ali si ti moj sin
Ezav? Ogovoril je: Jaz sem. On pa je rekel: Prinesi mi
jed od svojega lova, moj sin ! da te blagoslovi moja
duša. Prinesel mu jo je, in ko je bil poje'del, mu je pri¬
nesel . tudi vina. In ga je pil, in mu rekel: Stopi k meni,
in kušni me , moj sin 1 Je stopil, in ga kušnil. In ko je
čutil lepi duh njegovega oblačila, ga je blagoslovil in je
rekel: Glej , duh mojega sina je kakor duh rodovitne
njive, ktero je blagoslovil Gospod! Bog ti daj od rose
nebeške in od maščobe zemeljske obilno žita in vina in
olja; služijo naj ti narodje, in jodovi naj se ti prikla¬
njajo. Bodi gospod svojih bratov , in sinovi tvoje mateer
naj se ti uklanjajo! Kdor te bo preklinjal, naj bo sam
preklet, in kdor te bo blagoslovil, naj bo z blagoslovi
napolnjen. Komaj je Izak nehal govoriti, in Jakop odšel,
je Ezav prišel, in skuhano jed prinesel očetu, rekoč:
Vstani, moj oče, in jej od lova svojega sina, da me bla¬
goslovi tvoja duša? In Izak mu je rekel: Kdo si pa ti?
-je odgovoril: Jaz sem tvoj pervorojeni sin Ezav. Izak je
ostermel, in se silno prestrašil, in se je zavzel bolj,

kakor se more verjeti, ter je rekel: Kdo je tedaj uni,

kteri mi je poprej vjeto divjačino prinesel, in sem od
vsega jedel, preden si ti prišel, in sim ga blagoslovil, in
bo blagoslovljen! Ko je bil Ezav zaslišal besede oče¬
tove , je z velikim vpitjem zarjul, in prestrašen rekel:
Blagoslovi tudi mene, moj oče ! On pa je djal : Prišel je
.voj brat z zvijačo, in je prejel tvoj blagoslov. Ezav pa
je dalje rekel: Ni zastonj imenovan Jakop ; zakaj vdru-
gič že me je prekanil. Poprej je iz mene pervenstvo spra¬
vil in zdaj mi je vzel še moj blagoslov! In reče spet

očetu: Ali nisi nič blagoslova meni prihranil? Odgovoril

je Izak: Za tvojega gospoda sem ga postavil, in vse
njegove brate sem podvergel njegovi sužnosti. V posestvu
žita in vina in olja sem ga vterdil , in kaj hočem po tem
tebi storiti, moj sin? Ezav mu je odgovoril: Ali imaš le

61

en blagoslov , oče ? Prosim te , blagoslovi tudi mene! In
ko je silno vpil in jokal, je bil Izak omečen: V maščobi
zemlje in v rosi nebes bodi tvoj blagoslov !

JEvangeli svetega Lukeza 15, 11 — 32.

Tisti čas je Jezus farizejem in pismoukom
to priliko povedal: Neki človek je imel dva
sina; in mlaji zmed nju je rekel očetu: Oče!
daj mi del blaga, kteri mene zadene. In njima
je razdelil premoženje. In malo dni potlej je
mlajši sin vse pobral, ter se je podal v daljno
deželo, in je tam zapravil svoje premoženje z
razujzdanim življenjem. Po tem pa, ko je bil
vse zapravil, je vstala velika lakota v tisti deželi;
in on je začel pomanjkanje terpeti. In je šel in
se je pridružil nekemu meščanu tiste dežele.
In ta ga je poslal na svojo pristavo svinje past.
In je želel svoj trebuh napolniti z luščinami,
ktere so svinje jedle; in nihče mu jih ni dal.
Šel je pa sam v sč, in je rekel: Koliko najem¬
nikov v hiši mojega očeta ima obilno kruha,
jaz pa tukaj od lakote poginjam! Vzdignil se
bom, ter pojdem k svojemu očetu, in mu
porečem: Oče, grešil sem zoper nebesa in
zoper tebe! Več nisem vreden tvoj sin imeno¬
van biti; stori me, kakor enega svojih najemni¬
kov ! In se je vzdignil, in je prišel k svojemu
očetu. Ko je pa še daleč bil, ga je zagledal njegov
oče, in se mu je milo storilo; in je pritekel,
in se ga oklenil okoli vratu, in ga kušnil. In
sin mu je rekel: Oče, grešil sem zoper nebesa
in zoper tebe! več nisem vreden tvoj sin imeno-

van biti. Oče pa je rekel svojim hlapcem: Hitro
prinesite naj bolje oblačilo, in oblecite ga, in dajte
mu perstan na roko, in čevlje na noge; in pripe¬
ljite pitano tele, in ga zakoljite; in hočemo jesti
in se gostiti. Zakaj ta moj sin je bil mertev, in je
spet oživel; je bil zgubljen, in je najden. In so
se začeli gostiti. Njegov starji sin pa je bil na
polji: in ko pride in se približa hiši, je zaslišal
petje in ples. In je enega zmed hlapcev poklical
in poprašal, kaj je to. On pa mu je rekel: Tvoj
brat je prišel, in tvoj oče je zaklal pitano tele,
ker ga je spet zdravega nazaj dobi). Vjezil se
je pa, in ni hotel noter iti. Tedaj je njegov
oče ven šel, in ga je začel prositi. On pa je
odgovoril in rekel svojemu očetu: Grlej, toliko
let ti služim, in nisem nikoli tvojega povelja
prestopil, in nikdar mi nisi dal kozliča, da bi
se bil gostil s svojimi prijatli. Ko je pa prišel
ta tvoj sin, ki je svoje premoženje s kurbami
zapravil, si mu zaklal pitano tele. On pa mu
je rekel: Sin! ti si zmiraj pri meni, in vse
moje je tvoje. Spodobilo se je pa gostiti in
veseliti, ker je ta tvoj brat bil mertev in je spet
oživel; je bil zgubljen, in je najden.

Tretjo nedeljo y postu.

Berilo iz lista s. Pavla aposteljna do Efežanov

5 , 1 — 9 .

Bratje! bodite posnemavci Božji, kakor preljubi
otroci, in hodite v ljubezni, kakor je tudi Kristus nas
ljubil in se za nas dal v dar in klavščino Bogu v prije¬
ten duh. Zurbanje pa in vsa nečistost ali lakomnost se
še ne imenuj med vami, (kakor se spodobi svetim,) ali

63

nesramnost, ali nespametne ali gerde besede , kar se ne
spodobi; ampak zahvaljenje veliko bolj. To namreč ve¬
dite in premislite , da noben kurbir , ali nečistnik , ali la¬
komnik, (kar je malikovanje,) nima dela v kraljestvu Kri¬
stusovem in Božjem. Ne dajte se nikomur zapeljati s
praznimi besedami, ker zavoljo tega pride jeza Božja nad
otroke nepokorščine. Ne bodite tedaj njih deležniki! Za¬
kaj bili ste nekdaj tema, zdaj pa ste svetloba v Go¬
spodu. Kakor otroci svetlobe hodite; ker sad svetlobe je
v vsej dobroti in pravici in resnici.

JEvangeli svetega Lukeža 11, 14 — 28.

Tisti pas je izganjal Jezus hudiča, in ta,
je bil mutast. In ko je bil hudiča izgnal, je
mutec govoril, in množice so se čudile. Eni
zmed njih pa so rekli: Z Belcebubom, visim
hudičev, izganja hudiče, in drugi so ga sku¬
šali, in so iskali znamenja z neba od njega. ,On
pa, ker je vidil njih misli, jim je rekel: Vsako
kraljestvo, ktero je samo zoper sebe razdeljeno,
bo razdjano, in hiša bo na hišo padla, Ako je
pa tudi satan sam zoper sebe razdeljen, kako
bo obstalo njegovo kraljestvo? ker pravite, da
z Belcebubom hudiča izganjam, če pa jaz z
Belcebubom hudiče izganjam, s kom jih vaši
otroci izganjajo ? Zato bodo oni vaši sodniki.
Ako pa s perstom božjim hudiče izganjam,
je res božje kraljestvo k vam prišlo. Kadar
močni v orožji svoj dvor varuje, je v miru
njegovo premoženje. Če pa močnejši kakor on
nadnj pride, in ga premaga, pobral bo vse
njegovo orožje, na ktero se je zanašal, in bo
delil njegov rop. Kdor ni z menoj, je zoper

64

mene; in kdor ne pobira z menoj, raztresa.
Kadar nečisti duh iz človeka pride, hodi po
suhih krajih, in . išče pokoja, in ker ga ne
najde, pravi: Vernil se bom v svojo hišo, od
koder sim izšel. In ko pride, jo najde pome¬
teno in osnaženo. Tedaj gre, in si privzame
sedem drugih duhov, hujših kot on, in gredo
vanjo, in prebivajo tam. In poslednje tistega
človeka je hujši, kakor pervo. Prigodilo se je
pa, ko je to govoril, je povzdignila neka žena
glas zmed množice, in mu je rekla: Blagor
telesu,, ktero je tebe nosilo, in persim, ktere
si.sesal! On pa je rekel: Veliko bolj blagor
tistim, kteri božjo besedo poslušajo, in jo
ohranijo!

V pondeljek po 2 .  nedelji y postu.

Berilo iz 4. bukev kraljev J, 1 — 15.

Tiste dni je bil Naman, poglavar vojakov Sirskega
kralja, velik mož pri svojem gospodu in češčen; zakaj
po njem je dal Gospod zmago Sirii. Bil je pa močan in
bogat mož, toda gobov. Takrat je bilo šlo iz Sirije ne¬
kaj vojakov na rop, in so bili pripeljali iz izraelske de¬
žele deklico vjeto, ktera je bila v službi pri Namanovi ženi.
Ta reče svoji gospej: 0, da bi bil pač moj gospod pri
preroku, ki je v Samarii; gotovo bi ga ozdravil od gob,
ktere imd! Naman gre tedaj k svojemu gospodu, in mu
pove' rekoč: Tako in tako je govorila deklica iz

Izraelske dežele. In mu reče Sirski kralj: Pojdi, poslal
bom list izraelskemu kralju. Gre, in vzame seboj deset
talentov srebra, in šest talentov zlata, in deset praznil:
oblačil; in prinese list izraelskemu kralju teh besed:
Kadar prejmeš ta list, vedi, da sem poslal k tebi Na-

65

mana, svojega služabnika, da ga ozdraviš od njegovih
gob. Ko je izraelski kralj list prebral, preterga svoje ob¬
lačila, in reče: Sem jaz mar Bog, da bi mogel umoriti in
oživiti , ker je on do mene poslal, da bi ozdravil človeka
od njegovih gob ? Bazumejte in poglejte, kako priložnosti
išče zoper mene ! Ko je slišal Elizej , mož Božji, da je
namreč izraelski kralj pretergal svoje oblačila, pošlje k
njemu, rekoč: Zakaj si svoje oblačila pretergal? K meni
naj pride, in zvedi! bo, da je prerok v Izraelu. Naman
tedaj pride s konji in z vozmi, in obstoji pred vratmi
Elizejeve hiže. In Elizej pošlje k njemu sporočit in pove¬
dat : Pojdi in skoplji se sedemkrat v Jordanu, in bo

ozdravelo tvoje telo, in boš očiščen. Naman se razjezi in
oberne , rekoč : Sem mislil , da bo ven k meni prišel, in
se vstopil, ter klical v ime Gospčda svojega Boga , in da
se bo s svojo roko gob dotaknil, in me ozdravil. Niste li
boljši Abana in Farfara, reki Damaške, od vseh vod v
Izraelu, da bi se v njih kopal, in se očistil ? Ko se je
tedaj obernil, in je serdit šel, stopijo k njemu njegovi
hlapci , in mu reko: Oče, ko bi ti bil tudi kaj težkega
prerok naložil, bi bil to gotovo storil ; koliko bolj , ker
ti je zdaj rekel: Skoplji se, in boš očiščen. Na to gre,
in se skloplje v Jordanu sedemkrat po besedi Božjega
moža; in njegovo telč je zdravo, kakor telo majhnega
otroka, in je očiščen. Tedaj se je vernil k Božjemu možu
z vso svojo družino, in pride, in stoji pred njim, . ter reče:
Zdaj vem, da ni drugega Bogu na vsi zemlji, kakor le
v Izraelu !

Evangeli svetega Lukeža 4, 23 — 30.

Tisti čas je rekel Jezus farizejem: Kaj
pa mi bote rekli ta pregovor: Zdravnik,

ozdravi sam sebe! Kolikoršne reči smo slišali,
da si jih delal v Kafarnavmu, delaj jih tudi
tukaj v svojem kraji. Rekel je pa : Resnično

Slov. Evangel. 5

66

vam povem: V dnevih Elijevih je bilo veliko
vdov v Izraelu, ko je bila velika lakota po vsi
deželi; in k nobeni iz njih ni bil Elija po¬
slan, ampak le v Sarepto na Sidonskem k ženi
vdovi. Tudi je bilo veliko gobovih ob času Eli-
zeja preroka v Izraelu; in nobeden zmed njih
ni bil očiščen, ampak le Naman Sirec. In
vsi v shodnici, ki so to slišali, so bili polni
jeze. In so vstali, in so ga ven iz mesta izgna¬
li, in ga peljali na rob gore, na kteri je bilo
njih mesto zidano, da bi ga doli sunili. On pa
je, posred njih grede, stran šel.

V torek po 3. nedelji y  postu.

Berilo iz 4. bukev kraljev 4, 1 — 7.

Tiste dni je neka žena vpila Elizeju preroku, rekoč :
Tvoj hlapec, moj mož, je umeri, in ti veš , da se je tvoj
hlapec hal Gospoda. In glej, posojevavec je prišel, in
hoče vzeti moja dva sina, da hi mu služila. Elizej ji

reče: Kaj hočeš, da ti storim ? Povej mi, kaj imaš v
svoji hiši ? Ona pa odgovori: Jaz tvoja dekla nimam

drugega v svoji hiši, kakor malo olja, s kterim se ma¬
žem. Ji reče: Pojdi, sprosi na posodo od vseh svojih
sosedov veliko praznih posod. In pojdi noter, in zakleni
svoje duri, kadar boš že notri ti in tvoja sina, in vlij

ga v tiste posode, in ko bodo napolnjene, jih postavi na
stran. Gre tedaj žena, ter zapre duri za seboj, in za

svojima sinoma; ta ji posodo dajeta, in ona naliva. In
kadar so bile posode polne, reče svojemu sinu: Prinesi
mi še eno posodo. In on odgovori: Je nimam. Tedaj

jenja olje teči. Ona pa gre, in povč Božjemu možu. In
on reče : Pojdi, prodaj olje, in verni svojemu posojevavcu;
ti pa in tvoja sina živite ob ostanku.

67

Ev angeli svetega Matevža 18, 15 — 22.

Tisti čas je rekel Jezus svojim učencem:
Ako greši zoper tebe tvoj brat, pojdi in ga
posvari med sebdj in med njim samim. Ako
te posluša, si pridobil svojega brata. Ako te pa
ne posluša, vzemi seboj še enega ali dva, da
v ustih dveh ali treh prič stoji vsa reč. Ako
jih pa ne posluša, povej cerkvi. Če pa cerkve ne
posluša, naj ti bo kakor nevčrnik in očitni greš¬
nik. Resnično vam povem, kar koli bote zavezali
na zemlji, bo zavezano tudi v nebesih; in kar
koli- bote razvezali na zemlji, bo razvezano tudi
v nebesih. Še vam povem, da, ako se dva zmed
vas zedinita na zemlji, se jima bo, za ktero
reč koli prosita, zgodila po mojem Očetu, kteri
je v nebesih. Zakaj kjer sta dva, ali kjer so
trije zbrani v mojem imenu, tam sem jaz v
sredi med njimi. Takrat je pristopil k njemu
Peter, in je rekel: Gospod! kolikokrat bo grešil
zoper mene moj brat, in naj mu odpustim ?
do sedemkrat? Jezus mu reče: Ne rečem ti do
sedemkrat, ampak sedemdesetkrat sedemkrat.

V sredo po 3. nedelji v postu.

Berilo iz 2. Mozesovih bukev 20, 12 — 24.

To reče Gospod Bog: Spoštuj svojega očeta in

svojo mater, da boš dolgo živel na zemlji, ktero ti bo
dal Gospčd tvoj Bog. Ne ubijaj, ne prešestvaj, ne kradi,
ne govori zoper svojega bližnjega krivega pričevanja, ne
želi svojega bližnjega hiše, tudi ne žčli njegove žene, ne
hlapca, ne dekle, ne vola, ne kaj drugega, kar je njego-

K *

68

vega. Vse ljudstvo pa je slišalo grom in glas trobente,
in je vidilo blisk in goro z dimom pokrito, in so od
strahu in trepeta vsi prevzeti od deleč stali, in rekli
Mojzesu: Govori nam ti, in te bomo poslušali! Nikar naj
nam ne govori Gospod, da ne umerjemo! In Mojzes je
djal ljudstvu: Nikar se ne bojte; zakaj Bog je le pri¬
šel , da bi vas skusil, in da bi bil njegov strah pri vas,
in da bi ne grešili. In ljudstvo je od deleč stalo. Mojzes
pa je šel v meglo, v kteri je bil Bog. Rekel je Gospod
Mojzesu še: To povej Izraelovim otrokom : Vidili ste, da
sem vam z neba govoril. Ne delajte si srebernib in zlatih
bogov. Storite mi oltar iz persti, in darujte na njem
svoje žgavne in hvalne darove , svojo drobnico in govedino
na vsakem kraji, kjer bo spomin mojega imena.

Evangdi svetega Matevža 15, 1 — 11.

Tisti čas so prišli k Jezusu iz Jeruzalema
pismarji in farizeji, rekoč: Zakaj prestopajo
tvoji učenci zročilo starih ? Ne umivajo si nam¬
reč rok, kadar kruh jed6. On pa je odgovoril
in jim rekel: Zakaj prestopate tudi vi zapoved
Božjo zavoljo svojega zročila ? Zakaj Bog je
rekel: Spoštuj očeta in mater; in: Kdor kolne
očeta ali mater, naj umerje. Vi pa pravite:
Kdor koli reče očetu ali materi: Dar, kteri
koli je od mene, bo tebi v prid: in naj bi tudi
ne spoštoval svojega očeta, ali svoje matere.
Tako ste zapoved Božjo v nič storili zavoljo
svojega zročila. Hinavci! prav je prerokoval
od vas Izaija, rekoč: To ljudstvo me časti z
ustnicami, njih serce je pa deleč od mene. Pa
zastonj me častč, ker učč uke in zapovedi
človeške. In je množice k sebi poklical, in jim

69

rekel: Poslušajte in umejte: Kar gre v usta,
ne ognjusi človeka, ampak kar gre iz ust, to
ognjusi človeka.

Y četertek po 3. nedelji v postu.

Berilo iz Jeremija preroka 7, 1 — 7.

Tiste dni mi je govoril Gospod, rekoč: Stoj med
vratmi Gospodove hiše, in oznanuj tam to besedo, in reci:
Poslušajte besedo Gospodovo, vsi Judovi, kteri hodite
skozi te vrata Gospoda molit! To reče Gospod vojsknih
trum, Bog Izraelov: Poboljšajte svoje pota in svoje dela,
in bom prebival z vami na tem mestu. Ne zanašajte se
na lažDjive besede, in ne rečite: Tempelj Gospodov, tem¬
pelj Gospodov, tempelj Gospodov je. Zakaj če poboljšate
svoje pota, in svoje dela; če storite pravico med možem
in njegovim bližnjim; če tujcu in siroti in vdovi ne sto¬
rite krivice, tudi nedolžne kervi ne prelivate na tem
mestu, in za tujimi bogovi ne hodite sami sebi v škodo :
bom prebival z vami na tem mestu, v deželi, ktero sem
dal vašim očetom, od vekomaj do vekomaj, reče Gospod
vsegamogočni.

Evangeli svetega Lukeža 4, 38 — 44.

Tisti čas se je vzdignil Jezus iz shodnice,
in je šel v hišo Simonovo. Tašča Simonova pa
je imela hudo merzlico; in so ga za njo pro¬
sili. In je stopil k nji, in zapovedal merzlici,
in jo je popustila. In zdajci je vstala, in jim
stregla. Kadar je pa solnce zašlo, so vsi, kteri
so imeli bolnike z mnogoterimi boleznimi, jih
k njemu pripeljali. On pa je na slehernega
roke položil, in ga je ozdravil. Sli so pa tudi
hudiči iz mnogih, so vpili in rekli: Ti si Sin

70

Božji! in jim je zažugal, in jih ni pustil
govoriti, ker so vedili, da je on Kristus. Ka¬
dar se je pa dan storil, se je podal, in je šel
v pust kraj, in množice so ga iskale, in so prišle
do njega; in so ga priderževale, da bi ne šel
od njih. On pa jim je rekel: Tudi drugim me¬
stom moram oznanovati Božje kraljestvo, ker
sem zato posMn. In je oznanoval v shodnicah
po Galileji.

V petek po 3. nedelji v postu.

Berilo iz 4. Mojzesovih bukev 20, 2 — 13.

Tiste dni so se zbrali Izraelovi otroci zoper Mojzesa
in Arona, in so se spuntali, in rekli: Dajta nam vode,
da pijemo ! — In Mojzes in Aron sta množico odpravila,
in šla v šotor zaveze, in se na zemljo vergla , in sta k
Gospodu vpila in rekla: Gospod Bog, usliši vpitje tega
ljudstva, in odpri jim svoj zaklad, studenec žive vode,
da se napijejo, in nehajo mermrati. In prikazalo se je
veličastvo Gospodovo nad njima. In Gospod je govoril
Mojzesu rekoč: Vzemi palico, in skliči ljudstvo ti in tvoj
brat Aron, in govorita skali pred njimi, in ona bo vode
dala. In boš vodo iz skale pripravil, in bo pila vsa mno¬
žica in njena živina. Mojzes je tedaj vzel palico. ktera
je bila pred Gospodom , kakor mu je bil zapovedal. In
je sklical množico k skali, in jim je rekel: Poslušajte
puntarji in nevčrni! Ali vam bova mogla iz skale vode
dobiti ? In je vzdignil Mojzes roko, in s palico dvakrat
udaril na skalo, in je privrelo veliko vode iz nje, tako
da se je napilo ljudstvo in živina. In Gospod je rekel
Mojzesu in Aronu : Ker mi nista verjela, da bi me bila
poveličala pred Izraelovimi otroci, ne bota peljala teh
ljudi v deželo, ktero jim bom dal. To je voda prere¬
kanja, kjer so Izraelovi otroci Gospodu prerčkali, in je
bil poveličan med njimi.

71

E v angeli svetega Janeza 4, 5 — 42.

Tisti čas je prišel Jezus v Samarijsko me¬
sto , ktero se imenuje Siliar, blizo pristave,
ktero je bil dal Jakop Jožefu svojemu sinu.
Bil je pa tam Jakopov studenec. Jezus tedaj,
truden od pota, je tak6 sedel pri studencu.
Bilo je okoli šeste ure. Pride žena iz Samarije
vode zajemat. Jezus ji reče: Daj mi piti. (Za¬
kaj njegovi učenci so bili v mesto odšli, da
bi jesti kupili.) Reče mu tedaj ta Samarijska
žena: Kako ti, ker si Jud, mene piti prosiš,
ki sem Samarijska žena ? (Zakaj Judje se ne
pečajo s Samarijani). Jezus je odgovoril in ji
rekel: Ako bi poznala dar Božji, in kdo je ta,
kteri ti pravi: Daj mi piti; bi bila ti njega
morebiti prosila, in bi ti bil dal žive vode.
Zena mu reče: Sej nimaš s čim zajeti, in stu¬
denec je globok; od kod imaš tedaj živo vo¬
do ? Ali si ti veči, kakor naš oče Jakop, kteri
nam je dal studenec, in je iz njega pil on, in
njegovi sinovi, in njegova živina? Jezus je
odgovoril in je rekel: Slehern, kteri pije te
vode, bo spet žejen; kdor pa pije vode, ktero
mu bom jaz dal, ne bo žejen vekomaj: ampak
voda, ktero mu bom jaz dal, bo v njem stu¬
denec vode izvirajoče v večno življenje. Zena
mu reče: Grospdd! daj mi te vode, da nebom
žejna, in da ne bom hodila semkaj zajemat!
Jezus ji reče: Pojdi, pokliči svojega moža, in
pridi semkaj. Zena je odgovorila in rekla:
Nimam moža. Jezus ji reče: Prav si rekla:

72

Nimam moža; zakaj pet možev si imela, in
kterega v  zdaj imaš, ni tvoj mož; ti si prav
rekla. Žena mu reče: Gospod! vidim, da si
ti prerok. Naši očaki so na tej gori molili; vi
pa pravite, da v Jeruzalemu je v  mesto, kjer
se mora moliti. Jezus ji reče: Zena! verjemi
mi, da pride ura, ko ne bote ne na tej gori,
ne v Jeruzalemu molili Očeta. Vi molite, kar
ne veste; mi molimo, kar vemo, zakaj zveli¬
čanje je iz Judov. Pride pa ura, in je že zdaj,
ko bodo, kteri prav molijo, Očeta molili v duhu
in v resnici; tudi Oče namreč hoče, da so
taki, kteri ga molijo. Bog je duh, in kteri ga
molijo, ga morajo v duhu in resnici moliti.
Žena mu reče : Vem, da Mesija pride, (kteri
se imenuje Kristus); kadar tedaj on pride,
nam bo vse oznanil.. Jezus ji reče: Jaz sem,
ki govorim s teboj. In med tem so prišli nje¬
govi učenci, in so se čudili, da je z ženo go¬
voril. Vendar pa nobeden ni rekel: Kaj vpra¬
šaš, ali kaj z njo govoriš ? Popustila je tedaj
žena svoj verč, in je šla v mesto, in reče
tistim ljudem: Pojdite in poglejte človeka,

kteri mi je vse povedal, kar koli sem storila;
ali je on Kristus ? Sli so tedaj iz mesta in
prišli k njemu. Med tem so ga učenci prosili,
rekoč: Učenik, jej! On pa jim je rekel: Jaz
imam jed jesti, ktere vi ne veste. Učenci so te¬
daj rekli med seboj : Mu je li kdo jesti pri¬
nesel ? Jezus jim reče : Moja jed je , da sto¬
rim voljo tega, kteri me je poslal, in da do¬
polnim njegovo delo. Ali ne pravite vi, da
je še štiri mesce, in žetev pride ? Glejte! vam
povem : Povzdignite svoje oči, in poglejte

73

polje, da je že belo za žetev. In kdor žanje,
prejme plačilo, in zbira sad v večno življenje,
da se vkupej veselita, kteri seje, in kteri žanje.
Zakaj v tem je pregovor resničen: Drugi seje,
in drugi žanje. Jaz sem vas poslal žet, česar
niste obdelali. Iz tistega mesta pa je veliko
Samarijanov v njega verovalo zavoljo govorjenja
žene, ktera je pričevala : Vse mi je povedal,
kar koli sem storila. Ko so tedaj Samarijani k
njemu prišli, so ga prosili, da bi pri njih ostal.
In je ostal tam dva dni. In veliko več jih je
vanj verovalo zavoljo njegovega govorjenja.
In so rekli ženi: Zdaj več ne verujemo za¬
voljo tvojega govorjenja; zakaj sami smo
slišali, in vemo, da je on resnično Zveličar
sveta.

V soboto po 3. nedelji v postu.

Berilo iz Daniela preroka 13, 1 — 62.

Tiste dni je živel v Babilonu mož, Joakim po imenu,
in je vzel za ženo Helkijevo hčer po imenu Suzano, silno
lepo in bogaboječo. Njeni starši namreč, kteri so bili
pravični, so učili svojo hčer po Mojzesovi postavi. Bil je
pa Joakim zelo bogat, in je imel saden vert blizo svoje
hiše ; in Judje so se pri njem shajali, zato ko je bil

zmed vseh naj častitljivši. In sta bila sodnika postavljena
dva stara zmed ljudstva tisto leto, od kakoršnih je go¬
voril Gospod: Šla je hudobija iz Babilona od starih sod¬
nikov, od kterih se je menilo, da vladajo ljudstvo. Ona
sta zahajala v Joakimovo hišo, in hodili so k njima

vsi, kteri so tožbe imeli. Kadar je bilo pa ljudstvo odšlo
okoli poldneva, je šla Suzana na vert svojega moža, in
se je sprehajala. In starca sta jo vidila vsak dan va-nj

iti, in sprehajati se ; in vnelo se je njima poželenje do

74

nje. In sta prevernila svoj um, ter uklonila svoje oči, da
bi ne vidila neba, in se ne spomnila pravičnih sodeb.

Prigodi se pa, kadar pazita priložen dan, pride Suzana,
kakor poprejšnje dni samo z dvema deklama na vert, in
se hoče kopati; vroče namreč je bilo. In nikogar ni bilo
tam, razim dveh starcev, ktera sta skrita, in jo strežeta.
Reče tedaj deklama: Prinesite mi olja, in lepo dišečega
mazila, in vrata na vert zaprite, da se skopljem. Kadar
ste pa dekli odšle, vstaneta starca, in tečeta k
njej , in rečeta: Glej vrata na vert so zaklenjene, in

nihče nas ne vidi, in imava poželenje do tebe; zavoljo

tega nama privoli, in se nama vdaj. Ako nočeš, bova

pričala zoper tebe, da je bil mladenič pri tebi, in da

si za to dekli od sebe poslala. Suzana zdihne in reče :

V stiskah sem od vseh strani: zakaj če to storim, mi je

umreti; če pa ne storim, ne bom ubežala vajnim rokam.
Vender bolje mi je brez greha vama v roke pasti, kakor
grešiti vpričo Gospčda. In Suzana je zavpila na ves glas.
Zavpila sta pa tudi starca proti njej, in eden je stekel k
vratam na vert, in jih je odperl. Ko so bili pa domači
hlapci zaslišali kričanje z verta, so planili skozi zadpje
vrata va-nj, da bi vidili, kaj da je. Kadar sta pa starca
povedala, je bilo hlapcev zlo sram, ker se ni nikoli kaj
tacega slišalo od Suzane govoriti. In drugi dan, kadar
se je ljudstvo pri Joakimu njenem možu zbralo, prideta
tudi starca polna krivičnih naklepov zoper Suzano , da
bi jo umorili. In 'rečeta vpričo ljudstva: Pošljite po Su¬
zano , Helkijevo kčer, Joakimovo ženo ! In pošljejo ja-
derno. In pride s svojimi starši, in z otroci, in z vso
svojo rodovino. Tedaj jokajo njeni in vsi, kteri so jo

poznali. Starca pa vstaneta v sredi ljudstva, in položita
svoje roke na njeno glavo. Ona pa plaka, in se ozre
proti nebu; zakaj njer.o serce je zaupalo v Gospoda. In
rečeta starca: Kadar sva se sama na vertu prehajala, je
ona vanj prišla z dvema deklama, in je zaklenila vrata
na vert, in od sebe poslala obe dekli. In je prišel k
njej mladenič, kteri je bil skrit, in je ležal ž njo. Mi
dva pa sva bila v nekem kotu na vertu, in ko sva

75

vidila pregreho, sva tekla k njima, in ji vidila v nečistem
djanji. In njega sicer nisva mogla uderžati, ker je bil

močnejši od naju, in je vrata odperl in utekel. Njo pa
sva prijela in vprašala, kdo je mladenič, in nama ni
hotla povedati. Tega sva priči. Verjela jima je množica,
kakor starašinoma, in sodnikoma ljudstva, in so jo k
smerti obsodili. Suzana pa zavpjje na ves glas in reče :
Večni Bog, ki poznaš vse skrito, in veš vse, preden se
zgodi! ti veš, da sta krivično pričal a zoper mene; in
glej, umerjem, ako ravno nisem nič storila tega, kar sta
una hudobno spletla zoper mene. In Gospod je uslišal

njen glas. In ko jo peljejo k smerti, obudi Gospdd sve¬
tega Duha v mladenču, kteremu je ime Daniel ; in za¬
vpije na ves glas : Nedolžen sem jaz nad njeno kervjo. In
oberne se vse ljudstvo vanj in reče: Kaj je to, kar si

govoril ? Stoje v sredi njih reče : Nespametni otroci Izrae¬
lovi ! kako ste, da si niste izprašali in spoznali, kaj je

res, obsodili Izraelovo hčer ? Vernite se na sodišče, zakaj
krivo sta pričala zoper njo! Ljudstvo se je tedaj jaderno
vernilo, in Daniel jim reče : Odločite ji deleč narazen, in
ji bom izpraševal. Ko sta bila tedaj ločena eden od
druzega, pokliče nju enega, in mu reče: Zastarani v hu-
dobii ! Zdaj so prišli na dan tvoji grehi, ktere si poprej
delal, ko si po krivem sodil, nedolžne zatiral, in kri¬
vične izpuščal, ako ravno Gospdd govori: Nedolžnega in
pravičnega ne mori. Zdaj tedaj , če si jo vidil, povej,
pod kterim drevesom si ji vidil pogovarjati se med se-
hdj ? On odgovori: Pod mastikom. Daniel pa reče : Prav
v svoje pogubljenje si se zlagal; zakaj glej, angel Go¬
spodov, kteri je od Boga povelje prejel, te bo raztergal
na dvoje. In ko so ga bili odpeljali, je ukazal unega
pripeljati, ter mu reče: Zarod Kananov, ne pa Judov!
lepota te je omamila, in poželenje je spačilo tvoje serce.
Tako sta delala Izraelovim hčeram, in one so vama iz
strahu privolile; ali Judova hči se ni vdala vajni hu-
dobii. Zdaj mi tedaj povej, pod kterim drevesom si ji
dobil pogovarjati se med seboj ? Od odgovori : Pod slivo.
Daniel pa mu reče: Prav si se zlagal tudi ti sam v

76

svoje pogubljenje; zakaj čaka te angel Gospčdov z me¬
čem, da te preseka po sredi, in vaji umori. Tedaj za¬
vpije vsa množica na ves glas, in hvalijo Boga, ki jih
ohrani , kteri vanj zaupajo. In se vzdignejo zoper oba
starca (zakaj Daniel jih je bil prepričal iz nju ust, da sta
krivo pričala) in jima store kakor sta ona hudobno delala
zoper svojega bližnjega, ter ji umore. In oteta je bila
nedolžna kri tisti dan.

Evangeli svetega Janeza 8, 1 —7 7.

Tisti čas je šel Jezus na oljsko goro. In
zjutraj zgodaj je spet prišel v tempelj, in vse
ljudstvo je prišlo k njemu; in jih je sedč
učil. Pripeljejo mu pa pismarji in farizeji
ženo, ki so jo bili v prešestvu dobili; in so jo
v sredo postavili, in so mu rekli: Učenik! ta
žena je bila zdaj v prešestvu najdena. V po¬
stavi pa nam je Mojzes zapovedal take
kamenjati. Kaj tedaj ti praviš? To so pa rekli,
ker so ga skušali, da bi ga mogli zatožiti.
Jezus pa se je pripognil, in je s perstom
pisal na tla. Ko pa niso jenjali ga vprašati,
se je sklonil in jim je rekel: Kteri zmed vas
je brez greha, naj pervi verže kamen vanjo.
In se je spet pripognil, in pisal na tla. Kadar
so pa to slišali, so eden za drugim ven šli,
naj pervič starši; in je ostal Jezus sam in
žena, ki je v v sredi stala. Jezus pa se je sklonil,
in ji rekel: Zena ! kje so tisti, kteri so te tožili?
Ali te ni nobeden obsodil? Ona je rekla:
Nobeden, Gospdd! Jezus pa je rekel: Tudi
jaz te ne bom obsodil; pojdi in nikar več ne
grčši.

77

Četerto nedeljo v postu.

Berilo iz lista s. Pavla aposteljna do Galacanov
4, 22—31.

Bratje! pisano je, da je imel Abraham dva sina;
enega od sužDje, in enega od proste. Pa kteri je bil od
sužnje, je bil po mesu rojen; kteri pa od proste, po
obljubi. To pa je po drugačnem pomenu rečeno. To sta
namreč dva testamenta: eden na gori Sinajski, kteri

v sužnost rodi, in ta je Agara; zakaj gora Sinajska je
v Arabii, in se derži tiste, kjer je zdaj Jeruzalem, in služi
s svojimi otroci. Eden pa, kteri je gornji Jeruzalem, je
prosta in naša mati. Zakaj pisano je: Veseli se nepo-
rodna, ktera ne rodiš; zaukaj in zavpij, ktera nisi na po¬
rodu ; ker zapuščena imd veliko otrčk, več ko ta, ktera
ima ni ozd. Mi pa, bratje! smo po Izaku otroci obljube.
Ali kakor je takrat tisti, kteri je bil po mesu rojen,
preganjal unega, kteri je bil po duhu; tako tudi zdaj.
Ali kaj govori pismo ? Izženi sužnjo in njenega sina;
zakaj sin sužnje ne bo naslednik s sinom proste. Tedaj,
bratje! nismo otroci sužnje, ampak proste, s ktero pro¬
stostjo nas je Kristus proste storil.

Evangeli svetega Janeza 6, 1 — 15.

Tisti čas je šel Jezus čez Galilejsko
morje, ktero je Tiberijsko. In šla je za njim
velika množica, ker so vidili čudeže, ki jih
je delal nad bolniki. Jezus je tedaj šel na
goro, in je tam sčdel s svojimi učenci. Bila
je pa blizo velika noč, Judovski praznik. Ko
je tedaj Jezus oči vzdignil, in je vidil, da je
silno velika množica prišla k njemu, je

78

rekel Filipu: Od kod bomo kupili kruha, da
bi ti jedli ? To je pa rekel, ker ga je skušal;
zakaj on je vedil, kaj bo storil. Filip mu je
odgovoril: Za dve sto denarjev kruha jim ni
dosti, da bi vsakteri kaj malega dobil. Mu
reče eden njegovih učencev, Andrej, Simona
Petra brat: Mladenič je tukaj, kteri ima pet
ječmenovih kruhov, in dve ribi; ali kaj je to
med tolikanj ? Jezus pa je rekel: Recite lju¬
dem sesti. Bilo je pa tamkej veliko trave. So
tedaj sčdli , okoli pet tavžent mož števila.
Tedaj je Jezus vzel kruhe; in je zahvalil,
ter jih razdelil med sedeče; ravno tako tudi
rib, kolikor so hotli. Ko so bili pa nasiteni,
reče svojim učencem: Poberite kosce, kteri
so ostali, da konca ne vzamejo. So tedaj po¬
brali, in napolnili dvanast košev s kosci, ki
so ostali od petih ječmenovih kruhov tistim,
kteri so jedli. Tedaj so ljudje, ko so vidili
čudež, kterega je bil Jezus storil, rekli: On
je resnično prerok, kteri ima na svet priti.
Ko je tedaj Jezus spoznal, da hočejo priti,
in ga po sili vzeti, da bi ga kralja storili, je
spet on sam zbežal na goro.

Y pondeljek po 4. nedelji v post«.

Berilo iz 3. bukev kraljev 3, Iti — 28.

Tiste dni ste prišle dve posvetne ženi k kralju Sa¬
lomonu, in stopite pred njega. In reče nju ena: Prosim,
moj Gospod ! Jaz in ta žena stanujeve v eni hiši, in sem
porodila pri njej v hramu. Tretji dan po mojem porodu

79

pa je tudi ona porodila; in sve vkupej bile, in razun
naju ni bilo nikogar drugega pri nama t  hiši. V noči

pa je sin te žene umeri, v spanji namreč ga je zadušila.
In vstane po noči, ko je bilo vse tiho, vzame mojega
sina od mene, tvoje služabnice spijoče, in ga položi k

sebi; svojega sina pa, kteri je bil mertev, k meni po¬
loži. In ko sem zjutraj vstala, da bi dala mleka svojemu
sinu, najdem da je mertev; ko ga pa pri belem dnevu

bolj na tanko pogledam, vidim, da ni moj, kterega sem

rodila. Druga žena pa je rekla : Ni tako, kakor govoriš ;
ampak tvoj sin je mertev, moj pa živi. Nasproti je una
rekla: Lažeš, zakaj moj sin živi, tvoj sin pa je umeri.
In tako ste se prepirali pred kraljem. Tedaj reče kralj: Ta
pravi: Moj sin živi, tvoj sin pa je umeri; in una odgovori :
Ni tako, ampak tvoj sin je umeri, moj pa živi. Prinesite mi
meč ! In ko so meč prinesli kralju, reče : Razsekajte otroka
živega na dvoje, in dajte polovico tej, polovico pa uni.
Žena pa, ktere sin je bil živ, (njčj namreč se je njen sin
v serce smilil), reče kralju: Prosim Gospod! dajte uni
otroka živega, in nikar ga ne umorite! Nasproti pa una
reče : Ne bodi ne moj ne tvcj, ampak razdeli naj se.
Kralj odgovori in reče : Dajte pervi otroka živega in ni¬
kar ga ne umorite, zakaj ta je njegova mati. In ves
Izrael je slišal sodbo, ktero je storil kralj, in so se bali
kralja, ker so vidili, da je modrost Božja v njem storiti
pravico.

JE v angeli svetega Janeza 2, 13 — 25.

Tisti čas je bila blizo velika noč, in Je¬
zus je šel gori v Jeruzalem. In jih je našel
v tempeljnu, kteri so prodajali vole in ovce
in golobe, in menjavce sedeti. In je naredil
kakor tepežnico iz vervic, in je vse izgnal
iz tempeljna, tudi ovce in vole; in je me-
njavcem denarje izsul, in mize prevernil. In
tistim, kteri so golobe prodajali, je rekel:

80

Spravite to od tod, in ne delajte iz hiše
mojega Očeta hiše kupčije. Njegovi učenci
pa so se spomnili, da je pisano: Grorečnost
za tvojo hišo me izjeda. Judje so tedaj
odgovorili, in mu rekli: S kakšnim čudežem
nam skažeš, da smeš to delati ? Jezus je
odgovoril in jim rekel: Poderite ta tempelj,
in v treh dneh ga bom postavil. Tedaj so
Judje rekli: Sest in štirideset let se je zidal
ta tempelj, in ti ga boš v treh dneh postavil ?
On pa je govoril od tempeljna svojega telesa.
Kadar je tedaj od mertvih vstal, so se spomnili
njegovi učenci, da je to govoril; in so verovali
pismu in besedi, ktero je Jezus govoril. Ko je
bil pa v Jeruzalemu o veliki noči, v dan
praznika, jih je veliko verovalo v njegovo
ime, ker so vidili njegove čudeže, ki jih
je delal. Jezus se jim pa ni zaupal samega
sebe, zat6 ker je on vse poznal, in ker ni
potreboval, da bi kdo pričeval od človeka;
zakaj on je vedil, kaj je v človeku.

Y torek po 4. nedelji y postu.

Berilo iz 2. Mojzesovih bukev 32, 7 — 14.

Tiste dni je Gospod Mojzesu govoril, rekoč: Pojdi
z gore; zakaj grešilo je tvoje ljudstvo, kterega si pri¬
peljal iz egiptovske dežele. Odstopili so hitro s pota,

kterega si jim pokazal, in so si zlili tele, in so ga molili

in mu darovali, rekoč: Ti so tvoji bogovi, Izrael, kteri

so te izpeljali iz egiptoske dežele. In Gospod je spet

rekel Mojzesu: Yidim, da je to ljudstvo terdovratno;

pusti me, da se vname moja jeza nad njimi, in da jih

81

potrebim, in bom storil tebe v velik narod. Mojzes pa
je molil k Gospodu svojemu Bogii, rekoč: Gospod! za¬
kaj se je tvoj serd vnel zoper tvoje ljudstvo, ktero si
izpeljal iz egiptovske dežele z veliko krepostjo in močno
roko ? Naj ne reko Egipčani: Zvijačno jih je izpeljal,

da bi jih pomoril v gorah, in iztrebil iz zemlje. Potolaži
se naj tvoja jeza, in bodi milostljiv hudobii svojega ljud¬
stva. Spomni se Abrahama, Izaka, in Izraela, svojih slu¬
žabnikov, kterim si prisegel sam pri sebi, rekoč: Bom po¬
množil vaš zarod, kakor zvezde na nebu, in vso to deželo,
od ktere sem govoril, bom dal vašemu zarodu, in jo bote
v last imeli vekoma. In Gospod se je dal potolažiti, in ni
poslal svojemu ljudstvu nesreče, od ktere je govčril, in se je
usmilil svojega ljudstva Gospod naš Bog.

Evangeli svetega Janeza 7, 14 — 31.

Tisti čas, kadar je bil že praznik napol
minul, je šel Jezus v tempelj, in je učil. In
Judje so se čudili, rekoč : Kako umč on pisma,
ker se ni učil ? Jezus jim je odgovoril in rekel:
Moj uk ni moj, ampak tistega, kteri me je
poslal. Ako hoče kdo njegovo voljo storiti,
bo spoznal iz uka, ali je iz Boga, ali jaz sam
iz sebe govorim. Kdor sam iz sebe govori,
išče svoje časti: kdor pa išče časti tistega,
kteri ga je poslal, on je resničen, in v njem
ni krivice. Ni li vam Mojzes dal postdve ? In
nobeden zmed vas ne spolni postave. Zakaj
me iščete umoriti ? Množica je odgovorila in
rekla: Hudiča imaš, kdo te išče umoriti ?

Jezus je odgovoril in jim rekel: Eno delo
sem storil, in vsi se čudite. Poglejte, Mojzes
vam je dal obrezo, (ne da bi bila od Mojzesa,

Slov. Evangel. 6

82

ampak od očakov) in v soboto obrezujete člo¬
veka. Ako človek obrezo prejme v soboto, da
se Mojzesova postava ne prelomi; zakaj se
nad menoj hudujete, da sem celega človeka
ozdravil v soboto ? Ne sodite na oči, ampak
sodite pravično sodbo. Nekteri iz Jeruzalema
so tedaj rekli: Ni li ta tisti, kterega iščejo
umoriti ? In glejte ! očitno govori, pa nič mu
ne reko. Ali so viši res spoznali, da je on Kri¬
stus ? Ali tega poznamo, od kod je; kadar pa
Kristus pride, ne ve nihče, od kod je. Jezus je
tv dej v tempeljnu uče glas povzdignil in rekel:
Poznate me, in veste, od kod sem ! In sam od
sebe nisem prišel; ampak resničen je, kteri me
je poslal, kterega vi ne poznate. Jaz ga po¬
znam, ker sem od njega in me je on poslal.
Iskali so tedaj ga prijeti, in nihče ni rok nanj po¬
ložil, ker še ni bila prišla njegova ura. Veliko
iz množice pa jih je vanj verovalo, in so rekli:
Ali bo Kristus, kadar pride, več čudežev delal
kakor jih ta dela?

V sredo po 4. nedelji v postu.

Berilo iz Izaija preroka 1, 16 — 19.

To reče Gospod Bog : Umijte se, očistite se; spra¬
vite hudobijo svojih del spred mojih oči, jenjajte hudobno
delati; učite se dobro storiti, iščite pravičnosti, pomagajte
zatiranemu, storite pravico siroti, ponesite se za vdovo ;
tedaj pridite, in se pravdajte z menoj, reče Gospod. Ako
so vaši grehi kakor škerlat, bodo beli, kakor sneg; in
ako so rudeči kakor bager, bodo kakor volna beli. Ako
me hočete poslušati, bote dobrote dežele vživali. reče
Gospod vsegainogoeni.

83

Ev angeli svetega Janeza 9, 1 — 38.

Tisti čas, ko je šel Jezus mimo, je vidil
Človeka od rojstva slepega. In so ga vprašali
njegovi učenci: Učenik! kdo je grešil, on ali
njegovi starši, da je slep rojen? Jezus je od¬
govoril : Ni grešil ne on ne njegovi starši; temuč
da se razodenejo Božje dela nad njim. Jaz mo¬
ram delati dela tistega, kteri me je poslal, do¬
kler je dan; pride noč, ko nihče ne more delati.
Dokler sem na svetu, sem luč sveta. Ko je bil
to rekel, je pljunil na tla, in storil blata iz pljunka,
in je pomazal z blatom njegove oči; in mu je
rekel: Pojdi, umij se v kopeli Siloe, (kar se pre¬
stavlja poslan.) Tedaj je šel, in se je umil, in je
prišel videč. Sosedje tedaj, in kteri so ga poprej
vidili, da je bil berač, so rekli : Ali ni ta tisti,
kteri je sedel, in vbogajme prosil ? Eni so rekli:
On je. Eni pa: Nikakor, ampak podoben mu
je. On pa je rekel: Jaz sem. Tedaj so mu rekli:
Kako so se ti odperle oči ? Je odgovoril: Tisti
človek, ki se imenuje Jezus, je blata storil,
in je pomazal moje oči, in mi je rekel: Pojdi
k kopeli Siloe, in umij se. In sem šel, in se
umil in vidim. In so mu rekli: Kje je tisti?
Je rekel: Ne vem. Peljejo ga, kteri je

bil slep, k farizejem. Bila je pa sobčta,
kadar je Jezus blata storil, in odperl njegove
oči. Tedaj so ga spet tudi farizeji vprašali,
kako je spregledal. On pa jim je rekel: Blata
mi je djal na oči, in sem se umil, in vidim.
Belili so tedaj nekteri zmed farizejev: Ta

človek ni od Boga. ker sobote ne derži. Drugi

6 *

84

pa so rekli: Kako more človek grešnik take
čudeže delati? In je bil razpor med njimi.
Reko tedaj spet slepcu: Kaj ti praviš od
njega, kteri ti je odperl oči? On pa je rekel:
Prerok je. Judje tedaj niso verjeli od njega,
da je bil slep, in da je spregledal, dokler niso po¬
klicali staršev tega, kteri je bil spregledal. In so
jih vprašali rekdč: Je li ta vaš sin, od kterega
vi pravite, da je bil slep rojen ? Kako tedaj
zdaj vidi ? Njegovi starši so jim odgovorili,
in rekli: Vemo, daje ta naš sin, in da je bil
slep rojen; kako pa zdaj vidi, ne vemo; ali
kdo je odperl njegove oči, mi ne vemo. Njega
vprašajte, dosti je star, naj sam govori od
sebe. To so rekli njegovi starši, ker so se
Judov bali, zakaj Judje so bili že sklenili, da,
če kdo reče, da je on Kristus, naj bo od
shodnice odločen. Zavoljo tega so njegovi star¬
ši rekli: Dosti je star, njega vprašajte. Tedaj
so drugič poklicali človeka, kteri je bil slep,
in so mu rekli : Daj čast Bogu! mi vemo,
da je ta človek grešnik. On jim je tedaj re¬
kel : Ali je grešnik, ne vem; samo to vem,
da sem bil slep, in da zdaj vidim. So mu
tedaj rekli: Kaj ti je storil ? Kako ti je od¬
perl oči ? Jim je odgovoril: Sem vam že po¬
vedal, in ste slišali; kaj hočete spet slišati ?
Ali hočete tudi vi njegovi učenci biti ? Tedaj
so ga kleli in so rekli: Ti bodi njegov uče¬
nec ; mi pa smo Mojzesovi učenci. Mi vemo, da
je z Mojzesom Bog govdril; od tega pa ne
vemo, od kod je. Je odgovoril tisti človek
in jim rekel: To je čudno, da vi ne veste,
od kod je; in je odperl moje oči! Vemo pa,

85

da grešnikov Bog ne usliši; ampak če kdo
Bogu služi, in njegovo voljo stori, njega usliši.
Kar svet stoji, se ni slišalo, da bi bil kdo
sleporojenemu odperl oči. Ko bi ta ne bil od
Bogfl, bi ne bil mogel nič storiti. So odgovorili,
in mu rekli: V grehih si rojen ves, in ti nas
učiš? In so ga izgnali venbaj. Jezus je slišal, da
so ga venkaj izgnali; in ko ga je bil našel,
mu je rekel: Veruješ li v Sina Božjega ? On
je odgovoril in rekel: Gospod! kdo je, da bi
veroval vanj? In Jezus mu je rekel: Vidi! si
ga, in kteri S tebdj govori, on je. On pa je
rekel: Gospod! verujem. In je padel in ga
molil.

V četertek po 4. nedelji v postu.

Berilo iz 4. bukev kraljev 4, 25 — 38.

Tiste dni je šla Sunamska žena k Elizeju na goro
Karmelsko. In kadar jo je bil zagledal mož Božji proti
sebi iti, je rekel Gieciju svojemu hlapcu : Glej je, Su-
namke! Teci ji naproti, in reci ji: Je li mir tebi in
tvojemu možu in tvojemu sinu ? Ona je odgovorila : Mir.
Kadar je bila pa prišla k možu Božjemu na goro, se je
oklenila njegovih nog; in Gieci je pristopil, in jo je
hotel odriniti. Mož Božji pa je rekel : Pusti jo; zakaj
njej je britko pri sercu, in Gospod mi ni razodel, in mi ni
povedal. Ona pa mu je rekla: Sem li prosila siuu od svojega
Gospoda ? Ali ti nisem rekla: Nikar mi ne lagaj ? In on je
rekel Gieciju: Opaši svoje ledje, in vzemi mojo palico v
svojo roko, ter idi. In ako te kdo sreča, ne pozdravljaj
ga ; in ako te kdo pozdravi, ne odgovarjaj mu. In poldži
mojo palico otroku na obraz. Na to je rekla mati otro¬
kova: Kakor resnično živi Gospod, in tvoja duša, te ne
pustim 1 Tedaj se je vzdignil in je šel za njo. Gieci pa

86

je bil pred njima odšel, in je bil palico položil otroku
na obraz; ni bilo glasu, ne občutka. In se je vernil
njemu naproti, in mu je povedal, rekoč: Otrok ni vstal.

Elizej je šel tedaj v hišo, in otrok leži mertev na nje¬
govi postelji. In ko je bil vanjo prišel, je zaperl duri

za sebčj in za otrokom, in je molil k Gospodu. Tedaj
se je vzdignil, in je legel na otroka, in je djal svoje
usta na njegove usta, svoje oči na njegove oči, in svoje

roke na njegove roke; in se je razprosterl nad njim, in

se je ogrelo otrokovo telb. In on je vstal, in šel enkrat po
hiši semtertje ; in je spet šel, in se vlegel na-nj, in otrok

sedemkrat zazeva, in odpre oči. On pa je poklical Gie-

cija, in mu je rekel : Pokliči to Sunamko. In poklicana

stopi noter k njemu. On reče: Vzemi svojega sina. Ona
je pristopila, in padla k njegovim nogam, in se mu pri¬
klonila do tal; in je vzela svojega sina, in šla ; Elizej pa
se je vernil v Galgalo.

Evangeli svetega Lulceza 7, 11 — 16.

Tisti čas je šel Jezus v mesto, ki se imenuje
Najm, in ž njim so šli njegovi učenci in velika
množica. Ko se je pa mestnim vratom približal,
glej! so merliča nesli, edinega sina svoje matere,
in ta je bila vdova; in ž njo je bilo veliko
ljudi iz mesta. In kadar jo je Gospod vidil, se
mu je v serce smilila in ji je rekel: Ne jokaj!
In je pristopil, in se par dotaknil, (kteri so
pa nosili, so obstali;) in je rekel: Mladenič,
rečem ti, vstani! In merlič je sedel, in začel
govoriti. In ga je dal njegovi materi. Vse
pa je strah obšel, in so Boga hvalili, rekoč:
Velik prerok je med nami vstal, in Bog je
obiskal svoje ljudstvo!

87

V petek po 4. nedelji v postu.

Berilo iz 3. bukev kraljev 17, 17 — 24.

Tiste dni je zbolel sin gospodinjin, in bolezen je
bila tako silna, da ni bilo v njem več sape. Kekla je
tedaj Eliju : Kaj je meni in tebi, mož Božji ? Si li
zatč k meni prišel, da pridejo moje pregrehe v spomin,
in da umoriš mojega sina ? In Elija ji je rekel: Daj mi
svojega sina ! In ga je vzel iz njenega naročja, in nesel
v gornjico, kjer je on prebival, in ga je položil na
svojo posteljo. In je klical k Gospodu, ter je djal:
Gospod moj Bog! se li huduješ na to vdovo, pri kteri
jaz prebivam, da si umoril njenega sina ? In se je raz¬
pel, in trikrat podolgoma na otroka vlegel, in je klical
k Gospodu , ter rekel: Gospod moj Bog! prosim, naj
se verne duša tega otroka v njegovo telo. In Gospod
je uslišal Elijevo prošnjo in vernila se je duša v otroka,
in je oživel. In Elija je vzel otroka, in ga je nesel iz
gornjice v spodnjo hišo, in dal njegovi materi, in ji rekel :
Vidiš, tvoj sin živi! In žena je rekla Eliju: Zdaj iz
tega spoznam, da si mož Božji in da je beseda Gospo¬
dova v tvojih ustih resnična.

Evangeli svetega Janeza 11, 1 — 45.

Tisti čas je bil nekdo bolan, Lazar iz
BetJnije, iz terga Mari je in Marte, njene sestre.
(Marija pa je bila, ktera je Gospoda z mazilom
mazala, in brisala njegove noge s svojimi lasmi,
ktere brat Lazar je bil boia'n). Njegovi sestri
tedaj ste poslali do njega, rekoč: Gospod!

glej, on, ki ga ljubiš, je bolan. Ko je pa Jezus
to slišal, jim je rekel: Ta bolezen ni k smerti,
temuč je k časti Božji, da bo Sin Božji po nji
poveličan. Jezus pa je ljubil Marto, in njeno

88

sestro Marijo, in Lazarja. Ko je tedaj slišal
da je bolan, je še dva dni ostal na tistem mestu.
Potem pa je rekel svojim učencem : Pojdimo
spet v Judejo! Učenci mu rek.6: Učenik ! zdaj
so Judje iskali te kamenjati, in greš spet tje ?
Jezus je odgovoril: Ni li dvanajst ur v dnevu?
Ako kdo po dnevu hodi, se ne spotakne, ker
vidi luč tega sveta; ako pa po noči liodi, se
spotakne, ker ni luči pri njem. To je govoril,
in po tem jim je rekel: Lazar, naš prijatel,
spi; pa grem, da ga iz spanja zbudim. Njegovi
učenci so tedaj rekli: Gospod! ako spi, bo
ozdravel. (Jezus pa je bil rekel od njegove
smerti; oni pa so menili, da od navadnega
spanja govori.) Takrat tedaj jim je Jezus razločno
rekel: Lazar je umeri. In vesel sem zavoljo vas,
da nisem bil tam, zato da verujete ; pa pojdimo
k njemu. Tomaž tedaj, ki je imenovan Dvojčič,
je rekel součencem: Pojdimo tudi mi, da ž
njim umerjemo ! Jezus je tedaj prišel, in ga je
našel že štiri dni v grobu ležati. (Betdnija je
bila blizo Jeruzalema, okoli petnajst tečajev
hoda'.) Veliko Judov pa je bilo prišlo k Marti
in k Marii, da bi ji tolažili zavoljo nju brata.
Ko je tedaj Marta slišala, da Jezus pride, mu
je naproti šla; Marija pa je doma sedela. Marta
je tedaj rekla Jezusu: Gospod! ko bi ti bil

tukaj, bi moj brat ne bil umeri. Pa tudi zdaj
vem, da, kar koli boš Bogd prbsil, ti bo Bog
dal. Jezus ji reče: Tvoj brat bo vstal. Marta
mu reče: Vem, da bo vstal ob vstajenji po¬
slednji dan. Jezus ji je rekel: Jaz sem vstajenje
in življenje; kdor v me veruje, bo živel, ako
ravno umerje. In kdor koli živi in v me veruje,

S9

ne bo umeri vekomaj. Veruješ li to? Mu reče:
Kaj pa, da verujem, Gospod! da si ti Kristus,
Sin živega Boga', ki si na svet prišel! In ko
je bila to izgovorila, je šla in je poklicala na
tihem Marijo, svojo sestro, rekoč: Učenik je tukaj,
in te kliče. Ona, ko je to slišala, vstane hitro,
in gre k njemu. Jezus namreč še ni bil prišel v
terg; ampak je bil še na tistem mestu, kjer mu
je bila Marta naproti prišla. Judje tedaj, kteri
so bili pri nji v hiši, in so jo tolažili, ko so
vidili, da je Marija hitro vstala, in ven šla, so
šli za njo, rekoč: K grobu gre, da bo tam jokala.
Ko je tedaj Marija tj e prišla, kjer je bil Jezus,
in ga je vidila, mu je k nogam padla, in mu
reče: Gospod ! ko bi bil ti tukaj, bi moj brat
ne bil umeri. Jezus tedaj, ko jo je vidil jokati,
in jokati Jude, kteri so bili ž njo prišli, se je
zgrozil v duhu, in se užalil, in je rekel: Kam
ste ga položili? Mu rek6: Gospod! pojdi in
poglej. In Jezus se je zjokal. Judje so tedaj
rekli: Glejte, kako ga je ljubil! Eni zmed njih
pa so rekli: Ali ni mogel tisti, ki je oči odperl
sleporojenemu, tudi storiti, da bi ta ne bil umeri ?
Jezus se je tedaj spet sam v sebi zgrozil, in
pride k grobu. Je bila pa jama, in kamen je
bil položen čez njo. Jezus reče: Odvalite kamen.
Marta, sestra mertvega, mu reče: Gospod! že
smerdf, zakaj štiri dni že leži. Jezus ji reče:
Ali ti nisem rekel, da ako veruješ, boš vidila čast
Božjo ? Tedaj so kamen odvalili. Jezus pa je
oči na kviško vzdignil, in je rekel : Oče zahva¬
lim te, da si me uslišal. Jaz sem pa vedil, da
me vselej uslišiš; toda zavoljo ljudstva, ki okoli
stoji, sem rekel, da verujejo, da si me ti poslal

90

In ko je bil to izrekel, je z velikim glasom
zavpil: Lazar, pridi ven! In kteri je bil umeri,
je zdajci ven prišel, povezan na rokah in no¬
gah s povoji, in njegov obraz je bil v pert
zavit. Jezus jim reče: Razvežite ga, in pustite
ga iti. Veliko Judov tedaj, ki so bili prišli k
Marii in k Marti, in so vidili, kar je Jezus
storil, je vanj verovalo.

V soboto po 4. nedelji v postu.

Berilo iz Izaija preroka 49, 8 — 15.

To reče Gospod : Ob prijetnem času sem te uslišal,

in v dan zveličanja sem ti pomagal ; sem te ohranil, in

te dal v zavezo ljudstvu, da povzdigneš dežele, in po¬
sedeš zapuščene dele, da rečeš jetnikom : Izidite! in

tistim, kteri so v temi: Pridite na svetlobo! Na potih
se bodo pasli, in na vseh planjavah bo njih paša. Ne

bodo lačni, ne žejni, tudi jih ne bo pekla vročina in
solnce; ker njih usmiljenik jih bo vodil, in k studencem
vod jih peljal. In bom storil vse svoje gore v pot, in
moje steze bodo povišane. Glej, oni bodo od deleč prišli,
in glej, eni od Severja in od morja, drugi od južne
dežele ! Ukajte, nebesa, in veseli se zemlja ; gore, pojte
hvalo ! Zakaj Gospod je poveselil svoje ljudstvo, in se
usmilil svojih siromakov. Ali Sion reče : Zapustil me

je Gospod in Bog me je pozabil! More li mati poza¬
biti svoje dete, da bi se ne usmilila sinu svojega telesa ?
In ko bi ga ona pozabila, jaz vendar tebe ne bom po¬
zabil, reče Gospod vsegamogočni.

Evangeli svetega Janeza 8, 12 — 20.

Tisti čas je Jezus govoril Judovskim
množicam, rekoč: Jaz sem luč sveta; kdor hodi

91

za menoj, ne hodi po temi, ampak bo imel
luč življenja. Farizeji so mu tedaj rekli: Ti sam
od sebe pričuješ, tvoje pričevanje ni resnično.
Jezus je odgovoril, in jim rekel: Ce tudi jaz
stim od sebe pričujem, je moje pričevanje ven¬
dar resnično; ker vem, od kod sem prišel, in
kam grem; vi pa ne veste, od kod idem in
kam grem. Vi po mesu sodite, jaz nikogar ne
sodim. In ako jaz sodim, je moja sodba resnična;
ker nisem sam, ampak jaz in Oče, kteri me je
poslal. In v vaši postavi je pisano, da dveh
človekov pričevanje je resnično. Jaz sem, kteri
sam sebi pričujem; in Oče, kteri me je poslal,
pričuje od mene. Tedaj so mu rekli: Kje je
tvoj Oče ? Jezus je odgovoril: Ne poznate ne
mene, ne mojega Očeta; ako bi mene poznali,
bi pač tudi mojega Očeta poznali. Te besede
je Jezus govoril v tempeljnovi brambi, ko je
učil v tempeljnu; in nihče ga ni prijel, ker
njegova ura še ni bila prišla.

Peto postno ali tiho nedeljo.

Berilo iz lista s. Pavla aposteljna do Hebrejev
9 , 11 — 15 .

Bratje! Kristus je pristopil, kakor veliki duhoven
prihodnjih dobrot, skozi viši in veliko boljši šotor, kteri
ni z roko storjen, to je, ne tega stvarjenja; tudi ni s
kozlovsko ali telečjo kervjo, ampak je z lastno kervjo
enkrat v presvetišee šel, in je večno odrešenje našel.
Zakaj če kri kozlov in juncev, in potreseni teličin pepel
ognjušene posveti v telesno čistost, koliko bolj ho kri
Kristusa, kteri je po svetem Duhu sebe brez madeža Bogu
dal , našo vest očistila od mertvih del, da bomo služili

92

živemu Bogd! In zato je srednik nove zaveze, da s
smertjo obljubo odrešenja od tistih pregreh, ki so bile
pod poprejšno zavezo, prejmejo, kteri so poklicani k
večnemu delu v Kristusu Jezusu Gospodu našem.

JEvangeli svetega Janeza 8, 46 — 59.

Tisti čas je rekel Jezus Judo vskim množicam:
Kdo zmed vas me bo greha prepričal ? Ako vam
resnico govorim, zakaj mi ne verujete ? Kdor
je iz Boga, besede Božje posluša. Za tega voljo
vi ne poslušate, ker niste iz Boga. Judje so tedaj
odgovorili, in mu rekli: Ali ne govorimo

mi prav, da si Samarijan, in hudiča imaš ?
Jezus je odgovoril; Jaz nimam hudiča; ampak
častim svojega Očeta, in vi ste mi čast vzeli.
Pa jaz ne iščem svoje časti; je, kteri je išče
in sodi. Resnično, resnično vam povem: Ako
kdo mojo besedo dopolni, ne bo smerti vidil
vekomaj. Judje so tedaj rekli: Zdaj smo spo¬
znali, da imaš hudiča! Abraham je umeri in
preroki, in ti praviš : Ako kdo mojo besedo
dopolni, ne bo smerti okusil vekomaj. Si li ti
veči, kakor naš oče Abraham, ki je umeri? in
preroki so umerli. Koga sam sebe delaš ? Jezus
je odgovoril: če jaz sam sebe častim, moja
čast nič ni; moj Oče je, kteri me časti, od
ketrega vi pravite, da je vaš Bog. In ga ne
poznate; jaz pa ga poznam, in ako rečem, da
ga ne poznam, bom lažnik, kakor vi: ali poznam
ga in dopolnim njegovo besedo. Abraham, vaš
oče, se je silno veselil viditi moj dan; vidil
ga je, in je bil vesel. Judje so mu tedaj rekli : Še
petdeset let nimaš, in si Abrahama vidil? Jezus

93

jim je rekel: Resnično, resnično vam povem,
preden je bil Abraham, sem jaz. Tedaj so po¬
birali kamenje, da bi vanj lučali; Jezus pa se
je skril, in je šel iz tempeljna.

V pondeljek po tihi nedelji.

Berilo iz Jona preroka 3, 1 — 19.

Tiste dni je govoril Gospod vdrugič Jonu preroku,
rekoč: Vstani in idi v Ninive, veliko mesto in oznanuj
v njem, kar sem ti jaz rekel oznanovati. In je vstal Jona,
in šel v Ninive po besedi Gospodovi. Ninive pa so bile
mesto za tri dni koda velike. In Jona je šel za en dan
koda v mesto, ter je vpil in rekel: Še štirideset dni, in
Ninive bodo razdjane! In Ninivljani so verovali v Boga,
in so napovedali post, ter so oblekli ostre oblačila od
naj vekšega do naj manjšega. In prišla je beseda do kralja
Ninivskega, in je vstal s svojega stola, in vergel svoje
oblačilo s sebe, in se oblekel v ostro oblačilo, ter sedel
na pepel. In je bilo oklicano in rečeno v Ninivah po
povelji kralja in njegovih knezov tako : Nič naj ne oku¬
sijo ne ljudje, ne živina, ne govedo, ne drobnica; tudi
naj se ne pasejo, in vode naj ne pijejo. In naj se ob¬
lečejo v ostre oblačila ljudje in živina, in naj kličejo v
Gospoda na vso moč. In slekern naj se oberne od svo¬
jega hudega pota in od krivice svojih rok. Kdo ve,
morebiti se bo Bog obernil, in bo zanesel, in odjenjal od
svojega groznega serda, in ne bomo končani. In Bog je
vidil njih dela, da so se obernili od svojega hudega pota,
iu usmilil se je svojega ljudstva Gospod naš Bog.

Ev angeli svetega Janeza 7, 32 — 39.

Tisti čas so viši in farizeji poslali hlapce v v,
da bi Jezusa prijeli. Jezus jim je tedaj rekel: Še

94

malo časa sem pri vas, in grem k njemu, kteri
meje poslal. Iskali me bote, pa me ne bote našli;
in kjer sem jaz, tje vi ne morete priti. Judje so tedaj
rekli med seboj: Kam misli ta iti, da ga ne bomo
našli ? Ali pojde med razkropljene nevčrnike, in
bo nevernike učil? Kakšno govorjenje je to,
ker je rekel: Iskali me bote, pa me ne bote našli;
in kjer sem jaz, tje vi ne morete priti ? Poslednji
veliki dan praznika pa je Jezus vstal in vpil,
rekdč: Ako je kdo žejen, naj pride k meni, in
naj pije. Kdor v me veruje, potek d, kakor pismo
pravi, potoki žive vode iz njegovega oserčja.
To pa je rekel od Duha, kterega so imeli prejeti
vanj verujoči.

T torek po tihi nedelji.

Berilo iz Daniela preroka 14, 28 — 42.

Tiste dni so stopili Babilončani pred kralja, in so
rekli: Izdaj nam Daniela, ki je Bela razdjal, in drakona
umoril ; sicer bomo pomorili tebe in tvojo družino ! Vidil
je tedaj kralj, da so zelo vanj tiščali, in prisiljen jim je
izdal Daniela. Vergli so ga v levnjak, in tam je bil šest
dni. V levnjaku pa je bilo sedem levov, in dajali so jim
na dan po dve trupli in dve ovci; ali zdaj se jim ni nič
dalo, da bi požerli Daniela. Bil je pa prerok Habakuk
v Judeji, in on je bil skuhal podmet, in nadrobil kruha
v lonec; in je šel na polje, da bi nesel ženjcem. Tedaj
je rekel angel Gospodov Habakuku: Nesi obed, ki ga
imaš, v Babilon Danjelu, kteri je v levnjaku. In Haba¬
kuk je rekel: Gospod! Babilona nisem vidil, in za jamo
ne vem. In ga je prijel angel Gospodov verh glave, in
ga nesel za lase njegove glave; in ga je postavil v Ba¬
bilon nad jamo s svojo hitro močjo. In Habakuk je za-

95

vpil, rekoč: Daniel, služabnik božji, vzemi obed, kterega
ti je Bog poslal! In Daniel je rekel: Spomnil si se me,

Gospod Bog! in njih nisi zapustil, kteri te ljubjjo. In

Daniel je vstal in jedel. Angel Gospodov pa je Habakuka
berž postavil na njegovo mesto nazaj. Sedmi dan tedaj

je prišel kralj, da bi obžaloval Daniela, in je stopil k
jami, ter vanjo pogledal, in glej, Daniel sedi v sredi levov.
Takrat je zavpil kralj na ves glas, rekoč: Velik si, Go¬
spod, Bog Danielov! In ga je potegnil iz levnjaka; tiste
pa, kteri so ga hotli pogubiti, je vergel v jamo, in so

bili požerti pri tej priči pred njim. Tedaj je kralj rekel:
Boje naj se vsi prebivavci po vsi deželi Danielovega Boga ;
ker on je odrešenik, ki dela znamenja in čudeže na nebu
in na zemlji, ki je rešil Daniela iz levnjaka.

Evangeli svetega Janeza 7, 1 — 13.

Tisti čas je Jezus po Galileji hodil; zakaj
po Judeji ni hotel hoditi, ker so ga Judje iskali
umoriti. Bil je pa blizo Judovski praznik zelenih
šotorov. Rekli so mu pa njegovi bratje: Idi od
tod, in pojdi v Judejo, da tudi tvoji učenci vidijo
tvoje dela, ktere delaš. Zakaj nihče ne dela kaj
na skrivnem, kteri išče očiten biti; če to delaš,
daj se na znanje svetu. Tudi njegovi bratje nam¬
reč niso vanj verovali. Jezus jim tedaj reče: Moj
čas še ni prišel; vaš čas pa je vselej pripravljen.
Vas svet ne more sovražiti; mene pa sovraži, ker
jaz pričujem od njega, da so njegove dela hude.
Vi pojdite na ta praznik, jaz pa še ne grem na
ta praznik, ker moj čas še ni dopolnjen. Ko je
bil to rekel, je on ostal v Galileji. Ko so bili pa
njegovi bratje odšli, takrat je tudi on na praznik
šel, ne očitno, ampak nekako na skrivnem. Judje
so ga tedaj iskali ob prazniku, in so rekli: Kje

96

je on ? In med ljudmi je bilo na tihem veliko
govorjenja zavoljo njega. Zakaj nekteri so rekli:
Dober je; nekteri pa so rekli: Ni tako, temuČ
ljudi zapeljuje. Vendar pa nihče ni očitno od
njega govoril zavoljo strahu pred Judi.

Y sredo po tihi nedelji.

Berilo iz 3. Mojzesovih bukev 19, 1, 2, 11 — 19.

Tiste dni je govoril Gospčd Mojzesu, rekčč: Govori
vsemu zboru Izraelovih otrok, in reci jim: Jaz sem Go¬
spod vaš Bog. — Ne kradite, ne lagajte, in nihče naj ne
goljufa svojega bližnjega. Ne prisegaj krivo v mojem
imenu, in ne oskrunjaj imena svojega Boga: jaz sem Go¬
spod. Ne delaj krivice svojemu bližnjemu, in ne zatiraj
ga s silo ; naj ne ostaja plačilo tvojega najemnika pri
tebi do drugega dne. Ne kolni gluhega, in slepemn ne
postavljaj spotikljeja; ampak boj se Gospoda svojega
Boga, ker jaz sem Gospod. Ne stori nič krivičnega, in
po krivici ne sodi. Ne glej lica ubogega, in ne spoštuj
obraza mogočnega; sodi svojega bližnjega po pravici. Ne
bodi opravljivec, ne podpihovavec med ljudstvom ; ne pod-
stopi se zoper kri svojega bližnjega; jaz sem Gospod. Ne
sovraži svojega brata v svojem sercu, ampak očitno ge
posvari, da nimaš greha zavoljo njega. Ne išči mašče¬
vanja, in ne spomni se krivice svojih sosedov; ljubi svojega
bližnjega kakor sam sebe ; jaz sem Gospod. Moje zapo¬
vedi spolnujte, zakaj jaz sem Gospod vaš Bog.

97

JEvangeli svetega Janeza 10, 22 — 38.

Tisti čas je bil praznik posvečevanja v
Jeruzalemu, in zima je bila. In Jezus je hodil
v tempeljnu po Salomonovi lopi. Judje so ga
tedaj obsuli, in so mu rekli: Doklej nas v

nevednosti pustiš? Ako si ti Kristus, povej
nam naravnost! Jezus jim je odgovoril: Vam
pravim, in ne verujete. Dela, ktere jaz delam
v imenu svojega Očeta, te pričujejo od mene.
Toda vi ne verujete, ker niste iz mojih ovac.
Moje ovce moj glas poslušajo; in jaz jih po¬
znam, in hodijo vsled mene. In jaz jim dam
večno življenje, in ne bodo pogubljene veko¬
maj, in nihče jih ne bo iztergal iz moje roke.
Kar mi je moj oče dal, je veči, kakor vse; in
nihče ne more iztergati iz roke mojega Očeta.
Jaz in Oče sva eno. Judje so tedaj kamenje
pobirali, da bi ga kamenjali. Jezus jim je od¬
govoril : Veliko dobrih del sem vam pokazal

od svojega Očeta, zavoljo k ter ega teh del me
kamenjate? Judje so mu odgovorili: Zavoljo
dobrega dela te ne kamenjamo, ampak zavoljo
bogokletstva, in ker se, ki si človek, Bogh delaš.
Jezus jim je odgovoril: Ni li pisano v vaši
p o sta'vi: Jaz sim rekel, bogovi ste ? Ako je tiste
imenoval bogove, kterim je bila beseda Božja
govorjena, in pismo ne more overženo biti:
kak o njemu, kterega je Oče posvetil, in na svet
poslal, vi rečete: Preklinjaš, ker sem rekel: Sin
Božji sem? Ako ne delam del svojega Očeta,
mi nikar ne verjemite. Ako jih pa delam, in ako
meni nočete verjeti, verjemite delom, da spoznate
in verujete, da je Oče v meni, in jaz v Očetu.

Slov, Evangel. 7

98

V četertek po tihi nedelji.

Berilo iz Daniela preroka 3, 34 — 45.

Tiste dni je molil Azarija k Gospodu, rekoč: Go¬
spod naš Bog ! prosimo, ne zaverzi nas vekomaj zavoljo
svojega imena, in ne raz deri svoje zaveze. Ne odtegni
nam . svojega usmiljenja zavoljo Abrahama svojega lju¬
bega, Izaka svojega služabnika, in Izraela svojega sve¬
tega, kt rim si govoril in obljubil, da boš pomnožil njih
zarod, kakor zvezde na nebu in kakor pesek ob kraji
morja. Zakaj zmanjšali, Gospod! smo se zdaj, bojj, ko
vsi narodi, in smo ponižani po vsi zemlji zavoljo svojih
grehov. In nimamo zdaj kneza, ne preroka, ne vojvoda,
ne žgavnega, ne klavnega, ne jednega daru, ne kadila,
tudi ne mesta, da bi ti darovali pervine, in mogli najti
tvoje usmiljenje: pa zavoljo potertega serca in ponižnega

duha nas sprejmi Kakor žgavni darovi ovnov- in juncev
in veliko tavžent tolstih jagnjet, tako bodi danes naša da¬
ritev pred tvojim obličjem, da ti dopade; zakaj kteri v
tebe zaupajo, ne ostanejo na sramoti. In zdaj gremo
vsled tebe z vsem sercem, in se te bojimo, in iščemo
tvojega obličja. Ne osrami nas, ternuč stori z nami po
svoji dobrotljivosti , in po obilnosti svojega usmiljenja.
Otmi nas po svojih čudežih, in daj čast svojemu imemu,
Gospod! In osramoteni naj bodo vsi, kteri hudo delajo
tvojim služabnikom; naj se sramujejo tvoje vsegamogoč-
nosti, in njih moč bodi razterta. In naj vedo, da si ti
Gospod Bog edini, in častitljiv po vsi zemlji, Gospčd
naš Bog.

Evangeli svetega Lukeza 7, 36 — 50.

Tisti čas je nekdo zmed farizejev Jezusa
prosil, da bi pri niem jedel. In je prišel v hišo

99

farizejevo in k jedi sedel. In glej! žena v
mestu, ktera je bila grešnica, ko je zvedila, da
je v hiši farizejevi pri jedi, je prinesla alaba-
strovo pušico mazila; in je zad k njegovim
nogam stopila, ter mu je začela s solzami noge
močiti, in jih je z lasmi svoje glave brisala, in
mu je noge kuševala, in z mazilom mazala.
Farizej pa, kteri ga je povabil, to viditi, je
sam pri sebi djah rekdč: Ko bi bil on prerok,
bi pač vedil, kdo in kakšna je žena, ki se ga
dotikuje, da je grešnica ! In Jezus je odgovoril,
in mu rekel: Simon! imam ti nekaj povedati.
On pa reče: Učenik, povej! Neki posojevavec
je imel dva dolžnika; eden je bil dolždn pet
sto denarjev, eden pa petdeset. Ker nista imela
s čim plačati, je obema odpustil. Kteri tedaj
ga bolj ljubi? Simon je odgovoril in rekel:
Menim, da tisti, kteremu je več odpustil. On
pa mu je rekel: Prav si razsodil. In se je ober-
nil k ženi, in je rekel Simonu : Vidiš to ženo ?
Sem prišel v tvojo hišo, pa mi vode na noge
nisi dal; ta pa mi je s solzami noge močila,
in s svojimi lasmi jih brisala. Poljubil me nisi;
ta pa, kar je v hišo prišla, mi nog ni jenjala
kuševati. Moje glave nisi z oljem pomazal; ta
pa mi je noge z mazilom mazala. Zato ti po¬
vem: Veliko grehov ji je odpuščenih, ker je

veliko ljubila. Komur se pa manj odpusti, manj
ljubi. Njej pa je rekel: Odpuščeni so ti grehi.
In so začeli, kteri so bili ž njim pri mizi, sami
pri sebi govoriti: Kdo je ta, kteri celo grehe
odpušča? Rekel je pa ženi: Tvoja vera ti'je

pomagala; pojdi v miru.

7

100

Y petek po tihi nedelji.

Berilo iz Jeremija preroka 17, 13 — 18.

Tiste dni je rekel Jeremija: Gospod ! vsi, kteri

te zapuste, bodo osramoteni, kteri od tebe odstopijo,
bodo v prahu zapisani, ker so zapustili Gospoda, vir
živih vod. Ozdravi me, Gospod! in bom ozdravljen; reši
me, in bom rešen; zakaj ti si moja hvala. Glej, oni mi
pravijo: Kje je beseda Gospodova? Naj pride! In jaz

nisem bil zmamljen, ko sem za teboj, pastirjem, hodil; in
dneva človekovega nisem poželel, ti veš. Kar je izšlo iz
mojih ust, je bilo prav pred tebbj. Ne bodi mi v strah,
moje upanje si v dan nadloge. Naj bodo osramoteni,
kteri me preganjajo, jaz pa naj ne bom osramoten; naj
trepetajo oni, jaz pa naj ne trepetam; pripelji nad nje
dan nadloge, in stri jih dvakrat, Gospdd naš Bog!

Evangeli svetega Janeza 11, 47 — 54.

Tisti čas so veliki duhovni in farizeji zbor
poklicali, in rekli: Kaj hočemo storiti, ker ta
človek veliko čudežev dela ? Ako ga tako pu¬
stimo, bodo vsi vanj verovali, in bodo prišli
Rimljani, in vzeli našo deželo in naš narod.
Eden pa zmed njih, Kajfa po imenu, ki je bil
tisto leto veliki duhoven, jim je rekel: Vi nič
ne veste, in ne pomislite, da je bolje za vas,
da umerje en človek za ljudstvo, in da ves
narod ni pokončan. Tega pa ni sam iz sebe
rekel; temuč, ker je bil tisto leto veliki duhoven,
je prerokoval, da ima Jezus umreti za narod,
in ne samo za narod, temuč tudi, da bi otroke
Božje, kteri so bili razkropljeni, v eno zbral.
Od tistega dne tedaj so se posvetovali, da bi
ga umorili. Jezus tedaj ni več očitno hodil med

101

Judi, ampak je od tod šel v kraj blizo puščave,
v mesto, ki se imenuje Efrem, in je tam pre¬
bival s svojimi učenci.

V soboto po tihi nedelji.

Berilo iz Jeremija preroka 18, 18 — 23.

Tiste dni so rekli hudobni Judje med sebčj: Pridite’

sklepujmo sklepe zoper pravičnega; zato ne bo zginila
postava od duhovnov, ne svet od modrega, ne preroko¬
vanje od preroka. Pridite, in pobimo ga z jezikom, in
nič ne čislajmo njegovega govorjenja ! Gospod! glej na
me, in sliši glas mojih zopernikov. Se li povračuje do¬
bro s hudim, ker so mi jamo izkopali? Spomni se, da sem
stal pred tvojim obličjem, da bi govoril za njih prid, in
odvernil tvoj serd od njih. Zavoljo tega daj njih otroke
v lakoto, in pelji jih pod oster meč; naj bodo njih
žene brez otrok in vdove, in njih možje pobiti, njih
mladenči z mečem v boji presunjeni. Naj se sliši kričanje
iz njih hiš, zakaj pripeljal boš naglo nadnje razbojnika;
ker so jamo izkopali, da bi me vjeli, in skrivej zaderge
nastavili mojim nogam. Ti pa, Gospod! veš vse njih
svete zoper mene v smert; ne zanesi njih hudobii, in
njih greh pred teboj ne bodi zbrisan; naj padejo pred
tvojimi očmi, in ob času svojega serda se znosi nad
njimi, Gospod naš Bog!

Ev angeli svetega Janeza 12, 10 — 36.

Tisti čas so se včliki duhovni posvetovali,
da bi tudi Lazarja umorili; ker je zavoljo
njega veliko Judov šlo, in so verovali v Jezusa.
Drugi dan pa, ko je veliko ljudi, kteri so bili
prišli na praznik, slišalo, da pride Jezus v
Jeruzalem, so palmove veje vzeli; in mu na-

102

proti šli, ter vpili: Hozana, hvaljen bodi, kteri
ide v imenu Gospodovem, kralj Izraelski! In
Jezus je našel osliča, in je nanj sedel, kakor
je pisano: Ne boj se hči Sion! glej, tvoj kralj
pride sedčč na osličinem žebetu. Tega njegovi
učenci poprej niso umeli; ampak, ko je bil
Jezus poveličan, takrat so se spomnili, da je
bilo to pisano od njega, in da so mu to sto¬
rili. Pričevala je tedaj množica, ktera je bila
ž njim, kadar je Lazarja iz groba poklical, in
ga obudil od mertvih. Zavoljo tega mu je tudi
množica naproti prišla, ker je slišala, da je
storil ta čudež. Farizeji so tedaj rekli med
sebbj: Vidite, da nič ne opravimo! Glejte, ves
svčt dere za njim! Bili so pa nekteri neverniki
med tistimi, kteri so gori prišli, da bi molili
ob prazniku. Ti so tedaj pristopili k Filipu,
ki je bil iz Betzajde Galilejske, in ga prosili,
rekoč: Gospod! Jezusa bi radi vidiii. Filip

pride in povč Andreju; Andrej pa in Filip sta
povedala Jezusu. Jezus pa jima je odgovoril,
rekoč: Ura je prišla, da bo Sin človekov po¬
veličan. Resnično, resnično, vam povem, ako
pšenično zerno ne pade v zemljo in ne umerje,
ostane ono samo; ako pa umerje, stori veliko
sadu. Kdor ljubi svoje življenje, ga bo zgubil;
in kdor sovraži svoje življenje na tem svetu, ga
bo prihranil v večno življenje. Ako kdo meni
služi, naj za menbj hodi; in kjer sem jaz, tam¬
kaj bo tudi moj sulžabnik. In ako kdo meni
služi, ga bo moj Oča počastil. Zdaj je moja
duša žalostna. In kaj hočem reči: Oče, reši
me iz te ure! Ali zato sem prišel v to uro.
Oče! poveličaj svoje ime. Glas je tedaj prišel

103

z neba: Poveličal sem ga, in ga bom spet

poveličal. Množica tedaj, ki je stala in slišala,
je rekla, da je zagermelo. Drugi so rekli: An¬
gel je z njim govoril. Jezus je odgovoril in
rekel: Ne zavoljo mene, ampak zavoljo vas je
ta glas. prišel. Zdaj je sodba sveta, zdaj bo
vojvoda tega sveta izveržen. In jaz kadar bom
povišan z zemlje, bom vse k sebi vlekel. (To
pa je rekel, da je naznani!, kakšne smerti bo
umeri.) Množica mu je odgovorila: Mi smo

slišali iz postave, da Kristus vekomaj ostane;
in kako praviš ti: Sin človekov mora povišan
biti ? Kdo je tisti Sin človekov? Jezus jim je
tedaj rekel: Še malo časa je luč pri vas.

Hodite, dokler imate luč, da vas tema ne obide:
in kdor v temi hodi, ne ve, kam gre. Dokler
imate luč, verujte v luč, da bote otroci luči.
To je Jezus govoril, in je šel, in se jim je skril.

Šesto postno ali cvetno nedeljo.

Kadar se oljke blagoslove.

Berilo iz 2. Mojzesovih bukev 15, 27; in 16,  /— 7 _

Tiste dni so prišli Izraelovi otroci v Elim, kjer je
bilo dvanajst studencev vod in sedemdeset palmovih dre¬
ves, in so šotore postavili ob vodah. In so šli iz Elima,
in je prišla vsa množica Izraelovih otrok v puščavo
Sinsko, ktera je med Elimom in Sinajem, petnajsti dan
druzega mesca, ko so bili izšli iz Egiptovske dežele. In
je mermrala vsa množica Izraelovih otrok zoper Mojzesa
in Arona v puščavi, in so jima rekli Izraelovi otroci: O,

da bi bili umerli po Gospodovi roki v Egiptovski deželi,
kadar smo sedeli pri loncih mesa, in se kruha do sitega

104

najedali! Zakaj sta nas pripeljala v to puščavo, da umo¬
rita vso množico z lakoto ? Gospod pa je Mojzesu djal :
Glej, jaz vam bom deževal kruba z nebes; naj gre ljud¬
stvo ven, in naj nabere, kolikor je za vsak dan treba, da
ga poskusim, ali živi po moji postavi ali ne. Šesti dan
pa naj pripravijo, kar bodo shranili, in naj bo dvakrat
toliko, kolikor so nabirali za vsak dan. In Mojzes in
Aron sta rekla vsem Izraelovim otrokom: Zvečer bote

zvedili, da vas je Gospod izpeljal iz Egiptovske dežele,
in zjutraj bote vidili slavo Gospodovo.

Evangeli svetega Matevža 21, 1 — 9.

Tisti čas, kadar se je Jezus približal
Jeruzalemu, in je prišel v Betfage pri oljski
g’ori, je poslal dva učenca, in jima je rekelj:
Pojdita v vas, ktera je pred vama, in berž
bota našla oslico privezano in zebe pri nji;
odvežita in pripeljita mi ji. In oe vama kdo
kaj poreče, recita, da ju Gospod potrebuje,
In berž ji bo spustil. Vse to pa se je zgodilo,
da seje dopolnilo, kar je govorjeno po preroku,
kteri pravi: Povejte hčeri Sionski: Glej,- tvoj
kralj pride k tebi krotek, in sedčč na oslici,
in na žebetu podjarmljene oslice. Učenca pa
sta šla, in sta storila, kakor jima je Jezus
ukazal. In sta pripeljala oslico in zebe, in so
položili svoje oblačila na nji, in so ga gori
posadili. Silno veliko ljudi pa je razgrinjalo
svoje oblačila po potu; drugi (pa so veje se¬
kali z dreves, in stlali na pot. Množice pa,
ktere so spredej in zadej šle, so vpile, rekbč:
Hozana Sinu Davidovemu! Hvaljen bodi, kteri
ide v imenu Gospddovem.

105

Pri sv. maši.

Berilo iz lista s. Pavla aposteljna do Filipljanov
2, 5—11.

Bratje! ravno to mislite med seboj, kar Kristus Jezus,
kteri, dasiravno je bil v Božji podobi, ni v rop štel,
Bogu enak biti; temuč je sam sebe v nič storil, ko je
podobo hlapca na se vzel, človekom se upodobil, in po
vnanjem najden bil kakor človek. Ponižal je sam sebe,
ko je bil pokoren do smerti, smerti pa na križu. Zato ga
je tudi Bog povišal, in mu dal ime, ktero je čez vse
imena, da se v imenu Jezusovem (tukej se poklekne)
vsako koleno pripogne teh, ki so v nebesih, na zemlji in
pod zemljo, in da vsak jezik spričuje, da je Gospod
Jezus Kristus v časti Boga Očeta.

Terpljenje

Gospoda našega Jezusa Kristusa po spisu svetega
Matevža v 26. in 27. postavi.

Tisti čas je rekel Jezus svojim učencem:
Veste, da bo čez dva dni velika noč, in Sin
človekov bo izdan, da bo križan. Takrat so
se zbrali veliki duhovni in starašini ljudstva
v dvor višega duhovna, kteri je bil imenovan
Kajfež; in so se posvetovali, da bi Jezusa z
zvijačo vjeli in umorili. Rekli so pa: Nikar
v praznik, da kje hrup med ljudstvom ne
vstane. Ko je bil pa Jezus v Betanii, v hiši
Simona gobovega, je k njemu pristopila žena,
ki je imela alabastrovo pušico dragega ma¬
zila, in ga je izlila na njegovo glavo, ko je

106

pri mizi bil. Ko so pa učenci to vidili, so bili
nevoljni, reloč: Čemu ta potrata? Zakaj to
bi se bilo dalo drago prodati in dati ubogim.
Jezus pa, ko je vedi!, jim je rekel: Kaj nad¬
lego delate tej ženi ? Zakaj dobro delo je sto¬
rila nad mendj. Uboge namreč ima'te zmiraj
pri sebi, mene pa nimate zmiraj. Zakaj ker
je ona to mazilo izlila na moj život, je to sto¬
rila za mo j pogreb. Resnično vam povem, kjer
koli se bo oznanoval ta evangeli po vsem
svetu, se bo tudi pravilo, kar je ta storila, v
njen spomin. Tedaj je šel eden zmed dva¬
najsterih, kteri je bil imenovan Juda Iškarjot,
k včlikim duhovnom, in jim je rekel: Ka j mi
hočete dati, in jaz vam ga bom izdal? Oni
pa so mu privolili trideset srebernikov. In
odsehmal je iskal priložnosti, da bi ga izdal.
Pervi dan opresnih kruhov pa so pristopili
učenci k Jezusu, in so mu rekli: Kje hočeš,
da ti pripravimo jesti velikonočno jagnje ?
Jezus pa je rekel: Pojdite v mesto k onemu,
in recite mu: Učenik pravi: Moj čas ie blizo,
pri tebi hočem imeti veliko noč s svojimi
učenci. In učenci so storili, kar jim je Jezus
ukazal, in so pripravili velikonočno jagnje.
Kadar se ie bil pa večer storil, je s svojimi
dvanajstimi učenci k mizi šel. In kadar so jedli,
je rekel: Resnično vam povem, da eden zmed
vas me bo izdal. In silno žalostni so začeli
sleherni govoriti: Gospdd! ali sem jaz? On
pa je odgovoril in rekel: Kteri pomaka z me¬
noj roko v skledo, ta me bo izdal. Sin člo¬
vekov sicer gre, kakor je pisano od njega;
toda gorjč tistemu človeku, po kterem bo Sin

107

Človekov izdan! Bolje bi mu bilo, da bi ne
bil rojen tisti človek. Judež pa, kteri ga je izdal,
je odgovoril, rek6Č: Učenik, ali sem jaz? Mu
reče: Ti si rekel. Kadar so pa večeijali, je
vzel Jezus kruh, in ga je posvetil in razlomil,
ter dal svojim učencem, in je rekel: Vzemite
in jejte; to je moje telo! In je vzel kelih, je
zahvalil in jim dal, rekčč: Pijte iz njega vsi!
Zakaj to je moja kri nove zaveze, ktera bo za
njih veliko prelita v odpuščenje grehov. Povem
vam pa, da posehmal ne bom pil tega sadri
vinske terte do tistega dne, ko ga bom novega
z vami pil v kraljestvu svojega Očeta. In kadar
so bili zahvalno pesem izpeli, so šli na oljsko
goro. Tedaj jim reče Jezus: Vi vsi se bote po-
hujšali nad mendj to noč; zakdj pisano je: Udaril
bom pastirja, in razkropile se bodo ovce čede.
Kadar bom pa vstal, pojdem pred vami v Ga¬
lilejo. Peter pa mu je odgovoril in rekel: Ko bi
se ravno vsi pohujšali nad teboj, jaz se ne bom
nikdar pohujšal. Jezus mu reče: Resnično ti
povem, da to noč, preden petelin zapoje, me boš
trikrat zatajil. Peter mu reče: Ako ravno bi mi
bilo s teboj umreti, ne bom te zatajil. Tako so
tudi svi učenci rekli. Tedaj je prišel Jezus ž
njimi na pristavo, ki se ji pravi Getzemani, in
je rekel svojim učencem: Sedite tukaj, da grem
tje, in molim. In je vzel sebdj Petra in Oebede-
ieva sina, in je začel žalosten in otožen prihajati.
Tedaj jim je rekel: Moja duša je žalostna do
smerti; ostanite tukaj in Čujte z menčj. In je
malo dalje šel, in padel na svoj obraz, in je
molil, rekoč: Moj Oče! ako je mogoče, naj gre
od mene ta kelih; pa vendar ne kakor jaz ho-

108

čem, ampak kakor ti. In pride k svojim učen¬
cem, in jih najde spati, in reče Petru: Tako
niste mogli eno uro z menoj čuti! čujte in
molite, da ne pridete v skušnjavo. Duh je sicer
voljan, mesd pa slabo. Spet je drugič šel, in
molil, rekoč: Oče moj! ako ne more ta kelih
mimo iti, kakor da ga pijem, naj se' zgodi tvoja
volja. In je spet prišel, in jih je našel spati; njih
oči namreč so bile dremotne. In jih je popustil
in spet šel, in tretjič molil, in ravno tiste besede
govoril. Tedaj pride k svojim učencem, in jim
reče: Spite zdaj in počivajte. Glejte! približala
se je ura, in Sin človčkov bo izdan grešnikom
v roke. Vstanite, pojdimo! glejte! približal se je,
kteri me bo izdal. In še ie govoril, in glej!
Judež, eden dvanajsterih, je prišel, in ž njim
velika množica z meči in s kolmi, ki so jo poslali
veliki duhovni in starašini ljudstva. Njegov iz-
dajavec pa jim je dal znamenje, rekoč: Kterega
koli bom kušnil, tisti je, njega primite. In berž
je k Jezusu stopil, in je rekel: Zdrav bodi, Uče¬
nik! in ga je kušnil. In Jezus mu je rekel:
Prijatel! čemu si prišel? Tedaj so pristopili, in
so roke na Jezusa vergli, in ga prijeli. In glej!
eden zmed teh, kteri so bili z Jezusom, je steg¬
nil roko in izderi svoj meč, in je mahnil po
hlapcu velikega duhovna, in mu je uho odse¬
kal. Teddj mu reče Jezus: Vtakni svoj meč v
njegovo mesto, zakaj vsi, kteri za meč prije¬
majo, bodo z mečem končani. Ali meniš, da ne
morem prositi svojega Očeta, in mi bo poslal
več ko dvanajst legijonov angelov ? Kako se
bodo tedaj dopolnile pisma, ker se mora tako
zgoditi ? Tisto uro je Jezus množicam rekel:

Kakor nad razbojnika ste me šli lovit z meči
in s kol mi; vsak dan sem sedel pri vas, in
učil v tempeljnu, pa me niste prijeli. Pa to vse
se je zgodilo, da se dopolnijo pisma prerokov.
Takrat so ga vsi učenci zapustili in so zbe¬
žali. Kteri so pa Jezusa vjeli, so ga peljali
k Kajfežu, velikemu duhovnu, kjer so se bili pis-
marji in starašini sošli. Peter pa je od deleč za
njim šel do dvora velikega duhovna. In je šel
ven, in je sedel s služabniki, da bi vidil konec.
Veliki duhovni pa in ves zbor so iskali krivega
pričevanja zoper Jezusa, da bi ga umorili; in
ga niso našli, dasiravno je bilo veliko krivih
prič pristopilo. Zadnjič pa ste prišle dve krive
priči, in ste rekle: Ta je govoril: Jaz morem
podreti tempelj Božji, in v treh dneh ga spet
sozidati. In veliki duhoven je vstal, in mu rekel:
Ali nič ne odgovoriš na to, kar ti zoper tebe
pričujejo? Jezus pa je molčal. In veliki duhoven
mu je rekel: Zarotim te pri živem Bogu, da nam
povčš, ali si ti Kristus, Sin Božji! Jezus mu
reče : Ti si rekel. Pa povem vam: Posehmal
bote vidili Sina človekovega sedeti na desnici
moči Božje, in priti v oblakih neba. Tedaj je
viši duhoven raztergal svoje oblačila, rekoč:
(BogJ) je preklinjal; kaj potrebujemo še prič?
Glejte! zdaj ste slišali preklinjanja. Kaj se vam
zdi? Oni pa so odgovorili in rekli: Smerti je
vreden. Tedaj so mu pljevali v obraz, in mu
jih za uho dajali; drugi pa so ga s pestmi v
obraz bili, rekoč: Prerokuj nam, Kriste! kdo
te je udari! ? Peter pa je zunaj sedel na dvo¬
rišči , in pristopila je neka dekla k njemu,
rekoč: Tudi ti si bil z Jezusom Galilejcem. On

110

pa je tajil vpričo vseh, rekoč: Ne vem, kaj
praviš. Ko je pa skoz vrata šel, ga je vidila
druga dekla, in je rekla tistim, kteri so bili
tam: Tudi ta je bil z Jezusom Nazareškim. In
je spet tajil s prisego: Ne poznam tega člo¬
veka. Čez malo pa so pristopili ondi stoječi,
in so rekli Petru : Resnično, tudi ti si zmed
tistih; zakaj tvoj jezik te razodeva. Tedaj je
začel rotiti se in prisegati, da ne [Mizna tega
človeka. In zdajci je petelin zapel. In Peter se
je spomnil besede Jezusove, ki jo je rekel:
Preden bo pet-lin zapel, me boš trikrat za¬
tajil. In je ven šel, in je britko jokal. Kadar
se je pa jutro storilo, so sklenili vsi veliki du¬
hovni in starašini ljudstva zoper Jezusa, da bi
ga v smert izdali. In so zvezanega peljali in
izdali Ponciju Pilata, poglavarju dežele. Tedaj,
ko je Judež, kteri ga je izdal, vidil, da je obso¬
jen ; se je skesal, in je nazaj prinesel trideset
svebernikov velikim duhovnom in starašinom,
rekoč: Grešil sem, ker sem izdal nedolžno
kri. Oni pa so rekli: Kaj je nam mar, ti glej.
In je vergel od sebe srebernike v tempeljnu, in
se je vernil, in je šel in se z vervjo obesil. Ve¬
liki duhovni pa so vzeli srebernike, in so rekli:
Ne spodobi se jih devati v tempeljnovo skrinjico;
zakaj to je cena kervi. Sklenili so pa, in kupili
zanje lončarjevo njivo za pokopališče tujcev. Zato
je imenovana tista njiva Hakeldama, to je, njiva
kervi, do današnjega dne ! Tedaj se je dopol¬
nilo, kar je bilo govorjeno po Jeremii preroku,
ki pravi: In so vzeli trideset srebernikov, ceno
cenjenega, kterega so skupčevali od Izraelovih
otrok, in so jih dali za njivo lončarjevo, kakor

lil

mi je ukazal Gospod. Jezus pa je stal pred
poglavarjem, in poglavar ga je vprašal, re¬
koč : Ali si ti kralj judovski? Jezus mu je
rekel: Ti praviš. In kadar je bil tožen od ve¬
likih duhovnov in starašinov, ni nič odgovo¬
ril, Tedaj mu reče Pilat: Ali ne slišiš, koliko
zoper te pričujejo? In mu ni odgovoril na no-
beio besedo, tak 6 da se je poglavar silno ču¬
dil. Ob prazniku pa je poglavar navado imel
ljudstvu izpustiti enega jetnika, kterega so
hot(i. Imel pa je takrat slovečega jetnika, kteri
je bil imenovan Baraba. Ko so se tadaj zbrali,
je Pilat rekel: Kterega hočete, da vam izpu¬
stim, Baraba ali Jezusa, kteri je imenovan Kri¬
stus? Zakaj vedi! je, da so ga bili iz nevošlji-
vosti izdali. Kadar je pa sedel na sodnjem
stolu, je poslala k njemu njegova žena, rekoč:
Nič si ne dajaj opraviti s tem pravičnim; za¬
kaj veliko sem terpela danes v sanjah zavoljo
njega. AH veliki duhovni in starašini so pre-
govaijali ljudi, da bi prosili za Baraba, Jezusa
pa pogubili. Pogiavar pa je odgovoril in jim
rekel: Kterega teh dveh hočete, da vam iz¬
pustim ? Oni pa. so rekli: Baraba. Pilat jim
reče: Kaj tedaj naj storim z Jezusom, kteri
je imenovam Kristus? Vsi reko: Križan naj
bo. Poglavar jim reče: Kaj pa je hudega sto¬
ril? Ali oni so še bolj vpili , rekoč: Križan
naj bo. Ko je pa Pilat vidil, da nič ne opravi,
temuč da veči hrup vstaja, je vzel vode, in
si je loke umil vpričo ljudstva , rekde: Jaz
sem nedolžen nad kervjo tega pravičnega, vi
glejte! In vse ljudstvo je odgovorilo in reklo:
Njegova kri pridi na nas in na naše otroke!

112

Tedaj jim je izpustil Baraba : Jezusa pa jim
je bičanega izdal, da bi bil križan. Tedaj sa
poglarvarjevi vojščaki Jezusa seboj vzeli na
sodišče, in so k njemu spravili vso trumo. In
so ga slekli, in so mu škerlatast plašč oger-
nili. In so spletli krono iz ternja, in so nu
jo na glavo djali, in terst v njegovo desnico,
in so pred njega poklekovali, in ga zasramo¬
vali, rekoč: Zdrav bodi, kralj judovski! In so
vanj pljevali, in terst jemali in tolkli po glavi.
In po tem, ko so ga zasramovali, so mu shkli
plašč, in ga oblekli v njegove oblačila, in ga
peljali, da bi ga križali. Grede pa so dobili
človeka iz Cirene, Simona po imenu; tega so
primorali, da je nesel njegov križ. In so prišli
na mesto, ki se imenuje Golgota, to je mesto
mertvaških glav. In so mu dali piti vina z
želčem zmešanega. In ko je bil pokusil, ni
hotel piti. Po tem pa, ko so ga bili križali,
so razdelili njegove oblačila, in so vadljali
zanje, da se je dopolnilo, kar je rečeno po
preroku, ki pravi: Razdelili so si moje obla¬
čila , in za mojo suknjo so vadljali. In so
sedeli in ga varovali. In so deli verh njegove
glave njegovo obsodbo pisano: Ta je Jezus
kralj judovski. Takrat sta bila križana ž njim
vred dva razbojnika, eden na desnici, eden pa
na levici. Ti pa, ki so mimo Budili, so ga pre¬
klinjali, in s svojimi glavami zmajevali, in so
rekli: Aha, kako tempelj Božji podiraš, jn v treh
dneh spet sozidaš; pomagaj sam sebi! če si Sin
Božji, stopi s križa. Ravno tako so ga zasramova¬
li tudi včliki duhovni s pismarji in starašini vred
in so rekli: Drugim je pomagal, sam sebi ne more

113

pomagati! Ako je Izraelski kralj, naj stopi
zdaj s križa, in verujemo vanj. V Boga je
zaupal; naj ga zdaj reši, če ga rad im d! Sej
je rekel: Sin Božji sem. Ravno to sta mu oči¬
tala tudi razbojnika, ktera sta bila ž njim vred
križana. Od šeste ure pa se je tema storila
po vsi zemlji do devete ure. In okoli devete
ure je Jezus na ves glas vpil, rekoč: Eli! Eli!
lama sabaktani! To je: Moj Bog, moj Bog!
zakaj si me zapustil? Eni pa tam stoječih,
to slišati, so rekli: Elija kliče ta. In berž je
stekel eden zmed njih, vzel gobo, jo z jesihom
napojil, in nateknil na terst in mu je dal piti.
Drugi pa so rekli: Pusti, poglejmo, ali pride
Elija ga rešit! Jezus pa je spet zavpil na ves
glas, in je izdihnil dušo. In glej! zagrinjalo
v tempeljnu se je pretergalo na dvoje od verha
do tal: in zemlja se je potresla in skale so
pokale, in grobi so se odpirali, in veliko teles
svetnikov, kteri so spali, se je obudilo. In so
šli iz grobov po njegovem vstajenji, in so prišli
v sveto mesto, in so se mnogim prikazali. Stot¬
nik pa, in kteri so bili ž njim in Jezusa varo¬
vali, ko so vidili potres, in kar se je godilo, so
se silno bali, in so rekli: Resnično, ta je bil
Sin Božji! Bilo je pa tam od deleč veliko
žen, ktere so bile za Jezusom prišle od Gali¬
leje, in so mu stregle; med kterimi je bila
Marija Magdalena, in Marija mati Jakopova in
Jožefova, in mati Cebedejevih sinov. Kadar se
je pa večer storil, je prišel neki bogat človek
iz Arimateje, po imenu Jožef, kteri je bil tudi
sam učenec Jezusov. Ta je šel k Pilatu, in je
prosil te!6 Jezusovo. Tedaj je Pilat ukazal

Slov. Eva n gel.

telo dati. In Jožef je vzel telo, in ga je zavil
v čisto tančico; in ga je položil v svoj novi
grob, kterega je bil izsekal v skalo; in je
zavalil velik kamen k durim groba, in je šel.
Bila je pa ondi Marija Magdalena, in una
Marija; in ste sedele grobu nasproti. Drugi
dan pa, kteri je po pripravljanji *), so se zbrali
včliki duhovni in farizeji k PiMtu, rekoč:
Gospod! spomnili smo se, da je ta zapeljivec,
ko je bil še živ, rekel: čez tri dni bom vstal.
Ukaži tedaj grob obvarovati do tretjega dne,
da kje ne pridejo njegovi učenci, in ga ne
ukradejo, in ne reko ljudstvu: Od mertvih je
vstal; in poslednja zmota bo hujši od perve.
Pilat pa jim je rekel: Imate stražo; pojdite,
obvarujte, kakor veste. Oni pa so šli, in so
grob obdali z varhi in kamen zapečatili.

Veliki pondeljek.

.Berilo iz Izaija preroka 50, 5 — 10.

Tiste dni je rekel Izaija: Gospod Bog mi je od-
perl uho; jaz pa se nisem ustavil, nisem odstopil. Svoje
tel6 sem ji izdal, kteri so me bili, in svoje lica tistim,
kteri so me tezali. Svojega obličja ni Bern odvernil od
njih, ki so me zasramovali in zapljevali. Gospod Bog je
moj pomočnik, zato ne bom osramoten; zatč sem na¬
stavil svoje obličje, ko naj terji skalo, in vem, da ne
bom osramoten. Blizo je, kteri me opravičuje; kdo mi

*) dan po včlikem petku — paraskeve — t. j. na veliko
soboto.

115

bo opogovarjal ? Stopimo skupaj; kdo je moj zopernik ?
Naj stopi k meni! Glejte, Gospod Bog je moj pomočnik?
kdo me bo obsodil ? Glejte, vsi se bodo kot oblačilo
postarali, molj jih bo jedel. Kdo zmed vas se boji
Gospoda , in posluša glas njegovega hlapca? Kdor v temi
hodi in nima svetlobe, naj upa v Gospodovo ime, in naj
se zanese na Gospoda svojega Boga.

Evangeli svet,ega Janeza 12, 1 — 9.

Šest dni pred veliko nočjo je Jezus prišel
v Betanijo, kjer je bil Lazar umeri, kterega
je Jezus od mertvih obudil. Napravili so mu
večerjo tam, in Marta je stregla; Lazar pa
je bil eden zmed njih, ki so bili pri mizi.
Marija je tedaj vzela libro dragega mazila
prave narde, in je mazala Jezusove nogč, in
brisala njegove noge s svojimi lasmi; in hiša
je bila napolnjena z duhom mazila. Eden
'njegovih učencev tedaj, Juda Iškarjot, tisti,
Ivteri ga je imel izdati, je rekel: Zakaj se to
mazilo ni prodalo za tri sto denarjev , in dalo
ubogim'? To je pa rekel, ne da bi mu bilo
skerb za uboge, temuč, ker je bil tat, in je
mošnjo imel, in nosil, kar je bilo vanjo ver-
ženo. Jezus je tedaj reke!: Pustite jo, da to
za dan mojega pogreba stori. Zakaj uboge
imate vselej med seboj, mene pa nimate
vselej. Velika množica Judov je tedaj zvedila,
da je tam, in so prišli, ne le zavoljo Jezusa,
temuč da bi tudi Lazarja vidili, kterega je od
mertvih obudil.

8 *

116

Veliki torek.

Berilo iz Jeremija preroka 11, 18 — 20.

Tiste dni je rekel Jeremija: Gospod, razodel si mi,
in sem spoznal; pokazal si mi njih naklepe. In jaz sem
bil kakor krotko jagnje , ktero peljejo k zakladu, in
nisem vedil, da so zoper mene sklenili , rekoč: Pridite,
končajmo drevo z njegovim sadom, in izderimo ga iz
dežele živih, da njegovo ime več ne bo pomnjeno. Ti
pa Gospčd, vsegamogočni , sodiš pravično in skušaš
obisti in serca, vidil bom tvoje maščevanje nad njimi:
zakaj tebi sem zročil svojo reč, Gospod moj Bog.

Terpljenje

Gospoda našega Jezusa Kristusa po spisu s. Marka
v 14. in 15. poglavji.

Tisti čas je bila čez clva dni velika noč
in god opresnikov; in včliki duhovni in pis-
marji so iskali, kako bi ga z zvijačo vjeli in
umorili. Rekli so pa : Nik tir v praznik, da kje
hrup ne vstane med ljudstvom. In ko je bil
v Betanii v hiši Simona gobovega, in je pri
mizi sedel, je prišla žena, ktera je imela ala-
bastrovo pušico dragega mazila iz nardovega
klasa; in je pušico razbila, in mu ga na glavo
izlila. Bilo jih je pa, kteri so bili sami pri
sebi nevoljni, in so rekli: Čemu se je ta po¬
trata z mazilom storila ? Zakaj to mazilo bi
se bilo dalo prodati za več, kakor za tri sto
denarjev, in dati ubogim. In so se togotili
nad njo. Jezus pa je rekel: Pustite jo, kaj ji
nadlego delate ? Dobro delo je storila nad

117

menbj. Zakaj uboge imate zmiraj med sebbj,
in kadar hočete, jim lahko dobro storite;
mene pa nimate vselej. Ta je storila, kar je
mogla; naprej je prišla mazat moje tel6 za
pogreb. Resnično vam povem: Kjer koli se
bo oznanoval ta evangeli po vsem svetu, se
bo tudi, kar je ta storila, pravilo v njen spo¬
min. In Juda Iškarjot, dvanajsterih eden, je šel
k včlikim duhovnom, da bi jim ga izda). Oni
pa, ko so slišali, so se obveselili, in so mu
obljubili denarjev dati. In je iskal, kako bi ga
priložno izdal. In pervi dan opresnih kruhov,
ko so velikonočno jagnje klali, mu reko
učenci: Kam hočeš, da gremo in ti pripra¬
vimo , da boš jedel velikonočno jagnje ? In
pošlje dva svojih učencev in jima reče: Pojdita
v mesto in vaji bo srečal človek, kteri ponese
verč vode; idita za njim, in kjer noter pojde,
recita hišnemu gospodarju , da Učenik pravi:
Kje je moja gostilnica, kjer bom velikonočno
jagnje s svojimi učenci jedel? In on vama bo
pokazal veliko obednico pogernjeno; ondi nam
pripravita. In njegova učenca gresta, in pri¬
deta v mesto, in najdeta, kakor jima je bil
povedal; in sta pripravila velikonočno jagnje.
Ko se je bil pa večer storil, je prišel z dva¬
najsterimi. In kadar so pri mizi bili in jedli,
je Jezus rekel: Resnično vam povem, da eden
zmed vas me bo izdal , kteri je z menoj. Oni
pa so začeli žalostni prihajati. in mu eden
za drugim govoriti: Ali jaz ? On pa jim je
rekel: Eden zmed dvanajsterih, kteri pomaka
z menoj roko v skledo. Sin človekov gre
sicer, kakor je pisano od njega; ali gorjč

118

tistemu človeku, po kterem bo Sin člove¬
kov izdam Bolje bi mu bilo, da bi ne bil
rojen tisti človek. In kadar so jedli, je vzel
Jezus kruh, in ga je posvetil, in razlomil,
ter jim dal, in jim je rekel : Vzemite , to je
moje telo. In je vzel kelih, in je zahvalil, in
jim dal, in so pili iz njega vsi. In jim je
rekel: To je moja kri nove zaveze, ktera
bo za njih veliko prelita. Resnično vam
povem , da ne bom nič več pil od tega sadu
terte do tistega dne, ko ga bom pil novega
v Božjem kraljestvu. In ko so bili zahvalno
pesem izpeli, so šli na oljsko goro. In Jezus
jim je rekel: Vsi se bote pohujšali nad

menoj to noč: zakaj pisano je: Udaril bom
pastirja in razkropile se bodo ovce. Kadar
pa vstanem, pojdem pred vami v Galilejo.
Peter pa mu reče: Da bi se ravno vsi
pohujšali nad teboj, jaz vendar ne. In Jezus
mu reče : Resnično ti povem, da nocoj to
noč, preden bo petelin dvakrat zapel , me
boš trikrat zatajil. On pa je še več govoril:
Ako bi mi bilo tudi umreti s teboj, ne bom
te zatajil. Ravno tak6 so pa tudi vsi rekli.
In pridejo na pristavo, kteri je ime Getze-
mane; in reče svojim učencem: Sedite tukaj
da odmolim. In vzame seboj Petra, in Ja¬
kopa , in Janeza; in začne prestrašen in
otožen biti, in jim reče: Moja duša je ža¬
lostna do smerti; ostanite tukaj in čujte. In
ko je malo naprej šel, je na zemljo padel
in molil, da bi, ako bi bilo mogoče, prešla
od njega ta ura. In je rekel: Aba,  Oče!
tebi je vse mogoče, vzemi ta kelih od mene;

119

ali vendar ne, kar jaz hočem, ampak kar ti.
In je prišel, in jih najde spati; in je rekel
Petru: Simon, spiš ? Nisi li mogel eno uro
čuti? Čujte in molite, da ne padete v skušnjavo.
Duh je sicer voljan, ali meso je slabo. In je
spet šel, in molil, in ravno tiste besede go¬
voril. In ko se je verni!, jih je spet našel
spati, (njih oči namreč so bile trudne), in
niso vedili, kaj bi mu odgovorili. In pride
tretjič in jim reče: Spite zdaj in počivajte!
Dosti je : ura je prišla; glejte ! Sin človekov
bo izdan v rokč grešnikom. Vstanite, poj¬
dimo! Glejte! kteri me bo izdal, je blizo.
In ko je še govoril, pride Judež Iškarjot,
dvanajsterih eden, in ž njim velika množica
z meči in s kolmi od velikih duhovnov in
pismarjev in starašinov. Dal jim je bil pa
njegov izdajavec znamenje, rekoč : Kterega bom
kušnil, tisti je; njega primite, in peljite ga
varno. In ko je bil prišel, je zdajci k njemu
stopil in rekel: Zdrav bodi, Učenik! in ga je
kušnil. Oni pa so roke stegnili nadnj in so
ga prijeli. Eden pa zraven stoječih je izderi
meč, in je mahni! hlapca velikega duhovna,
in mu uho odsekal. In Jezus je spregovoril
in jim rekel: Kakor nad razbojnika ste me
šli z meči in kolmi lovit! Vsak dan sem bil
pri vas in sem učil v tempeljnu, in me niste
prijeli; pa da se dopolnijo pisma. Tedaj so
ga njegovi učenci zapustili, in so vsi zbežali.
Neki mladenič pa je hodil za njim s platnom
ogernjen na nagem; in so ga prijeli. On pa je
popustil platno, in jim je nag ušei. In so peljali
Jezusa k velikemu duhovnu; in so se sošli vsi

120

duhovni in starašini. Peter pa je od deleč sa
njim šel noter v dvor velikega duhovna; in
je sedel s hlapci pri ognji, in se je grel.
Veliki duhovni pk, in ves zbor so iskali priče¬
vanja zoper Jezusa, da bi ga v smert izdali,
pa ga niso našli. Zakaj veliko jih je krivo
pričevalo zoper njega, pa pričevanja se niso
vjemale. In nekteri so vstali, in krivo pričevali
zoper njega, rekoč: Mi smo ga slišali reči:
Jaz bom razdjal ta z rokami storjeni tempelj,
in v treh dneh sozidal drugega ne z rokami
storjenega. In tudi njih pričevanje ni obstalo.
In veliki duhoven je stopil v sredo, in vpraša
Jezusa, rekoč: Ne odgovoriš nič na to, kar ti
zoper tebe pričajo ? On pa je molčal, in ni
nič odgovoril. Veliki duhoven ga je spet vpra¬
šal , in mu je rekel: Ali si ti Kristus, Sin
hvaljenega Boga! Jezus pa mu je rekel: Jaz
sem. In vidili bote Sinu človekovega sedeti na
desnici Božje moči, in priti z oblaki neba.
Veliki duhoven pa je raztergal svoje oblačila,
in je rekel: Kaj potrebujemo še prič? Slišali
ste bogokletstvo; kaj se vam zdi ? Oni pa so
ga vsi obsodili, da je smerti vreden. In nekteri
so ga jeli zapije vati, in mu obraz zakrivati, in
ga za uho biti, in mu reči: Prerokuj ! In hlapci
so ga s pestmi bili. In ko je bil Peter zdolej
na dvorišču, pride ena zmed dekel velikega
duhovna, in ko je vidila Petra, ki se je grel,
ga je pogledala in je rekla: Ti si bil tudi z
Jezusom Nazareškim! On pa je tajil, rekoč:
Ne vem in ne uračm, kaj praviš! in je ven
šel pred dvorišče , in petelin je zapel. In ko
ga je spet dekla vidila, je rekla okoli stoje-

121

čim: Ta je eden zmed njih. On pa je spet
tajil. In čez malo so zraven stoječi spet Petru
rekli: Res si zmed njih: sej si tudi Galileject
On pa je jel rotiti se in prisegati: Ne poznam
tega človeka, od kterega pravite. In zdajci je
petelin drugič zapel. In Peter se je spomnil
besede, ktero mu je bil Jezus rekel: Preden
bo petelin dvakrat zapel, me boš trikrat za¬
tajil. In je začel jokati. In precej zjutraj so
veliki duhovni s starašini in s pismarji in z
vsem zborom svet imeli, in so Jezusa zvezali,
in peljali, in izdali Pilatu. In Pilat ga je vpra¬
šal : Ali si ti kralj judovski ? On pa je odgo¬
voril in mu rekel: Ti praviš. In včliki duhovni
so ga veliko tožili. Pilat pa ga je spet vpra¬
šal, rekoč: Nič ne odgovoriš? Poglej, kolikih
reči te tožijo! Jezus pa ni nič več odgovoril,
tako da se je Pilat čudil. Ob prazniku pa je
navado imel jim spustiti enega zmed jetnikov,
kterega koli so prosili. Bil je pa imenovan
Baraba, z puntarji vklenjen, kteri je bil v
puntu človeka ubil. In ko je ljudstvo gori
prišlo, je začelo prositi za to, kar jim je vselej
storil. Pilat pa jim je odgovoril, rekoč: Hočete
li, da vam izpustim kralja judovskega? Zakaj
vedil je, da so ga včliki duhovni iz nevošlji-
vosti izdali. Včliki duhovni pa so nadražili
ljudstvo, da naj jim raji Baraba izpusti. Pilat
pa je spet odgovoril, in jim rekel: Kaj tedaj
hočete, da storim < kraljem judovskim ? Oni
so pa spet vpili: Križaj ga! Pilat pa jim je
rekel: Kaj pa je hudega storil! Oni pa so še
bolj vpili: Križaj ga. Pilat pa, ker je hotel
ljudstvu voljo spolniti, jim je Baraba izpustil,

122

in izdal Jezusa bičanega, da bi bil križan.
Vojščaki pa so ga peljali na dvorišče sodnje
hiše, in skličejo vso trumo. In ga oblečejo v
škerlat, in spletejo ternjevo krono, in mu jo
denejo na glavo. In so ga začeli pozdravljati:
Pozdravljen bodi, kralj judovski! In so ga po
glavi s terstom bili, in ga zapljevali, in so na
kolena padali, ter ga molili. In po tem, ko so
ga zasramovali, so mu slekli škerlat, in ga
oblekli z njegovimi oblačili, in so ga veu
peljali, da bi ga križali. In so primorali ne¬
kega mimo gredočega, Simona Oirenčana, ki
je prišel s pristave, očeta Aleksandrovega in
Butovega, da je nesel njegov križ. In ga pri¬
peljejo na mesto Golgota, kar je prestavljeno:
mesto mertvaških glav. In so mu dali piti z
miro zmešanega vina; pa ga ni vzel. In kteri
so ga križali, so razdelili njegove oblačila in
za-nje vadljali, kdo bo kaj dobil. Bila je pa
tretja ura , in so ga križali. In napis njego¬
vega obsojenja je bil napisan: Kralj judovski.
In ž njim križajo dva razbojnika, enega na
njegovi desnici , enega pa na levici. In je bilo
dopolnjeno pismo, ktero pravi: In med kri¬
vične je bil štet. In mimo gredoči so ga pre¬
klinjali , in so s svojimi glavami majali in
rekli: De te! kako tempelj Božji podiraš, in
v treh dneh spet sozidaš! Pomagaj sam sebi,
in stopi s križa! Ravno tako so se mu tudi
veliki duhovni posmehovali, in so s pismarji
eden drugemu rekli: Drugim je pomagal, sam
sebi ne more pomagati. Kristus, kralj izraelski,
naj zdaj stopi s križa, da vidimo in verujemo.
In ktera sta bila ž njim križana , sta ga za-

123

sramovala. Kadar je pa bila šesta ura, se je
tema storila po vsi zemlji do devete ure. In
ob deveti uri je Jezus z velikim glasom za¬
vpil, rekdč: Eloj, Eloj ! lama sabaktani ? kar
je prestavljeno: Moj Bog, moj Bog! zakaj si
me zapustil ? In nekteri tam stoječih, to sli¬
šati, so rekli: Glejte! Elija kliče. Eden pa je
stekel in napojil gobo z jesihom, in jo je na
terst nataknil, in mu je dal piti, rekoč: Pu¬
stite, glejmo, ali ga pride Elija snet. Jezus pa
je velik glas zagnal, in je dušo izdihnil. In
zagrinjalo v tempeljnu se je pretergalo na
dvoje od verha do tal. Stotnik pa, ki je na¬
sproti stal, ko je vidil, da je tako vpijoč
umeri, je rekel: Res, ta človek je bil Sin
Božji! Bile so pa tudi žene tam, ktere so od
deleč gledale, med kterimi je bila Marija Mag¬
dalena, in Marija Jakopa manjšega in Jožefova
mati, in Sal6ma; ktere so tudi, ko je bil v
Galileji, za njim hodile, in mu stregle, in veliko
drugih, ktere so bile ž njim vred v Jeruzalem
prišle. In ko se je večer storil, (ker je bil
dan pripravljanja, kteri je pred soboto), je
prišel Jožef iz Arimateje, imeniten svetovavec,
kteri je tudi sam čakal Božjega kraljestva, in
je serčno šel k Pilatu, in je za Jezusovo telo
prosil. Pildt pa se je čudil, da bi bil že umeri;
in je poklical stotnika , in ga je vprašal, ali
je že umeri. In ko je zvedi! od stotnika , je
dal Jožefu teld. Jožef pa je kupil tančice, in
ga je snel, in zavil v tančico, in položil v
grob, kteri je bil sekan iz skale, in je pri¬
valil kamen grobu pred duri.

124

Veliko sredo.

Berilo iz Izaija preroka 62, 11; in 63, 1 — 7.

To govori Gospod Bog : Povejte hčeri Sion : Glej,
Odrešenik tvoj pride; glej, njegovo plačilo je ž njim!
Kdo je ta, kteri pride iz Edoma, z rudeče omočenimi
oblačili iz Bozre ? Tisti lepi v svoji suknji, ki hodi s
svojo veliko močjo? Jaz sem, ki govorim pravico, in sem
branitelj, da rešim. Zakaj je tedaj rudeča tvoja suknja,
in tvoje oblačila kakor tistih, ki tlačijo v tlačilnici ?
Sam sem tlačil v tlačilnici, in nobeden zmed narodov ni
bil z menoj. Tlačil sem jih v svojem serdu , in jih stlačil
v svoji jezi; zato se je razkropila njih kri na mojo su¬
knjo , in vse svoje oblačila sem ogerdil. Zakaj dan ma¬
ščevanja je v mojem sercu, prišlo je leto, da odrešim
svoje. Sem se oziral, pa ga ni bilo pomočnika; sem
iskal, pa ga ni bilo, kteri bi pomagal. Sama moja roka
me je rešila, in moj serd sam mi je pomagal. In poteptal
sem ljudstva v svojem serdu, in jih napajal s svojo ser-
ditostjo in ob tla vergel njih moč. Usmiljenja Gospodovega
se bom spomnil, hvalil Gospoda za vse, kar nam je dodelil
Gospod naš Bog.

Berilo iz Izaija preroka 53, 1 — -12.

Tiste dni je rekel Izaija: Gospod, kdo veruje naši
besedi , in roka Gospodova komu se oznanuje ? In bo
rastel ko mladika pred njim, in kot korenina iz suhe
zemlje. Nima podobe, ne časti; in smo ga vidili, pa ni
imel lepote, da bi nam bil dopadel. Zaničevanega in naj
zadnjega med ljudmi smo ga vidili, moža bolečin , in sku-
šenega v terpljenji, in kakor kterega, ki je zakrito nje¬
govo obličje, in je zaničevan; zato ga nismo čislali. Res,
on je naše bolezni na-se vzel, in naše bolečine nosil; in
mislili smo, da je gobov, in udarjen od Boga in ponižan.
On pa je bil ranjen zavoljo naših grehov, in stert zavoljo
naših hudobij ; zavoljo našega miru je terpljenje na njem,
in po njegovih progah smo ozdravljeni. Vsi smo kot

ovce zašli, slehern se je na svojo pot obernil; ali Go¬

spod je nas vseh pregreho nanj naložil. Darovan je bil,
ker je sam hotel, pa ni odperl svojih ust; kakor ovca,
ki se v zaklanje pelje, in ko jagnje, ki molči pred njim,

kteri ga striže , ni odperl svojih ust. Stiskan in obsojen,

je bil odvzet, njegovo rodovino kdo bo izrekel? Ker je
odtergan z dežele živih, zavoljo greha svojega ljudstva

sem ga udaril. In pri hudodelnikih mu je bil pogreb od¬
ločen , pa pri bogatinu je imel svoj grob; zatč ker ni
krivice storil, in se ni zvijača našla v njegovih ustih. Ali
Gospod ga je hotel potreti z boleznijo: ako da za greh
svoje življenje, bo vidil velik zarod, in Gospodova volja
se bo pri njem spolnila. Zato ker je terpela njegova

duša, bo vidil, in bo nasiten; s svojim ukom jih ho

veliko opravičil, on moj pravični hlapec , in bo njih grehe
nosil. Zato mu jih bom prav veliko v del dal , in bo

močnih rop delil , ker je dal v smert, svoje življenje, in

je bil med hudobne štet, ker je grehe njih veliko nosil,
in za grešnike prosil.

Terpljenje

Gospoda našega Jezusa Kristusa po spisu svetega
Lukeža v 22. in 23. postavi.

Tisti čas se je približeval praznik opres-
nih kruhov, kteri se imenuje velikanoč. In
veliki duhovni in pismarji so iskali, kako bi
Jezusa umorili; bali pa so se ljudstva. Satan
pa je šel v Judeža, kteri seje imenoval Iškarjot,
ki je bil eden zmed dvanajsterih. In je šel in
je govoril z velikimi duhovni, in s poglavarji,
kako bi jim ga izdal. In so se razveselili, in
mu obljubili denarjev dati. In je besedo dal. In
je iskal priložnosti, da bi jim ga izdal brez
hrupa. Prišel je pa dan o presnih kruhov, o kterem
se je moglo klati velikonočno jagnje. In je

126

poslal Petra in Janeza, rekoč: Pojdita, in pri¬
pravita nam velikonočno jagnje, da jemo. Ona
pa sta rekla: Kje kočeš, da pripraviva? In
jima je rekel: Glejta, kadar prideta v mesto,
vaji bo srečal neki človek, ki verč vode ponese;
pojdita za njim v hišo, v ktero pojde, in recita
hišnemu gospodarju: Učenik ti pravi: Kje je
gostilnica, kjer bom jedel velikonočno jagnje
s svojimi učenci? In vama bo pokazal veliko
obednico pogernjeno, in tam pripravita. Sla
sta tedaj, in sta našla, kakor jima je bil rekel;
in sta pripravila velikonočno jagnje. In kadar
je ura prišla, je k jedi šel, in dvanajsteri apo-
steljni ž njim. In jim je rekel: Iz serca sem
želel to velikonočno jagnje jesti z vami, preden
terpim. Zakaj povem vam, da od zdaj ne
bom več jedel, dokler ne bo dopolnjeno v
Božjem kraljestvu. In je vzel kelih, ter je za¬
hvalil in rekel: Vzemite in razdelite si med
seboj. Zakaj povem vam, da ne bom pil
tertnega sadu, dokler Božje kraljestvo ne
pride. In je vzel kruh, ter je zahvalil in zlo¬
mil in jim dal, rekoč: To je moje tel6, ktero
je za vas dano; to storite v moj spomin.
Ravno tak6 tudi kelih po večerji, rekbč: Ta
kelih je nova zaveza v moji kervi, ktera bo
za vas prelita. Ali glej! roka mojega izdajavca
je z menoj pri mizi. In Sin človekov sicer gre,
kakor je sklenjeno; vendar gorjč tistemu člo¬
veku, po kterem bo izda'n. In oni so se začeli
med seboj popraševati, kteri zmed njih bi
bil, kteri bi imel to storiti. Vstal je pa tudi
prepir med njimi, kteri zmed njih se zdi, da
bi bil veči. Rekel pa jim je: Kralji naro-

127

dov gospodujejo čez nje, in kteri imajo oblast
čez nje, so dobrotniki imenovani. Vi pa ne
tako, ampak kteri je veči med vami, naj bo
kakor manjši, in prednik kakor služabnik.
Kdo namreč je veči, kdor je pri mizi, ali kdor
streže? Kaj ne, kdor je pri mizi? Jaz pa sem
v sredi med vami, kakor kdor streže. Vi pa
ste, kteri ste poterpeli z menoj v mojih skuš¬
njavah. In jaz vam odločim kraljestvo, kakor
ga je meni odločil moj Oče, da jeste in pijete
pri moji mizi v mojem kraljestvu, in da sedite
na sedežih, ter sodite dvanajstere Izraelove
rodove. Gospdd pa je rekel: Simon, Simon!
glej! satan vas je hotel imeti, da bi vas pre¬
sejal kakor pšenico. Jaz pa sem prosil za te,
da ne peša tvoja vera: in ti, kadar se boš
nekdaj spreobernii, poterdi svoje brate. On pa,
mu je rekel: Gospod! s teboj sem pripravljen
v ječo in v smert iti. On pa je rekel: Povem
ti, Peter! petelin ne bo danes pel, preden tri¬
krat ne utajiš, da, me poznaš. In jim je rekel:
Kadar sem vas poslal brez mošnje, in torbe
in čevljev, vam je li kaj manjkalo? Oni pa so
rekli: Nič. Rekel jim je tedaj: Zdaj pa, kdor
ima mošnjo, naj jo vzame, ravno tako tudi
torbo: in kdor nima, naj proda svojo suknjo,
in naj kupi meč. Zakaj povem vam, da še to
mora nad menoj dopolnjeno biti, kar je pisano:
Tn med krivične je bil prištet. To namreč,
kar je od mene (pisano), ima konec. Oni pa
so rekli: Gospdd! glej, tukej sta dva meča. On
pa jim je rekel: Dosti je. In je ven šel, in
je šel po navadi na oljsko goro. Za njim pa
so šli tudi učenci. Kadar je pa na mesto pri-

128

šel, jim je rekel: Molite, da ne pridete jv
skušnjavo. In on se je odtegnil od njih za
lučaj kamena: in je na kolena padel in molil,
rek<5č: Oče! ako hočeš, vzemi ta kelih od
mene; vendar ne moja, ampak tvoja volja
naj se zgodi. Prikazal se mu je pa angel
iz nebes, kteri ga je pokrepčal. In ko so ga
smertne težave obšle, je priserčniši molil.
Njegov pot pa je bil, kakor kervave kaplje
tekoče na zemljo. In kadar je od molitve
vstal, in k svojim učencem prišel, jih je našel
speče od žalosti. In jim je rekel: Kaj spite ?
Vstanite, molite, da ne pridete v skušnjavo.
Še je govoril, in glej !  množica, in kteri je
bil imenovan Judež, eden dvanajsterih, je šel
pred njimi: in se je približal Jezusu, da bi
ga kušnil. Jezus pa mu je rekel: Judež! s
kuševanjem izdsiš Sinu človekovega ? Kadar
so pa, kteri so bili okoli njega, vidili, kaj
ima biti, so mu rekli: Gospod! ali naj mah¬
nemo z mečem ? In eden zmed njih je mahnil
po hlapcu velikega duhovna, in mu je odsekal
desno uho. Jezus pa je odgovoril in rekel: Je-
njajte od tega. In se je njegovega ušesa dotaknil,
in ga je ozdravil. Rekel je pa Jezus velikim
duhovnom, in poglavarjem tempeljna in stara-
šinom, ki so nad-nj prišli: Kakor nad razboj¬
nika ste prišli z meči in s kolmi. Vsak dan
sem bil pri vas v tempeljnu, in niste stegnili
rok po meni; toda to je vaša ura in oblast teme.
Popadli so ga pa in peljali v hišo velikega du¬
hovna. Peter pa je hodil od deleč za njim. Za¬
kurili so pa ogenj na sredi dvorišča in so okrog
njega sedeli, in Peter je bil v sredi njih. Ko ga

129

je pa vidila neka dekla sedeti pri ognji, in
ga je prav pogledala, je rekla: Tudi ta je
bil ž njim. On pa ga je zatajil, rekoč: Zena,
ne poznam ga! In kmali po tem ga je drugi
vidil, in je rekel: Tudi ti si zmed njih. Peter
pa je rekel: O človek! nisem. In nekako

uro časa potlej je nekdo drugi terdil, rekoč:
Resnično, tudi ta je bil ž njim, ker je tudi
Galilejec! Peter pa je rekel: človek, ne vem,
kaj praviš! In še je govoril, kar je petelin
zapel. In Gospod se je ozerl, in je pogledal
v Petra. In Peter se je spomnil besede Go¬
spodove , kakor je bil rekel: Preden petelin
zapoje, me boš trikrat zatajil. In Peter je ven
šel, in je milo jokal. In možje, kteri so ga
deržali, so ga zasramovali in bili. In so ga
zakrivali, in ga v obraz bili; in so ga vprašali
rekoč: Prerokuj, kdo te je udaril? In več drugega
preklinjanja so govorili zoper njega. In kadar
se je dan storil, so se zbrali starašini ljudstva,
veliki duhovni in pismarji, in so ga peljali v svoje
zbirališče, rekoč: Ali si ti Kristus? povej nam!
In jim je rekel: Ako vam povem, mi ne bote
verjeli. Ako pa tudi vprašam, mi ne bote od¬
govorili, in me ne spustili. Odsehmal pa bo
Sin človekov sedel na desnici moči Božje.
Vsi pa so rekli: Ti si tedaj Sin Božji ? In
je rekel: Vi pravite, da jaz sem. Oni pa
so rekli: Kaj potrebujemo še pričevanja ?
Sej smo sami slišali iz njegovih ust. In
vstala je vsa njih množica in so ga peljali
k PiMtu. Začeli so ga pa tožiti, rekoč: Tega
smo našli, da zapeljuje naš narod, in da
brani cesarju davkov dajati, in pravi, da je

Slov. Evangel. G

130

on Kristus kralj. Pil sit pa ga je vprašal rekdč:
Ali si ti kralj judovski ? On pa je odgovoril
in rekel: Ti'praviš. Pilat pa je rekel velikim
duhovnom in množicam: Nič krivega ne naj¬
dem nad tem človekom. Oni pa so še bolj
silili, rekoč: Ljudstvo šunta, ker uči po vsi
Judeji, začenši od Galileje do sim. Ko je pa
Pilat slišal Galilejo, je vprašal, ali je on Ga-
lilejec ? In ko je zvedil, da je spod Herodove
oblasti, ga je poslal k Herodu, kteri je bil tudi
v Jeruzalemu tiste dni. Herod pa, ko je Jezusa
vidil, se je silno oveselil; zakaj že zdavno ga
je želel viditi, ker je veliko slišal od njega, in
je upal, da ga bo vidil kak čudež storiti. In
ga je opraševal z mnogimi besedami, on pa
mu ni nič odgovoril. Včliki duhovni pa in pis-
marji so stali, in ga terdo tožili. Herod pa s
svojimi vojščaki ga je zaničeval in zasramoval,
in ga je oblekel v belo oblačilo, in ga je nazaj
poslal k Pilatu. In postala sta prijatla Herod
in Pilat tisti dan; zakaj poprej sta bila v so¬
vraštvu med seboj. Pilat pa je poklical velike
duhovne, poglavarje in ljustvo, in jim je rekel:
Pripeljali ste mi tega človeka, kakor da bi od-
vračeval ljudstvo; in glejte! jaz sem ga vpričo
vas izprašal, in nisem našel nobene krivice
nad tem človekom v tem, česar ga tožite. Pa
tudi Herod ne; zakaj poslal sem vas bil k
njemu, in glejte! nič smerti vrednega ni bilo
najdenega nad njim. Pretepel ga bom tedaj,
in izpustil. Mogel jim je pa ob prazniku enega
izpustiti. Zavpila je pa množica vsa kmalo, rekoč:
Preč s tem in izpusti nam Baraba. Ta je bil
zavoljo nekega v mestu storjenega punta in

131

uboja v ječo verzen. PiMt jih je tedaj spet
nagovoril, ker je hotel Jezusa izpustiti. Oni
pa so vpili, rekoč: Križaj, križaj! On pa
jim je tretjič rekel: Kaj je pa ta hudega storil ?
Nič smerti vrednega ne najdem nad njim; pre¬
tepel ga bom tedaj in izpustil. Oni pa so tiščali
z velikim vpitjem, in so prosili, da naj bo
križan; in njih vpitje je prihajalo čedalje veči.
In Pilat je prisodil, da bi se dopolnila njih
prošnja. Izpustil jim je tedaj tistega, kteri je
bil zavoljo uboja in punta v ječo veržen, za kte-
rega so prosili; Jezusa pa je izdal njih volji.
In kadar so ga peljali, so prijeli nekega Simona
Cirenčana, kteri je šel s polja, in so mu na¬
ložili križ nesti za Jezusom. Sla je pa za njim
velika množica ljudi in žen, ktere so jokale, in
ga milovale. Jezus se je pa proti njim obernil
in rekel: Hčere Jeruzalemske! nikar se ne
jokajte nad menoj, ampak jokajte se nad seboj
in nad svojimi otroci. Zakaj glejte! dnevi bodo
prišli, ob kterih poreko: Srečne so nerodovitne,
in tele'sa, ktere niso rodile, in persi, ktere niso
dojile! Takrat bodo začeli reči goram: Padite
na nas! in hribom: Pokrite nas! Ce namreč
nad surovim lesom to delajo, kaj se bo
godilo nad suhim? Peljana sta bila pa ž njim
tudi dva druga hudodelnika, da bi bila umor¬
jena. In kadar so bili prišli na mesto, ktero
se imenuje mesto mertvaških glav, so tam
križali njega in hudodelnika , enega na desni,
enega pa na levi strani. Jezus pa je rekel:
Oče! odpusti jim, sej ne ved6, kaj delajo. 'In
razdelili so njegove oblačila, in so za nje
vadljali. In ljudje so stali in gledali, in veliki

9 *

132

duhovni so ga zasmehovali ž njimi vred, rekoč:
Drugim je pomagal, naj sam sebi pomaga,
ako je on Kristus, izvoljeni Božji. Zasramo¬
vali so ga pa tudi vojščaki, kteri so pristopili,
in mu jesiha ponujali; in rekli: Ako si ti kralj
judovski, pomagaj si! Bil je pa tudi napis nad
njim napisan z greškimi, latinskimi in hebrej¬
skimi čerkami: Ta je kralj judovski. Eden
razbojnikov pa, ktera sta visela, ga je pre¬
klinjal rekoč: Ako si ti Kristus, pomagaj sam
sebi in nama. Drugi pa je odgovoril, in ga
je svaril, rekoč: Ali se tudi ti ne bojiš Boga,
ker si v ravno tistem obsojenji ? In midva
sicer po pravici; zakaj po zasluženji svojih
del prejemava; ta pa ni nič hudega storil.
In je rekel Jezusu: Gospod! spomni se me,
kadar prideš v svoje kraljestvo. In Jezus mu
je rekel: Resnično ti povem, dans boš z menoj
v raji. Bilo je pa okoli šeste ure; in tema se
je storila po vsi zemlji do devete ure. In solnce
je otemnelo, in zagrinjalo v tempeljnu se je
pretergalo po sredi. In Jezus je zavpil z veli¬
kim glasom, in je rekel: Oče! v tvoje roke
izročim svojo dušo. In ko je to izrekel , je
dušo izdihnil. Ko je pa stotnik vidil, kar se
je zgodilo, je Bo gd  častil, rekoč: Resnično, ta
človek je bil pravičen! In vsi ljudje, kteri so
se bili sošli to gledat, kadar so vidili, kar se
se zgodilo, so terkali na svoje persi, in se
vernili. Esi njegovi znanci pa in žene, ktere
so bile prišle za njim iz Galileje, so od deleč
stali, in so gledali. In glej! bil je mož, po
imenu Jožef, kteri je bil svetovavec, dober in
pravičen mož, (ta ni bil privolil v njih svet in

133

djanje) iz Arimateje, judejskega mesta, kteri
je tudi sam čakal Božjega kraljestva. Ta je
šel k Pilatu, in je prosil za Jezusovo tel6. in
ga je snel, zavil v tančico, in položil v izse¬
kan grob, v kterega še nihče ni bil položen.

Veliki četertek.

Berilo iz 1. lista s. Pavla aposteljna do Korin-

čanov 11, 20 — 32.

Bratje! kadar se snidete, se temu ne pravi večerjo
Gospodovo jesti. Vsak namreč svojo večeijo poprej vzame,
in je; in tako je nekteri lačen, nekteri pa pijan. Nimate

mar hiš, da bi v njih jedli in pili? Ali ce'rkev Božjo

zaničujete, in tiste zasramujete, kteri nimajo ? Kaj bi vam
rekel? Ali bi vas hvalil? V tem vas ne hvalim! Zakaj
jaz sem prejel od Gospoda, kar sem vam tudi izročil, da
je Gospod Jezus tisto noč, v kteri je bil izdan, vzel
kruh, in zahvalil, ter razlomil in rekel: Vzemite in jejte,
to je moje telo, ktero ho za vas dano; to storite v moj

spomin! Ravno tako tudi kelih po večerji, rekoč: Ta

kelih je nova zaveza v moji kervi; to storite, kolikorkrat
hote pili, v moj spomin! Zakaj kolikorkrat hote jedli ta
kruh, in ta kelih pili; hote smert Gospodovo oznanovali,
dokler ne pride. Kdor koli bo tedaj nevredno jedel ta

kruh, ali pil kelih Gospčdov, bo kriv telesa in kervi

Gospčdove. Naj pa presodi človek sam sebe, in tako naj
je od tega kruha in pije od keliha. Zakaj kdor je in pije
nevredno, ta si sodbo je in pije, ker ne razloči telesa
Gospodovega. Zato je med vami veliko slabih in bolnih,

in veliko jih spi. Ako bi sami sebe presojevali, hi ne

bili sojeni. Kadar smo pa sojeni, smo po Gospodu svarjeni,
da ne bomo s tem svetom pogubljeni.

134

Evangeli svetega Janeza 13, 1 — 15.

Pred velikonočnim praznikom, ko je Jezus
vedil, da je prišla njegova ura, da bi šel iz
tega sveta k Očetu, ker je ljubil svoje, ki so
bili na svetu, jih je do konca ljubil. In ko so
večerjali, (in je bil hudič Judežu Iškarjotu
Simonovemu, že v serce dal, da bi Jezusa
izdal:) vedoč, da mu je Oče vse v roke dal,
in da je od Boga prišel, in k Bogu gre, vstane
od večerje, in dene s sebe svoje oblačilo, in
vzame pert, ter se opaše. Potlej vlije vode v
medenico, in začne umivati učencem nogč, in
brisati s pertom, s kterim je bil opasan. Pride
tedaj k Simonu Petru. In Peter mu reče: Go¬
spod ! ti meni noge umivaš ? Jezus je odgovoril
in mu rekel: Kar jaz delam, ti zdaj ne veš,
vedil pa boš potlej. Peter mu reče: Ne boš
mi umival nog vekomaj ne. Jezus mu je od¬
govoril : Ako te ne umijem, ne boš imel deleža
z menoj. Simon Peter mu reče: Gospod! ne
samo nog, ampak tudi roke in glavo. Jezus
mu reče: Kdor je umit, ne potrebuje, kakor
da noge umije, ampak je ves čist. Tudi vi ste
čisti, pa ne vsi. Vedil je namreč, kdo je, kteri
ga bo izdal; zato je rekel: Niste vsi čisti. Po
tem tedaj, ko jim je bil noge umil, in vzel svoje
oblačila, se je spet k mizi usedel, in jim je rekel:
Veste, kaj sem vam storil? Vi me kličete:
Učenik in Gospod! in prav pravite; sem tudi.
Ako sem tedaj jaz, Gospod in Učenik, vam noge
umil, morate tudi vi eden drugemu noge umi¬
vati. Izgled namreč sem vam dal, da ravno
tako, kakor sem jaz vam storil, tudi vi storite.

135

Veliki petek.

Berilo iz O žeja preroka 6, 1 — 6.

To govori' Gospdd : V svoji britkosti se bodo zgodej
k meni podali, rekdč: Pridite, vernimo se zopet k Go-
spddu! Zgrabil nas je namreč, pa nas bo tudi rešil. Čez
dva dni nas bo oživil, tretji dan nas bo pa obudil, in
bomo živeli pred njim. Vedili bomo, in si bomo priza¬
devali, da bi prav spoznali Gospoda. Kakor zaija bo njegov
izhod, kakor pomladanski in jesenski dež na zemljo pride,
bo on k nam prišel. Kaj naj ti storim, Efrajm? Kaj naj
ti storim, Juda? Usmiljenje z vami je kakor juterna megla,
in kakor rosa, ki z jutrom zgine. Zato sem jih otesaval
po prerokih, sem jih pobijal z besedo svojih ust, in tvoja
odsodba se bo kakor luč zasvetila. Usmiljenje namreč
hočem, pa ne darov; znanje Božje, pa ne žgavnih darov.

Berilo iz 2. Mojzesovih bukev 12, 1 — 11.

Tisti čas je rekel Gospčd Mojzesu in Aronu v egip¬
tovski deželi: Ta mesec vam bodi začetek mescev; naj
bo pervi med mesci v letu. Govorita vsemu zboru Izraelovih
otrok, in recita jim: Deseti dan tega mesca naj vzame
vsakteri jagnje za svojo družino in hišo. Ako jih je pa
manj v hiši, kakor jih je treba, da jagnje snedd; naj
privzame svojega soseda, kteri se derži njegove hiše, po
številu ljudi, kterih je treba, da jagnje snedo. Jagnje pa
bodi brez madeža, samec, leta staro, od ovac ali koz
vzeto. In prihranite ga do štirnajstega dneva tega mesca,
in zakolje naj ga vsa množica Izraelovih otrok na večer.
In naj vzamejo od njegove kervi, in naj pomažejo ž njo
oba podboja in naddurje tistih hiš, v kterih ga bodo jedli.
In naj jedo tisto noč meso pri ognji pečeno in opresne
kruhe z grenkimi zelmi. Ne jejte ga surovega, ne v vodi

136

kuhanega, ampak le pri ognji pečeno; pojejte glavo z
njegovimi nogami in drobom vred, in kosti mu ne zlomite.
In nič naj ga ne ostane do jutra; če kaj ostane, sežgite
v ognji. Jejte ga pa tako: Svoje ledje imejte opasano,
in čevlje imejte na nogah, deržite palice v rokah, in jejte
naglo ; ker to je mimohod Gospodov.

Terpljenje

Gospoda našega Jezusa Kristusa po spisu,
sv. Janeza v 18. in 19. poglavji.

Tisti čas je šel Jezus s svojimi učenci
čez potok Cedron, kjer je bil vert, v kterega
je šel on in njegovi učenci. Yedil je pa tudi
Judež, kteri ga je izdal, za ta kraj, ker je Jezus
s svojimi učenci pogosto tje hodil. Judež je
tedaj vzel stražo, in služabnikov od včlikih
duhovnov in farizejev seboj, in je prišel tje s
svetili, in bakljami in orožjem. Jezus tedaj,
ki je vedil vse, kar je imelo čez-nj priti, je
naprej stopil, in jim rekel: Koga iščete? Odgo¬
vorili so mu: Jezusa Nazareškega. Jezus jim
reče: Jaz sem. Stal je pa tudi Judež pri njih,
kteri ga je izdal. Kadar jim je tedaj rekel:
Jaz sem, so odstopili, in padli na zemljo. Spet
jih je tedaj vprašal: Koga iščete? Oni pa so
rekli: Jezusa Nazareškega. Jezus je odgovoril:
Povedal sem vam, da sem jaz; ako tedaj
mene iščete, pustite te iti. Da so se dopolnile
besede, ktere je rekel: Ktere si mi dal, nisem
nobenega zmed njih zgubil. Simon Peter tedaj,
ki je meč imel, ga je izderi, in je mahnil po
hlapcu velikega duhovna, in mu je odsekal desno

137

uho. Hlapcu pa je bilo ime Malh. Jezus je
tecliij Petru rekel: Vtakni svoj meč v nožnico.
Ne bom li pil keliha, kterega mi je Oče dal ?
Straža tedaj, in poglavdr in hlapci Judov so
Jezusa popadli, in so ga zvezali. In so ga pe¬
ljali pervič k Anu; bil je namreč tast Kajfežu,
kteri je bil veliki duhoven tisto leto. Bi! je pa
Kajfež tisti, kteri je bil Judom svet dal, da je
bolje, da en Človek umerje za ljudstvo. Za Jezu¬
som pa je šel Simon Peter, in drugi učenec. Tisti
učenec pa je bil znan velikemu duhovnu; in je
šel z Jezusom vred na dvorišče velikega du¬
hovna. Peter pa je stal zunaj pri vratih. Uni
učenec tedaj, kteri je bil velikemu duhovnu
znan, je ven šel, in je govoril z vratarico, in je
Petra noter peljal. Reče tedaj dekla vratarica
Petru: Ali nisi tudi ti zmed učencev tega člo¬
veka? On reče: Nisem. Hlapci pa in služabniki
so stali pri žerjavci, ker je bilo mraz, in so se
greli; stal je pa ž njimi tudi Peter in seje grel.
Veliki duhoven tedaj je vprašal Jezusa za nje¬
gove učence in za njegov uk. Jezus mu je odgo¬
voril: Jaz sem očitno govoril pred svetom; jaz
sem vselej učil v shodnica in v tempeljnu, kamor
se vsi Judje shajajo, in na skrivnem nisem nič
govoril. Kaj mene vprašaš? Vprašaj tiste, kteri
so slišali, kaj sem jim govoril; glej! oni vedo.
kaj sem jaz govoril. Kadar je bil pa to rekel, je
eden zmed služabnikov, kteri je zraven stal,
Jezusa za uho udaril, rekoč: Tako odgovarjaš
velikemu duhovnu? Jezus mu je odgovoril: Ako
sem hudo govoril, spričaj od hudega: ako pa
prav, zakaj me biješ? In Ana ga je poslal
zvezanega k Kajfežu velikemu duhovnu. Simon

138

Peter pa je stal in se je grel. Rekli so mu
tedaj: Nisi li tudi ti zmed njegovih učencev ?
On je tajil, in je rekel: Nisem. Mu reče eden
zmed hlapcev velikega duhovna, stric tistega,
kteremu je bil Peter uho odsekal: Te li nisem
jaz vidil na vertu pri njem ? Peter je tedaj spet
tajil, in zdajci je petelin zapel. Peljejo tedaj
Jezusa od Kajfeža v sodnjo hišo. Bilo je pa
zjutraj. In oni niso šli v sodnjo hišo, da bi se
ne omadeževali, v temuč da bi smeli jesti veliko¬
nočno jagnje. Sel je torej Pilat venkaj, in je
rekel: Kakšno tožbo imate zoper tega člo¬
veka? So odgovorili in mu rekli: Ko bi ta
ne bil hudodelnik, bi ti ga ne bili izdali.
Pilat jim je tedaj rekel: Vzemite ga vi, in
ga po svoji postavi sodite. Judje so mu tedaj
rekli: Mi ne smemo nikogar umoriti. Da se
je dopolnila Jezusova beseda, ktero je govo¬
ril, ko je na znanje dal, s kakšno smertjo bo
umeri. Šel je tedaj Pilat spet v sodnjo hišo, in je
poklical Jezusa in mu rekel: Ti si kralj ju¬

dovski? Jezus je odgovoril: Govoriš li to sam
iz sebe, ali so ti drugi povedali od mene ? Pildt
je odgovoril: Kaj sem jaz Jud? Tvoj narod in
včliki duhovni so te meni izdali: kaj si storil?
Jezus je odgovoril: Moje kraljestvo ni od tega
sveta. Ko bi bilo moje kraljestvo od tega sveta,
bi se moji služabniki pač bojevali, da bi ne
bil Judom izdan: zdaj pa moje kraljestvo ni
od tod. Pilat mu je tedaj rekel: Tedaj si ti
kralj? Jezus je odgovoril: Ti praviš, in jaz
sem kralj. Jaz sem za to rojen, in za to prišel na
svet, da pričam resnici. Vsak, kteri je iz resnice,
posluša moj glas. Pilat mu reče: Kaj je resniča ?

139

In ko je bil to rekel, je spet ven šel k Judom,
in jim reče: Jaz ne najdem nobene krivice
nad njim. Navada je pa pri vas, da vam enega
izpustim o veliki noči: hočete li tedaj, da vam
izpustim kralja judovskega? Vpili so tedaj
spet vsi, rekoč: Ne tega, ampak Baraba. Bil
je pa Baraba razbojnik. Na to je tedaj Pilat
Jezusa vzel in bičal. In vojščaki so spletli
krono iz ternja, in mu jo djali na glavo, in
ga v škerlatasto oblačilo oblekli. In so prednj
stopali in rekli: Pozdravljen bodi kralj ju¬
dovski ! In so mu jih za uho dajali. Pilat je
tedaj spet venkaj šel, in jim reče: Glejte!

pripeljem vam ga venkaj, da spoznate, da ne
najdem nad njim nobene krivice. (Jezus je
tedaj venkaj prišel, nosčč ternjevo krono in
škerlatasto oblačilo.) In (Pilat) jim reče: Glejte,
Človek! — Ko so ga tedaj vidili včliki duhovni
in služabniki, so vpili, rekoč: Križaj, križaj
ga! Pilat jim reče: Vzemite in križajte ga vi:
zakaj jaz ne najdem krivice nad njim. Judje
so mu odgovorili: Mi imamo postavo, in po
postavi mora umreti, ker se je Sina Božjega
delal. Kadar je tedaj Pilat slišal to govorjenje,
se je še bolj bal. In je šel spet v sodnjo hišo, in je
rekel Jezusu: Od kod si ti? Jezus pa mu ni
odgovoril. Pilat mu tedaj reče: Meni ne odgo¬
voriš? Ne veš, da imam oblast te križati, in
imam oblast te izpustiti? Jezus je odgovoril:
Ne imel bi nobene oblasti ido mene, ko bi ti
ne bilo od zgorej dano. Zavoljo tega ima tisti,
kteri me je tebi izdal, veči greh. In odslej je iskal
Pilat ga spustiti. Judje pa so vpili rekoč: Ako
tega spustiš, nisi cesarjev prijatel; zakaj vsak.

140

kteri se kralja dela, se cesarju ustavlja. Pilat
tedaj, ko je to govorjenje slišal, je Jezusa ven
pripeljal, in je sedel na sodnji stol, na mestu,
ktero se imenuje Litostrotos, po hebrejsko
pa Gabata. Bilo je pa dan pripravljanja velike
noči okoli šeste ure, in reče Judom: Glejte!
vaš kralj! Oni so pa vpili: Preč ž njim, preč
ž njim, križaj ga! Pilat jim reče: Vašega kralja
bom križal? Veliki duhovni so odgovorili:
Nimamo kralja, razun cesarja. Takrat tedaj
jim ga je izdal, da bi bil križan. Vzeli so pa
Jezusa, in ven peljali. In je svoj križ nesoč
ven šel na mesto, ki se imenuje mesto raert-
vaških glav, po hebrejsko pa Golgota. Ondi
so ga križali, in ž njim dva druga, od vsake
strani enega, v sredi pa Jezusa. Napisal je pa
Pilat tudi napis, in ga je djal verh križa.
Bilo je pa pisano: Jezus Nazareški kralj ju¬
dovski. Ta napis je tedaj veliko Judov bralo;
kraj namreč, kjer je bil Jezus križan, je bil blizo
mesta. Bilo je pa pisano po hebrejski, po greški
in po latinski. Rekli so tedaj Pilatu včliki ju¬
dovski duhovni: Nik Jr ne piši: Kralj judovski:
ampak da je on rekel: Kralj Judov sem. Pilat
je odgovoril: Kar sem pisal, sem pisal. Voj¬
ščaki tedaj, ko so bili Jezusa razpeli, so vzeli
njegove oblačila, (in so naredili štiri dele, vsa¬
kemu vojščaku del) in suknjo. Suknja pa je
bila brez šiva, od verha sceloma tkana. Rekli
so tedaj med sebdj: NikJr je ne režimo, am¬
pak vadljajmo zanjo, čigava bode. Da se je
pismo dopolnilo, ki pravi: Razdelili so moje

oblačila med se, in za mojo suknjo so vadljali.
Vojščaki so tedaj to storili. Poleg križa Jezuso-

141

v e ga pa so stale njegova mati, in sestra nje¬
gove matere, Marija Kleofova, in Marija Mag¬
dalena. Ko je tedaj Jezus mater in učenca,
kterega je ljubil, vidil zraven stati, reče svoji
materi: Zena, glej, tvoj sin! Potlej reče učencu:
Glej, tvoja mati! In od tiste ure jo je učenec
k sebi vzel. Po tem, ker je Jezus vedil, da je
vse dokončano, da se je dopolnilo pismo, je
rekel: Zejin sem! Stala je pa ondi posoda
polna jesiha. Oni pa so gobo z jesihom napo¬
jili, in na hisop nataknili, ter mu jo k ustom
podali. Kadar je bil tedaj Jezus jesiha vzel,
je rekel: Dopolnjeno je! In je glavo nagnil
in je dušo iz sebe dal. Judje tedaj, (ker je
bil dan pripravljanja), da bi ne ostale na
križu trupla v soboto, (tisti sobotni dan
namreč je bil velik,) so Pilata prosili, da bi
se jim kosti poterle, in da bi se sneli. Vojščaki
so torej prišli, in so pervemu sicer sterli kosti,
in drugemu, kteri je bil ž njim križan. Ko so
pa do Jezusa prišli, so vidili, da je že mer-
tev, in mu niso kosti sterli; ampak eden zmed
vojščakov je s sulico njegovo stran odperl,
in zdajci je tekla kri in voda iz nje. In kteri
je vidil, je pričeval, in je resnično njegovo
'pričevanje; in on vč, da resnico govori , da
tudi vi verujete. To se je namreč zgodilo, da
je pismo dopolnjeno: Nobene kosti mu ne
'strite. In spet drugo pismo pravi: Gledali
bodo vanj, ki so ga prebodli. Po tem pa je
Jožef iz Arimeteje (ker je bil Jezusov učenec,
toda skrivaj zavoljo strahii pred Judi) Pilata
prosil, da bi snel Jezusovo tel6. In Pilat je
dovolil. Prišel je tedaj in snel Jezusovo telo.

142

Prišel je pa tudi Nikodem, kteri je bil pervič
po noči k Jezusu prišel, in je prinesel zmčsi
mire in aloe okoli sto liber. Vzela sta tedaj
Jezusovo telo, in ga zavila v tančico z diša¬
vami vred, kakor je pri Judih šega pokopa¬
vati. Bil je pa na tistem kraji, kjer je bil
križan, vert, in na vertu nov grob, v kterega
še nihče ni bil položen. Tam sta tedaj zavoljo
dneva pripravljanja Judov, ker je bil grob
blizo, Jezusa položila.

Veliko soboto.

Berilo iz lista s. Pavla aposteljna do Kolosanov
3, 1—4.

Bratje! ako ste vstali s Kristusom, iščite, kar je
gori, kjer je Kristus, sedeč na desnici Božji; hrepenite po
tistem, kar je zgorej , ne pa, kar je na zemlji. Zakaj
umerli ste , in vaše življenje je skrito s Kristusom v Bogu.
Kadar se bo pa prikazal Kristus, vaše življenje, takrat se
bote tudi vi prikazali ž njim v časti.

Evangeli svetega Matevža 28, 1 — 7.

Zvečer sobote pa, ko se pervi dan tedna
zasveti, je prišla Marija Magdalena in una
Marija gledat groba. In glej! velik potres je
vstal. Zakaj angel Gospodov je prišel iz nebes,
in je pristopil, ter kamen odvalil in nanj sedel.
Njegovo obličje pa je bilo kakor blisk, in
njegovo oblačilo, kakor sneg. Od straha pa
pred njim so varhi strepetali, in so bili kakor
mertvi. Angel pa je pregovoril, in rekel ženam:
Nikar se ne bojte ne! zakhj vem , da iščete
Jezusa, kteri je bil križan. Ni ga tukaj; vstal

143

je namreč, kakor je rekel. Pristopite in poglejte
'kraj, kamor je bil Gospod položen. In berž poj¬
dite, in povejte njegovim učencem, da je vstal;
in glejte! pred vami gre v Galilejo, tamkaj
ga bote vidili. Glejte! Oznanil sem vam.

Velikonočno nedeljo.

Berilo iz T. lista s. Pavla aposteljna do Korin-
čanov 5, 7 — 8.

Bratje! postergajte stari kvas, da bote novo testo,
kakor ste opresni; ker naše velikonočno jagnje Kristus je
darovano. Obhajajmo tedaj veliko noč ne v starem kvasu,
tudi ne v kvasu hudobije in malopridnosti, ampak v opresnih
kruhih čistosti in resnice.

Evangeli svetega Marica 16, 1 — 7.

Tisti čas so Marija Magdalena, in Marija
Jakopova, in Saloma kupile dišav, da bi prišle,
in Jezusa mazilile. In pervi dan po soboti so
prišle celo zgodej k grobu, ko je solnee vzha¬
jalo. In so rekle med sobdj: Kdo nam bo
odvalil kamen od dur groba? In so se ozerle,
ter so vidile kamen že odvaljen; bil je namreč
silno velik. In so šle v grob, in so vidile mia-
denča sedeti na desni, ogernjenega z belim
oblačilom, in so ostermele. On pa jim reče:
Nikar se ne ustrašite! Jezusa iščete Naza-
reškega križanega; vstal je, ga ni tukaj!
Glejte kraj, kamor so ga bili položili. Pojdite
pa, povejte njegovim učencem in Petru, da
gre pred vami v Galilejo; tam ga bote vidili,
kakor vam je rekel.

144

Velikonočni pondeljek.

Berilo iz djanja apostolskega 10, 37 — 43.

Tiste dni je Peter v sredo med ljudstvo stopil, in
rekel: Možje in bralje! vi veste, kaj se je zgodilo po
vsi Judeji, kar se je začelo v Galileji po kerstu, kterega
je oznanoval Janez, kako je Jezusa iz Nazareta Bog
pomazili s svetim Duhom in z močjo, kteri je okoli
hodil, dobrote delil in ozdravljal vse po hudiču nadle-
govane, ker je bil Bog ž njim. In mi smo priče vsega,
kar je storil v judovski deželi in v Jeruzalemu on, kterega
so na les obesili in umorili. Tega je Bog obudil tretji
dan, in ga dal viditi ne vsemu ljudstvu, ampak po Bogu
prej izvoljenim pričam, nam , kteri smo ž njim jedli in
pili, ko je od mertvih vstal. In nam je ukazal ljudstvu ozna-
novati in pričevati, da je on tisti, kterega je Bog postavil
sodnika živih in mertvih. Temu vsi preroki pričevanje
dajejo, da v njegovem imenu dobe odpuščenje grehov vsi,
kteri vanj verujejo.

Evangeli svetega Lulceža 24, 13 — 35.

Tisti čas sta šla dva Jezusovih učencev
ravno tisti dan v terg, kteri je bil šestdeset
tečajev od Jeruzalema deleč, po imenu Emavs.
In ona sta med sebdj govorila od vsega tistega,
kar se je bilo zgodilo. In prigodilo se je, ko
sta se pogovarjala in izpraševala, se je tudi
Jezus približal, in je šel ž njima. Njune oči
pa so bile zaderžane, da ga nista spoznala. In
jima je rekel: Kakšni so ti pogovori, ki jih
imata gredč med seboj, in sta žalostna? Eden
pa , ki mu je bilo ime Kleofa, je odgovoril,
in mu rekel: Si li ti sam tujec v Jerusalemu,

145

in ne veš, kaj se je zgodilo v njem te dni?
In jima je rekel: Kaj ? In sta rekla: Od Je¬
zusa Nazareškega, kteri je bil prerok, mogo¬
čen v djanji in v besedi, pred Bogom in vsim
ljudstvom; in kako so ga izdali naši včliki
duhovni in oblastniki v obsojenje k smerti, in
so ga križali. Mi pa smo upanje imeli, da bo
on Izrael odrešil; ali mimo vsega tega je
danes že tretji dan, kar se je to zgodilo. Pa
tudi ene žene iz med naših so nas ostrašile,
ktere so bile pred dnevom pri grobu, in niso
našle njegovega telesa, ter so prišle in rekle,
da so tudi prikazen angelov vidile, kteri pra¬
vijo, da živi. In nekaj naših je šlo k grobu, in so
ravno tako našli, kakor so žene pravile, njega
pa niso našli. In on jima je rekel: O vi ne¬
spametni, in kesnega serca verovati vse, kar
so govorili preroki! Ali ni bilo potrebno, da
je Kristus to terpel. in tako v svojo čast šel?
In je začel od Mojzesa in vseh prerokor, in
jima je razlagal, kar je bilo od njega v vseh
pismih. In so se približali tergu, kamer so šli;
in on se je delal, kakor da bi hotel dalje iti.
In sta ga silila, rekdč: Ostani z nama, ker se
mrači, in se je dan že nagnil. In je šel noter
ž njima. In zgodilo se je, ko je bil ž njima
pri mizi, je vzel kruh, in ga je posvetil in
zlomil, in jima podal. In odperle so se jima
oči, in sta ga spoznala ; in on jima je zginil
izpred oči. In sta rekla med seboj: Ali ni
bilo najno serce goreče v nama, ko je po poti
govorilj in nama pisma razkladal? In sta vstala
tisto uro, in se vernila v Jeruzalem; in sta
našla zbrane enajstere, in tiste, ki so bili

Slov. Eva.-igel. 10

146

ž njimi, kteri so rekli: Gospod je res vstal, in
se je prikazal Simonu! In ona sta pravila,
kaj se je bilo po potu zgodilo, in kako sta
ga spoznala po lomljenji kruha.

Velikonočni torek.

Berilo iz djanja apostolskega 13, 26 — 33.

Tiste dni je Pavel vstal, in je z roko pokazal mol¬
čati in rekel: Možje, bratje, sinovi Abrahamovega rodu,
in kteri se med vami Boga bojč! vam je beseda tega
zveličanja poslana. Zakaj v Jeruzalemu prebivajoči, in
njih knezi, ki niso Jezusa spoznali, ne besed prerokov,
ktere se vsako soboto bero, so (jih) z obsojenjem dopol¬
nili; in ako ravno nič smerti vrednega nad njim niso
našli, so Pilata prosili, da bi ga umorili. In kadar so
vse dopolnili, kar je bilo od njega pisano, so ga sneli
z lesa, in položili v grob. Bog pa ga je tretji dan
obudil od mertvih, in vidili so ga skozi več dni ti,
kteri so bili prišli ž njim vred iz Galileje v Jeruzalem,
in ti so do zdaj njegove priče pred ljudstvom. In mi
vam oznanujemo tisto obljubo, ktera je bila našim oče¬
tom storjena, ker to je .Bog nam, njih otrokom, dopol¬
nil, ki je obudil Jezusa Kristusa, Gospoda našega.

Evangeli svetega Lulceza 24, 36 — 47.

Tisti čas je Jezus v sredi med svojimi
učenci stal, in jim rekel: Mir vam bodi! Jaz
sem, ne bojte se. Prestrašili so se pa in zbali,
in so menili, da duha vidijo. In jim je rekel:
Kaj ste prestrašeni, in take misli obhajajo vaše
serca. Poglejte moje roke in noge, da sem
jaz sam: potipajte in poglejte; saj duh nima
mesa in kosti, kakor vidite, da jaz imam. In

147

ko je to rekel, jim je pokazal roke in nogč.
Ker pa še niso verovali od veselja, in so se
čudili, je rekel: Imate li kaj jesti tukaj? Oni
pa so mu ponudili kos pečene ribe in sat
medu. In je vpričo njih jedel, ter vzel ostanke,
in jim dal. In jim je rekel: To so besede,
ktere sem vam govoril, ko sem še pri vas bil,
da mora vse dopolnjeno biti, kar je pisano
od mene v postavi Mojzesovi, in v prerokih
in v psalmih. Tedaj jim je odperl um, da so
razumeli pisma. In jim je rekel: Tako je pi¬
sano, in tako je bilo treba Kristusu terpeti,
in tretji dan vstati od merfvih; in oznanovati
v njegovem imenu pokoro in odpuščenje gre¬
hov med vsemi narodi.

Pervo nedeljo po veliki noči, ali belo
nedeljo.

Berilo iz 1. lista s. Janeza aposteljna 5, 4 — 10.

Preljubi I vse, kar je rojeno iz Bogk, premaga svčt
in to je zmaga, ktera premaga svet, naša vera. Kdo
je pa, kteri premaga svet, kakor kdor veruje, da je
Jezus Sin Božji? Ta je, kteri je prišel z vodo in kervjo,
Jezus Kristus; ne le v vodi, ampak v vodi in kervi.
In Duh je, kteri pričiije, da je Kristus resnica. Zakaj
trije so, kteri pričujejo v nebesih: Oče, Beseda, in sveti
Duh, in ti trije so eno. In trije so, kteri pričujejo na
zemlji: Duh, in voda in kri; in ti trije so eno. Ako
človeško pričevanje sprejmemo, je pričevanje Božje vekši;
to namreč je pričevanje Božje, ktero je vekši, ker je
Bog pričeval od svojega Sina. K d sr veruje v Sinu
Božjega, ima pričevanje Božje v sebi.

10 *

148

Evangeli svetega Janeza 20, 19 — 31.

Tisti čas, kadar je bil večer tistega dneva,
pervega v tednu, in so bile duri zaklenjene,
kjer so bili učenci zbrani zavoljo strahu pred
Judi, je prišel Jezus, in je v sredo med nje
stopil, in jim rekel: Mir vam bodi! In ko je
bil to rekel, jim je pokazal roke in stran.
Učenci so se tedaj obveselili, ker so vidili Go¬
spoda. Tedaj jim je spet rekel: Mir vam bodi!
Kakor je Oče mene poslal, tudi jaz vaz po¬
šljem. In ko je bil to izrekel, je v nje dihnil,
in jim rekel: Prejmite svetega Duha: kterim
bote grehe odpustili, so jim odpuščeni; in
kterim jih bote zaderžali, so jim zaderžani.
Tomaža pa, dvanajsterih enega, kteri je ime¬
novan Dvojčic, ni bilo med njimi, ko je Jezus
prišel. Drugi učenci tedaj so mu povedali:
Gospdda smo vidili. On pa jim je rekel: Ako
ne vidim na njegovih rokah znamenj žebljev
in ne denem svojega persta v rane žebljev, in
ne položim svoje roke v njegovo stran, ne
bom veroval. In čez osem dni so bili njegovi
učenci spet notri, in Tomaž ž njimi. Jezus
pride, ako ravno so bile duri zaklenjene, in je
stal na sredi in rekel: Mir vam bodi! Potlej
reče Tomažu: Vloži svoj perst semkaj, in po¬
glej moje roke'; in podaj semkaj svojo roko,
in položi jo v mojo stran, in ne bodi neveren,
ampak veren. Tomaž je odgovoril, in mu rekel:
Moj Gospod, in moj Bog! Jezus mu reče: Ker
si me vidil, Tomaž! si veroval; blagor jim,
kteri niso vidili, in so verovali. Jezus je sicer

143

še veliko drugih čudežev storil vpričo svojih
učencev, kteri niso zapisani v teh bukvah. Ti
pa so zapisani, da verujete, da Jezus je Kri¬
stus, Sin Božji, in d J imate verujoč življenje
v njegovem imenu.

Drugo nedeljo po veliki noči.

Berilo iz 1. lista s. Petra aposteljna 2, 21 — 25.

Preljubi! Kristus je za nas terpel, in ram zgled
zapustil, da bodite po njegovih stopinjah. On ni greha
storil, tudi ni bila najdena goljufija v njegovih ustih.
On, ko je bil preklinjan, ni klel; ko je terpel, ni pretil,
temuč se je vdal tistemu, ki ga je krivično sodil: on
je naše grehe sam nosil v svojem telesu na lesu, da bi
grehom odmerli, in pravičnosti živeli. Z njegovimi rana¬
mi ste bili ozdravljeni. Zakaj bili ste, kakor zgubljene
ovce; zdaj pa ste se obernili k pastirju in škofu svo¬
jih duš.

Ev angeli svetega Janeza 10, 11 — 16.

Tisti čas je rekel Jezus farizejem: Jaz

sem dobri pastir. Dobri pastir da svoje živ-
jenje za svoje ovce. Najemnik pa, in kdor ni
pastir, ki niso ovce njegove, vidi volka priti, in
popusti ovce, in beži; in volk popade in raz¬
podi ovce. Najemnik pa beži, ker je najemnik^
in mu ni skerb za ovce. Jaz sem dobri pastir,
in poznam svoje, in moje poznajo mene; ka¬
kor pozna mene Oče, in jaz poznam Očeta,
in dam svoje življenje za svoje ovce. In iindm
še druge ovce, ktere niso iz tega hleva; tudi
tiste moram pripeljati, in bodo moj glas po¬
slušale, in bo en hlev in en pastir.

150

Tretjo nedeljo po veliki noči.

Berilo iz 1. lista s. Petra aposteljna 2, 11 — 19.

Preljubi! prosim vas, zderžite se, kakor tujci in
popotniki, mesnih želj, ktere se vojskujejo zoper dušo;
imejte lepo življenje med neverniki, da, ko vas obreku¬
jejo, kakor hudodelnike, vaše dobre dela vidijo, in Boga
časte v dan obiskanja. Bodite tedaj podložni vsaki
človeški stvari zavoro Boga, bodi si kralju, kakor naj
višemu, ali vojvodom, kakor po njem poslanim v ma¬
ščevanje nad hudodelniki, dobrim pa v pohvalo. Zakaj
to je volja Božja, da z dobrimi deli usta zamašite ne¬
spametnim in neumnim ljudem, kakor prosti, pa ne, ka¬
kor bi prostost imeli v zagrinjalo hudobije, ampak kakor
hlapci Božji. Vse spoštujte, brate ljubite, Boga se boj¬
te, kralja častite. Hlapci, bodite podložni gospodarjem
z vsem strahom ne le dobrim in krotkim, ampak tudi
čmernim. To namreč je prijetno, v Kristusu Jezusu,
Gospodu našem.

Evangeli svetega Janeza 16, 16 — 22.

Tisti čas je rekel Jezus svojim učencem :
Še malo, in me več ne bote vidili; in spet
malo, in me bote vidili; ker grem k Očetu.
Tedaj je nekaj njegovih učencev reklo med
seboj: Kaj je to, kar nam pravi: Se malo,

in me ne bote vidili, in spet malo, in me bote
vidili; in: ker grem k Očetu? So tedaj rekli:
Kaj je to, kar pravi: malo? Ne vemo, kaj
govori. Jezus pa je spoznal, da so ga hotli
vprašati, in jim je rekel: To se vprašate, ker
sem rekel: Še malo, in me ne bote vidili;

in spet malo, in me bote vidili. Resnično,
resnično vam povem, da bote jokali in žalo-

151

vali, svčt pa se bo veselil; vi bote žalovali,
ali vaša žalost se bo v veselje spreobernila.
Zena, kadar je na porodu, ima žalost, ker je
prišla njena ura; kadar je pa porodila dete,
ne misli ved v britkost, od veselja, da je
človek rojen na svčt. Tudi vi tedaj imate zdaj
sicer žalost, pa spet vas bom vidil, in vaše
serce se bo veselilo, in vašega veselja vam ne
bo nihče vzel.

Četerto nedeljo po veliki noči.

Berilo iz lista s. Jakopa aposteljna 1, 17 — 21.

Preljubi! vsak dober dar in vsako popolno darilo
je od zgorej, ki pride od Očeta svetlobe, pri kterem ni
premenjenja, tudi ne sence kake spremenljivosti. Zakaj
radovoljno nas je rodil z besedo resnice, da smo neka-
košne pervine njegovih stvari. Veste, presuhi moji
bratje! vsak človek bodi hiter k poslušanju, kesen pa k
govorjenju, in počasen k jezi; človekova jeza namreč ne
dela pravice Božje. Zavoljo tega odložite vso nečed¬
nost in obilnost hudobije, in v krotkosti ohranite vsajeno
besedo, ktera more zveličati vaše duše.

Evangeli svetega Janeza 16, 5 — 14.

Tisti čas je rekel Jezus svojim učencem:
Grem k njemu, kteri me je poslal, in nobeden
zmed vas me ne vpraša: Kam greš? Temuč,
ker sem vam to govoril, je žalost napolnila
vaše serce. Ali jaz vam resnico povem: Za

vas je dobro, da jaz grem. Zakaj ako ne
grem, Tolažnik ne bo k vam prišel; ako pa
grem, vam ga bom poslal. In kadar on pride,

152

bo svet prepričal greha, in pravice in sodbe;
greha sicer, ker niso verovali v me; pravice
pa, ker grem k Očetu, in me po tem ne bote
vidili; sodbe pa, ker je vojvoda tega sveta že
obsojen. Še veliko vam imam povedati; toda
zdaj ne morete nositi. Kadar pa pride on, Duh
resnice, vas bo učil vso resnico; ne bo nam¬
reč govoril sam iz sebe, temuČ, kar bo slišal,
bo govoril, in prihodnje reči vam bo oznano-
val. On bo mene poveličal, ker bo od mojega
vzel, in vam oznanoval.

Peto nedeljo po veliki noči.

Berilo iz lista s. Jakopa aposteljna 1, 22 — 27.

Preljubi! bodite delavci besede, in ne samo poslu¬
šalci, s čimur bi sami sebe zapeljevali. Zakaj ako je
kdo poslušavee besede, ne pa delavec, tak je podoben
človeku, kteri ogleduje obraz svojega rojstva v zerkalu:
se ogleda namreč in gre, in berž pozabi, kakšen je bil.
Kdor pa prav pregleda popolno postavo prostosti, in v
njej ostane, ne pozabljiv poslušavee, ampak delavec; on
bo srečen v svojem djanji. Ako pa kdo meni, da je
pobožen, pa ne berzda svojega jezika , temuč zapeljuje
svoje serce; je prazna njegova pobožnost. Čista in pred
Bogom in Očetom neomadežana pobožnost je ta: obisko¬
vati sirote in vdove v njih nadlogi, in neomadežanega se
ohraniti pred tem svetom.

Evangeli svetega Janeza 16, 23 — 30.

Tisti čas je rekel Jezus svojim učencem:
Resnično, resnično vam povem: Ako bote

Očeta kaj prosili v mojem imenu, vam bo dal.
Do zdaj niste nič prosili v mojem imenu. Pro-

153

site, in bote prejeli, da bo vaše veselje dopol¬
njeno. To sem vam v prilikah govoril. Pride
ura, da vam ne bom ved v prilikah govoril,
ampak vam bom očitno oznanoval od Očeta.
Tisti dan bote v mojem imenu prosili; in vam
ne rečem, da bom jaz Očeta prosil za vas.
Zakaj Oče vas sam ljubi, ker ste vi mene lju¬
bili, in ste verovali, da sem jaz iz Boga izšel.
Izšel sem od Očeta, in sem prišel na svet;
spet zapustim svet, in grem k Očetu. Mu
reko njegovi učenci: Glej ! zdaj očitno govo¬
riš, in ne praviš nobene prilike. Zdaj vemo,
da vse veš, in ne potrebuješ, da te kdo vpraša;
zato verujemo, da si od Boga izšel.

Križev teden.

Berilo iz lista s. Jakopa apostelja 5, 16 — 20.

Preljubi! izpovejte si med seboj svoje grehe, in mo¬
lite eden za drugega, da bote ohranjeni; veliko namreč
premore stanovitna molitev pravičnega. Elija je bil človek
terpljenju podveržen, kakor mi, in je iz serca molil,
da bi ne bilo dežja na zemljo; in ni bilo dežja tri
leta in šest mescev. In je spet molil, in nebo je dalo
dežja, in zemlja je rodila svoj sad. Bratje moji! ako kdo
zmed vas zajde od resnice, in ga kdo verne; naj ve,'da,
kdor grešnika verne od njegove krive poti, bo rešil njegovo
dušo od smerti, in pokril veliko število grehov.

j E v angeli svetega Lukeza 11, 5 — 13.

Tisti čas je rekel Jezus svojim učencem:
Ko bi kdo zmed vas prijatla imel, in bi k
njemu šel o polnoči, in mu rekel: Prijatel!

posodi mi tri hlebe, ker je moj prijatel prišel k

154

meni s pota, in nimam kaj prednj položiti;
in uni bi znotraj odgovoril in rekel : Ne

delaj mi nadlege, duri so že zaperte, in moji
otroci so z menoj v hramu; ne morem vstati
in ti dati. In ako uni le še.terka, vam povem:
ko bi ravno ne vstal, in mu ne dal zato, ker
je njegov prijatel, bo vendar zavoljo njegove
nadležnosti vstal, in mu dal, kolikor potrebuje.
In jaz vam povem: Prosite, in se vam bo

dalo; iščite, in bote našli; terkajte, in se vam
bo odperlo. Zakaj slehern, kteri prosi, prejme;
in kdor išče, najde; in kdor terka, se mu bo
odperlo. Kdo pa zmed vas očeta kruha prosi,
pa mu bo kamen dal? ali ribe, mu bo li na¬
mesto ribe kačo dal? Ali Če pa jajca prosi,
mu bo li škorpijona podal? Ako tedaj vi, ki
ste hudobni, veste dobre darove dajati svojim
otrokom; koliko bolj bo vaš Oče iz nebes
dal dobrega duha tem, kteri ga prosijo.

V  god Kristusovega vnebolio.

Berilo iz djanja apostolskega 1, 1 — 11.

V pervem pisariji sem govoril, o Teofil 1 od vsega,

kar je Jezus od začetka delal in učil do dneva, ko je

aposteljnom, ktere je bil izvolil, po svetem Duhu zapo¬
vedi dal, in bil gor vzet; kterim je po svojem terpljenji
tudi z mnogimi znamenji skazal, da je živ, ko se jim je
prikazoval štirideset dni, in je govoril od kraljestva Bož¬
jega. Ir, kadar je ž njimi jedel, jim je zapovedal, da

naj ne hodijo iz Jeruzalema, ampak naj čakajo obljube
Očetove, ktero ste (je rekel) slišali iz mojih ust; ker
Janez jer kerščeval z vodo, vi pa bote kerščeni s svetim

155

Duhom kmali po teh dneh. Tedaj so ga, kteri so se
bili sošli, vprašali rekčč : Gospčd! ali boš v tem času
postavil Izraelovo kraljestvo ? Rekel pa jim je: Vam ne
gre vediti časov ali ur, ktere je Oče ohranil v svoji
oblasti; pa prejeli bote moč svetega Duha, kteri bo v
vas prišel, in mi bote priče v Jeruzalemu, in po vsi
Judeji in Samarii in do kraja sveta. In kadar je bil to
izgovoril, se je vpričo njih vzdignil, in oblak ga je vzel
spred njih oči. In ko so ga gledali v nebo iti , glej,
sta dva moža pri njih stala v belih oblačilih, in sta
rekla: Možje galilejski! kaj stojite, in gledate v nebo ?
Ta Jezus, kteri je bil vzet od vas v nebo, bo tako pri¬
šel, kakor ste ga vidili iti v nebo.

Evangeli svetega Marka 16, 14 — 20.

Tisti čas se je Jezus prikazal enajsteriiri,
ko so bili pri mizi, in je svaril njih nevero,
in terdobo njih serca, da tistim, kteri so vi¬
dili, da je vstal, niso verjeli. In jim je rekel:
Pojdite 'po vsem svetu, in oznanujte evangeli
vsi' stvari. Kdor veruje in je kerščen, bo zve¬
ličan, kdor pa ne veruje, bo pogubljen. Kteri
pa verujejo, pojdejo te znamenja za njimi: V
mojem imenu bodo hudiče izganjali; nove je¬
zike govorili; kače prijemali; in ako kaj stru¬
penega pijejo, iim ne bo škodovalo; in na
bolnike bodo rokč pokladali, in bodo zdravi.
In Gospod Jezus, ko jim je bil izgovoril, je
bil v neb6 vzet, in sedi na desnici Božji. Oni
pa so šli, in so učili povsod, in Gospčd je
delal ž njimi, in je besedo poterjeval s ču¬
deži, kteri so se po tem godili.

156

Šesto nedeljo po veliki noči.

Berilo iz 1. lista s. Petra aposteljna 4, 7 — 11.

Predragi! bodite modri, in čujte v molitvah. Pred
vsem pa imejte vedno ljubezen med seboj, ker ljubezen
pokrije obilnost grehov. Jemljite radi eden druzega pod
streho brez godernjanja. Kakor je vsak prejel dar, s
tem postrezite eden drugemu, kakor dobri delivci mno¬
gotere milosti Božje. Ako kdo govori, naj govori, ka¬
kor Božje besede ; ako kdo služi, naj služi iz moči, ktero
Bog daje; da bo Bog v vseh rečeh češčen po Jezusu
Kristusu Gospodu našem.

Evangeli svetega Janeza 15, 26 — 27;
in 16, 1 — 4.

Tisti čas je rekel Jezus svojim učencem:
Kadar pride Tolažnik, kterega vam bom jaz
poslal od Očeta, Duh resnice, kteri od Očeta
izhaja, on bo pričeval od mene. Pa tudi vi
bote pričevali, ker ste od začetka pri meni.
To sem vam govoril, da se ne pohujšate. Iz
shodnic vas bodo devali; pride celd ura, da
bo vsak, kteri vas umori, menil, da Bogu
službo stori. In to vam bodo storili, ker
ne poznajo ne Očeta, ne mene. To pa sem
vam govoril, da se spomnite, kadar ura pride,
da sem vam jaz to pravil.

Y god foinkoštne nedelje.

Berilo iz djanja apostolskega 2, 1 — 11.

Kadar je bilo petdeset dni (po veliki noči) dopol¬
njenih, so bili vsi aposteljni skupaj na tistem mestu. In
vstal je nanagloma z neba šum, kakor prihajočega silnega
piša, in je napolnil vso hišo, kjer so sedeli. In so se

157

jim prikazali razdeljeni jeziki kakor ognja, in je sedel
na njih slehernega. In so bili napolnjeni vsi s svetim
Duhom, in so jeli govoriti v mnogoterih jezikih, kakor
jim je sveti Duh dal izgovarjati. Prebivali so pa v Je¬
ruzalemu Judje, bogaboječi možje, iz vsacega naroda,
kteri je pod nebom. Kadar se je pa to razglasilo, se
je množica sošla, in se je zavzela, ker jih je slišal vsak
po svojem jeziku govoriti. Vsi pa so ostermeli, in se
čudili, rekoč: Glejte, niso li vsi ti, kteri govore, Gali-
lejei, in kako mi slišimo vsak svoj jezik, v kterem smo
rojeni? Partijani, Medjani, in Elamljani, in kteri prebi¬
vajo v Mezopotamii, v Judeji in Kapadocii, v Pontu in
v Azii, v Frigii in Pamfilii, v Egiptu in v straneh Libije,
ktera je pri Cireni, in tujci iz Rima, tudi Judje in pre-
obernjeni, Krečani, in Arabljani, smo jih slišali govoriti
v naših jezikih velike dela Božje!

Evangeli svetega Janeza 14, 23 — 31.

Tisti čas je rekel Jezus svojim učencem:
Ako me kdo ljubi, bo moje besede spolnoval;
in moj Oče ga bo ljubil, in bova k njemu
prišla,' in pri njem prebivala. Kdor me ne
ljubi, ne spolnuje mojih besed. In besede,
ktere ste slišali, niso moje, ampak Očeta, kteri
me je poslal. To sem vam govoril, dokler sem
pri 'vas. Tolažnik sveti Duh pa, kterega bo po¬
slal Oče v mojem imenu, on vas bo učil vse,
in vas bo opomnil vsega, kar koli sem vam
rekel. Mir vam zapustim, svoj mir vam dam;
ne kakor svet daje, vam jaz dam. Vaše serce
naj se ne prestraši, in naj se ne boji! Slišali
ste, da sem vam jaz rekel: Grem, in pridem
k vam. Ako bi me ljubili, bi se pač veselili,

158

da grem k Očetu; zakaj Oče je veči od mene.
In zdaj sem vam povedal, preden se zgodi,
da bote verovali, kadar se zgodi. Ne bom že
veliko z vami govoril. Pride namreč vojvoda
tega sveta, in pri meni nič nima. Ampak da
svet spozna, da ljubim Očeta, in tako delam,
kakor mi je Oče zapovedal.

Binkoštni pondeljek.

Berilo iz djanja apostolskega 10, 42 — 48.

Tiste dni je Peter odperl svoje usta, in rekel: Možje
bratje! nam je Gospod ukazal oznanovati ljudstvu, in

pričevati, da je on tisti, kteri je od Boga postavljen

sodnik živih in mertvih. Temu vsi preroki pričevanje

dajejo, da dobe v njegovem imenu odpuščenje grehov vsi,
kteri vanj verujejo. Ko je Peter še govoril te besede,
je sveti Duh padel na vse, kteri so besedo poslušali.
In verni iz obreze, kteri so bili s Petrom prišli, so se
zavzeli, da je bila tudi na nevernike milost svetega Duha
izlita. Slišali so jih namreč govoriti mnogo jezike, in

Boga poveličevati. Tedaj je Peter rekel: Sme li kdo

vode braniti, da bi ne bili kerščeni ti, kteri so svetega
Duha prejeli, kakor tudi mi? In jih je ukazal kerstiti v
imenu Gospoda Jezusa Kristusa.

Evangeli svetega Janeza 3, 10 — 21.

Tisti čas je rekel Jezus Nikodemu: Bog
je svet tako ljubil, da je dal svojega edinoro-
jenega Sina, da, kdor koli vanj veruje, se ne po¬
gubi, temuč ima večno življenje. Bog namreč
ni poslal svojega Sina na svet, da bi svet sodil,
temuč da bi bil svčt po njem zveličan. Kdor
vanj veruje, ne bo sojen; kdor pa ne veruje,

159

je že sojen, ker ne veruje v ime edinorojenega
Sina Božjega. To pa je sodba, ker je luč
prišla na svčt, in so ljudje bolj ljubili temo
ko luč; zakaj njih dela so bile hude. Slehern
namreč, kteri hudo dela, sovraži luč, in ne
pride k luči, da niso svarjene njegove dela.
Kdor pa dela resnico, pride k luči, da se raz¬
odenejo njegove dela, ker so v Bogu storjene.

Binkoštni torek.

Berilo iz cljanja apostolskega 8, 14 — 17.

Tiste dni, ko so slišali aposteljni, kteri so bili v
Jeruzalemu, da je Samarija sprejela besedo Božjo, so jim
Petra in Janeza poslali. In sta za nje molila, da bi
prejeli svetega Duha. Zakaj v njih nobenega še ni bil
prišel, ampak samo kerščeni so bili v imenu Gospoda
Jezusa. Tedaj sta roke na nje pokladala, in so prejeli
svetega Duha.

Evangeli svetega Janeza 10, 1 — 10.

Tisti čas je rekel Jezus farizejem: Res¬
nično, resnično vam povem: Kdor ne gre skoz
vrata v ovčji hlev, ampak lazi drugod vanj,
tisti je tat in razbojnik. Kdor pa vanj gre skoz
vrata, je pastir ovac. Njemu odpre vratar, in
ovce poslušajo njegov glas, in kliče svoje ovce
po imenu, in jih ven vodi. In kadar svoje ovce
izpusti, gre pred njimi, in ovce gredo za njim,
ker poznajo njegov glas. Za tujim ne gredo,
temuč bežijo od njega, ker ne poznajo tujih
glasu. To priliko jim je Jezus pravil; oni pa

160

niso umeli, kaj jim je govoril. Jezus jim je
tedaj spet rekel: Resnično, resnično vam po¬
vem: Jaz sem vrata k ovcam. Vsi, kolikor jih
je prišlo, so tatje in razbojniki, in ovce jih
niso poslušale. Ja* sem vrata. Ako kdo skoz
me noter gre, bo zveličan, in bo noter in ven
hodil, in bo pašo našel. Tat ne pride, kakor
da krade, in kolje in pokonča. Jaz sem jirišel,
da imajo življenje, in imajo obilniše.

Y praznik presvete Trojice.

Berilo iz lista s. Pavla aposteljna do Rimljanov ,
11, 33—36.

O visokost bogastva Božje modrosti in znanja! kako
nezapopadljive so njegove sodbe, in neizvedne njegove
pota! Zakaj kdo je spoznal misel Gospodovo, ali kdo je
bil njegov svetovavec? Ali kdo mu je pred kaj dal, da
bi se mu povernilo? Sej je vse iz njega, po njem in v
njem; njemu bodi čast in hvala vekoma. Amen.

JEvangeli svetega Matevža 28, 18 — 20.

Tisti čas je rekel Jezus svojim učencem:
Dana mi je vsa oblast v nebesih in na zemlji.
Torej pojdite, in učite vse narode, in ker-
ščujte jih v imenu Očeta, in Sina, in svetega
Duha. Učite jih spolnovati vse, kar koli sem
vam zapovedal. In glejte! jaz sem z vami vse
dni do konca sveta.

161

Pervo nedeljo po Mnkoštih.

Berilo iz 1. lista s. Janeza aposteljna 4, 8 — 21.

Predragi! Bog je ljubezen. V tem se je skazala

ljubezen Božja do nas, da je Bog svojega edinoro-
jenega Sina poslal na svet, da bi po njem živeli. V
tem obstoji ljubezen; ne da kakor bi bili mi Boga lju¬
bili, ampak da nas je on pred ljubil, in da je poslal
svojega Sina v spravo za naše grehe. Predragi! ako nas
je Bog tako ljubil, moramo tudi mi eden drugega ljubiti.
Boga ni nikoli nihče vidil. Ako se ljubimo med sebdj,

ostane Bog v nas, in njegova ljubezen je v nas popolna.
Iz tega spoznamo, da ostanemo v njem, in on v nas,
ker nam je dal od svojega Duha. In mi smo vidili in
spričujemo, da je Oče poslal svojega Sina odrešenika
sveta. Kdor koli bo pričal, da je Jezus Sin Božji, ostane
Bog v njem, in on v Bogu. In mi smo spoznali, in ve¬

rovali ljubezni, ktero ima Bog do 'nas. Bog je ljubezen;
in kdor ostane v ljubezni, ostane v Bogu, in Bog v njem.
V tem je ljubezen Božja pri nas popolna, da imamo
zaupanje v dan sodbe; zakaj kakor je on, tako smo
tudi mi na tem svetu. V ljubezni ni strahii; ampak
popolna ljubezen izžene strah. Zakaj strah ima terp-
ljenje; kdor se pa boji, ni popoln v ljubezni. Ljubimo

tedaj Boga, ker nas je Bog pred ljubil. Ako kdo reče:
Ljubim Boga, in sovraži svojega brata, je lažnik. Kdor
namreč ne ljubi svojega brata, kterega vidi; kako more
ljubiti Boga, kterega ne vidi? In to zapoved imamo od
Boga, da kdor ljubi Boga, naj ljubi tudi svojega brata.

Evangeli svetega Lukeza 6, 36 — 42.

Tisti čas je rekel Jezus svojim učencem:
Bodite usmiljeni, kakor je vaš Oče usmiljen.
Ne sodite, in ne bote sojeni; ne pogubljajte,
in ne bote pogubljeni; odpuščajte, in vam bo

Slov. Evangel. 11

162

odpuščeno. Dajte, in se vam bo dalo; dobro,
natlačeno, in potreseno, in zverhano mero
v am  bodo dali v vaše naročje. S kakoršno
mero namreč bote merili, s tako se vam bo
odmerjalo. Povedal jim je pa tudi priliko:
Ali more slepec slepca voditi? Ali ne padeta
oba v jamo ? Učenec ni več, kakor uče¬
nik ; popolnoma pa bo vsak, če je kakor
njegov učenik. Kaj pa vidiš pezdir v oččsu
svojega brata, bruna pa, ki je v tvojem očesu,
ne čutiš ? Ali kako moreš reči svojemu bratu :
Brat! pusti, da ti bom izderi pezdir iz očesa;
ko sam v svojem očdsu bruna ne vidiš? Hina¬
vec! izderi poprej bruno iz svojega očesa, in
potem glej, da izdereš pezdir iz očesa svo¬
jega brata.

V  praznik s. rešnjega telesa.

Berilo iz 1. lista s. Pavla aposteljna do
Korincanov 11, 23 — 21).

Bratje! jaz sem prejel od Gospoda, kar sem vam
tudi zročil, da je Gospod Jezus tisto noč, ko je bil
izdan, vzel kruh iu zahvalil, ter razlomil in rekel:
Vzemite, in jejte; to je moje telo, ktero bo za vas
dano. To storite v moj spomin! Ravno tako tudi kelih
po večerji, rekoč: Ta kelih je nova zaveza v moji kervi.
To storite, kolikorkrat bote pili, v moj spomin! Zakaj
kolikorkrat bote jedli ta kruh, in kelih pili, bote smert
Gospodovo oznanovali, dokler ne pride. Kdor koli tedaj
bo nevredno jedel ta kruh, ali pil kelih Gospodov, bo
kriv telesa in kervi Gospodove. Naj torej človek sam
sebe presodi; in tako naj je od tega kruha, in pjje od
kelha. Kdor namreč nevredno je in pije, si sodbo je
in pije; ker ne razloči telesa Gospodovega.

163

Evangeli svetega Janeza 6, 56 — 59.

Tisti čas je rekel Jezus Judovskim mno¬
žicam: Moje meso je res jed, in moja kri je
res pijača. Kdor je moje meso, in pije mojo
kri, ostane v meni, in jaz v njem. Kakor je
mene poslal živi Oče, in jaz živim zavoljo
Očeta, tako bo tudi tisti, kteri mene je, živel
zavoljo mene. Ta je kruh, kteri je iz nebes
prišel; ne kakor so jedli vaši očetje mano, in
so umerli. Kdor je ta kruh, bo živel vekomaj.

Drugo nedeljo po binkoštih.

Berilo iz 1. lista s. Janeza aposteljna 3, 13 — 18.

Predragi! nikar se ne čudite, ako vas svet sovraži.
Mi vemo, da smo bili preneseni iz smerti v življenje,

ker ljubimo brate. Kdor ne ljubi, ostane v smerti. Sle-

hern, kteri sovraži svojega brata, je ubijavec, in veste,
da noben ubijavec nima večnega življenja v sebi obsto¬

ječega. V tem smo spoznali ljubezen Božjo, da je on
svoje življenje za nas postavil; tudi mi moramo za brate
življenje postaviti. Kdor ima premoženje tega sveta, in
vidi svojega brata, da je v potrebi, in zapre svoje serce
pred njim; kako prebiva ljubezen Božja v njem? Otro¬
čiči moji! ne ljubimo z besedo, tudi ne z jezikom, am¬

pak v djanji in resnici.

Evangeli svetega, Lukeza 14, 16 — 24.

Tisti čas je Jezus farizejem to priliko go¬
voril: Neki človek je napravil veliko večerjo,
in jih je veliko povabil. In je poslal svojega
hlapca ob uri večerje reč povabljenim, da naj

' 11 *

164

pridejo, ker je že vse pripravljeno. In so se
začeli vsi skupaj izgovarjati. Pervi mu je
rekel: PrisMvo sem kupil, in moram iti, in je
ogledati; prosim te, imej me izgovorjenega. In
drugi je rekel: Pet jarmov volov sem kupil,
in jih grem poskusit; prosim te, imej me iz¬
govorjenega. In drugi je rekel: Oženil sem
se, in torej ne morem priti. In hlapec se je
vernil, in je povedal svojemu gospodu. Tedaj
se je hišni gospodar razserdil, in je rekel svo¬
jemu hlapcu: Pojdi berž po cestah in mest¬
nih ulicah, in pripelji sim uboge, in hrome,
in slepe, in kraljeve. In hlapec je rekel: Gro-
sp6d! zgodilo se je, kakor si ukazal; in še
je prostor. In gospo-'! reče hlapcu: Pojdi na
pota in prčlaze, in primoraj jih noter iti, da
se napolni moja hiša. Povem vam pa, da no¬
beden unih mož, kteri so bili povabljeni, ne
bo okusil moje večerje.

Tretjo nedeljo po Mnkoštih.

Berilo iz 1. lista s. Petra aposteljna 5, 6 — 11.

Predragi! ponižajte se pod mogočno roko Božjo, da
vas Bog poviša ob času obiskanja. Vso svojo skerb
njemu pustite, ker njemu je skerb za vas. Bodite trezni,
in čujte: ker hudič, vaš zopernik, hodi kakor rjoveč lev
okoli, in išče, koga bi požerl. Temu se branite terdni v
veri, vedoč, da so vaši po svetu razkropljeni bratje v
ravno takem terpljenji. Bog vse milosti pa, kteri nas je
poklical k svoji večni časti v Kristusu Jezusu, vas bo
po kratkem terpljenji popolne storil, vterdil in vkoreninil.
Njemu bodi slava in gospostvo od vekomaj do vekomaj.
Amen.

165

Evangeli svetega Lukeza 15, 1 — 10.

Tisti čas so se cestninarji in grešniki Jezusu
približali, da bi ga poslušali. In farizeji in
pismarji so godernjali, rekoč: Ta grešnike

sprejema, in je ž njimi. Pa povedal jim je to
priliko, rekoč: Kteri človek zmed vas, ako

ima sto ovdc, in eno zmed njih zgubi, ne po¬
pusti devet in devetdeseterili v puščavi, in ne
gre za zgubljeno, dokler je ne najde? In kadar
jo najde, jo zadene vesel na svoje rame. In ko
pride domu, pokliče prijatle in sosede, in jim
reče: Veselite se z menoj, ker sem našel

svojo zgubljeno ovco. Povem vam, da tako bo
v nebesih veči veselje nad enim grešnikom,
kteri se spokori, kakor nad devet in devet-
deseterimi pravičnimi, kteri ne potrebujejo po¬
kore. Ali ktera žena, ki ima deset denarjev, ako
en denar zgubi, ne prižge luči, in ne pomete hiše,
ter ne išče skerbno, dokler ga ne najde? In
kadar ga najde, pokliče prijatlice in sosede,
rekoč: Veselite se z menoj, ker sem našla

denar, kterega sem bila zgubila. Tako, vam
povem, bo med angeli Božjimi veselje nad
enim grešnikom, kteri se spokori.

Četerto nedeljo po binkostih.

Berilo iz lista s. Pavla aposteljna do Rimljanov
8, 18—23.

Bratje! menim, da se terpljenje sedanjega časa ne
da primeriti prihodnji časti, ktera ima nad nami razodeta
biti. Zakaj vse stvari željno čakajo razodenja Božjih otrok.

166

Ker stvari so nečimurnosti podveržene, ne iz svoje volje,
ampak zavoljo tistega, kteri jih je podvergel, v upanji, da
bodo tudi te stvari rešene iz sužnosti trohnenja v častit¬
ljivo protost otrok Božjih. Vemo namreč, da dozdaj vse
stvari zdihujejo in stokajo, kakor na porodu. Pa ne samo
one, ampak tudi mi, kteri imamo pervine Duha, tndi mi
sami pri sebi zdihujemo, ko čakamo pootročenja Božjega
in odrešenja svojega telesa, v Kristusu Jezusu Gospodu
našem.

Evangeli svetega Luheža 5, 1 — H.

Tisti čas, ko so Jezusa množice obsule,
da bi poslušale besedo Božjo, je on stal pri
Genezaretškem jezeru. In je vidil dva čelna ob
jezeru stati; ribiči pa so bili ven stopili, in so
izpirali mreže. Stopil je pa v en čeln, kteri je bil
Simonov, in ga je prosil, naj malo od kraja
odrine. In je sedč množice iz ččlna učil. Ko
je pa nehal govoriti, je rekel Simonu: Pelji
na globoko, in verzite svoje mreže na lov. In
Simon je odgovoril, in mu rekel: Učenik! vso
noč smo delali, in nismo nič v jeli; na tvojo
besedo pa bom vergel mrežo. In ko so bili to
storili, so zajeli veliko število rib; njih mreža
pa se je tergala. In so mignili tovaršem, kteri
so bili v unem čelnu, da naj pridejo, in jim
pomagajo. In so prišli, in napolnili oba čelna,
tako da sta se topila. Simon Peter pa, ko je
to vidil, je padel Jezusu k kolenom, rekoč:
Gospod! pojdi o mene, ker sem grešen človek.
Groza namreč je bila obšla njega in vse, kteri
so bili ž njim, nad vlakom rib, ki so ga bili
storili; ravno tako pa tudi Jakopa in Janeza,
Cebedejeva sinova, ki sta bila Simonova tovarša.

167

In Jezus je rekel Simonu: Ne boj se, odslej

boš ljudi lovil. In so potegnili čeln k kraju,
in vse popustili, ter za njim šli.

Peto nedeljo po binkoštih.

Berilo iz 1. lista s. Petra aposteljna 3, 8 — 13.

Predragi! bodite vsi ene misli, usmiljeni, brato-
ljubni, miloserčni, krotki, ponižni. Se povračujte hudega
za hudo, ne kletve za kletev, ampak nasproti blago¬
slovite, ker ste v to poklicani, da blogoslov v del pose¬
dete. Zakdj kdor hoče življenje ljubiti, in viditi dobre
dni, naj zderži svoj jezik od hudega, in njegove usta
naj ne govore' goljufije; naj se ogiba hudega , in naj
dobro stori ; naj išče miru, in naj se ga derži. Ker oči
Gospodove so obernjene v pravične, in njegove ušesa v
njih molitve; obraz Gospodov pa je zoper hudodelnike.
In kdo vam bo škodoval, ako ste za dobro vneti ? Pa
če tudi kaj terpite zavoljo pravice, blagor vam ! Njih
strahovanja pa se ne bojte in ne pustite se zmotiti. Go¬
spoda Kristusa pa posvečujte v svojih sercih.

Evangeli svetega Matevža 5, 20 — 24.

Tisti čas je rekel Jezus svojim učencem:
Resnično vam povem, ako ne bo obilniši vaša
pravica, kakor pismarjev in farizejev, ne pojdete
v nebeško kraljestvo. Slišali ste, da je bilo rečeno
starim: Ne ubijaj; kdor pa ubija, bo sodbe

kriv. Jaz pa vam povem, da vsak, kteri se jezi
nad svojim bratom, bo kriv sodbe; kdor pa
svojemu bratu reče raka, bo kriv zbora ; kdor
pa reče norec, bo kriv peklenskega ognja. Oe

168

tedaj svoj dar prineseš k oltarju, in se tam
spomniš, da ima tvoj brat kaj zoper tebe: pusti
ondi svoj dar pred oltarjem, in pojdi poprej
spravit se s svojim bratom, in tedaj pridi in
daruj svoj dar.

v

Šesto nedeljo po binkoštih.

Berilo iz lista s. Pavla aposteljna do
6, 3—11.

Bratje! kteri koli smo kerščeni v Jezusu Kristusu,
smo v njegovi smerti kerščeni. Z njim namreč smo po¬
kopani s kerstom v smert, da kakor je Kristus vstal od
mertvib s častjo Očetovo, tako tudi mi v novem življenji
hodimo. Zakaj ako smo vanj vsajeni v podobnosti nje¬
gove smerti, bomo tudi v podobnosti njegovega vstajenja;
ker vemo, da je bil naš stari človek ž njim vred križan,
da bi se razdjalo telo greha, in da bi več ne služili grehu.
Kdor je namreč umeri, je opratičen od greha. Ako smo
pa umerli s Kristusom, verujemo , da bomo tudi živeli
ž njim vred ; ker vemo, da Kristus, ko je vstal od mertvih,
več ne umerje, smert ga ne bo več gospodovala. Zakaj, da
je umeri, je zavoljo greha enkrat umeri; da pa živi, živi
Bogu. Tako mislite tudi vi, da ste namreč grehu odmerli,
živite pa Bogu v Kristusu Jezusu Gospodu našem.

Evangeli svetega Marka 7, 1 — 9.

Tisti čas, ko je bilo veliko ljudstva pri Je¬
zusu, in niso imeli kaj jesti, je poklical Jezus svoje
učence, in jim reče: Množica se mi smili; ker
glejte! tri dni so že pri meni, pa nimajo kaj jesti.
In ako jih lačne spustim na njih dom, bodo oma¬
gali na potu; nekaj namreč jih je od deleč

Rimljanov

169

prišlo. In njegovi učenci so mu odgovorili:
Kako jih bo kdo mogel tukaj v puščavi na¬
sititi s kruhom ? In jih je vprašal: Koliko
imate kruhov ? Oni so rekli: Sedem. In je
ukazal množici sesti po tleh. In je vzel sedmere
kr uh e, in je zahvalil, ter razlomil, in dal
svojim učencem, da bi pred (nje) položili,
in so položili pred množico, in so imeli nekaj
ribic; in jih je blagoslovil, in ukazal pred
(nje) položiti. In so jedli in se nasitili, in so
pobrali ostanke koscev, sedem jerbasov. Njih
pa, kteri so jedli, je bilo okoli štiri tavžent. In
jih je spustil.

Sedmo nedeljo po binkoštih.

Berilo iz lista s. Pavla aposteljna do Rimljanov
6, ID—23.  '

Bratje! po človeško govorim, zavoljo slabosti vaše¬
ga mesa: Kakor ste podali svoje ude služiti nečistoti in
krivici v hudobijo, tako podajte tudi zdaj svoje ude, naj
služijo pravici v posvečenje. Zakaj kadar ste bili sužnji
greha, ste bili prosti pravičnosti. Kakšen sad ste tedaj
takrat imeli v tem, česar se zdaj sramujete ? Konec
tega namreč je smert. Zdaj pa, ko ste prosti greha,
služite Bogu, imate svoj sad posvečevanje, konec pa
večno življenje. Zakaj plačilo za greh je smert; milost
Božja pa je večno življenje v Kristusu Jezusu Gospčdu
našem.

Evangeli svetega Matevža 1, 15 — 21.

Tisti čas je rekel Jezus svojim učencem:
Varujte se Jažnjivih prerokov, kteri pridejo
k vain v ovčjih oblačilih, znotraj pa so zgrab-

170

Ijivi volkovi! Po njih sadu jih bote spoznali.
Se li bere grozdje s ternja, ali fige z osata ?
Tako rodi vsako dobro drevo dober sad;
malopridno drevo pa rodi malopriden sad.
Dobro drevo ne more malopridnega sadu
roditi; tudi ne malopridno drevo roditi dobrega
sadu. Vsako drevo, ktero ne stori dobrega
sadu, bo posekano in v ogenj verženo. Tedaj
iz njih sadu jih bote spoznali. Ne vsak, kteri
mi pravi: Gospbd, Gospod! pojde v nebeško
kraljestvo: ampak kteri stori voljo mojega

Očeta, ki je v nebesih, tisti pojde v nebeško
kraljestvo.

Osmo nedeljo po binkoštih,

Berilo iz lista s. Pavla aposteljna do Rimljanov
8, 12—17.

Bratje! nismo dolžniki mesa, da bi po mesu živeli.
Zakaj ako bote po mesu živeli, bote umerli; ako bote
pa delo mesa z duhom morili, bote živeli. Ktere koli
namreč Duh Božji vodi, ti so otroci Božji. Saj niste pre¬
jeli duha sužnosti spet v strah, ampak prejeli ste duha
posinovljenih otrok, v kterem kličemo : Aba, Oče ! Duh
sam namreč daje pričevanje našemu duhu, da smo otroci
Božji; ako pa otroci, tudi deleži, deleži Božji, sodeleži
pa Kristusovi.

Evangeli svetega Lukeža 16, 1 — 9.

Tisti čas je Jezus svojim učencem to
priliko govoril: Bil je neki bogat človek, kteri
je imel hišnika, in ta je bil obdolžen pred
njim, kakor da bi bil zapravljal njegovo pre¬
moženje. In ga je poklical, in mu rekel: Kaj,

171

to slišim od tebe ? Daj odgovor od svojega
hiševanja; zakaj posehmal ne boš mogel več
gospodariti. Hišnik pa je sam pri sebi rekel:
Kaj bom storil, ko mi moj gospod vzame
hiševanje? Kopati ne morem, vbogajme pro¬
siti se sramujem. Vem, kaj bom storil, da
me, kadar bom odstavljen od hiševanja, vza¬
mejo y svoje hiše. Tedaj je poklical vse dolž¬
nike svojega gospoda, in je rekel pervemu:
Koliko si dolžan mojemu gospodu? On pa je
rekel: Sto čebrov olja. In mu je rekel: Vzemi
svoje pismo, usedi se hitro, in zapiši petdeset.
Potlej je rekel drugemu: Ti pa, koliko si
dolžan ? On pa je rekel: Sto starov pšenice.
In mu reče: Vzemi svoje pismo, in zapiši

osemdeset. In gospod je hvalil krivičnega
hišnika, da je bil modro storil; zakaj otroci
tega sveta so modrejši v svojem rodu, kakor
otroci luči. In jaz vam povem: Delajte si

prijatle s krivičnim mamonom, da vas, kadar
obnemagate, vzamejo v večne prebivališča.

Deveto nedeljo po binkoštili.

Berilo iz 1. listu s. Pavla aposteljna do
Korincanov 10, 6 — 13.

Bratje! nikar ne poželimo „ hudih reči, kakor so jih
Judje poželeli. Tudi ne bodite malikovavci, kakor njih
eni, kakor je pisano : Ljudje so sedli jest in pit, in so
vstali igrat. Tudi ne kurbajmo se, kakor so se zmed njih
eni kurbali; in jih je padlo en dan tri in dvajset tav-
žent. Tudi ne skušajmo Kristusa, kakor so ga zmed
njih nekteri skušali; in so jih kače pokončale. Tudi ne
godernjajte, kakor so zmed njih nekteri godernjali; in

so bili pomorjeni po angelu morije. Vse to pa se jim
je v podobi zgodilo ; zapisano je pa v svarjenje nam,
na ktere je konec sveta prišel. Kdor tedaj meni, da stoji,
naj gleda, da ne pade ! Skušnjava naj nad vas ne pride
druga, ko človeška! Bog pa je zvest, ki vas ne bo
pustil skušati bolj, ko uterpite, temuč bo storil, da se bo
skušnjava tudi dobro izšla, da jo zmagate.

Evangeli svetega Lukeza 19, 41 — 47.

Tisti čas, ko se je Jezus približal Jeru¬
zalemu, in je mesto ugledal, se je zjokal nad
njim, rekoč: Da bi bilo spoznalo tudi ti, in
zlasti ta svoj dan, kar je v tvoj mir! Zdaj pa
je skrito pred tvojimi očmi. Ker prišli bodo
dnevi nad te, intvoji sovražniki te bodo obdali
z zasipom, in te bodo oblegli in stiskali od
vseh strani. In bodo v tla pomandrali tebe in
tvoje otroke v tebi, in ne bodo pustili v tebi
kamena na kamenu, zato ker nisi spoznalo časa
svojega obiskanja. In je šel v tempelj, in jih
je začel izganjati, kteri so v njem prodajali in
kupovali; in jim je rekel: Pisano je: Moja
hiša je hiša molitve; vi pa ste jo storili jamo
razbojnikov. In je uči! vsak dan v tempeljnu.

Deseto nedeljo po Mnkoštih.

Berilo iz 1. lista s. Pavla a,posteljna. do Korin-
canov 12, 2 — 11.

Bratje ! kadar ste bili neverniki, veste, da ste k
mutastim malikom hodili, kakor ste bili peljani. Zato
vam na znanje dajem, da nihče, ki v Duhu Božjem go¬
vori, Jezusa ne kolne ; in nihče ue more reči : Gospod
Jezus, drugači, ko v svetem Duhu. Darovi so mnogoteri,

173

Duh pa je eden; in službe so mnogotere. Gospod pa je
eden ; in opravila so mnogotere, Bog pa je eden, kteri
dela vse v vseh. Slehernemu pa je dano razodenje Duha
v prid. Enemu je po Duhu dano govorjenje modrosti,
enemu pa govorjenje učenosti po ravno tistem Duhu,
enemu vera v ravno tistem Duhu, enemu dar ozdravljanja
v ravno tistem Duhu, enemu delanje čudežev, enemu
prerokovanje, enemu razločevanje duhov, enemu mnogoteri
jeziki, enemu izlaganje jezikov. Vse to pa dela en in
ravno tisti Duh, kteri deli slehernemu, kakor hoče.

Evangeli svetega Lukeža 18, !) — 14.

Tisti čas je Jezus enim, kteri so sami v
se zaupali, da so pravični, in so druge zani¬
čevali, to priliko povedal: Dva človeka sta

šla v tempelj molit, eden farizej, in eden cest¬
ninar. Farizej je stal, in je sam pri sebi to
molil: „Bog! zahvalim te, da nisem kakor

drugi ljudje, razbojniki, krivičniki, prešest-
niki, ali tudi kakor ta cestninar. Postim se
dvakrat v tednu; dajem desetino od vsega,
kar imam. In cestninar je od deleč stal, in še
oči ni hotel proti nebu vzdigniti: temuč je

terkal na svoje persi, rekoč: Bog bodi mi¬

lostljiv meni grešniku! Povem vam, ta je
šel opravičen v svojo hišo, uni pa ne; ker
vsak, kteri se povišuje, bo ponižan; kdor se
pa ponižuje, bo povišan.

Enajsto nedeljo po binkoštih.

Berilo iz 1. lista s. Pavla aposteljna do Korin-
canov 15, 1 — 10.

Bratje ! opominjam vas evangelija, kterega sem sem
oznanil , kterega ste tudi sprejeli, v kterem ste tudi

stanovitni, v kterem bote tudi zveličani ; ako ga tako
deržite, kakor sem vam oznanoval, če le niste zastonj
verovali. Zakaj učil sem vas sosebno, kar sem tudi
prejel; da je Kristus za naše grehe umeri po pismih ;
in da je bil pokopan, in da je tretji dan vstal po pismih;
in da se je Kefu prikazal, in potem enajsterim ; potlej
se je prikazal več ko pet sto bratom vsem kmali, zmed
kterih je še zdaj veliko živih, eni pa so zaspali. Potlej
se je prikazal Jakopu, potlej vsem aposteljnom. Poslednjič
pa se je prikazal tudi meni kakor negodniku. Zakaj jaz
sem naj manjši zmed aposteljnov, in nisem vreden apostelj
imenovan biti, ker sem preganjal cerkev Božjo. Po milosti
Božji pa sem, kar sem , in njegova milost v meni ni
bila prazna.

Evangeli svetega Marica 7, 31 — 37.

Tisti čas je šel Jezus iz krajev Tirskih,
in je skoz Sidon prišel k Galilejskemu morju,
sred krajev Desetomestja. In mu pripeljejo
gluhega in mutastega, in ga prosijo, da naj
položi roko nanj. In ga je vzel zmed mno¬
žice na stran, in je vtaknil svoje perste v
njegove ušesa, ter je pljunil, in se dotaknil
njegovega jezika, in je pogledal v nebo in
zdihnil, in mu reče: Efeta! to je, odpri se.

In kar odperle so se mu ušesa, in razvezala
se je vez njegovega jezika, in je prav govo¬
ril. In jim je zapovedal, da naj nikomur ne
pravijo. Pa bolj ko jim je prepovedoval, bolj
so oznanovali. In so se še bolj čudili, rekoč:
Vse je prav storil; gluhim je dal slišati, in
mutastim govoriti.

Dvanajsto nedeljo po binkošti h.

Berilo iz 2. lista s. Pavla aposteljna do Korin-
canov 3, 4 — 9.

Bratje! takšno zaupanje imamo po Kristusu v  Bogi,
ne kakor da bi premogli iz sebe kaj misliti, kakor iz
sebe, ampak naša premožnost je iz Boga, kteri nas je
tudi storil pripravne služabnike nove zaveze, ne po čerki,
ampak po duhu. Cerka namreč umori, duh pa oživlja.
Ako je tedaj služba smerti, s čerkami v kamene vdolbena,
v časti bila, tako da Izraelovi otroci niso mogli pogle¬
dati v Mojzesov obraz zavoljo svetlobe njegovega obličja,
ktera mine ; kako ne bo veliko bolj služba duha v časti ?
Zakaj ako je sltžba pogubljenja v časti, je služba pra¬
vice v veliko obilnejši časti.

Evangeli svetega Lulceža 10, 23 — 37.

Tisti čas je rekel Jezus svojim učencem:
Srečne oči, ktere vidijo, kar vi vidite. Ker
povem vam, da veliko prerokov in kraljev je
hotlo viditi, kar vi vidite, pa niso vidili; in
slišati, kar vi slišite, pa niso slišali. In glej!
neki učenik postave je vstal, kteri ga skuša
in reče: Učenik! kaj naj storim, da bom

večno življenje zadobil? On pa mu je rekel:
Kaj je v .postavi pisano ? Kako bereš ? On je
odgovoril in rekel : Ljubi Gospoda svojega

Boga iz vsega svojega serca, in iz vse svoje
moči, in iz vse svoje misli; in svojega
bližnjega, kakor sam sebe. In mu je rekel:
Prav si odgovoril; to stori, in boš živel! On
pa je hotel sam sebe pravičnega delati, in je
rekel Jezusu: Kdo pa je moj bližnji? Jezus

176

pa je odgovoril in rekel: Neki človek je šel

od Jeruzalema v Jeriho, in je padel med raz¬
bojnike, kteri so ga tudi obropali, in z ra¬
nami obdali, ter so šli in ga pustili na pol
mertvega. Primerilo se je pa, da je neki du¬
hoven šel po tistem potu; in ga je vidil, in
je mimo šel. Ravno tako je tudi levit, ko je
prišel na to mesto, in ga vidil, mimo šel.
Neki popoten Samarijan pa je prišel do njega,
in ko ga je vidil, se mu je v serce smilil.

In je pristopil in mu obvezal rane, in je vlil

vanje olja in vina, in ga je posadil na svoje
živinče, ter ga peljal v gostilnico, in ga osker-
bel. In drugi dan je vzel dva denarja, in jih
je dal gostilniku, in je rekel: Skerbi za-nj,

in kolikor več izdaš, ti bom jaz nazaj gredč

povernil. Kteri teh treh se ti zdi, da je bil
bližnji tistemu, ki je padel med razbojnike?
On pa je rekel: Tisti, kteri mu je usmiljenje
storil. In Jezus mu reče: Pojdi, in tudi ti

tako stori.

Trinajsto nedeljo po binkoštili.

Berilo iz lista s. Pavla aposteljna do Galacanov

3 , 16 — 22 .

Bratje ! Abrahamu in njegovemu zarodu so bile oblju¬
be storjene. (Pismo) ne reče : In zarodom, kakor da bi
jih več bilo , ampak kakor le enemu : In zarodu tvojemu,
kteri je Kristus. To pa rečem : Po Bogu poterjena zavza
s postavo, ktera, je štiri sto in trideset let potlej dana, ni
overžena, da bi obljuba nič ne veljala. Zakaj ako je iz
postave delež, tedaj ni iz obljube. Abrahamu pa ga je Bog
po obljubi dal Čemu tedaj postava? Zavoljo prelomljenja je

177

postavljena, dokler bi ne prišel zarod, kteremu je bil
(Bog) obljubil, in je bila po angelih sredniku zročena.
Srednik pa ni enega, Bog pa je eden. Je li tedaj po¬
stava zoper obljube Božje ? To ne 1 Zakaj, ko bi bila
postava dana, ktera bi mogla oživljati, bi bila pravičnost
res iz postave. Pa pismo je vse pod greh zaklenilo, da
bi bila obljuba iz vere Jezusove vernim dana.

Evangeli svetega Lukeza 77, 11 — 19.

Tisti čas, ko je Jezus v Jeruzalem šel, je
hodil po sredi Samarije in Galileje. In ko je
šel v eno vas, mu je naproti prišlo deset go¬
bovih mož, kteri so od deleč stali, in so po¬
vzdignili glas, rekdč: Jezus, učenik, usmili se
nas! In ko jih je zagledal, je rekel: Pojdite,
in skazite se duhovnom. In prigodilo se je, ko
so šli, so bili očiščeni. Eden zmed njih pa,
ko je vidil, da je očiščen, se je vernil, in je
z velikim glasom Boga častil; in je padel na
obraz pred njegove noge, in se mu je za¬
hvalil. In ta je bil Samarijan. Jezus pa je od¬
govoril in rekel: Ali jih ni bilo deset oči¬

ščenih? Kje je pa unih devet? Nobeden se ni
znašel, da bi* se bil verni!, in Bogu čast dal,
kakor ta tujec. In mu je rekel: Vstani in

pojdi, ker tvoja vera ti je pomagala.

Štirnajsto nedeljo po binkoštih.

Berilo iz lista s. Pavla aposteljna do Gala-
vanov 5, 1 (> — 24.

Bratje ! hodite po duhu, pa ne bote želj mesa spol¬
nili. Zakaj meso poželuje zoper duha, duh pa zoper

12

Slov. Evangel.

meso ; ta dva namreč sta eden zoper drugega, da ne
storite, kar bi koli hotli. Ako se daste duhu voditi,
niste pod postavo. Dela mesa pa so znane, in te so:

prešestovanje, kurbanje, nečistost, nesramnost, malikovanje,
zavdajanje, sovraštva, zdražbe, zavid, jeza, boji, kregi,

razpertje, nevošljivosti, uboji, pijančevanje, požrešnost, in
kar je temu podobnega. Od tacih del vam napovem,
kakor sem vam napovedal , da, kteri take reči delajo,
ne bodo kraljestva Božjega dosegli. Sad duha pa je:
ljubezen, veselje, mir, poterpežljivost, miloserčnost, do¬
brotljivost , prizanašljivost , krotkost, vera , pohlevnost,
zderžnost, čistost. Zoper takšne ni postava. Kteri so pa

Kristusovi, so svoje meso križali z grehi in željami vred.

Evangeli svetega Matevža (>, 24 — 33.

Tisti čas je rekel Jezus svojim učencem:
Nihče ne more dvema gospčdoma služiti; ali
bo namreč enega sovražil, enega pa ljubil;
ali se bo enega deržal, in enega zaničeval.
Ne morete služiti Bogu in mamonu. Zato vam
povem, ne skerbite za svoje življenje, kaj
bote jedli; tudi ne za svoje telo, kaj bote
oblačili. Ali ni življenje več, ko jed, in telo
več, ko oblačilo? Poglejte ptice pod nebom,
ker ne sejejo, in ne žanjejo, in ne spravljajo
v žitnice; in vaš Oče nebeški jih živi. Ali
niste vi veliko več, kakor one? Kdo pa zmed
vas more s svojo skerbjo pridjati le en ko-
molc k svoji dolgosti ? In za obleko kaj sker¬
bite? Poglejte lilije na polji, kako rastejo:
ne delajo in ne predejo; pa vam povem, da
še Salomon v vsi svoji časti ni bil tako ob¬
lečen, kakor njih ena. Če pa travo na polji,

179

ktera dans stoji, in se jutri v peč verze, Bog
tako oblači; koliko bolj bo vas, maloverni!
ISTe skerbite tedaj, rekoč: Kaj bomo jedli, ali
kaj bomo pili, ali s čim se bomo oblačili?
Ker po tem vsem oprašujejo neverniki. Sej
vč vaš Oče nebeški, da vsega tega potre¬
bujete. Iščite tedaj naj poprej Božjega kra¬
ljestva in njegove pravice, in vse to vam bo
priverženo.

Petnajsto nedeljo po binkoštili.

Berilo iz lista s. Pavla aposteljna do Galačanov
5, 25—26; in 6. 1—10.

Bratje! ako v duhu živimo, tudi v duhu hodimo.
Ne bodimo željni prazne časti, da bi eden drugega dra¬
žili, eden drugemu nevošljivi bili. Bratje! ako je kdo od
kakega greha prenagljen, takega vi, ki ste duhovni, pod¬
učite v duhu krotkosti ; in glej sam na-se, da ne boš

tudi ti skušan. Eden drugega bremena nosite, in tako
hote dopolnili Kristusovo postavo. Zakaj ako kdo od
sebe meni, da je kaj, ker nič ni, sam sebe zapelje.

Slehern pa naj prevdari svoje delo ; in tako bo sam v
sebi čast imel, ne pa v drugem. Vsak namreč bo svoje
breme nosil. Tisti pa, kteri je v kerščaustvu podučen,
naj podeljuje tistemu, kteri podučuje, vse dobro. Nikar se
ne motite; z Bogom se ni šaliti. Zakaj kar človek seje,
to bo tudi žel. Kdor seje tedaj v svojem mesu, bo od

mesa tudi žel trohnenje; kdor pa seje v duhu, bo od
duha žel večno življenje. Kadar pa dobro delamo, nikar
se ne utrudimo; ker ob svojem času bomo želi, ako se

ne utrudimo. Dokler tedaj čas imamo, storimo dobro
vsem, zlasti pa domačim po veri.

12 *

180

Evangeli svetega Lukeza 7, 11 — 16.

Tisti čas je šel Jezus v mesto, ki se
imenuje Najm itd. (kakor v četertek po 4. ne¬
delji v postu, stran 86).

Šestnajsto nedeljo po binkoštili.

Berilo iz 1. lista s. Pavla aposteljna do Efezanov
3, 13—21.

Bratje ! vas prosim, da ne obnemagajte v nadlogah
mojih za vas, ktere so vaša čast. Zavoljo tega priklanjam
svoje kolena pred Očetom Gospoda našega Jezusa Kri¬
stusa, kteri je Oče vsega, kar je v nebesih in na zemlji,
da vam da po bogastvu svoje časti močno vterditi se po
njegovem Duhu v notranjem človeku, prebivati Kristusu
po veri v vaših sercih , da v ljubezni vkoreninjeni in
vterjeni morete umeti z vsemi svetimi, kakšna je širo-
kota in dolgota, visočina in globočina ; tudi spoznati
ljubezen Kristusovo, ktera um preseže, da ste napolnjeni
z vso polnostjo Božjo. Njemu pa , kteri premore vse
obilniši storiti, kakor prosimo ali umemo, po moči, ktera
v nas dela, njemu čast v cerkvi in v Kristusu Jezusu v
vse rodove vekomaj ! Amen.

Evangeli svetega Lukeza 14, 1 — 11.

Tisti čas, ko je šel Jezus v hišo nekega
višega farizejev v soboto kruh jest, so oni
na-nj gledali. In glej ! neki vodeničen človek
je bil pred njim. In Jezus je spregovoril, in
djal učenikom postave in farizejem, rekoč:
Ali se sme v soboto ozdravljati? Oni pa so

181

molčali. In ga je prijel, ozdravil in spustil.
In je odgovoril, in jim rekel: Komu zmed
vas bo osel ali vol v kapnico padel, in ga
ne bo izlekel precej sobotni dan? In mu niso
mogli na to odgovoriti. Povedal je pa tudi
povabljenim priliko, ker je vidil, kako si
perve sedeže izbirajo, in jim je rekel: Kadar
si povabljen na ženitnino, ne sedaj na pervo
mesto; da, ko bi bil morebiti častiti ji vsi
kakor ti, od njega povabljen, ne pride, kteri
je tebe in njega povabil, in ti ne reče: (Jgani
se temu; in se takrat ne začneš s sramoto na
zadnje mesto presedati. Temuč kadar si po¬
vabljen, pojdi in sčdi na poslednje mesto, da
ti poreče, ko pride, kteri te je povabil: Pri-
jatel! pomakni se više! Takrat ti bo čast v
pričo tistih, kteri so s tebbj vred pri mizi.
Zakaj vsak, kteri se povišuje, bo ponižan, in
kdor se ponižuje, bo povišan.

Sedemnajsto nedeljo po binkostih.

Berilo iz lista s. Pavla aposteljna do Efežanov

4 , 1 — 0 .

Bratje ! prosim vas jaz jetnik v Gospodu, da spo¬
dobno živite po poklicu , k kteremu ste poklicani, z vso
ponižnostjo in krotkostjo, s poterpljenjem ; prenašajte
eden drugega v ljubezni . in skerbite obraniti edinost
duha v zavezi miru. Bodite eno telo in en duh , kakor
ste poklicani v eno upanje svojega poklica. En Gospod
je, ena vera, en kerst. En Bog in Oče je vseh, kteri je
nad vsemi, in po vsem, in v nas vseh, kteri je hvaljen
vekomaj. Amen.

182

Evangeli svetega Matevža 22, 34 — 46.

Tisti čas so pristopili k Jezusu farizeji;
in eden zmed njih, učenik poStdve, ga ' je
vprašal skušaje ga: Učenik! ktera je velika
zapoved v postavi ? Jezus pa mu je rekel:
Ljubi Gospoda svojega Boga. iz vsega svojega
serca, in iz vse svoje duše, in iz vse svoje
misli. Ta je naj veči in perva zapoved. Druga
pa je tej enaka: Ljubi svojega bližnjega,

kakor sam sebe. V teh dveh zapovedih je za-
jopadena vsa postava in preroki. Ko so bili
)a farizeji zbrani, jih je Jezus vprašal, rekoč:

' £aj se vam zdi od Kristusa, čigav sin je ? Mu
reko: Davidov. Jim reče: Kako ga tedaj

David v duhu imenuje Gospdda, rekoč: Go¬
spod je rekel mojemu Gospodu: Usedi se na
mojo desnico, dokler ne položim tvojih so¬
vražnikov v podnožje tvojih nog. Ako ga tedaj
David imenuje Gospoda, kako je njegov sin?
In nobeden mu ni mogel odgovoriti besede;
tudi se ga ni od tistega dne nobeden prederz-
nil še kaj vprašati.

Osemnajsto nedeljo po binkoštili.

Berilo iz 1. lista s. Pavla, aposteljna do Korin-
canov 1, 4 — 8.

Bratje! zahvalim svojega Boga vselej za vas zavoljo
milosti Božje, ktera vam je dana v Kristusu Jezusu; ker
ste po njem v vsem obogateli, v vsi besedi in v vsem
znanji (kakor je bilo pričevanje Kristusovo poterjeno med
vami), tako da vam ne manjka nobenega dani, kteri
čakate razodenja Gospoda našega Jezusa Kristusa ki vas

183

bo tudi poteijeval do konca, da bote brez greha v dan
prihoda Gospčda našega Jezusa Kristusa.

JE v angeli svetega Matevža 9, 1 — 8.

Tisti čas je stopil Jezus v čelnič, ter se
je prepeljal, in je prišel v svoje mesto. In
glej! prinesli so mu mertvoudnega, ležečega
na postelji. In ker je Jezus vidil njih vero,
je rekel mertvoudnemu: Zaupaj, sin, odpu¬
ščeni so ti tvoji grehi! In glej! eni pismarjev
so sami pri sebi rekli: Ta preklinja. In ko
je Jezus vidil njih misli, je rekel: Zakaj
mislite hudo v sercih? Kaj je lože, reči: Od¬
puščeni so ti tvoji grehi: ali reči: Vstani in
hodi ? Da pa veste, da imh Sin človekov
oblast na zemlji odpuščati grehe, (reče tedaj
mertvoudnemu): Vstani, vzemi svojo posteljo,
in pojdi na svoj dom. In je vstal, in šel na
svoj dom. Množice pa, to viditi, so ster-
meie, in častile Boga, kteri je dal tako oblast
ljudem.

Devetnajsto nedeljo po Mnkostih.

Berilo iz lista s. Pavla aposteljna do Efezanov
4, 23—28.

Bratje! ponovite se v duhu svojega uma, in oble¬
cite novega človeka, kteri je po Bogu stvaijen v resnični
pravičnosti in svetosti. Zavoljo tega opustite laž ; govo¬
rite resnico vsakteri s svojim bližnjim, ker smo udje med
seboj. Jezite se, toda nikar ne grešite; solnce naj ne

184

zajde v vaši jezi. Ne dajajte prostora hudiču! Kdor je
kradel, naj ne krade več; temuč naj raji pridno dela s
svojimi rokami, kar je dobro, da bo imel kaj podeliti
potrebnemu.

Evangeli svetega Matevža 22, 1 — 14.

Tisti čas je govoril Jezus velikim duhov¬
nom in farizejem v prilikah, rekoč: Nebeško
kraljestvo je podobno kralju, kteri je napravil
ženitnino svojemu sinu. In je poslal svoje
hlapce poklicat povabljene na ženitnino; pa
niso hotli priti. Spet je poslal drugih hlapcev,
rekoč: Povejte povabljenim: Glejte! svoje

kosilo sem pripravil, moji junci in pitana
žival je zaklana, in vse je pripravljeno; pri¬
dite na ženitnino. Oni pa niso marali, in so
šli, eden na svojo pristavo, eden pa po svoji
kupčii. Drugi pa so zgrabili njegove hlapce,
ter so jih zasramovali in pobili. Ko je pa
kralj to slišal, se je razserdil, in je poslal
svoje vojske, in je končal tiste ubijavce, in
njih mesto požgal. Potlej reče svojim hlapcem:
Zenitnina je sicer pripravljena, toda povab¬
ljeni je niso bili vredni. Pojdite tedaj na raz¬
potja, in ktere koli najdete, pokličite jih na
ženitnino. In njegovi hlapci so šli na ceste,
in so jih nabrali, kolikor so jih našli, hude
in dobre; in zenitnina je bila napolnjena s
svati. Prišel je pa kralj pogledat svatov; in
je vidil tam človeka, ki ni bil svatovsko ob¬
lečen , in mu reče: Prijatel! kako si lesim
prišel, ker nimaš svatovskega oblačila ? On
pa je umolknil. Tedaj je kralj rekel služab-

185

nikom: Zvežite mu rokč in nogč, in verzite
ga v vnanjo temo, ondi bo jok in škripanje
z zobmi. Veliko namreč jih je poklicanih, ali
malo izvoljenih.

Dvajseto nedeljo po binkoštiii.

Berilo iz lista s. Pavla aposteljna do Efežanov
5, 15—21.

Bratje! glejte, kako bi ravno hodili, ne kakor
nespametni, ampak kakor pametni; odkupljajte čas, ker
so dnevi hudi. Ne bodite torej neumni, ampak umejte,
kaj je volja Božja. In nikar se ne upijanite z vinom, v
kterem je nečistost; ampak bodite napolnjeni s svetim
Duhom, in govorite med sebčj v psalmih, in hvalnih in
duhovnih pesmih , in pojte in prepevajte Gospodu v svojih
sercih in dajajte vselej hvalo za vse Bogu Očetu v imenu
Gospčda našega Jezusa Kristusa. In bodite eden drugemu
podverženi v strahu Kristusovem.

Evangeli svetega Janeza 4, 45—53.

Tisti čas je bil neki kraljic, kterega sin
je bolan ležal v Kafarnavmu. Ko je ta slišal,
da je Jezus prišel iz Judeje v Galilejo, je šel
k njemu, in ga prosil, da naj pride doli, in
ozdravi njegovega sina; začel je namreč umi¬
rati. Jezus mu je tedaj rekel: Ako ne vidite
znamenj in čudežev, ne verujete! Kraljič mu
reče: Gospod, pojdi doli, preden moj sin
umerje. Jezus mu reče: Pojdi, tvoj sin živi!
in človek je veroval besedi, ktero mu je
rekel, in je šel. Ko je pa bil še na poti tje
doli, so mu hlapci naproti prišli, in povedali

186

rekoč: da njegov sin živi. Tedaj jih je vpra¬
šal po uri, ob kteri mu je bilo bolje. In so
mu rekli: Včeraj ob sedmi uri ga je pustila
merzlica. Oče je tedaj spoznal, da je bilo
tisto uro, ktero mu je Jezus rekel: Tvoj sin
živi; in je veroval in vsa njegova hiša.

Eno in dvajseto nedeljo po binkoštih.

Berilo iz lista s. Pavla aposteljna do Efežanov

6, 10—17.

Bratje! vterdite se v Gospodu in v mogočnosti nje¬
gove moči. Oblecite Božje orožje, da morete obstati pred
zalezovanjem hudičevim , ker se nam ni vojskovati zoper
meso in kri, ampak zoper poglavarstva in oblasti, zoper
gospodovavce tega temnega sveta, zoper hudobne duhove
v podnebji. Zavoljo tega primite Božje orožje, da se
morete braniti ob hudem dnevu, in v vseh rečeh popolni
obstati. Stojte tedaj opasani okoli svojih ledij z resnico,
in oblečeni z oklepom pravice, in obuti na nogah za ozna-
novanje evangelija miru ; v vseh rečeh pa vzemite v
roko škit vere, s kterim morete vse ognjene puščice hu¬
dobnega ugasiti, in vzemite čelado zveličanja in meč Duha,
kar je beseda Božja.

Evangeli svetega Matevža 18, 23 — 35.

Tisti čas je Jezus svojim učencem to pri¬
liko povedal: Nebeško kraljestvo je podobno
kralju, kteri je hotel račun delati s svojimi
hlapci. Ko je pa začel računiti, je bil prednj
postavljen eden, kteri mu je bil dolžan deset
tavžent talentov. Ker pa ni imel s čim pla¬
čati, je ukazal njegov gospod prodati njega,

187

in njegovo ženo, in njegove otroke, in vse,
kar je imel, in poplačati. Hlapec pa je padel
na kolena, in ga je prosil, rek6č: Poterpi z
menoj, in vse ti bom povernil. In gospod se
je usmilil tistega hlapca, in ga je spustil, in
mu dolg odpustil. Spred njega grede pa je
tisti hlapec našel enega svojih sohlapcev,
kteri mu je bil dolžan sto denarjev; in ga je
zgrabil in davil, rekoč: Plačaj, kar si dolžan.
Tedaj je njegov sohlapec prednj padel, in
ga je prosil, rekoč: Poterpi z menoj in vse
ti bom povernil. On pa ni hotel; temuč je
šel, in ga je vergel v ječo, dokler ne bo
splačal dolga. Ko so pa vidili njegovi so-
hlapci, kar se je zgodilo, so bili silno žalostni,
ter so šli in povedali svojemu gospodu vse,
kar se je bilo zgodilo. Tedaj ga je poklical
njegov gospbd, in mu reče : Hudobni hlapec!
ves dolg sem ti odpustil, ker si me prosil;
ali nisi bil torej tudi ti dolža'n usmiliti se
svojega sohlapca, kakor sem se tudi jaz tebe
usmilil ? In njegov gospbd se je razserdil, in
ga je izdal trinogom , dokler ne bo poplačal
vsega dolga. Tako bo tudi moj nebeški Oče
vam storil, ako ne odpustite vsakteri svojemu
bratu iz svojih sere.

Dve in dvajseto nedeljo po binkoštih.

Berilo iz lista s. Pavla aposteljna do Filipljanov
1 , 6 — 11 .

Bratje! zanesem se na Gospoda Jezusa , da, kteri
je začel v vas dobro delo , ga bo tudi dokončal do

188

dneva Kristusa Jezusa; kakor se mi prav zdi to od vas
vseli misliti, zato ko vas imam v sercu, tudi v svojem
železji, in v razgovarjanji in poterjenji evangelija, vse,
ki ste deležni mojega veselja. Zakaj Bog mi je priča,
kako da vas vse ljubim v sercu Jezusa Kristusa. In to
molim , da bi vaša ljubezen bolj in bolj rastla v znanji
in v vsej umnosti, da prevdarite, kaj je bolji, da, ste
čisti in brez spotikljeja v dan Kristusov, napolnjeni s
sadom pravice po Jezusu Kristusu, v čast in hvalo Božjo.

Evangeli svetega Matevža 22, 15 — 21.

Tisti čas so sli farizeji, in so se posve¬
tovali, da bi Jezusa vjeli v besedi. In po¬
šljejo do njega svojih učencev s Herodijani
vred, rekoč: Učenik! vemo da si resničen,
in pot Božjo po resnici učiš, in da ti ni mar
za nikogar, ker ne gledaš na veljavo ljudi.
Povej nam tedaj, kaj se ti zdi, ali se sme
davek dajati cesarju ali ne? Jezus pa je po¬
znal njih hudobo, in je rekel: Kaj me sku¬
šate, hinavci ? Pokažite mi davkni denar! In
oni so mu podali denar. In Jezus jim reče:
Čigava je ta podoba in napis ? Mu reko : Ce¬
sarjeva. Tedaj jim reče: Dajte torej cesarju,
kar je cesarjevega, in Bogu, kar je je Božjega.

Tri in dvajseto nedeljo po binkoštih.

Berilo iz lista s. Pavla aposteljna do Filipljanov
3, 17—21; in 4,' 1—3.

Bratje! posnemajte mene, in glejte na tiste, kteri
tako žive' , kakor imate izgled nad nami. Zakaj veliko jih
živi, ktere sem vam večkrat imenoval, (zdaj pa tudi

189

jokaje imenujem), sovražnike križa Kristusovega, kterih
konec je poguba, kterih Bog je trebuh; kteri se hvalijo
svoje sramote, kteri pozemeljsko ljubijo. Naše prebivanje
pa je v nebesih, od kodar tudi Zveličaija čakamo, Go¬
spoda svojega Jezusa Kristusa, kteri bo premenil naše
revno telo, ker ga bo upodobil svojemu svetlemu telesu,
po moči, s ktero si tudi more podvreči vse reči. Zavoljo
tega, bratje moji pedragi in priserčni, moje veselje in
moja krona! tako stojte v Gospodu, preljubi! Prosim
Evodijo in Sintiko, da naj bote ene misli v Gospodu.
Prosim tudi tebe, zvesti brat in tovarš! pomagaj jima, ki
ste se z menoj trudile v evangelii s Klemenom, in dru¬
gimi mojimi pomagavci, kterih imena so v bukvah
življenja.

JEvangeli svetega Matevža 9, 18 — 24.

Tisti čas, ko je Jezus množicam govoril,
glej! je eden vikših prišel in ga molil, rekoč:
Gospod! moja hči je zdaj umerla; ali pridi,
in poldži svojo roko na njo, in bo oživela.
In Jezus je vstal, in ž njim šel in njegovi
učenci. In glej! žena, ki je na kervotoku ter-
pela dvanajst let, je pristopila od zadej, in
se je dotaknila roba njegovega oblačila. Za¬
kaj rekla je sama pri sebi : Ako se le njego¬
vega oblačila dotaknem, bom ozdravljena.
Jezus pa se je obernil, in ko jo je vidil, je
rekel: Zaupaj, hči! tvoja vera te je ozdravila.
In žena je bila zdrava od tiste ure. In ko je
Jezus v vikšega hišo prišel, in je vidil piskače
in šumečo množico, je rekel: Odstopite;

zakaj deklica ni mertva, ampak spi. In so se
mu posmehovali. Ko je bila pa množica iz-

190

gnana, je noter šel, in jo je prijel za roko,
in deklica je vstala. In ta slovez je šel po
vsej tisti deželi.

Opomba.  Ako je po binkoštik Teč ko 24 nedelj, se po

23. nedelji jemljejo nedelje, ktere so tisto leto po
razglašenji Gospodovem ostale, po tem le redu :

Ako je 25 nedelj, se za 24. nedeljo vzame 6. nedelja
po razglašenji, kakor na strani 27

Ako je 26 nedelj, se za

24. ned. vzame 5. nedelja po razgl. kak. na str. 25

25. n  n n n n  »n 27

Ako je 27 nede'lj, se za

24. ned. vzame 4. nedčlja po razgl. kak. na str. 25

25. „ » 5- „ „ „  „ „ „ 25

26. „ „ 6. „„„„„„  27

Ako je 28 nedelj, se za

24. ned. vzame 3. nedelja po razgl. kak. na str. 23
25- n  n 4. „ „ „  „ „ „ 25

26. „ n 5. 25

27. „ „ 6. „ „ „ „ „ „ 27

Poslednjo nedeljo po binkoštili.

Berilo iz  7. lista s. Pavla aposteljna do Kolo¬
fonov 1, 9 — 14.

Bratje! ne jenjamo za vas moliti in prositi, da bi bili
napolnjeni s spoznanjem Božje volje, v vsej modrosti in
duhovni razumnosti; da bi spodobno hodili Bogu v vsem
prijetni, rodovitni v vsakem dobrem delu, in rastoči v
spoznanji Božjem, v vsej moči vterjeni po njegovi častit¬
ljivi mogočnosti, v vsem poterpljenji in prizanašanji z
veseljem, hvaleči Boga Očeta, kteri nas je vredne storil
vdeležiti se dedščine svetih v razsvetljenji, kteri nas je

191

otel od oblasti teme, in prestavil v kraljestvo svojega
preljubega Sina, v kterem imamo odrešenje po njegovi
kervi, odpuščenje grehov.

Evangeli svetega Matevža 24, 15 — 35.

Tisti čas je rekel Jezus svojini učencem:
Kadar bote vidili gnusobo razdjanja, prero¬
kovano po Danielu preroku, stati na svetem
mestu: (kdor bere, naj ume!) tedaj naj, kteri
so v Judeji, bežč na gore; in kdor je na
strehi, ne hodi ž nje jemat kaj iz svoje hiše;
in kdor je na polji, ne vračaj se jemat svoje
suknje. Gorje pa nosečim in doječim tiste
dni! Molite pa, da se vaš beg ne zgodi po
zimi ali v soboto. Zakaj takrat bo velika
stiska, kakoršne ni bilo od začetka sveta do
zdaj, in je ne bo. In ko bi ne bili prikrajšani
ti dnevi, bi ne bil otet noben človek; toda
zavoljo izvoljenih bodo prikrajšani tisti dnevi.
Takrat, ako vam kdo poreče: Glejte! tukaj
je Kristus, ali tam, ne verjemite. Zakaj vstali
bodo krivi kristusi, in krivi preroki, in bodo
delali velike znamenja in čudeže, tako da bi
bili zapeljani tudi izvoljeni (ko bi bilo mo¬
goče). Glejte! prej sem vam povedal. Ako
vam tedaj p o rek 6 : Glejte! v puščavi je, ne

hodite venkaj, glejte! v hramu je, ne verje¬
mite. Ker kakor blisk pride od solnčnega
vzhoda, in se posveti do zahoda; tako bo
tudi prihod Šimi človekovega. Kjer koli je
namreč mertvo truplo, ondi se bodo zbirale
tudi postojne. Kmali po stiski tistih dni pa

192

bo solnce otemnelo, in luna ne bo dala svoje
svetlobe, in zvezde bodo padle z neba, in
moči nebeške se bodo gibale. In takrat se bo
prikazalo znamenje Simi človekovega na nebu:
in tedaj se bodo jokali vsi rodovi na zemlji,
in bodo vidili Sinu človekovega priti v ob¬
lakih neba z veliko močjo in veličastvom.
In bo poslal svoje angele s trobento in
z močnim glasom, in bodo zbrali njegove
izvoljene od čveterih vetrov, od konca do
konca neba. Od figovega drevesa se pa učite
prilike: kadar je njegova veja že muževna,

in berst požene, veste, da je blizo poletje.
Tako tudi vi, kadar bote vidili vse to, vedite,
da je blizo pred durmi. Resnično vam po¬
vem, da ta rod ne bo prešel, dokler se vse
to ne zgodi. Nebo in zemlja bota prešla,
moje besede pa ne bodo prešle.

Drugi del,

Berila in Evangelii

za

praznike Svetnikov.

30. listopada.

V dan s. Andreja apdsteljna.

Berilo iz lista s. Pavla aposteljna do Rimljanov
v 10. poglavji od 10. do 18. verste.

Bratje! s sercem se veruje v pravičnost, z ustmi
pa se priča v zveličanje. Pismo namreč govori: Nobeden,
kteri vanj veruje, ne bo osramoten. Zakaj med Judom
in Grekom ni razločka; ker eden je Gospod vseh, bogat
za vse, kteri vanj kličejo. Zakaj kdor koli kliče v ime
Gospodovo, bo zveličan. Kako bodo tedaj njega klicali,
v kterega niso verovali ? Ali kako bodo vanj verovali,
od kterega niso slišali ? Kako pa bodo slišali brez

Slov. Evangel. 13

194

oznanovavca ? Kako pa bodo oznanovali, ako niso poslani ?
Kakor je pisano: Kako lepe so noge oznanujočih mir,

oznanujočih dobro ! Toda oznanovanju niso vsi pokorni.
Izaija namreč pravi : Gospod ! kdo je veroval, kar je od

nas slišal ? Vera tedaj je iz poslušanja, poslušanje pa po
Kristusovi besedi. Pa vprašam: Niso mar slišali ? Sej je
po vsej zemlji izšel njih glas, in do konca sveta njih
besede.

Evangeli svetega Matevža 4, 18 — 22.

Tisti čas, ko je Jezus hodil ob Galilejskem
morji, je vidil dva brata, Simona, kteri je
imenovan Peter, in Andreja njegovega brata,
metati mrežo v morje; bila sta namreč ribiča.
In jima reče: Hodita za menoj, in vaji bom
storil ribiča ljudi. Ona pa sta koj svoje
mreže popustila, in sta šla za njim. In od tod
dalje gredoč je vidi! dva druga brata, Jakopa
Cebedejevega, in Janeza njegova brata, v
Čelnu z njunim očetom Cebedejem, popravljati
svoje mreže, in jih je poklical. Ona pa sta
precej mreže in očeta popustila, in sta šla
za njim.

3. grudna.

T  dan s. Frančiška Ksarerja.

Berilo:  Bratje! s sercem se veruje (kakor v dan s. Andreja
aposteljna str. 193.)

Evangeli svetega Marica 16, 15 — 18.

Tisti čas je Jezus rekel svojim učencem:
Pojdite po vsem svetu, in oznanujte evangeli

195

vsej stvari. Kdor veruje in je kerščen, bo
zveličan, kdor ne veruje, bo pogubljen. Kteri
pa verujejo, pojdejo te znamenja za njimi: v
mojem imenu bodo hudiče izganjali; nove
jezike govorili; kače prijemali; in ako kaj
strupenega pijejo, jim ne bo škodovalo; in na
bolnike bodo roke pokladali, in bodo zdravi.

4. grudna.

V dan s. Barbare device in mučenice.

Berilo iz bukev Sirahovih 51, 1—8 in 12.

Častil te bom, Gospod kralj ! in te hvalil Boga

svojega Zveličarja; častil bom tvoje ime, ker si mi bil
pomočnik in varh, in si otel moje telo od pogubljenja,
od zaderge krivičnega jezika, in od lažnjivih ust, in si
mi vpričo mojih zopernikov bil pomočnik. In si me
odrešil po obilnem usmiljenji svojega imena od rjovečih
zveri, ki so pripravljene na jed: iz rok tistih, kteri so
mi stregli po življenji, in iz veliko britkosti, ktere so me
obdajale; iz sile plamena, kteri je švigal okoli mene, in
v sredi ognja nisem zgorel; iz globočine peklenskega

brezna, od ognjušenega jezika, od lažnjivega govorjenja,
od hudobnega kralja , in od krivičnega jezika. Hvalila

bo do smerti moja duša Gospoda; ker jim pomagaš iz
nadlog, kteri v te zaupajo, in jih rešiš iz rok narodov
Gospod naš Bog!

Evangeli svetega Matevža 25, 1  — 13.

Tisti čas je Jezus svojim učencem to

priliko govoril: Nebeško kraljestvo je po-

' 13*

196

dobno desetim devicam, ktere so vzele svoje
svetila, in so šle ženinu in nevesti naproti.
Pa pet jih je bilo nespametnih, in pet pa¬
metnih. Petere nespametne so vzele svetila,
olja pa niso vzele seb6j. Pametne pa so vzele
olja v svojih posodah s svetili vred. Ker se
je pa ženin mudil, so vse podremale in za¬
spale. 0 polnoči pa je šum vstal: Glejte!
ženin gre, pojdite mu naproti. Takrat so
vstale vse tiste device, in so napravljale svoje
svetila. Nespametne pa so modrim rekle:
Dajte nam svojega olja, ker naše svetila
ugasujejo. Pametne pa so odgovorile, rekoč:
Da ga kje ne zmanjka nam in vam, pojdite
raji k prodajavcem, in si ga kupite. Kadar so
pa šle kupovat, je prišel ženin; in pripravljene
so šle ž njim na ženitnino, in duri so se za-
perle. Poslednjič pa pridejo tudi une device,
rekdč: Gospbd, gospod! odpri nam. On pa
je odgovoril, in rekel: Resnično vam povem,
vas ne poznam. Čujte tedaj, ker ne veste ne
dneva ne ure.

6. grudna.

Y dan s. Nikolaja (Miklavža) spoznovavca
škofa.

Berilo iz lista s. Pavla aposteljna do Hebrejev

13 , 7 — 17 .

Bratje! spomnite se svojih sprednikov, kteri so vam
govorili besedo Božjo; glejte konec njih življenja, in
ravnajte se po njih veri. Jezus Kristus je ravno tisti
včeraj in danes, vekoma. Ne dajte se z drugačnimi in

197

tujimi nauki zapeljati. Sej je naj bolje serce z milostjo
vterditi; ne z jedmi, ktere niso pomagale tistim, ki so v
njih živeli. Imamo oltar, od kterega nimajo oblasti jesti,
kteri šotoru služijo. Zakaj kterih žival kri za greh veliki
duhoven v svetišče nese, njih trupla se sežigajo zunaj
šotorišča. Tedaj je tudi Jezus, da bi posvetil s svojo
kervjo ljudstvo, zunaj vrat terpel. Pojdimo tedaj k njemu
iz šotorišča, in nosimo njegovo zasramovanje. Sej nimamo
tukaj obstoječega mesta, ampak prihodnjega iščemo. Po
njem tedaj darujmo vselej Bogd hvalni dar, to je, sad
ust, ktere časte njegovo ime. Ne pozabite pa dobrotlji¬
vosti in darovitosti; ker taki darovi dopadejo Bogu.
Bodite pokorni svojim visim , in bodite jim podložni;
zakaj oni čujejo kakor taki, kteri bodo za vaše duše
odgovor dajali.

JEvangeli svetega Matevža 25, 14 — 23.

Tisti čas je Jezus svojim učencem to pri¬
liko govoril: Nekdo, ki je šel na tuje, je po¬
klical svoje hlapce, in jim je zročil svoje
blago. In je dal enemu pet talentov, enemu
pa dva, enemu pa enega, vsakemu po njegovi
zmožnosti, in je zdajci odrinil. Šel je pa, kteri
je bil pet talentov prejel, in je kupčeval ž
njimi, in je pet drugih pridobil. Ravno tako
je tudi, kteri je bil dva prejel, pridobil dva
druga. Kteri je bil pa le enega prejel, je šel
in je zakopal v zemljo, in skril denarje svo¬
jega gospoda. Čez veliko časa pa pride go-
sp6d tistih hlapcev, in imd iačun ž njimi. In
je pristopil, kteri je bil pet talentov prejel,
in je prinesel pet drugih talentov rekoč:
Gosp6d! pet talentov si mi zročil; glej! pet
drugih sem pridobil. Njegov gospod mu je

198

rekel: Prav, dobri in zvesti hlapec! ker si
bil v malem zvest, te bom čez veliko posta¬
vil; pojdi v veselje svojega gospčda. Pa tudi,
kteri je bil dva talenta prejel, je pristopil in
rekel: Gospdd! dva talenta si mi zročil; glej!
dva druga sem pridobil. Njegov gospod mu
je reke!: Prav, dobri in zvesti hlapec! ker si
bil v malem zvest, te bom čez veliko posta¬
vil; pojdi v veselje svojega gospoda.

8. grudna.

V god spočetja device matere Marije.

Berilo iz pripovest Salomona kralja 8, 22 — 35.
(Besede modrosti Božje.)

Gospod me je v lasti imel v začetku svojih pot,
preden je kaj storil od začetka. Od vekomaj sem postav¬
ljena , in od nekdaj, preden je bila zemlja storjena. Še
ni bilo breznov, in jaz sem bila že spočeta; vod studenci
še niso izvirali; gore še niso bile s svojo težo vstavljene;
preden so bili hribje, sem bila jaz rojena. Se ni bil
zemlje storil, ne rek, ne tečajev zemlje. Kadar je nargal
nebesa , sem bila pri njem. Kadar je stanovitne postave
in pokrajine postavljal breznom; kadar je oblake zgorej
pripenjal, in vod studence tehtal; kadar je postavljal
meje okoli molja, in postavo dajal vodam, da naj ne
prejdejo svojih bregov; kadar je vterjeval dno zemlje;
sem pri njem bila, in vse ž njim ravnala, in sem se
veselila vsak dan, in pred njim vedno igrala. Sem igrala
na svetu, in moje veselje je biti s človeškimi otroci.
Zdaj tedaj, otroci! poslušajte me; blagor jim, kteri

199

ohranijo moje pota. Poslušajte nauk, in bodite modri, in
nikar ga ne zametujte. Blagor človeku, kteri me posluša,
in kteri čuje pri mojih vratih vsak dan, in streže pri
podbojih mojih dur. Kdor mene najde, bo našel življenje,
in prejel zveličanje od Gospoda.

Ev angeli svetega Lukeza 1, 26 — 28.

Tisti čas je bil angel Gabriel od Boga
poslan v mesto Galileje, ki mu je ime Na¬
zaret, k devici, zaročeni možu, kteremu je
bilo ime Jožef, iz hiše Davidove, in devici je
bilo ime Marija. In angel je prišel k njej, in
je rekel: Češčena, milosti polna; Gospod je s
teboj; blažena si med ženami!

13. grudna.

V dan s. Lucije device mučenice.

Berilo is 2. lista s. Pavla aposteljna do Korinčanov
10, 17 in 18, in 11, 1—2.

Bratje! kdor se hvali, naj se v Gospodu hvali.
Zakaj, ne kdor se sam hvali, je izkušen, ampak tisti,
kterega Bog hvali. O da bi vi prenesli malo moje
nespameti! Pa poterpite z menoj. Zakaj vnet sem za vas
z Božjim ognjem; ker zaročil in dal sem vas enemu možii,
čisto devico, Kristusu.

Evangeli svetega Matevža 13, 44 — 32.

Tisti čas je Jezus svojim učencem to
priliko govoril: Nebeško kraljestvo je podobno
zakladu, skritemu v njivi, kterega je človek

200

ki ga je našel, skril, in od veselja nad njim
gre in proda vse, kar imh, in kupi tisto
njivo. Spet je nebeško kraljestvo podobno
kupcu, kteri išče dobrih biserov. Kteri, ko je
našel en dragi biser, je šel in prodal vse,
kar je imel, in ga je kupil. Spet je podobno
nebeško kraljestvo mreži, ktera se verze v
morje, in zajme rib vsakega plemena. Ktero,
ko je napolnjena, izvlečejo, in na bregu sede
odbero dobre v posode, malovredne pa izver-
žejo. Tako bo ob koncu sveta: Angeli pojdejo
venkaj, in bodo odločili hudobne iz srede
pravičnih; in jih bodo vergli v peč ognja;
tam bo jok in škripanje z zobmi. Ali ste
razumeli vse to ? Mu rek6: Smo. Jim reče :
Zat6 je vsak pismar, ki je podučen v ne¬
beškem kraljestvu, enak hišnemu gospodarju,
kteri nosi iz svojega zaklada novo in staro.

18 . grudna.

V dan pričakovanje poroda device
matere Marije.

Berilo iz Izaija preroka 7, 10 — 15.

Tiste dni je govoril Gospod Ahazu, rekoč: Prosi
si znamenje od Gospoda svojega Boga, ali od zdolej iz
globočine , ali od zgorej iz visočine. In je rekel Ahaz:
Ne bom prosil, in ne skušal Gospoda. In (Izaija) je
rekel: Poslušajte tedaj, Davidova hiša! Je li vam premalo
nadlegovati ljudi, da ste nadležni tudi mojemu Bogu ?
Zavoljo tega vam bo dal Gospod sam znamenje: glejte,
devica bo spočela in rodila Sinu, in se bo imenovalo
njegovo ime Emanuel. Surovo maslo in med bo jedel, da
bo vedil zavreči hudo, in izvoliti dobro.

201

Evangeli svetega Luheža 1, 26 — 38.

Tisti čas je bil angel Gabriel od Bogd
posldn v mesto Galileje, ki mu je ime Na¬
zaret , k devici, zaročeni možu, kteremu je
bilo ime Jožef, iz hiše Davidove, in devici
je bilo ime Marija. In angel je prišel k njej,
in je rekel: češčena, milosti polna; Gospod
je s tebdj; blažena si med ženami! Ko je pa
to slišala, se je prestrašila nad njegovim go¬
vorjenjem, in je mislila, kakšno bi bilo to
pozdravljenje. In angel ji je rekel: Ne boj
se, Marija! ker milost si našla pri Bogu.
Glej! spočela boš v svojem telesu in rodila
Sina, in imenuj njegovo ime Jezus. Ta bo
velik in Sin Najvišega imenovan; in Gospod
Bog mu bo dal sedež Davida njegovega očeta,
in bo kraljeval v hiši Jakopovi vekomaj, in
njegovemu kraljestvu ne bo konca, Marija pa
je rekla angelu: Kakd se bo to zgodilo, ker
moža ne poznam? In angel je odgovoril in
je rekel: Sveti Duh bo prišel v te, in moč
Najvišega te bo obsenčila; in zavoljo tega
bo Sveto, ktero bo rojeno iz tebe, imenovano
Sin Božji. In glej! Elizabeta, tvoja teta, je
tudi spočela sina v svoji starosti, in ta mesec
je že šesti tiste, ki je imenovana nerodovitna.
Ker pri Bogu ni nemogoča nobena reč. Marija
pa je rekla: Glej! dekla sem Gospddova;
zgodi se mi po tvoji besedi.

202

21. grudna.

V dan s. Tomaža aposteljna.

Berilo iz lista s. Pavla aposteljna do Efezanov
2, 19—29.

Bratje! zdaj niste gostje in tujci, ampak ste me¬
ščani svetih in domači Božji, vzidani na stalo aposteljnov
in prerokov, in poglavitni vogelnik je sam Kristus Jezus,
na kterem je vse zidovje sostavljeno, in raste v svet
tempelj v Gospodu, v kterega ste tudi vi vzidani v pre¬
bivališče Božje v duhu.

Evangeli svetega Janeza 20, 24 — 29.

Tisti čas Tomaža, dvanajsterih enega,
kteri je imenovan Dvojčic, ni bilo pri njih, ko
je Jezus prišel. Drugi učenci tedaj so mu
povedali: Gospoda smo vidili. On pa jim je
rekel: Ako ne vidim na njegovih rokah zna¬
menj žebljev, in ne denem svojega persta v
rane žebljev, in ne položim svoje roke v nje¬
govo stran, ne bom veroval. In čez osem dni
so bili njegovi učenci spet notri, in Tomaž
ž njimi. Jezus pride, ako ravno so bile duri
zaklenjene, in je stal na sredi in rekel: Mir
vam bodi! Potlej reče Tomažu: Vloži svoj
perst simkaj, in poglej moje roke; in podaj
simkaj svojo roko, in položi jo v mojo stran,
in ne bodi neveren, ampak veren. Tomaž je
odgovoril in mu rekel: Gospod, in moj Bog!
Jezus mu reče: Ker si me vidil, Tomaž! si
veroval; blagor jim, kteri niso vidili, in so
verovali.

203

Drugo nedeljo po razglašenji Gospd-
dovem.

V praznik presvetega imčna Jezusovega.

Berilo iz djanja apostolskega 4, 8 — 12.

Tiste dni je Peter napolnjen s svetim Duhom rekel:
Poglavarji ljudstva in starašini, poslušajte! Ako sva
midva danes vprašana za dobroto, bolnemu človeku stor¬
jeno , po kteri je ta ozdravljen; bodi znano vam vsem
in vsemu Izraelovemu ljudstvu, da v imenu Gospoda na¬
šega Jezusa Kristusa Kazareškega, ki ste ga vi križali,
Bog pa ga je obudil od mertvih, v tem imenu stoji ta
pred vami zdrav. Ta je kamen, kterega ste zavergli vi
zidarji, kteri je postal vogelnik. In v nikomur drugem
ni zveličanja; zakaj nobeno drugo ime pod nebom ni
dano ljudem, v kterem bi mogli zveličani biti.

Evangeli svetega Lukeza 2, 21.

Tisti čas, ko je bilo osem dni dopolnjenih
itd. (kakor v novega leta dan str. 18 ).

17. prosenca.

V dan s. Antona puščavnika.

Berilo iz bukev Sirahovih 15, 1 — 6.

Ljub je bil Bogu in ljudem, njegov spomin je v
blagru, Bog ga je v slavi svetnikom upodobil, in ga je
poveličal v strah sovražnikom, in je z njegovimi besedami
znamenja ukrotil. Počastil ga je pred kralji, in mu dal

204

povelje za svoje ljudstvo, in mu pokazal svojo slavo.
V njegovi veri in krotkosti ga je svetega storil, in ga
izvolil zmed vsega človeštva. Zakaj slišal je njegov glas,
in ga je peljal v oblak, in mu je dal očitno zapovedi in
postavo življenja in modrosti.

Evcmgeli svetega Lukeza 12, 35 — 40.

Tisti čas je Jezus rekel svojim učencem:
Vaše ledje itd. (kakor v dan s. Silvestra
papeža str. 17).

18 . prosenca.

V dan stola s. Petra y Rimu.

Berilo iz 1. lista s. Petra aposteljna 1, 1 — 7.

Peter, apostelj Jezusa Kristusa, izvoljenim tujcem,
razkropljenim v Pontu, Galacii, Kapadocii, Azii in Bitimi,
po prevednosti Boga Očeta, v posvečenje Duha, v pokor¬
ščino in pokropljenje kervi Jezusa Kristusa: Milost vam
in mir naj se pomnoži. Hvaljen bodi Bog in Oče Go¬
spoda našega Jezusa Kristusa, kteri nas je zavoljo svojega
velikega usmiljenja prerodil v živo upanje po vstajenji
Jezusa Kristusa od mertvih, v nestroliljiv, in neognjušen,
in nezvenljiv del, prihranjen vam v nebesih, kteri ste v
Božji moči ohranjeni po veri v zveličanje , ktero ima
razodeto biti poslednji čas: v kterem se hote veselili,
če morate zdaj malo žalovati v mnogoterih skušnjah, da
se skušnja vaše vere veliko dražji ko zlato, ktero se z
ognjem skuša, pokaže v hvalo, in slavo, in čast v raz¬
odetji Jezusa Kristusa Gospoda našega.

Evangeli svetega Matevža 16, 13 — 19.

Tisti čas je prišel Jezus v kraje Cezareje
Filipove in je vprašal svoje učence, rekoč: Kdo

205

pravijo ljudje, da je Sin človekov ? Oni pa so
rekli: Nekteri, da Janez kerstnik, nekteri pa,
da Elija, nekteri pa, da Jeremija, ali prerokov
kdo. Jezus jim reče: Vi pa, kdo pravite, da
sem ? Je odgovoril Simon Peter in rekel: Ti
si Kristus, Sin živega Boga! In Jezus je od¬
govoril, in mu rekel: Blagor ti, Simon, Jonov
sin! ker mes6 in kri ti nista tega razodela,
ampak moj Oče, ki je v nebesih. Pa tudi jaz
povem tebi: Ti si Peter (skala), in na to
skalo bom zidal svojo cerkev, in peklenske
vrata je ne bodo zmagale. In tebi bom dal
ključe nebeškega kraljestva; in kar koli boš
zavezal na zemlji, bo zavezano tudi v nebesih,
in kar koli boš razvezal na zemlji, bo razve¬
zano tudi v nebesih.

20. prosenea.

V dan ss. Fabijana in Sebastijana
mučeni kor.

Berilo iz lista s. Pavla apostelhia do Hebrejev

1 , 33 — 39 .

Bratje! svetniki so z vero premagali kraljestva, de¬
lali pravico, dosegli obljube, zamašili levom žrela, ugasili
silne ognje, ubežali ostremu meču, se ozdravili od sla¬
bosti, bili močni v boji, in odgnali vnanjih vojske; pre¬
jele so žene svoje mertve iz mertvih obujene. Eni pa
so bili razpeti, ker niso kotli rešenja, da bi našli bolji
vstajenje. Eni pa so zasramovanje in tepenje terpeli, zraven
tudi železje in ječe; so bili kamenjani, prežagovani, skušani, z
mečem morjeni; so hodili v kožuhih, v kozjih kožah, ubožni,
stiskani, zatirani, kterih svet ni bil vreden; in so se po-

206

tikali po puščavah, po gorah in berlogih, in podzemelj¬
skih jamah. In ti vsi so bili s pričevanjem vere pra¬
vični najdeni v Kristusu Jezusu Gospodu našem.

Evangeli svetega Lukeza 6, 17 — 23.

Tisti čas je šel Jezus z gore, in je stal
na ravnem polji, in truma njegovih učencev,
in velika množica ljudi iz vse Judeje in iz
Jeruzalema, in od primorja, in od Tira in
Sidona, kteri so bili prišli poslušat, in ozdrav¬
ljeni bit od svojih bolezen. In ktere so nad¬
legovali nečisti duhovi, so bili ozdravljeni. In
vsa množica se ga je skušala dotakniti, ker
je moč šla iz njega, in je vse ozdravila. In
on je oči obernil v svoje učence in je rekel:
Blagor vam ubogim, ker vaše ie Božje kra¬
ljestvo. Blagor vam, ki ste zdaj lačni, ker
bote nasiteni. Blagor vam, ki zdaj jokate, ker
se bote smejali. Blagor vam bo, ko vas bodo
ljudje sovražili, in ko vas bodo odločevali in
zasramovali, in zametovali vaše ime,  kakor
hudo, zavoljo Sina človekovega. Veselite se
tisti dan, in poskakujte, ker glejte 1 vaše pla¬
čilo je veliko v nebesih.

21. prosenca.

V dan s. Neže device mučenice.

Berilo:  častil te bom, Gospod kralj! itd.

Evangeli:  Nebeško kraljestvo je podobno
desetim devicam itd. (Oboje kakor v dan
s. Barbare device mučenice str. 195.)

207

22. prosenca.

V dan ss. Vincencija in Anastazija
mučenikov.

Berilo iz bukev modrosti 3, 1 — 8.

Pravičnih duše so v roki Božji, in ne bo jih doseglo
smertno terpljenje bolečine. Nespametnih oččm se je
zdelo, da umerjejo , in njih ločenje, so menili, da je
nadloga, in njih odhod od nas pogubljenje; pa oni
so v miru. In če so pred ljudmi terpeli, je njih
upanje polno neumerljivosti. Malo hudega so preterpeli,
ali veliko dobrega bodo prejeli, ker Bog jih je skusil, in
jih je našel sebe vredne. Kakor zlato v peči jih je sku¬
sil, in kakor žgavni dar jih je prejel, in ob svojem času
se bo na-nje ozerl. Pravični se bodo svetili, in kakor
iskre po sternišču bodo tekali. Sodili bodo narode , in
gospodovali čez ljudstva, in Gospčd bo kraljeval čez nje
vekomaj.

Evangeli svetega Lukeza 21, 9 — 19.

Tisti čas je rekel Jezus svojim učencem:
Kadar bote slišali vojske in punte, se nikal¬
ne prestrašite; to se mora poprej zgoditi, ali
konec še ni precej. Potlej jim je rekel: Vstal
bo narod zoper narod, in kraljestvo zoper
kraljestvo. In veliki potresi bodo ‘po deželah,
in kuga in lakota: in strahovi z neba, in
znamenja velike bodo. Pred vsem tem pa bodo
stegnili po vas svoje rokč, in vas bodo pre¬
ganjali , in izdajali v shodnice in ječe, in
vlačili pred kralje in oblastnike zavoljo mo¬
jega imena. To se vam bo pa godilo v pri¬
čevanje. Vtisnite si tedaj v serca, in ne sker-

208

bite, kako bote odgovarjali. Jaz namreč vam
bom dal usta in modrost, kteri se ne bodo
mogli ustavljati, ne opogovarjati vsi vaši zo-
perniki. Izdajani pa bote po starših in bratih,
in po sorodnikih in prijatlih, in morili jih
bodo zmed vas. In vsi vas bodo sovražili za¬
voljo mojega imena. Pa las vam z glave ne
bo poginil. V svoji poterpežljivosti bote ohra¬
nili svoje duše.

23. prosenca,

V dan zaročenja device Marije.

Berilo: Gospod me je v lasti imel itd. (kakor 8. dan
grudna, str. 198).

Evangeli:  Ko je bila Marija, mati Jezusova,
Jožefu zaročena, itd. (kakor predbožični
dan str. 8).

25. prosenca.

V dan spreobernjenja s. Pavla

apdsteljna.

Berilo iz djanja apostolskega 9, i — 21.

Tiste dni je Savel, ko je še dihtel pretenje in
morijo zoper učence Gospodove, šel k velikemu duhovnu,
in je prosil od njega pisma v Damask do shodnic, da,
ako bi našel ktere možd ali žen« tega uka,  bi jih zve¬
zane pripeljal v Jeruzalem. In ko je bil na potu, se je
zgodilo, da se je bližal Damasku, in ga je nanagloma ob-
svetila luč z neba. In je padel na tla, in slišal glas, kteri
mu je rekel: Savel, Savel! kaj me preganjaš? On pa je rekel;

209

Kdo si ? Gospod! In on reče: Jaz sem Jezus, kterega

ti preganjaš; težko ti je proti ostnu bercati. In trepetaje
in sterme je rekel: Gospod! kaj hočeš, da naj storim ?
In Gospod mu reče : Vstani in pojdi v mesto , in tam se
ti bo povedalo, kaj ti je storiti. Tisti možje pa, kteri so
ž njim hodili, so ostermeli in stali, ker so sicer glas

slišali, pa nikogar niso vidili. Vstal je pa Savel od tal, in z

odpertimi očmi nič ni vidil. Tedaj so ga za roke peljali,
in pripeljali v Damask. In tam tri dni ni vidil, in ni ne
jedel ne pil. Bil je pa neki učenec v Damasku, Ananija

po imenu. In Gospod mu je rekel v prikazni: Ananija!
On pa je rekel: Glej, Gospod, tukaj sem. In Gospod mu
reče: Vstani, in pojdi v ulice, ki se imenujejo ravne, in
vprašaj v Judovi hiši po Taršanu, Savlu po imenu; zakaj
glej, moli. (in je vidil v prikazni moža, Ananija po imenu,
priti, in na-nj roke položiti, da bi spregledal.) Ananija
pa je odgovoril: Gospod! slišal sem od veliko ljudi,

koliko hudega je storil ta mož tvojim svetim v Jeruzalemu;
in on ima oblast od velicih duhovnov zvezati vse, kteri
kličejo v tvoje ime. Gospod pa mu je rekel: Pojdi, ker

izvoljena posoda mi je on, da nese moje ime pred never¬

nike, in kralje in Izraelove otroke. Zakaj jaz mu bom
pokazal, koliko mu je treba za moje ime terpeti. In

Ananija je šel, in v hišo stopil in je roke nanj položil,

ter rekel: Savel, brat! Gospod Jezus, kteri se ti je pri¬
kazal na potu, po kterem si šel , me je poslal, da spre¬
gledaš , in si napolnjen s svetim Duhom. In zdajci so
padle od njegovih oči nekakšne luskine, in je spregledal.
Tedaj je vstal, in je bil kerščen. In je vzel jedi, in se
je pokrepčal. In je bil nekaj dni pri učencih, ki so bili
v Damasku. In je precej v shodnicah oznanoval od Jezusa,
da je ta Sin Božji. Zavzeli pa so se, kteri so ga slišali,
in so rekli: Ali ni ta tisti, ki jih je preganjal v Jeru¬
zalemu , kteri so klicali v to ime , in je zato sem prišel,
da bi jih zvezane peljal k velikim duhovnom ? Savel pa
je čedalje močnejši prihajal, in zavračeval Jude, kteri so
prebivali v Damasku, ker je terdil, da je ta Kristus.

Slov. Evangel.

14

210

Evangeli svetega Matevža 19, 27 — 29.

Tisti čas je rekel Simon Peter Jesusu:
Glej! vse smo zapustili, in smo šli za tebdj:
kaj tedaj nam bo ? Jezus pa jim je rekel:
Resnično vam povem, da ob prerojenji, kadar
bo Sin človekov sedel na sedežu svojega veli¬
častva , bote tudi vi, kteri ste šli za menoj,
sedeli na dvanajst sedežih, in sodili dva¬
najstere Izraelove rodove. In slehern, kteri
zapusti hišo, ali brate, ali sestre, ali očeta,
ali mater, ali ženo, ali otroke, ali njive za¬
voljo mojega imena, bo stotdrno prejel, in
večno življenje dosegel.

2. svečana.

V god darovanja Jezusa Kristusa, in
očiščevanja device matere Marije, ali
v svečnico.

Berilo is Malahija preroka 3, 1 — 14.

To reče Gospod Bog: Glejte, jaz pošljem svojega
angela, in bo pripravljal pot pred menoj. In zdajci bo
prišel v svoj tempelj Gospod , ki ga vi iščete, in angel
zaveze, kterega vi želite. Glejte, gre ! reče Gospod vojnih
trum; in kdo bo mogel ume'ti dan njegovega prihoda?
ali kdo bo prenesel njegov pogled ? Zakaj on bo kakor
topeč ogenj , in kakor valjavska zel; in bo sedel, kakor
kteri topi in čisti srebro, in bo očistil otroke Levijeve,
in jih precedil kakor zlato in srebro, in bodo darovali
Gospodu dari v pravici. In dopadel bo Gospodu dar
Judatov in Jeruzalemov, kakor poprejšnje dni, in kakor
nekdanje leta, reče Gospod vsegamogočni.

211

Evangeli svetega Lukeza 2, 22 — 31.

Tisti čas, ko so bili dopolnjeni dnevi
očiščevanja Marije po Mojzesovi postavi, so
Jezusa prinesli v Jeruzalem, da so ga posta¬
vili pred Gospoda, (kakor je pisano v po¬
stavi Gospodovi: Vse pervorojeno moškega

spola bodi posvečeno Gospodu), in da so dar
opravili, kakor je rečeno v poste vi Gospodovi,
dve gerlici ali dva mlada goloba. In glej! bil
je človek v Jeruzalemu, kteremu je bilo ime
Simeon: in ta človek je bil pravičen in boga¬
boječ, in ie čakal oveseljenja Izraelovega, in
sveti Duh je bil v njem. In mu je bilo raz¬
odeto po svetem Duhu, da ne bo vidil
smerti, preden ne vidi Kristusa Gospodovega.
In je prišel v duhu v tempelj. In ko so pri¬
nesli otroka Jezusa njegovi starši, da bi sto¬
rili za-nj po šegi postave, ga je tudi on vzel
na svoje naročje, ter je hvalil Boga in rekel:
Zdaj spustiš svojega hlapca, GospOd! po
svoji besedi v miru, ker so vidile moje oči
tvoje zveličanje, ktero si pripravil pred oblič¬
jem vseh narodov, luč v razsvetljenje never¬
nikom, in v čast Izraelu svojemu ljudstvu.

3. svečana.

V (lan svetega Blaža mučenika škofa.

Berilo iz 2. lista s. Pavla aposteljna do Korin-
canov 1, 3 — 7.

Bratje! hvaljen bodi Bog in Oče Gospoda našega
Jezusa Kristusa, Oče usmiljenja in Bog vsega poveseljenja ;

14*

212

kteri vas poveseluje v slednji naši nadlogi, da jih tudi
mi moremo poveseliti, kteri so v mnogi stiski, s povese-
ljenjem, s kterim smo tudi mi od Boga poveseljeni. Zakaj
kakor je obilno terpljenje Kristusovo v nas, tako je tudi
po Kristusu obilno naše poveseljenje. Pa bodimo stiskani,
je v vaše opominjanje in zveličanje ; ali bodimo po¬
veseljeni, je v vaše poveseljenje, ali bodimo opominjani,
je v vaše opominjanje in zveličanje, ktero stori, da terpite
ravno tiste nadloge, ktere tudi mi terpimo; da je naše
upanje za vas terdno , ker vemo, kakor ste tovarši v
terpljenji, tako bote tudi v poveseljenji v Kristusu Jezusu
Gospodu našem.

Evangeli svetega Matevža 10, 24 — 27.

Tisti čas je rekel Jezus svojim učencem:
Ako koče kdo za men6j priti, naj zataji sam
sebe, in naj vzame svoj križ, in naj hodi za
menoj. Zakaj kdor hoče svoje življenje ohra¬
niti, ga bo zgubil, kdor pa zgubi svoje živ¬
ljenje zavoljo mene, ga bo našel. Kaj namreč
pomaga človeku, če ves svet pridobi, svojo
dušo pa pogubi? Ali kakšno menjo bo člo¬
vek dal za svojo dušo ? Ker Sin človekov bo
prišel v veličastvu svojega Očeta s svojimi
angeli, in takrat bo povernil vsakteremu po
njegovih delih.

5. svečana.

V dan s. Agate device mučenice.

Berilo iz 1. lista s. Pavla aposteljna do Korin-
čanov 1, 20 — 31.

Bratje! poglejte svoj poklic: ker ne veliko modrih
po mesu, ne veliko mogočnih, ne veliko imenitnih, ampak

213

kar je nespametnega pred svetom, je izvolil Bog, da bi
osramotil modre; in kar je slabega pred svetom, je
izvolil Bog, da bi osramotil, kar je mogočnega; in kar
je neimenitnega in zaničljivega pred svetom, je izvolil
Bog, in kar nič ni, da bi razdjal, kar je; da se noben
človek ne bvali pred njegovim obličjem. Iz njega pa ste
vi v Kristusu Jezusu, kteri sam je bil dan od Boga v
modrost, in pravičnost, in posvečenje, in odrešenje, da,
kakor je pisano, kdor se hvali, naj se v Gospodu hvali.

j Evangeli svetega Matevža 19, 3 — 12.

Tisti Čas so pristopili k Jezusu farizeji,
ter so ga skušali in rekli: Je li pripušČeno
možu ločiti se od svoje žene zavoljo česar
koli si bodi? On pa je odgovoril in jim
rekel: Ali niste brali, da, kteri je od začetka
stvaril človeka, je stvaril moža in ženo, in je
rekel: Zavoljo tega bo človek očeta in mater

zapustil, in se bo svoje žene deržal, in bota
dva v enem mesu. Torej nista več dva, am¬
pak eno meso. Kar je tedaj Bog združil, naj
človek ne loči. Mu reko: Zakaj je pa Mojzes

zapovedal ločiven list dati, in se ločiti (od
nje)? Jim reče: Mojzes vam je zavoljo ter-

dobe vašega serca pripustil ločiti se od svojih
žen; od začetka pa ni bilo tako. Povem vam
pa, da, kdorkoli se loči od svoje žene, razun
zavoljo kurbtinja, in drugo vzame, prešestuje;
in kdor ločeno vzame, prešestuje. Mu rek6
njegovi učenci: Ce je tako človekova reč z

ženo, ni dobro ženiti se. On pa jim je rekel:
Te besede ne razumejo vsi, ampak kterim je
dano. So namreč skopljenci, kteri so iz mater-

214

nega telesa tako rojeni; in so skopljenci,
kteri so po ljudeh skopljeni; in so skopljenci,
kteri so sami sebe skopili zavoljo nebeškega
kraljestva. Kdor more umeti, naj ume.

6. svečana.

Y dan s. Doroteje device mučenice.

Berilo iz bukev Sirahovih 15, 13 — 17.

Gospod moj Bog! povzdignil si na zemlji moje
prebivališče, in sem prosil rešenja od smerti. Klical sem
v Gospoda, očeta mojega Gospoda, da bi me ne zapustil
v dan moje nadloge, in v času prevzetnih brez pomoči.
Hvalil bom tvoje imd vedno, in ga častil s hvaležnostjo.
Zakaj uslišana je moja molitev, rešil si me pogubljenja,
in me otel od hudega časa. Zavoljo tega te bom častil,
in hvalo dajal tvojemu imenu, Gospčd naš Bog!

Evangeli:  Nebeško kraljestvo je podobno
zakladu itd. (kakor v dan s. Lucije device
mučenice str. 200).

9. svečana.

V dan s. Apolonije device mučenice.

Berilo:  Častil te bom, Gospod kralj! itd.

Evangeli:  Nebeško kraljestvo je podobno
desetim devicam, itd. (oboje kakor v dan
s. Barbare device in mučeniee str. 195.)

215

14. svečana.

V dan s. Valentina mučenika.

Berilo iz bukev modrosti 10, 10 — 14.

Pravičnega je peljal Gospod po ravnih potih , in mu
je pokazal kraljestvo Božje, ter mu je dal spoznanje
svetih; obogatil ga je v njegovem trudu, in je dopolnil
njegove dela. Pri zvijači njegovih zopernikov mu je na
strani stal, in ga je obogatil. Ubranil ga je sovražnikom,
in zapeljivcev ga je obvaroval, in mu je terd boj na¬
pravil , da bi premagal, in zvedil, da je modrost močneji
od vseh reči. Ta prodanega pravičnega ni zapustila,
ampak ga je grešnikov rešila, in je šla ž njim v ječo, in
ga v vezeh ni zapustila, dokler mu ni prinesla kraljeve
palice in oblasti do tistih, kteri so ga stiskali, in je na
laž postavila nje,  kteri so ga omadeževali, in dal mu je
večno svetlost Gospod naš Bog.

Evangeli svetega Matevža 10, 34 — 42.

Tisti čas je rekel Jezus svojim učencem:
Nikfir ne mislite, da sem prišel mir prinest
na zemljo; ne mini, ampak meč sem prišel
prinest. Prišel sem namreč razdvojit človeka
zoper njegovega očeta, in hčer zoper njeno
mater, in nevesto zoper njeno taščo. In člove¬
kovi sovražniki bodo njegovi domači. Kdor
ljubi očeta ali mater bolj ko mene, ni mene
vreden; in kdor ljubi sina ali hčer bolj ko
mene, ni mene vreden. In kdor ne vzame svo¬
jega križa in ne hodi za menoj, ni mene vre¬
den. Kdor najde svoje življenje, ga bo zgubil;
in kdor zgubi svoje življenje zavoljo mene, ga
bo našel. Kdor vas sprejme, mene sprejme; in
kdor sprejme mene, sprejme njega, kteri me

216

je poslal. Kdor sprejme preroka v imenu pre¬
roka, bo plačilo preroka prejel; in kdor sprejme
pravičnega v imenu pravičnega, bo plačilo
pravičnega prejel. In kdor koli dd piti komu
zmed teh naj manjših le kozarec merzle vode
v imčnu učenca, resnično vam povem, ne bo
zgubil svojega plačila.

22. svečana.

V dan stola s. Petra y Antiohii.

Berilo iz 1. lista s. Petra aposteljna 1, 1 — 7.

Peter apostelj itd. (kakor v dan stola s. Petra v Rimu,
str. 204.)

Evangeli:  Tisti čas je prišel Jezus v kraje
Cezareje Filipove (kakor v dan stola s.
Petra v Rimu, str. 205).

23. svečana.

V dan s. Margarete Kortonske.

Berilo iz visoke pesmi Salomonove 3, 2 — 5;
in 8, 6 — 7.

Vstala bom , in obhodila mesto; po tergih in ulicah

ga bom iskala, kterega ljubi moja duša. Sem ga iskala,

pa ga nisem našla. Našli so me čuvaji, kteri varujejo
mesti. Ste ga li vidili , kterega ljubi moja duša ? Ko sem
bila odšla malo od njih, sem ga našla, kterega ljubi
moja duša; uderžala sem ga, in ga ne bom izpustila,
dokler ga ne pripeljem v hišo svoje matere, in v hram
svoje porodnice. Rotim vas, hčere Jeruzalemske! pri

sernah in jelenih na polji, da ne zbudite in ne predra¬
mite ljubke , dokler ne bo sama hotla. — Položi me
kakor pečat na svoje serce, kakor pečatnik na svojo

217

roko; ker močna ko smert je ljubezen, terda kakor pekel
gorečnost; njih žarki so ko žarki ognja in plamena.
Veliko vod ne more ugasiti ljubezni, in reke je ne po-
tope'. Ako da človek vse premoženje svoje hiše za lju¬
bezen, ga bo kakor nič čislal.

Evangeli: Nebeško kraljestvo je podobno
zakladu itd. (kakor v dan s. Lucije device
mučenice, str. 200).

24. ali 25. svečana.

V dan s. Matija aposteljna.

Berilo iz djanja apostolskega 1, 15 — 26.

Tiste dni je Peter v sredi bratov stal, (bilo je pa

okoli sto in dvajset ljudi vkupej) in je rekel: Možje

bratje! mora se dopolniti pismo, ktero je prerokoval
sveti Duh po Davidovih ustih od Judeža, kteri je bil
vodnik tistih, ki so Jezusa vjeli, kteri je bil med nas
prištet, in je prejel del te službe, (in ta je dobil njivo
iz krivičnega plačila, in se je obesil in se po sredi raz¬
počil , in se je izsul ves njegov drob , in se razznanilo

vsem v Jeruzalemu prebivajočim, tako da se je reklo
tisti njivi po njih jeziku Hakeldama, to je, njiva kervi.)
Zak%j pisano je v bukvah psalmov: Naj bo pusto njih
prebivališče , in nihče naj v njem ne prebiva; in njegovo
škofovstvo naj prejme kdo drugi. Teh mož tedaj, kteri

so bili z nami zbrani ves čas, v kterem je Gospod Je¬
zus med nami prebival in hodil, od Janezovega kersta
do dne, ko je bil od nas v nebo vzet, teh eden mora
biti z nami priča njegovega vstajenja. In so postavili
dva, Jožefa, kteri je bil imenovan Barzaba, s priimkom
Pravični, in Matija. In so molili, rekoč: Ti, Gospod!

218

ki poznaš vseh serca, pokaži, kterega teh dveh si izvo¬
lil, da prejme mesto te službe in apostolstva, od kterega
je odpadel Judež, da je šel v svoje mesto. In so vad-
Ijali za nje; in zadelo je Matjja, in je bil prištet enajste-
rim aposteljnom.

Evangeli svetega Matevža 11 , 25 — 30.

Tisti čas je Jezus odgovoril in rekel:
Zahvalim te, Oče, Gospdd nebes in zemlje! da
si to zakril modrim in razumnim, pa si razodel
malim. Prav, Oče! tako je bilo tebi všeč. Vse
mi je izročeno od mojega Očeta. In nihče ne
poznd Sina, kakor le Oče; tudi Očeta nihče
ne pozna, kakor le Sin, in komur hoče Sin
razodeti. Pridite k meni vsi, kteri se trudite
in ste obteženi, in jaz vas bom poživil! Vze¬
mite moj jarem na se, in učite se od mene,
ker jaz sem krotak, in iz serca ponižen, in bote
pokoj našli svojim dušam. Moj jarem namreč
je sladek, in moje breme je lahko.

11. sušca.

V dan s. Frančiške Rimske ydoye.

Berilo iz bukev Salomon, pripovest 31, 10 — 31.

Serčno ženo kdo bo našel? čez to, kar je iz dalj¬
nega in od zadnjih pokrajin, je njena cena. Zanaša se
na njo serce njenega moža, in ropa ne bo potreboval.
Skazuje mu dobro, pa ne hudega vse dni svojega živ¬
ljenja. Poišče volne in prediva, in dela po umetnosti
svojih rok. Je kakor barka kupčeva, ktera iz davnega
prinaša kruha. Še po noči vstane, in da brešno svojim

219

domačim , in delo svojim deklam. Ogleda njivo, in jo
kupi; od pridekla svojih rok zasadi vinograd, prepaše z
močjo svoje ledje, in vterjuje svojo roko. Skusi in vidi,
da je dobra njena kupčija; ne ugasne po noči njena
luč. Iztegne svojo roko po koželji, in njeni persti pri¬
mejo vreteno. Svojo roko odpre ubogemu, in svoje dlani
prostre potrebnemu. Ne boji se za svojo hišo sneženega
mraza; zakaj vsi njeni domači imajo dvojno obleko.
Častitljivo ogrinjalo si napravi, tančica in škerlat je njena
noša. Časten pri vratih je njen mož, kadar sedi z de¬
želnimi starašini. Dela tanko platno, in prodaja, in pas
daje ICananeju. Moč in lepota je njeno oblačilo, in sme¬
jala se bo poslednji dan. Svoje usta odpira modrosti,
in postiva milosti je na njenem jeziku. Pregleduje pota
svoje hiše, in ne je brez dela kruha. Njeni otroci vsta¬
nejo in jo blagrujejo ; tudi njen mož jo hvali. Veliko
hčer je nabralo si bogastva, ti si vse presegla. Lažnjiva
je prijetnost, in prazna je lepota : žena, ktera se Gospoda
boji, ona bo hvaljena. Dajte ji sadu njenih rok, in hvalijo
naj jo očitno njene dela.

E v angeli: Nebeško kraljestvo je podobno
zakladu itd. (kakor v dan s. Lucije device
mučenice str. 200).

12. sušca.

V dan s. Gregorja papeža, cerkvenega
učenika.

Berilo: „Predragi ! Zapričujem pred Bogom 1-  itd. (kakor
v dan s. Silvestra papeža stran 17).

j Evangeli svetega Matevža 5, 13—19.

Tisti čas je rekel Jezus svojim učencem:
Vi ste sol zemlje; ako se pa sol spridi, s čim

220

se bo solila? Ni za drugega več, kakor da se
ven verze, in da jo ljudje poteptajo. Vi ste luč
sveta. Mesto se ne more skriti, ktero na gori
stoji. Tudi ne prižigajo luči, da bi jo pod
mernik postavili, ampak na svečnik, da sveti
vsem, kteri so v hiši. Tako naj sveti vaša luč
pred ljudmi, da vidijo vaše dobre dela, in časte
vašega Očeta, kteri je v nebesih. Nikdr ne
mislite, da sem prišel razvezovat postavo ali
preroke; ne razvezovat, ampak dopolnit sem
jih prišel. Zakaj resnično vam povem; dokler
ne prejde nebo in zemlja, le ena čerka, ali
ena pičica ne bo prešla od postave, dokler se
vse ne zgodi. Kdor tedaj razveže le eno teh
naj manjših zapoved, in uči tako ljudi, bo naj
manjši imenovan v nebeškem kraljestvu; kdor
pa stori in uči, bo velik imenovan v nebe¬
škem kraljestvu.

17. snsca.

V dan s. Jederti derice.

Berilo iz 1. Uda s. Pavla aposteljna do Korin-
canov 7, 25 — 34.

Bratje! od devic nimam Gospodovega povelja, svet
pa dam, ker sem milost dosegel od Gospoda, zvest biti.
Menim tedaj , da je to dobro zavoljo sedanje nadloge ;
res, dobro je človeku tako biti. Če si zvezan z ženo,
ne išči razveze. Če si žene prost, ne išči žene. Ako
se pa oženiš, nisi grešil; in ako se devica omoži, ni
grešila: toda nadloge mesa bodo imeli taki. Jaz pa vam
prizanašam. To tedaj rečem, bratje ! Čas je kratek

221

tedaj naj bodo tudi, kteri imajo žene, kakor bi jih. ne

imeli; in kteri jokajo, kakor bi ne jokali; in kteri se

vesele, kakor bi se ne veselili; in kteri kupujejo, kakor
bi ne imeli; in kteri vživajo ta svet, kakor bi ga ne

vživali; ker podoba tega sveta prejde. Želim pa, da

bi bili vi brez skerbi. Kdor je brez žene, skerbi za to,
kar je Gospodovega, kako bi Bogu dopadel; kdor je pa
oženjen, skerbi za to, kar je svetovega, kako bi ženi
dopadel, in je razdeljen. In žena neomožena in devica
misli, kar je Gospodovega, da bi bila sveta na telesu in
duhu, v Kristusu Jezusu Gospodu našem.

Evangeli: Nebeško kraljestvo je podobno
desetim devicam itd. (kakor v dan s. Bar¬
bare device mučenice, str. 195).

19. sušea.

V (lan s. Jožefa ženina device matere
Marije.

Berilo iz bukev Sirahovih 45, 1 — 6.

Ljub je bil Bogu in ljudem itd. (kakor v dan s. An¬
tona puščavnika, str. 204).

Evangeli svetega Matevža 1, 18 — 21.

Ko je bila Marija mati Jezusova Jožefu
zaročena, itd. (kakor predbožični dan, str. 8.)

21. sušea.

V dan s. Benedikta opata.

Berilo:  Ljub je bil Bogu in ljudem itd. (kakor v dan
s. Antona puščavnika str. 204).

222

Ev angeli: Glej, mi smo vse zapustili, itd.
(kakor v dan spreobernjenja s. Pavla
aposteljna, str. 210).

25. sušea.

V dan s. Gabriela velikega angela.

Berilo iz Daniela prevoha 7, 21 — 26.

Tiste dni, glej, j« mož Gabriel, kterega sem vidil v

prikazni r začetku, hitro priletel, in se me je dotaknil

ob času večerne daritve. In me je učil, in mi govoril
in rekel: Daniel! zdaj sem izšel, da te podučim,

in da umeš. V začetku tvojih prošenj je izšlo povelje;
jaz pa sem prišel, da ti razodenem, da si ljubi mož.
Poslušaj tedaj zvesto govorjenje, in razumej prikazen.
Sedemdeset tednov se je prikrajšalo nad tvojim ljudstvom
in nad tvojim svetim mestom, da jenja pregrešenje, in
konec vzame greh, in se zbriše krivica, in se približa
večna pravica, in se dopolni razodenje in prerokovanje,
in se pomaže Sveti svetih. Vedi tedaj in razumej: Od
izhoda povelja, da naj se spet soziua Jeruzalem, do Kri¬
stusa vladnika bo sedem tednov, in dva in šestdeset ted¬
nov ; in spet bodo sozidane ceste in zidovi v stiski časov.
In po dva in šestdesetih tednih bo umorjen Kristus, in

ne bo njegovo ljudstvo, ktero ga bo zatajilo. In mesto
in svetišče bo razdjal ljud s prihodnjim vojvodom; in
njegov konec bo razsip, in po dokončanem boji bo na¬
menjena puščava.

Evangeli:  Tisti čas je bil angel Gabriel od
Bogd poslan itd. (kakor v dan pričako¬
vanja poroda device matere Marije, str. 201)-

223

25. sušca.

V god TČloTecenja Sinu Božjega in
oznanjenja devici Materi Marii.

Berilo in Evangeli (kakor v dan pričakovanja porčda
device matere Marije, 18. dan grudna, str. 201).

V petek po tihi nedelji.

Za dan VII žalost device matere Marije.

Berilo iz bukev Juditinih 13, 22 — 25.

Gospod te je s svojo močjo oblagodaril, ker je po
tebi vničil naše sovražnike. Oblagodarjena si ti, hči! po
Gospodu previsocem Bogu pred vsemi ženami na zemlji.
Hvaljen bodi Gospod, kteri je stvaril nebo in zemljo,
ker je danes tvoje ime tako povišal, da ne prejde tvoja
hvala iz ust ljudem, kteri bodo pomnili Gospodovo moč
vekomaj. Zavoljo britkosti in nadloge svojega ljudstva
svojemu življenju nisi prizanesla, ampak si odvernila po¬
končanje pred obličjem našega Boga.

Evangeli svetega Janeza 19, 25 — 27.

Tisti čas so stale poleg križa Jezusovega
njegova mati, in sestra njegove matere. Marije
Kleofova, in Marija Magdalena. Ko je tedaj
Jezus mater in učenca, kteregaje ljubil, vidi!
zraven stati, reče svoji materi: Žena, glej, tvoj
sin! Potlej reče učencu: Grlej, tvoja mati! In
od tiste ure jo je učenec k sebi vzel,

224

27. sušca.

Y dan s. Ruperta spoznavavca *)  škofa.

Berilo iz bukev Sirahovih 44 in 45.

Glej, veliki duhoven, kteri je v svojih dneh dopadel
Bogu, in je hil najden pravičen, in je bil oh času serda
v spravo. Ni mu bil najden enak, kteri bi bil spolnoval
postavo Najvišega. Zavoljo tega ga je Gospod s prisego
povzdignil med svojim ljudstvom. Blagoslov vseh narodov
mu je dal, in svoj zavet poterdil nad njegovo glavo.
Obiskal ga je s svojimi dobrotami, ohranil mu je svoje
usmiljenje, in našel je milost pred Gospodovimi očmi.
Poveličal ga je pred kralji, in mu je dal venec slave.
Storil je ž njim večno zavezo, in dal mu veliko duhovstvo,
in ga je oblagodaril v slavi, da opravlja duhovsko službo,
in ima hvalo v njegovem imenu, in mu daruje vredno
kadilo v prijeten duh.

Evangeli: Nekdo, ki je šel na tuje itd. (ka¬
kor v dan s. Nikolaja, 6. grudna, str. 197).

24. malega travna.

V dan s. Jur j a mučenika.

Berilo iz 2. lista s. Pavla aposteljna do Timoteja 2,
8—10; in 3, 10—12.

Predragi! pomni, da je Gospod Jezus Kristus iz na¬
roda Davidovega vstal od mertvih po mojem oznanovanji,
zavoljo kterega terpim do železja kakor hudodelnik; toda
Božja beseda ni vklenjena. Zato vse preterpim zavoljo
izvoljenih, da tudi oni zveličanje dosežejo, ktero je v
Kristusu Jezusu z nebeško častjo. — Ti pa si slišal

*) Spoznavavec se imenuje vsak svetnik, kteri je kerščansko
vero pred svetom spoznaval, pa ni bil zato umorjen, ampak
je mirno umeri.

225

moj nauk, podučevanje, prizadevanje, vero, krotkost, lju¬
bezen, poterpežjlivost, preganjanje, terpljenje, kar se mi
je prigodilo v Antioliii. v Ikonii in v Listrah, kakšno
preganjanje sem preterpel, in iz vsega me je rešil Gospod.
In vsi, kteri hočejo pobožno živeti v Kristusu Jezusu, bodo
preganjani

Evangeli svetega Janeza 15, 1 — 7.

Tisti čas je rekel Jezus svojim učencem:
Jaz sem prava vinska terta, in moj Oče je
vinogradnik. Vsako mladiko, ktera v meni ne
rodi sadu, bo odrezal; in vsako, ktera rodi
sad, bo otrebil, da več sadu rodi. Vi ste zdaj
Čisti zavoljo besed, ktere sem vam govoril.
Ostanite v meni, in jaz v vas. Kakor mladika
ne more roditi sadii sama od sebe, ako ne
ostane na terti: tako tudi vi ne, ako v meni ne
ostanete. Jaz sem terta, vi mladike. Kdor
ostane v meni, in jaz v njem, on rodi veliko
sadii; ker brez mene ne morete nič storiti.
Ako kdo v meni ne ostane, bo venkaj verzen,
kakor mladika; in bo usahnila, in jo bodo po¬
brali in v ogenj vergli, in zgori. Ako ostanete
v meni, in moje besede ostanejo v vas, pro¬
site kar koli hočete, in se vam bo zgodilo.

25. malega travna.

V dan s. Marka evangelista.

(Pri maši pred procesijo.)

Berilo iz Ecehiela preroka  7, 10 — 15.

Podoba obrazov čveterih žival: Obraz človekov

iu obraz levov je bil na desni njih čveterih, obraz volov

Slov. Evangel. 1 ti

220

pa na levi njih čveterih, in obraz orlov nad njimi čve-
terimi. Njih obrazi in njih perute so bile zgorej razpro-
sterte; dve peruti sleherne ste se stikale in dve ste po¬
krivale njeno telo. In sleherna njih je šla pred seboj;
kamor jih je duh gnal, tje so šle, in se niso obračale,
kakor goreči ogli ognja in kakor baklje. To je bila
prikazen, ki je švigala v sredi žival; svetloba ognja, in
iz ognja izhajoč blisk. In živali so tekale, in se vrače-
vale, kakor svetel blisk.

Evangeli svetega Lukeza 10, 1 — 0.

Tisti čas je Gospod še drugih dva in
sedemdeset izvolil, in jih je poslal po dva
pred svojim obličjem v vsako mesto in v kraj,
kamor je on imel priti. In jim je rekel: Žetev
je sicer velika, ali delavcev je malo. Prosite
tedaj Gospoda žetve, da pošlje delavcev v
svojo žetev. Pojdite! jaz vas pošljem, kakor
jagnjeta med volkove. Ne nosite mošnje, ne
torbe, ne čevljev, in nikogar na potu ne po¬
zdravljajte. In v ktero hišo koli pridete, recite
naj poprej: Mir bodi ti hiši. In ako je tam
otrok mini, bo počival nad njim vaš mir;
ako pa ne, se bo k vam vernik V tisti hiši
pa ostanite, ter jejte in pijte, kar je pri njih;
delavec .namreč je vreden svojega plačila. Ne
hodite od hiše do hiše. In v ktero mesto koli
pridete, in vas sprejmejo, jejte, kar se pred
vas postavi; in ozdravljajte bolnike, kteri so
ondi, in recite jim: Približalo se vam je Božje
kraljestvo.

(Berilo in Evangeli pri maši med proce¬
sijo sta tista, ko o križevem tednu.)

227

30. malega travna.

V dan s. Katarine Sienske deTice.

Berilo: Bratje! kdor se hvali itd. (kakor v dan s. Lucije
device mučenice, str. 200).

Evangeli: Nebeško kraljestvo je podobno

desetim devicam itd. (kakor v dan s. Bar¬
bare device muč. str. 195).

1. velieega travna.

V dan ss. Filipa in Jakopa aposteljnoT.

Berilo iz bukev modrosti 5, 1 — 5.

Pravični bodo z veliko serčnostjo stali pred tistimi,
kteri so jih stiskali, in jim jemali dela. Ko bodo to
vidili, bodo omoteni od groznega strahu, in se bodo za¬
čudili zavoljo naglosti neupanega zveličanja, ter bodo sami
pri sebi rekli, kesaje se, in od britkosti duha zdihovaje:
Ti so, ktere smo nekdaj zasmehovali, in v zasramljiv
pregovor imeli. Mi neumni smo njih življenje imeli za ne¬
spamet, in njih konec za nečast; glejte, kako so zdaj
prišteti med Božje otroke, in njih del je med svetniki.

Evangeli svetega Janeza 14, 1 — 13.

Tisti čas je rekel Jezus svojim učencem:
Vaše serce naj se ne prestraši. Verujete v
Boga, tudi v me verujte! V hiši mojega Očeta
je veliko prebivališč. Ako bi tako ne bilo, bi
vam bil povedal; ker grem vam mesto pri¬
pravit. In ko odidem, in vam mesto pripravim,

15*

228

bom spet prišel, in vas bom k sebi vzel, da
bote tudi vi, kjer sem jaz. In kam jaz grem,
veste in pot veste. Mu reže Tomaž: Gospod!
ne vemo, kam greš: in kako moremo pot

vediti? Jezus mu reče; Jaz sem pot, in res¬
nica in življenje. Nihče ne pride k Očetu dru-
gači, kakor po meni. Ako bi mene poznali,
bi gotovo tudi mojega Očeta poznali, in od-
sehmal ga bote poznali, in ste ga vidili. Mu
reče Filip: Gospod! pokaži nam Očeta, in
nam je dosti. Mu reče Jezus: Toliko časa

sem pri vas, pa me ne poznate ? Filip! kdor
mene vidi, vidi tudi Očeta. Kako praviš ti:
Pokaži nam Očeta? Ali ne verujete, da sem
jaz v Očetu, in Oče v meni ? Besede, ktere
vam jaz govorim, ne govorim sam od sebe,
ampak Oče, kteri v meni prebiva, on dela
opravlja. Ali ne v verujete, da sem jaz v Očetu,
in Oče v meni ? če ne, vsaj zavoljo del verujte.
Resnično, resnično vam povem: kdor v mč

veruje, bo dela, ktere jaz delam, tudi on delal,
in še veče, kakor te, bo delal, ker jaz grem k
Očetu. In kar koli bote Očeta v mojem imčnu
prosili, to bom storil; da bo Oče v Sinu po¬
veličan.

3. velicega travna.

V dan najdenja svetega križa.

Berilo iz lista s. Pavla aposteljna do Filip-
Ijanov, 2, 5 — 11.

Bratje 1 ravno to mislite med seboj , itd. (kakor cvetno
nedeljo pri maši str. 105).

229

Evangeli svetega Janeza 3, 1 — 15.

Tisti čas je bil človek zmed farizejev,
Nikodčm po imenu, viši med Judi. Ta je
prišel po noči k Jezusu, in mu je rekel: Uče¬
nik, vemo, da si učenik od Bogi prišel; zakaj
nihče ne more teh čudežev delati, ktere ti de¬
laš, če Bog ni ž njim. Jezus je odgovoril in
mu rekel: Resnično, resnično ti povem, ako
kdo ni vnovič prerojen, ne more viditi Božjega
kraljestva. Mu reče Nikodem: Kako more člo¬
vek rojen biti, ko je star ? Ali more v te!6
svoje matere vdrugič iti, in prerojen biti ? Je¬
zus je odgovoril: Resnično, resnično ti povem,
ako kdo ni prerojen iz vode in iz svetega
Duha, ne more iti v Božje kraljestvo. Kar je
rojeno iz mesa, je meso; in kar je rojeno iz
Duha, je duh. Ne čudi se, da sem ti rekel:
Vnovič morate rojeni biti. Veter piha, kjer
hoče, in glas njegov slišiš, pa ne veš, od kod
prihaja, ali kam gre; tako je slehern, kteri
je rojen iz Duha. Nikodem je odgovoril in
mu rekel: Kako se more to zgoditi ? Jezus
je odgovoril ter mu rekel: Ti si učenik v
Izraelu, in tega ne veš? Resnično, resnično ti
povčm, da, kar vemo, govorimo, in kar smo
vidili, pričujemo; in ne sprejmete našega pri¬
čevanja. Ce vam pozemeljske reči pravim, in
ne verjamete, kak6 bote verovali, ako vam
bom nebeške pravil ? In nihče ni šel v ne¬
besa, kakor kteri je prišel iz nebes, Sin člo¬
vekov, kteri je v nebesih. In kakor je Mojzes
povišal kačo v puščavi, tako mora povišan

230

biti Sin človekov; da, kdor koli vanj veruje,,
se ne pogubi, temuč ima večno življenje.

4. reli c ega travna.

V dan ss. Florijana in tovaršev muče¬
nikov.

Berilo iz 1. lista s. Petra aposteljna 1, 3 — 7~

Hvaljen bodi Bog in Oče Gospoda našega Jezusa
Kristusa, kteri nas je zavoljo svojega velikega usmiljenja
prerodil v živo upanje po vstajenji Jezusa Kristusa od'
mertvik , v nestrohljiv, in neognjušen iz nezvenljiv del,
prihranjen vam v nebesih, kteri ste v Božji moči ohra¬
njeni po veri v zveličanje , ktero ima razodeto hiti posled¬
nji čas; v kterem se hote veselili, če morate zdaj malo
žalovati v mnogoterih skušnjah, da se skušnja vaše vere
veliko dražje ko zlato, ktero se z ognjem skuša, pokaže
v hvalo, in slavo in čast o razodetji Jezusa Kristusa
Gospoda našega.

Evangeli svetega Janeza 15, 1 — 11.

Tisti čas je rekel Jezus svojim učencem r
Jaz sem terta, vi mladike. Kdor ostane v
meni, in jaz v njem, on rodi veliko sadu:
ker brez mene ne morete nič storiti. Ako kdo
v meni ne ostane, bo venkaj verzen, kakor
mladika; in bo usahnila, in jo bodo pobrali
in v ogenj vergli, in zgori. Ako ostanete v
meni, in moje besede ostanejo v vas, prosite,,
kar koli hočete, in se vam bo zgodilo. V tem
je poveličan moj Oče, da veliko sadit obro¬
dite, in da ste moji učenci. Kakor je Oče

231

mene ljubil, sem tudi jaz vas ljubil. Ostanite
v moji ljubezni. Ako moje zapovedi spolnu-
jete, bote ostali v moji ljubezni; kakor sem
tudi jaz zapovedi svojega Očeta spolnil, in
ostanem v njegovi ljubezni. To sem vam go¬
voril, da moje veselje v vas ostane, in da se
vaše veselje dopolni.

5.  velicega travna.

Y dan s. Go tli ar d a spoznavavca škofa.

Berilo iz lista s. Pavla aposteljna do Hebrejev
7, 23—27.

Bratje! duhovnov je bilo več po postavi, zatč ker jim
je smert branila ostati; Jezus pa, ker ostane vekoma, ima
večno duhovstvo. Torej jih premore tudi vekoma zveli¬
čati , kteri pridejo po njem k Bogu, ker vedno živi, da
za nas prosi. Spodobilo se je namreč, da imamo takega
velikega duhovna, svetega , nedolžnega , neomadeževanega,
odločenega od grelnikov, in višega, ko so nebesa: kte-
remu ni treba kakor duhovnom vsak dan proprej za svoje
grebe darovati, potlej za grehe ljudstva, zakaj to je
storil enkrat, ker je sam sebe daroval, Jezus Kristus naš
Gospod.

j Evangeli svetega Matevža 24, 42—47.

Tisti čas je rekel Jezus svojim učencem:
Cujte, ker ne veste, ktero uro bo vaš Gospbd
prišel. To pa vedite, da, ko bi vedil hišni
gospoddr, ktero uro ima tat priti, bi gotovo
čul, in bi ne pustil podkopati svoje hiše.
Torej bodite tudi vi pripravljeni; ker ob uri,

232

ki je ne veste, bo Sin človekov prišel. Kdo
neki je zvesti in razumni hlapec, kterega je
postavil njegov gospdd čez svojo družino, da
jim daje ob času jed? Blagor tistemu hlapcu,
kterega njegov gospod, kadar pride, najde
tako delati: Resnično vam povem, da ga bo
čez vse svoje premoženje postavil.

16. velicega travna.

Y dan s. Janeza Nepomučana mučenika.

Berilo iz bukev Sirahovih 21, 26 — 31.

Neumni skoz okno gleda v hišo; razumni . mož pa
zunej stoji. Nespamet človekova je poslušati pri durih;
modrega pa teži sramota. Usta neumnih nespametno go¬
vore , besede modrih pa so z mero pretehtane. Trapasti
imajo na jeziku svoje serce, modri pa v sercu svoj jezik.
Kadar kolne hudobni hudiča, kolne sam svojo dušo. Še-
petavec oskruni svojo dušo, in je povsod čerten; in kdor
se ga derži, je sovražen : molčeči in razumni je češčen.

Evangeli:  Tisti čas je Janez, ko je v ječi
itd. (kakor drugo nedčljo v adventu
str. 4).

17. velicega travna.

Y dan s. Jošta spoznaravca.

Berilo:  Kakor v dan sv. Antona Padovanskega

str. 235.

Evangeli:  Ne bojte se majhna čeda itd.
(kakor v dan s. Osvalda, str. 248).

233

25. velieega travna.

V dan s. Terbana mučenika papeža.

Berilo: Bratje! hvaljen bodi Bog, itd. (kakor v dan
s. Blaža mučenika škofa, str. 212).

Evangeli: Nekdo, ki je šel na tuje itd.
(kakor v dan s. Nikolaja, str. 196).

31. velicega travna.

V dan ss. Kancijana in tovaršev muče¬
nikov.

(O velikonočnem času.)

Berilo:  Hvaljen bodi Bog in Oče itd.

Evangeli:  Jaz sem terta, vi mladike itd.
(oboje kakor v dan s. Florijana in to-
varšev, str. 230).

(Zunaj velikonočnega časa.)

Berilo iz bukev modrosti 5, 16 — 20.

Pravični pa bodo vekomaj živeli, in pri Gospodu je
njih plačilo, in skerb za-nje pri Najvišem. Zato bodo pre¬
jeli častitljivo kraljestvo in lepo krono iz Gospodove roke, ker
s svojo desnico jih bo pokril, in s svojo sveto roko jih bo
branil. Prejel bo orožje njegov serd, in oborožil stvari v
maščevanje nad sovražniki. Oblekel bo namesti oklepa
pravico, in vzel namesti čelade pravično sodbo. Prejel
bo nepremagljiv škit, svetost.

Evangeli svetega Lukeza 6, 17 — 23.

Tisti čas je šel Jezus z gore itd. (kakor
v dan ss. Fabijana in Sebastijana mučenikov,
str. 206).

234

2. rožnega cveta.

T dan ss. Marcelina, Petra in Erazma
mučenikov.

Berilo: Bratje ! menim, da se terpljenje sedanjega časa-
ne da primeriti itd. (kakor četerto nedeljo po bin-
koštik, str. 165.

Evangeli: Kadar bote slišali vojske itd.

(kakor v dan ss. Vincencija in Anastazija
mučenikov str. 207).

9. rožnega cveta.

V dan ss. Primoža in Felicijana muče¬
nikov.

Berilo:  Pravični pa bodo vekomaj živeli itd. (kakor v
dan ss. Kancijana in tovariev mučenikov, str. 233).

Evangeli:  Zahvalim te Oče itd. (kakor 24.
dan svečana, str. 218).

10. rožnega cveta.

V  dan s. Margarete kraljice.

Berilo:  Serčno ženo kdo bo našel ? itd. (kakor v dan
s. Frančiške Kimske vdove, str. 218).

Evangeli:  Nebeško kraljestvo je podobno
zakladu, itd. (kakor v dan s. Lucije de¬
vice mučenice, str. 200).

235

13. rožnega cveta.

V dan s. Antona Padovanskega.

Berilo iz 1. lista s. Pavla aposteljna do Korin-
canov 4, 9 — 14.

Bratje! v razgledovanje smo svetu, in angelom in
ljudem. Mi smo neumni zavoljo Kristusa, vi pa modri v
Kristusu; mi slabi , vi pa močni; vi častiti , mi pa brez
časti. Do te ure smo lačni, žejni in nagi, in nas za ubo
bijejo, in nimamo stanovitnega prebivališča. In se trudimo
s svojimi rokami delajoč; nas kolnejo, in blagoslavljamo;
nas preganjajo, in prenašamo; nas preklinjajo, in prosimo;
kakor smeti tega sveta smo postali, vsega izveržek do
zdaj. Tega ne pišem, da bi vas osramotil, ampak vas
opominjam , kakor svoje preljube otroke v Kristusu Jezusu
Gospodu našem.

Ev angeli: Naj bo opasano vaše ledje, itd.
(kakor v dan s. Silvestra papeža, str. 17).

15. rožnega cveta.

V dan 88. Vida in tovaršev mučenikov.

Berilo:  Pravičnih duše so v roki božji, itd. (kakor v dan
ss. Vincencija in Anastazija str. 207).

Jivangeli svetega Lukeža 10, 16 — 20.

Tisti čas je rekel Jezus svojim učencem:
Kdor vas posluša, mene posluša; kdor pa vas
zaničuje, mene zaničuje. Kdor pa mene zani-

čuje, zaničuje njega, kteri me je poslal. Dva
in sedemdeseteri pa so se z veseljem vernili,
rekoč: Gospbd ! tudi hudiči so nam pokorni
v tvojem imenu. In jim je rekel: Vidil sem
satana, kakor blisk z neba pasti. Glejte ! dam
vam oblast stopati na kače in škorpijone, in
zoper vso moč sovražnikovo; in nič vam ne
bo škodovalo. Vender ne veselite se tega, da
so vam duhovi pokorni: veselite se pa, da so
vaše imčna zapisane v nebesih.

21. rožnega cveta.

V dan s. Alojzija spoznaTavca.

Berilo iz bukev Strahovih 31, 8 — 11.

Blagor človeku, kteri je najden brez madeža, in kteri
za zlatom ne hodi, in se ne zanaša na zaloge denarjev.
Kdo je ta, in ga bomo hvalili ? Zakaj prečudne reči je
delal v svojem . življenji. On je skušen v tem, in popoln
najden, in mu bo večna čast. On bi bil mogel grešiti, pa
ni grešil; hudo storiti , pa ni storil. Zato je vterjeno
njegovo blago v Gospodu, in njegovo miloščinjo bo ozna-
novala vsa množica svetih.

Evangeli svetega Matevža 22, 29 — 40.

Tisti čas je odgovoril Jezus saducejem
in rekel: Motite se, ker ne umete ne pisem,
ne moči Božje. Ob vstajenji namreč se ne bodo
ne ženili ne možile, temuč bodo kakor angeli
Božji v nebesih. Od vstajenja mertvih pa, ali niste

237

brali, bar vam je govoril Bog rekoč: Jaz sem
Bog Abrahamov, in Bog Izakov, in Bog Ja¬
kopov? Bog ni mertvih, ampak živih. In
množice, to slišati, so se zavzele nad njego¬
vim ukom. Ko so pa farizeji slišali, da je sa~
duceje k molčanju pripravil, so se sošli. In
eden zmed njih, učenik postave, ga je vpra¬
šal skušajoč ga: Učenik! ktera je včlika za¬

poved v postdvi ? Jezus pa mu je rekel: Ljubi
Gospoda svojega Boga iz vsega svojega serca,
in iz vse svoje duše, in iz vse svoje misli. Ta
je naj veči in perva zapoved. Druga pa je
tej enaka: Ljubi svojega bližnjega, kakor sam
sebe. V teh dveh zapovedih je zapopadena
vsa postava in preroki.

22. rožnega cveta.

V dan ss. AMcija in tovarsev mučenikov.

Berilo:  Pravični pa bodo vekomaj živeli itd. (kakor v dan
ss. Kancijana in tovarsev muč. str. 233).

Evangeli:  Tisti čas je šel Jezus z gore-
itd. (kakor v dan ss. Fabijana in Seba¬
stijana mučenikov str. 206 ).

24. rožnega cveta.

Y dan rojstva s. Janeza kerstnlka.

Berilo iz Izaija prevoha 49,  /— 7.

Poslušajte, otoki, in pazite ljudstva v daljavi! Go-
*pčd me je v maternem telesu poklical; ko sem še v
telčsu svoje matere bil, se je spomnil mojega imena. In
ie storil moje usta kakor oster meč;  v senco svoje roke

238

me je skril, in me je vzel ko izbrano puščico, v svoj tul

me je skril. In mi je rekel: Moj hlapec si ti, Izrael !

ker v tebi bom poveličan. In zdaj reče Gospod, ki me

je iz maternega telesa sebi hlapca storil: Glej, dal sem
te narodom v svetlobo, da si moje zveličanje do konca
sveta. Kralji bodo vidili, in knezi vstali, ter te molili
zavoljo Gospčda tvojega Boga, in zavoljo Svetnika Izrae¬
lovega, kteri te je izvolil.

Evangeli svetega Lukeža 1, 57 — 68.

Elizabeti se je spolnil čas poroditi, in je
rodila sina, In njeni sosedje in sorodniki so
slišali, da je Gospod skazal svoje veliko usmi¬
ljenje nad njo, in so se ž njo vred veselili. In
zgodilo se je, osmi dan so prišli obrezovat
deteta, in so ga imenovali po imenu njego¬
vega očeta Caharija. In njegova mati je od¬
govorila in rekla: Tega ne, ampak Janez naj
se imenuje. In so ji rekli: Sej ni nikogar v

tvojem rodu, kteremu bi bilo tako imč. Po¬
mignili so pa njegovemu očetu, kako hoče, da
bi se imenoval. In si je ukazal dati tablico,
in je zapisal, rekoč: Janez je njegovo ime. In
so se vsi čudili. Pri tej priči pa so se od-
perle njegove usta in njegov jezik, in je spre¬
govoril in BogJ hvalil. In opadel je strah
vse njih sosede, in po vseh Judejskih gorah
so se razglasile vse te reči. In vsi, kteri so
slišali, so si k sercu vzeli, rekoč: Kaj koli

bo iz tega deteta ? Zakaj roka Gospodova je
bila ž njim. In Oaharija, njegov oče, je bil
napolnjen s svetim .Duhom, in je prerokoval,
rekoč: Hvaljen Gospod, Izraelov Bog, ker je
obiskal, in storil odrešenje svojemu ljudstvu.

239

26 . rožnega cveta.

V dan ss. Janeza in Pavla mučenikov.

Berilo iz bukev Sirahovih 44, 10 — 15.

Ti so usmiljeni možje, kterih pravičnosti niso pozab¬
ljene ; pri njih zarodu ostane njih blago, svet del so njih
vnuki; in v zavezi je ostal njih zarod in njih otroci
zavoljo njih vekomaj ostanejo; njih rod in njih slava
ne bo prešla. Njih tele'sa so v miru pokopane, in
njih imena žive od rodu do rodil. Njih modrost bodo pri¬
povedovale vse ljudstva, in njih hvalo oznanoval ves zbor
svetnikov.

Evangeli svetega Lukeza 12, 1 — 8.

Tisti čas je rekel Jezus svojim učencem:
Varujte se kvasa farizejskega, kteri je hinav¬
ščina. Nič pa ni skritega, kar bi se ne razodelo;
tudi nič skrivnega, kar bi se ne zvedilo. Torej,
kar ste v temi rekli, se bo na svetlem govo¬
rilo; in kar ste na uho govorili v hramih, bo
oznanovano na strehah. Povem pa vam svojim
prijatlom: Ne bojte se jih, kteri tel6 umore,

in po tem nimajo kaj storiti. Hočem vam pa
pokazati, koga se bojte. Bojte se tistega, kteri,
ko je umoril, ima oblast vreči v pekel. Res,
vam povem, tega se bojte! Ali se ne prod j
pet vrabcev za dva vinarja? Pa ne eden
zmed njih ni pozabljen pri Bogu. Pa tudi
lasje vaše glave so vsi razšteti. Ne bojte se
tedaj; več ko veliko vrabcev ste vi vredni.
Povem vam pa : Kdor koli me spoznJ pred

ljudmi, bo tudi Sin človekov njega spoznal
pred angeli Božjimi.

240

29. rožnega cveta.

V dan ss. aposteljnov Petra in Pavla.

Berilo iz djanja apostolskega 12, 1 — 11.

Tiste dni jih je kralj Herod začel nekaj v cerkvi
preganjati. Umoril pa je Jakopa, Janezovega brata, z
mečem. Ko je pa vidil, da je to Judom všeč, ja ukazal
tudi še Petra vjeti. Bili so pa dnevi opresnikov. Ko ga
je bil tedaj vjel, ga je poslal v ječo, in dal štirim čet-
vemijam vojakov varovati, ker ga je hotel po veliki noči
postaviti pred ljudstvo. In Peter je bil sicer zapert v

ječo, cerkev pa je za-nj neprenehoma k Bogu molila.
Kadar ga je pa Herod imel pred ljudi postaviti, je tisto
noč Peter spal med dvema vojakoma vklenjen v dve ve¬
rigi ; in varhi so pred durmi varovali ječo. In glej, angel
Gospčdov je pristopil, in luč se je zasvetila v ječi; in
je udaril Petra v bok, in ga zbudil, rekoč : Vstani hitro !
In verige so padle od njegovih rok. Kekel pa mu je
angel: Opaši se in obuj svoje čevlje. In storil je tako.

In (angel) mu je rekel: Ogerni svoj plajš, in pojdi za

menoj. In je šel ven za njim, pa ni vedil, da je res,
kar se je godilo po angelu; ampak je menil, da vidi
prikazen. Kadar sta bila pa odšla mimo perve in druge

straže, sta prišla do železnih vrat, ktere peljejo v mesto,
in te so se jima same od sebe odperle. In sta šla skozi
nje, in prišla v ene ulice, in zdajci je odstopil angel od
njega. In Peter se zave", in reče: Zdaj vem res, da je
poslal Gospčd svojega angela, in me je rešil iz Herodove
roke, in vsega čakanja Judovskega ljudstva.

Evangeli svetega Matevža 16, 13 — 19.

Tisti Čas je prišel Jezus itd. (kakor v
dan stola s. Petra v Rimu str. 204).

241

2. malega serpana.

V dan obiskanja s. Marije device.

Berilo iz visoke pesmi Salomonove 2, 8 — 14.

Glej, on pride, in skače po gorah, in preskakuje
hribe. Podoben je ljubi moj serni in mlademu jelenu.
Glej, on stoji za našo steno, in gleda skozi okna, in
pogleduje skozi mrežo. Glej, moj ljubi mi govori: Vstani,
hiti, prjjatlica moja, golobica moja, lepa moja! in pridi;
ker zima je že minula; dež je odšel in nehal; cvetlice
so se prikazale v vaši deželi; čas obrezovanja je prišel;
glas gerličin se je zaslišal v naši deželi; smokva je
pognala, svoj cvet; cvetoči vinogradi dajo svoj duh.
Vstani, prijatlica moja, lepa moja! in pridi. Golobica
moja v razpokah skale, v luknjah kamnate ograje! pokaži
mi svoje obličje, daj slišati svoj glas v mojih ušesih;
ker tvoj glas je sladek, in tvoje obličje lepo.

Evangeli svetega Lukeža 1, 39 — 47.

Tisti Čas se je Marija vzdignila, in je ja-
derno šla v gore v mesto na Judovem. In je
stopila v liišo Caharijevo in je pozdravila Eli¬
zabeto. In zgodilo se je, ko je zaslišala Eliza¬
beta pozdravljenje Mariino, poskočilo je dete
v njenem telesu. In Elizabeta je bila napolnjena
s svetim Duhom, v  in je zavpila z velikim gla¬
som, in rekla: „Zegnana si ti med ženami in
žeguan je sad tvojega telčsa! In od kod to
meni, da pride mati mojega Gospoda k meni ?
Zakaj glej? ko je prišel glas tvojega pozdrav-
ljenja v moje ušesa, je dete poskočilo od
veselja v mojem telčsu. In blagor ti, ki si
verovala, ker se bo dopolnilo, kar ti je Go-

Slov. Evangel. 1 C)

242

spod povedal. In Marija je rekla: Moja duša

poveličuje Gospoda, in moj duh se veseli v

Bogu, mojem Zveličarji.

4. malega serpana.

V dan s. Urha spoznararca škofa.

Berilo: Bratje! duhovnov je bilo več itd.

Evangeli:  Cujte, ker ne veste itd. (oboje
kakor v dan s. Gotharda spoznavavca
škofa. str. 231).

12. malega serpana.

V dan ss. Mohorja škofa in Eortunata
dijakona, muc., kranjske dežele pripo-

ročnikoT.

Berilo:  Pravičnih duše so v roki božji, itd.

Evangeli:  Kadar bote slišali vojske, itd.
(oboje kakor v dan ss. Vincencija in
Anastazija muč. str. 207).

13. malega serpana.

V dan s. Margarete device mučenice.

Berilo:  Gospdd, moj Bog! povzdignil si itd. (kakor
v dan s. Doroteje, str. 214).

Evangeli:  Nebeško kraljestvo je podobno
zakladu itd. (kakor v dan s. Lucije de¬
vice mučenice str. 200).

16. malega serpana.

V dan s. device Marije Karm ciste.

Berilo iz bukev Sirahovih 24, 23 — 31.

Jaz sem ko terta sladek in dišeč sad rodila, in iz

mojega cvetja je častit in obilen sad. Jaz sem mati čiste
ljubezni, in strahu, in spoznanja in svetega upanja. Pri
meni je vsa milost pota in resnice, pri meni vse upanje
življenja in čednosti 1 Pristopite k meni vsi, kteri me
želite, in mojega sadu se nasitite. Zakaj moj duh je
slajši od medu, in moj del slajši od medu in satovja.

Moj spomin je v večne rodove. Iiteri mene jedč, bodo

še lačni; in kteri mene pijo, bodo še žejni. Kdor mene

posluša, ne bo osramoten: in kteri po moje delajo, ne
bodo grešili. Kteri mene oznanujejo, bodo večno življenje
imeli.

Evangeli svetega Lukeža 14, 27 — 28.

Tisti čas, ko je Jezus množicam govoril,
je povzdignila neka žena glas zmed množice,
in mu je rekla: Blagor telesu, ktero je tebe
nosilo, in persim, ktere si sesal! On pa je
rekel: Veliko bolj blagor tistim, kteri Božjo
besedo poslušajo, in jo ohranijo.

17. malega serpana.

V dan s. Aleša spoznavavca.

Berilo iz 1. lista s. Pavla aposteljna do Timoteja

0 , 6 — 12 .

Predragi! velik dobiček je pobožnost z zadovoljnostjo.
Nič namreč nismo prinesli na ta svet; gotovo je, da
tudi nič ne moremo odnesti. Ako pa imamo živež in
obleko , bodimo s tem zadovoljni. Zakaj , kteri hočejo
obogateti, padejo v skušnjavo, in v zadergo hudičevo, in

16*

244

v veliko nepridnih in škodljivih želj, ktere potope člo¬
veka v pogubljenje in končanje. Korenina vsega hudega
namreč je lakomnost; nekteri, ki so po njej hrepeneli, so
zašli od vere, in se zapletli v velike nadloge. Ti pa,
o človek Božji! beži pred tem; derži se pa pravice,
pobožnosti, vere , ljubezni, poterpežljivosti, krotkosti.
Vojskuj dobro vojsko vere, segaj po večnem življenji.

Evangeli: Glej, vse smo zapustili itd. (ka¬
kor v dan spreobernjenja s. Pavla apd-
steljna str. 210).

20. malega serpana.

V den s. Elija preroka.

Berilo iz bukev Sirahovih 48, 1 — 10.

Vstal je Elija prerok kakor ogenj, in njegova beseda
je kakor baklja gorela. On je pripeljal nad ljudstva
lakoto, in ker so ga razdražili s svojim zavidom, jih je
manj prihajalo, niso namreč mogli terpeti zapoved Gospč-
dovih. Z besedo Gospodovo je zaperl nebo, in je priklical
z  neba ogenj trikrat. Tako se je poveličal Elija v svojih
čudežih. In kdo se more tako slaviti, kakor ti? Ti si
vzdignil mertvega iz groba, iz smertne oblasti po besedi
Gospčda Boga. Ti si vergel kralje v pogubo, in slavne
iz njih postelje, in razterl lahko njih moč. Ti si slišal
na Sinaji svarjenje in na Horebu sodbo maščevanja. Ti
si mazal kralje v pokorjenje, in si preroke stavil nasled¬
nike za seboj. Ti si bil vzet v ognjenem viharji na vozu
z ognjenimi konji. Ti si bil namenjen ob sodbah časov
tolažiti serd Gospčdov, spraviti očetovo serce s sinom, in
spet vstanoviti rodove Jakopove.

Evangeli:  Tisti eas vzame Jezus seboj
Petra in Jakopa in Janeza itd. (kakor
drugo postno nedeljo str. 49).

245

22. malega serpana.

V  dan s. Marije Magdalene.

Berilo: Vstala bom, in obhodila mesto itd. (kakor 23. dan
svečana, str. 216).

E v angeli: Tisti čas je nekdo zmed farizejev
itd. (kakor v četertek po tihi nedelii,
str. 98).

25. malega serpana.

Y dan s. Jakopa aposteljna.

Berilo iz 1. lista s. Pavla aposteljna do Korin-
canov 4, 9 — 15.

Bratje! menim, da je Bog nas aposteljne poslednje
postavil, kakor k smerti namenjene: ker smo v razgledo¬
vanje sve'tu, in angelom in ljudem. Mi smo neumni zavoljo
Kristusa, vi pa modri v Kristusu ; mi slabi, vi pa močni;
vi častiti, mi pa brez časti. Do te ure smo lačni, žejni
in nagi, in nas za uho bijejo, in nimamo stanovitnega
prebivališča. In se trudimo s svojimi rokami delajoč;
nas kolnejo, in blagoslavljamo; in nas preganjajo, in
prenašamo ; nas preklinjajo, in prosimo ; kakor smeti tega
svetč smo postali, vsega izveržek do zdaj. Tega ne pišem,
da bi vas osramotil, ampak vas opominjam, kakor svoje
preljube otroke. Zakaj, ko bi ravno deset tavžent učenikov
imeli v Kristusu, vendar nimate veliko očetov; ker v
Kristusu Jezusu sem vas jaz z evangelijem rodil.

Evangeli svetega Matevža 20, 20 — 23.

Tisti čas je pristopila k Jezusu mati Ce-
bedejevih sinov, s svojima sinoma, ter ga je
molila in nekaj prosila. On pa ji je rekel: Kaj
hočeš? Mu pravi: Reci, naj sedita ta moja

sina, eden na tvoji desnici, eden pa na tvoji
levici v tvojem kraljestvu. Jezus pa je odgovoril
in rekel: Ne vesta, kaj prosita. Ali moreta piti
kelih, ki ga bom jaz pil? Mu rečeta: Moreva.
Jima reče: Moj kelih bota sicer pila; sedeti
pa na moji desnici ali levici ni moje vama
dati, ampak kterim je pripravljeno po mojem
Očetu.

Ravno ta dan.

Y dan s, Krištofa mučenika.

Berilo:  Pravičnega je vodil Gospod itd.

Ev angeli:  Nikar ne mislite itd. (oboje kakor
v dan s. Valentina mučenika str. 215).

26 . malega serpana.

V dan s Ane, matere Marije device.

Berilo:  Serčno ženo kdo bo našel? (kakor v dan s.
Frančiške Rimske vdove, str. 218).

Evangeli:  Nebeško kraljestvo je podobno
zakladu, (kakor v dan s. Lucije device
mučenice str. 200).

v

V dan s. Stefana papeža mučenika.

Berilo iz djanja apostolskega 20, 17 — 21.

Tiste dni je iz Milota Pavel poslal v Efez, poklicat
starašine cerkvene. Kadar so bili ti k njemu prišli, in
so vkupej bili, jim je rekel: Vi veste od pervega dne,
ko sem prišel v Azijo, kako sem z vami ves čas bil,
služeč Gospodu z vso ponižnostjo in s solzami in skuš¬
njami, ktere so se mi godile zavoljo zalezovanja Judov;

247

kako nisem nič odtegnil koristnega, da bi vam ne bil
oznanil, in vas učil očitno in po Miah, oznanujoč Judom
in nevernikom spreobernjenje k Bogu in vero v našega
Gospoda Jezusa Kristusa.

E v a n g e ] i: Ako hoče kdo za menoj priti itd.
(kakor v dan s. Blaža mučenika škofa,
str. 212).

5. velicega serpana.

Y dan s. Marije Snežnice.

Berilo iz bukev Sirahovih 24, 14 — 16.

Od začetka in pred veki sem stvaijena, in nikdar
ne bom nehala, in v svetem prebivališču sem pred njim
služila. In tako sem se v Sionu vterdila, in v svetem
mestu sem ravno tako počivala, in v Jeruzalemu je bila
moja oblast. In sem se vkoreninila v častitem ljudstvu,
in v mojem Bogu je njegov del, in v družbi svetnikov
moje stanovališče.

Ev angeli svetega Lukeža 11, 27 — 28.

Tisti čas, ko je Jezus množicam govoril,
itd (kakor v dan s. device Marije Karmelske,

str. 243).

Ravno ta dan.

V dan s. Osyalda spoznavavca.

Berilo:  Bratje! v razgledovanje smo svetu itd. (kakor
v dan s. Antona Padovanskega str. 234).

Ev angeli svetega Lukeza 12, 32 — 34.

Tisti čas je rekel Jezus svojim učencem:
Ne bojte se, majhna čeda! ker vašemu Očetu
je dopadlo vam dati kraljestvo. Prodajte svoje
premoženje, in dajte vbogajme. Storite si mošnje,

248

ktere se ne starajo; zaklad, kteri ne mine, v
nebesih, kamor se tat ne približa, in kterega
molj ne razjeda. Kjer je namreč vaš zaklad,
tam bo tudi vaše serce.

6. velicega serpana.

V  dan ss. Krista in tovarser mučenikov.

Berilo:  Pravični pa bodo vekomaj živeli itd. (kakor v
dan ss. Kancijana in tovaršev muč. str. 233).

Evangeli:  Tisti čas je šel Jezus z gore itd.
(kakor v dan ss. Fabijana in Sebastijana
muč. str. 206 ).

10. velicega serpana.

Y dan s. Lovrenca mučenika.

Berilo iz 2. lista s. Pavla aposteljna do Korin-
canov 9, 6 — 10.

Bratje! kdor skopo seje, bo tudi skopo žel; in kdor
seje v obilnosti, bo tudi v obilnosti žel. Slehem (daruj),
kakor je v svojem sercu namenil, ne z žalostjo ali po
sili; zakaj veselega darovavca ljubi Bog. Bog pa je
mogočen vsak dar izobiljšati med vami, da imate vselej
vsega dovolj, in ste bogati za vsako dobro delo; kakor
je pisano: Deli, daje ubogim, njegova pravičnost ostane
vekomaj. Kteri pa daje seme sejavcu, bo tudi kruha jesti
dal, in bo namnožil vaše seme, in dal rasti obilnejši sad
vaše pravičnosti.

Evangeli svetega Janeza 12, 24 — 26.

Tisti Čas je rekel Jezus svojim učencem:
Resnično, resnično vam povem, ako pšenično
zerno ne pade v zemljo, in ne umerje, ostane

249

ono samo; ako pa umerje, stori veliko sadri.
Kdor ljubi svoje življenje, ga bo zgubil; in
kdor sovraži svoje življenje na tem svetu, ga
bo prihranil v večno življenje. Ako kdo meni
služi, naj za menoj hodi; in kjer sem jaz,
tamkaj bo tudi moj služabnik. In ako kdo
meni služi, ga bo moj Oče počastil.

15. velicega serpana.

Veliko gospojnico, ali v god vnebovzetja
Marije device.

Berilo iz bukev Sirahovih 24, 11 — 20.

V vsem sem pokoja iskala, in v deleža Gospodovem
sem kotla stanovati. Tedaj je zapovedal, in mi rekel

stvarnik vseh reči; in kteri me je stvaril, je počival v

mojem šotoru, in mi je rekel : V Jakopu prebivaj , v
Izraelu imej svoj del, in med mojimi izvoljenimi se

vkorenini. — In tako sem se v Sionu vterdila, in v
svetem mestu sem ravno tako počivala, in v Jeruzalemu
je bila moja oblast. In sem se vkoreninila v častitem
ljudstvu, in v mojem Bogu je njegov del, in v družbi

svetnikov moje stanovališče. Kakor ceder na Libanu sem
povišana, in kakor cipresa na gori Sionski. Visoka kakor
palma v Kadezu sem zrastla, in kakor zasajena roža v
Jerihu; kakor lepa oljka na polji, in kakor javor ob
vodi na potih sem visoko zrastla. Kakor sladka skorja in
lepo dišeče mazilo sem dišala, kakor izbrana mira sem
dajala prijeten duh od sebe.

Evangeli svetega Lukeza 10, 38 — 42.

Tisti čas je šel Jezus v neko vas; in
neka žena, Marta po imenu, ga je sprejela v
svojo hišo. In ona je imela sestro, po imenu
Marija, ktera je tudi sedla k nogam Gosp6-

250

(lovim, in poslušala njegovo besedo. Marta pa
si je dajala s postrežbo veliko opraviti; ter
je pristopila, in rekla: Gospod! ali ti ni mar,
da me moja sestra samo pusti streči? Reci ji
tedaj, naj mi pomaga. In Gospod je odgo¬
voril, in ji rekel: Marta, Marta! skerbna si
in si veliko prizadevaš. Pa le eno je potrebno.
Marija je izvolila naj bojlši del, kteri ji ne
bo vzet.

16. velicega serpana.

V dan s. Roka spoznavavca.

Berilo: Bratje! v razgledovanje smo svetu itd. (kakor
v dan s. Antona Padovanskega sr. 235).

Evangeli:  Ne bojte se, majhna čeda itd.

(kakor v dan s. Osvalda spoznavavca,
str. 2¥i).

24. velicega serpana.

Y dan s. Jerneja aposteljna.

Berilo iz 1. lista s. Pavla aposteljna do Korin-
canov 12, 27 — 31.

Bratje ! vi ste telo Kristusovo in udje med seboj.
In Bog je v cerkvi postavil pervič aposteljne, drugič
preroke, tretjič učenike, potlej moči, po tem dari ozdrav¬
ljati, pomagati, vladati, mnogotere jezike govoriti, jezike
izlagati. So mar vsi aposteljni ? ali vsi preroki ? ali vsi
učeniki? oli imčjo vsi moči? ali vsi dari ozdravljati?
ali vsi mnogotere jezike govore ? ali vsi izlagajo ? Hitite
pa po boljših darovih.

Evangeli svetega Lukeža ti, 12 — 19.

Tisti čas je šel Jezus na goro molit, in
je prenočil v molitvi Božji. In ko je bil dan,

251

je poklical svoje učence, in jih je zmed njih
dvanajst izvolil, (ktere je tudi aposteljne ime¬
noval): Simona, ki ga je tudi Petra imenoval,
in Andreja njegovega brata, Jakopa in Janeza,
Filipa in Jerneja; Matevža in Tomaža, Jakopa
Alfejevega, in Simona, ki se imenuje Gorečnik, in
Juda Jakopovega, in Judeža Iškarjota, kteri
je izdajavec bil. In ie šel doli ž njimi, in je
stal na ravnem polji, in truma njegovih učen¬
cev, in velika množica ljudi iz vse Judeje, in
iz Jeruzalema, in od primorja, in od Tira in
Sidona, kteri so bili prišli poslušat, in ozdrav¬
ljeni bit od svojih bolezen. In ktere so nadle¬
govali nečisti duhovi, so bili ozdravljeni. In
vsa množica se ga je skušala dotakniti, ker
je moč šla i/. njega, in je vse ozdravila.

28. relicega serpana.

Y dan s. Avguština škofa in učenika.

Berilo: Predragi! zapričujem pred Bogom itd. (kakor
v dan s. Silvestra papeža, str. 17).

E v angeli:  Vi ste sol zemlje, itd. (kakor v
dan s. Gregorja papeža, str. 219).

29. velicega serpana.

V dan obglavljenja s. Janeza kerstnika.

Berilo iz Jeremija preroka 1, 17 — 19.

Tiste dni mi je govoril Gospod rekoč: Prepaši

svoje ledje, in vstani, in govčri Judu vse, kar ti jaz
zapovem. Ne boj se jih; tudi namreč ne bom pripustil,
da bi se jih bal. Zakaj jaz te danes storim terdno mesto,
in železen steber, in bronast zid po vsej deželi, kraljem

v Judu, njegovim knezom, in duhovnom in ljudstvu v
deželi. In se bodo bojevali zoper tebe, pa ne bodo pre¬
mogli, ker sem jaz s teboj, reče Gospod, da te rešim.

Evangeli svetega Marka 6, 17 — 29.

Tisti čas je poslal Herod, in vjel Janeza,
in ga zvezal v ječi zavoljo Herodijade, žene
svojega brata Filipa, ker jo je bil za ženo vzel.
Zakaj Janez je rekel Herodu : Ni ti pripuščeno
imeti žene svojega brata. Herodijada pa ga je
zalezovala, in ga je hotla umoriti, pa ni mogla.
Herod se je namreč bal Janeza, ker je vedil,
da je pravičen in svet mož; in ga je varoval,
in je, kadar ga je zaslišal, veliko storil, in ga
je rad poslušal. In ko je bil priložen dan pri¬
šel, je Herod v dan svojega rojstva večerjo
napravil knezom, vojvodom in pervakom Gali¬
lejskim. In ko je bila prišla hči Herodijadina,
in je plesala, in dopadla Herodu in sedečim ž
njim, je rekel kralj dekletu: Prosi me, kar
hočeš, in ti bom dal. In ji je prisegel: Kar
koli boš prosila, ti bom dal, tudi polovico
svojega kraljestva. In je ven šla in rekla svoji
materi: Kaj naj prosim ? Ona pa je rekla:
Glavo Janeza kerstnika. In je šla zdajci hitro
noter k kralju, in je prosila, rekoč: Hočem,
da mi daš jnderno v skledi glavo Janeza
kerstnika. In kralj je bil žalosten, pa zavoljo
prisege, in zavoljo sedečih ž njim, je ni hotel
žaliti; temuč je poslal rabeljna, in ukazal pri¬
nesti njegovo glavo v skledi. In ga je v ječi
ob glavo djal, in je prinesel njegovo glavo v
skledi, in jo je dal dekletu, in dekle jo je
dalo svoji materi. Kadar so to slišali njegovi

253

učenci, so prišli in vzeli njegovo truplo, in
so ga položili v grob.

Pervo nedeljo mesca feimorca.

V god svetih angelov varhov.

Berilo iz 2. bukev Mojzesovih 23, 20 — 23.

To govori Gospod Bog: Glejte, jaz bom poslal

svojega angela, kteri pojde pred tebdj, in te bo varoval
na potu, in pripeljal v kri j , kteregr sem pripravil.
Spoštuj ga, in poslušaj njegov glas, in glej, da ga ne
zaničuješ, ker ne bo zanesel, kadar grešiš, in moje ime
je v njem. Ako poslušaš njegov glas, in vse storiš, kar
govorim; bom sovražnik tvojim sovražnikom , in bom
nasprotoval tvojim nasprotnikom. In moj angel pojde
pred teboj.

Ev angeli svetega Matevža 18, 1 — 10.

Tisti čas so pristopili učenci k Jezusu,
rekoč: Kteri je li veči v nebeškem kraljestvu?
In Jezus je poklical otroka, in ga je postavil
v sredo med nje, in je rekel: Resnično vam
povem, ako se ne spreobernete, in niste kakor
otroci, ne pojdete v nebeško kraljestvo. Kdor
koli se tedaj poniža, kakor ta otrok, ta je
veči v nebeškem kraljestvu. In kdor sprejme
kterega takega otroka v mojem imenu, mene
sprejme. Kdor pa pohujša kterega teh malih,
ki v me verujejo, bi mu bilo bolje, da bi se
mu obesil mlinski kamen na vrat, in bi se po¬
topil v globočino morja. Gorje svetu zavoljo
pohujšanja! Pohujšanje sicer mora priti, ali
vendar gorjč tistemu človeku, po kterem po¬
hujšanje pride. Ako te pa tvoja roka, ali tvoja
noga pohujša, odsekaj jo, in verzi jo od sebe;

254

bolje ti je hromemu ali kraljevemu iti v živ¬
ljenje, kakor dve roki, ali dve nogi imeti, pa
verženemu biti v večni ogenj. In ako te tvoje
oko pohujša, izderi ga, in verzi ga od sebe; bolje
ti je z enim oččsom iti v življenje, kakor dve
očesi imeti, pa verženemu biti v peklenski
ogenj. Glejte, da ne zaničujete kterega teh
malih! ker povem vam, da njih angeli v ne¬
besih vedno gledajo obličje mojega Očeta, ki
je v nebesih.

1. kimovca.

V  dan s. Tilna (Egidija) opata.

Berilo: Ljub je bil Bogu in ljudem, itd. (kakor v dan
s. Antona puščavnika, str. 204).

Evangeli:  Glej, vse smo zapustili, itd. (ka¬
kor v dan spreobernjenja s. Pavla apo-
steljna str. 210).

4- kimovca.

Y dan s. Rozalije device.

Berilo:  Bratje! kdor se hvali, itd. (kakor v dan s. Lucjje
device mučenice str. 200).

Evangeli:  Nebeško kraljestvo je podobno
desetim devicam, itd. (kakor v dan s.
Barbare device mučenice str. 195).

8. kimovca.

Malo gospojnieo ali v god rojstva
Marije device.

Berilo kakor v praznik spočetja device Marije, (8. grudna,
str. 198).

Evangeli svetega Matevža 1, 1 — 16.
Bukve rodu Jezusa Kristusa, simi Davi¬
dovega, sinu Abrahamovega. Abraham je rodil
Izaka; Izak pa je rodil Jakopa; Jakop pa je

255

rodi] Judata in njegove brate. Juda pa je ro¬
dil Faresa in Žara s Tamaro; Fares pa je
rodil Ezrona; Ezron pa je rodil Arama. Aram
pa je rodil Aminadaba; Aminadab pa je rodil
Nasona; Ndson pa je rodil Salmona; Salmon
pa je rodil Boža z Rahabo; Boz pa je rodil
Obeda z Ruto; Obed pa je rodil Jeseta;
Jese pa je rodil Davida kralja. David kralj pa
je rodil Salomona, ž njo, ki je bila Urijeva.
Salomon pa je rodil Roboama; Roboam pa je
rodil Abija; Abija pa je rodil Asata; Asa
pa je rodil Jozafata; Jozafat pa je rodil Jo-
rama; Joram pa je rodil Ozija; Ozija pa je
rodil Joatama; Joatam pa je rodil Ahaca;
Ahac pa je rodil Ezekija. Ezekija pa je rodil
Manaseta; Manase pa je rodil Amona; Amon
pa je rodil Jozija. Jozija pa je rodil Jehonija
in njegove brate ob Babilonskem preselovanii.
In po Babilonskem preselovanji je Jehonija
rodil Salatiela; Salatiel pa je rodil Zorobabela.
Zorobabel pa je rodil Abiuda; Abiud pa je rodil
Eliakima; Eliakim pa je rodil Azorja; Azor pa
je rodil Sadoka; Sadok pa je rodil Ahima;
Ahim pa je rodil Eliuda. Eliud pa je rodil
Eleazarja; Eleazar pa je rodil Matana; Matan
pa je rodil Jakopa. Jakop pa je rodil Jožefa,
moža Marije, iz ktere je rojen Jezus, ki je
imenovan Kristus.

PerTO nedeljo po mali gospojnici.

V praznik svetega imdna Mariinega.

Berilo: Jaz sem ko terta sladek in dišeč sad rodila,
itd. (kakor 16. dan malega serpana, str. 243).

256

E v angeli: Tisti čas je bil angel Gabriel od
Boga poslan itd. (kakor 18. dan grudna,
str. 201).

14. kimovea.

V dan povišanja svetega križa.

Berilo iz lista s. Pavla aposteljna do Filipljanov
2, 5—11.

Bratje! ravno to mislite med sebdj, kar Kristus
Jezus itd. (kakor cvetno nedeljo pri maši, str. 105).

Evangeli svetega Janeza 12, 31 — 36.

Tisti čas je rekel Jezus Judovskim mno¬
žicam : Zdaj je sodba sveta, zdaj bo vojvoda
tega sveta izveržen. In jaz, kadar bom povišan
od zemlje, bom vse k sebi vlekel. To pa je
rekel, da je naznanil, kakšne smerti bo
umeri. Množica mu je odgovorila: Mi smo sli¬
šali iz postave, da Kristus vekomaj ostane; in
kako praviš ti: Sin človekov mora povišan
biti? Kdo je tisti Sin človekov? Jezus jim je
tedaj rekel: Še malo časa je luč pri vas. Hodite,
dokler imate luč, da vas tema ne obide; in
kdor v temi hodi, ne vč, kam gre. Dokler imate
luč, verujte v luč, da bote otroci luči, To je
Jezus govoril, in je šel, in se jim skril.

17. kimovca.

V dan s. Lamberta škofa mučenika.

Berilo iz lista s. Jakopa aposteljna 1, 12 — 18.

Predragi! blagor človeku, kteri preterpl skušnjo,
ker Skušen bo prejel venec življenja, ki ga je

257

Bog tistim obljubil, kteri ga ljubijo. Nihče, ko je skušam
ne reci, da ga Bog skuša; zakaj Bog se ne da skušati
v hudo, in tudi nikogar ne skuša. Vsak pa je skušan,
kadar je po svojem poželenji vlečen in vabljen. Potlej ko
poželenje spočne, rodi greh; greh pa, ko je storjen,
rodi smert. Ne motite se tedty, bratje moji preljubi!
Vsak dober dar in vsako popolno darilo je od zgorej, in
pride od Očeta svetlobe, pri kterem ni premenjenja, tudi
ne sence kacega preobračanja. Zakaj radovoljno nas
je rodil z besedo resnice, da smo nekake pervine nje¬
govih stvari.

JEvangeli svetega Lukeza 14, 26 — 33.

Tisti čas je rekel Jezus množicam: Ako
pride kdo k meni, in ne sovraži svojega očeta
in svoje matere, in žene in otrok, in bratov
in sester, pa še tudi svojega življenja, ne
more biti moj učenec. In kdor ne nosi svo¬
jega križa, in ne hodi za menoj, ne more biti
moj učenec. Kdo namreč zmed vas, kadar
hoče stolp zidati, ne sede poprej, in ne raz-
šteje potrebnih izdajkov, ali imd dosti, da ga
dodela; da se mu, kadar vstavi dno, in ne
more dokončati, ne začno vsi, kteri vidijo,
posmehovati, rekdč: Ta človek je začel zidati,
pa ni mogel dokončati? Ali kteri kralj, kadar
se gre vojskovat zoper drugega kralja, ne
sede poprej, in ne premisli, ali more z dese¬
timi tavženti naproti iti tistemu, kteri gre
nad-nj z dvajsetimi tavženti? Sicer pošlje,
dokler je še deleč, sporočnikov do njega, in
prosi miru. Tako tedaj nobeden zmed vas,
kteri se ne odpovč vsemu svojemu premo¬
ženju, ne more biti moj učenec.

Slov. Kvangel.

17

258

21. kimovca.

V dan s. Matevža aposteljna in evan¬
gelista.

Berilo iz Ecehkla prevoha 1, 10 — 14.

Podoba obrazov čveterib žival: Obraz človekov in
obraz levov je bil na desni, itd. (kakor v dan s. Marka
evangelista, str. 225).

Evangeli svetega Matevža 9, 9 — 13.

Tisti čas je vidil Jezus človeka na cestnii
sedeti, Matevža po imenu, in mu reče: Hodi
za menoj. In je vstal, in šel za njim. In pri-
godilo se je, ko je bil v hiši pri jedi, glej! je
veliko cestninarjev in grešnikov prišlo, in so
k jedi sedli z Jezusom in njegovimi učenci.
In ko so farizeji to vidili, so rekli njegovim
učencem: Zakaj jč vaš učenik s cestninarji

in grešniki? Ko je pa Jezus to slišal, je
rekel: Ni treba zdravnika zdravim, ampak

bolnim. Pojdite pa, in učite se, kaj je to:
Usmiljenje hočem, pa ne daru. Nisem namreč
prišel klicat pravičnih, ampak grešnike.

27. kimovca.

Vdan ss. Kozma in Damijana mučenikov.

Berilo:  Pravični pa bodo vekomaj živeli, itd. (kakor v
dan ss. Kancijana in tovaršev muč. str. 233).

Evangeli:  Tisti čas je šel Jezus z gore,
itd. (kakor v dan ss. Fabijana in Seba¬
stijana mučenikov, str. 206 ).

259

29. kimovea.

V dan s. Mihaela velikega angela.

Berilo iz skrivnega razodenja s. Janeza aposteljna

1, 1—5.

Tiste dni je Bog pokazal, kar se mora skorej
zgoditi, govorčč po svojem angelu svojemu hlapcu Janezu,
kteri je pričevanje dajal besedi Božji, in pričevanje od
Jezusa Kristusa, kar koli je vidil. Blagor mu, kteri bere
in sliši besede tega prerokovanja, in dopolni, kar je v
njem pisano; ker čas je blizo. Janez sedmerim cerkvam,
ktere so v Azii: Milost in mir vam bodi od njega, kteri
je, in kteri je bil, in kteri bo prišel; in od sedmerih
duhov, kteri so pred njegovim sedežem; in od Jezusa
Kristusa, kteri je zvesta priča, pervorojenec iz mertvih
in poglavar kraljev zemeljskih: kteri nas je ljubil, in nas
opral od naših grehov v svoji kervi.

Evangeli: (kakor v god angelov varhov

pervo nedeljo mesca kimovea, str. 253).

Pervo nedeljo mesca vinotoka.

V  praznik Marije device svetega rožnega kranca
(ali rožnega venca).

Berilo:  Od začetka in pred veki sem stvarjena itd.
(kakor v dan svete Marije device Snežnice, str. 247).

Evangeli:  Tisti čas, ko je Jezus množicam

17 *

269

4. vinotoka.

V dan s, Frančiška Serafskega.

Berilo iz lista s. Pavla aposteljna do Galacanov

6 , 14 — 18 .

Bratje! mene pa Bog varuj, da bi se z drugim
hvalil, kakor s križem Gospoda našega Jezusa Kristusa,
po kterem je meni svet križan in jaz svetu. Zakaj v
Kristusu Jezusu nič ne velja ne obreza, ne neobreza,
ampak nova stvar. In kteri koli se po tem pravilu ravnajo,
mir in milost naj bo nad njimi in nad Izraelom Božjim!
Sicer pa mi nihče ne bodi nadležen; zakaj jaz nosim
znamenja ran Gospoda Jezusa na svojem telesu. Milost
Gosp <5 da našega Jezusa Kristusa bodi z vašim duhom,
bratje! Amen.

Evangeli: Zahvalim te, Oče itd. (kakor 24.
dan svečana, str. 218).

12. vinotoka.

T dan s. Maksimilijana škofa mučenika.

Berilo:  Hvaljen bodi Bog in Oče itd. (kakor v dan s.
Blaža muč. škofa str. 212).

Evangeli:  Ako pride kdo k meni, itd. kakor
v dans.Lamberta mučenika škofa, str. 256).

15. vinotoka.

V dan s. Terezije device.

Berilo:  Bratje! kdor se hvali itd. (kakor v dan s.
Lucije device mučenice, str. 200).

Evangeli:  Nebeško kraljestva je podobno

desetim devicam itd. (kakor v dan s.
Barbare device mučenice, str. 195).

261

16 . vinotoka.

Y dan s. Gala opata.

Berilo: Ljub je bil Bogu in ljudem itd. (kakor v dan
s. Antona puščavnika str. 204).

E v angeli: Glej, vse smo zapustili itd. (ka¬
kor v dan spreobernjenja s. Pavla ap6-
steljna, str. 210.)

18 . vinotoka.

V dan s. Lukeža evangelista.

Berilo iz 2. lista s. Pavla aposteljna doKorinčanov
8, 16—24.

Bratje! hvala Bogu, kteri je dal ravno tako skerb
za vas Titu v serce. Zakaj opominjanje sicer je prejel;
pa ker je bil zelo skerben, je s svojo voljo k vam šel.
Poslali smo ž njim tudi brata, kterega hvala je v evan-
gelii po vseh cerkvah; ne pa samo to, ampak je tudi
postavljen od cerkev tovarš našega popotovanja v to
miloščinjo, ki jo dajemo v čast Gospodovo, in v razodetje
svoje volje. Tako se varujemo tega, da nas kdo ne obre¬
kuje zavoljo te obilnosti, ktero delimo. Skerbimo namreč
za dobro ne le pred Bogom , ampak tudi pred ljudmi.
Poslali smo pa ž njima tudi našega brata, kterega smo
skusili v mnogoterih rečeh velikokrat skerbnega, 'zdaj pa
veliko skerbnejšega z velikim zaupanjem v vas; ali za¬
voljo Tita, kteri je moj tovarš in pomagavec pri vas,
ali zavoljo naših bratov, kteri so aposteljni cčrkev in
čast Kristusova. Pokažite tedaj v pričo cčrkev pričevanje
svoje ljubezni do njih in vaše hvale zavoro vas.

Evangeli  kakor v dan s. Marka 25. dan
malega travna, str. 2213.

262

21. vinotoka.

V dan s. Uršule in njenih tovaršie devic
in mučenic.

Berilo: Bratje 1 od devic nimam itd. (kakor v dan s.
Jederti device, str. 220).

E v angeli: Nebeško kraljestvo je podobno
desetim devicam itd. (kakor v dan s.
Barbare device muc., str. 195).

28. vinotoka.

Y  dan ss. Simona in Judata aposteljnov.

Berilo iz lista s. Pavla aposteljna do EfeJanov

4, 7—13.

Bratje! vsakteremu zmed nas je dana milost po
meri darovanja Kristusovega. Zavoljo tega reče pismo:
Je šel na visoko, in vjete peljal jetnike; je dal darove
ljudem. Da je pa gor šel, kaj je druzega, kakor da je
poprej tudi šel v doljne strani zemlje? Kteri je dol šel,
ravno tisti je tudi gor šel čez vse nebesa, da bi vse
napolnil. In on je ene postavil aposteljne, ene pa preroke,
ene pa evangeliste, ene pa pastirje in učenike v popol¬
nost svetih, v opravljanje službe, v razširjanje telesa Kri¬
stusovega ; dokler se ne snidemo vsi v edinosti vere in
spoznanja Sinu Božjega, v popolnega moža, v mero polne
starosti Kristusove.

Evangeli svetega Janeza 13, 17 — 25.

Tisti čas je rekel Jezus svojim učencem:
To vam zapovem, da se ljubite med seboi!
Ako vas svčt sovraži, vedite, da je mene po-

263

prej sovražil, ko vas. Ko bi bili iz sveta, bi
svčt svoje ljubil; ker pa niste iz sveta, am¬
pak sem vas jaz od sveta odbral, torej vas
svčt sovraži. Spomnite se besčd, ktere sem
vam jaz govoril: Hlapec ni veči, kakor nje¬
gov gospod. Ako so mene preganjali, bodo
tudi vas preganjali; ako so moje besčde spol¬
no vali, bodo tudi vaše spolnovali. Vse to pa
vam bodo storili zavoljo mojega imena, ker
ne poznajo njega, kteri me je poslal. Ko bi
ne bil prišel, in bi jim ne bil govoril, bi ne
imčli greha; zdaj pa nimajo izgovora za svoj
greh. Kdor mene sovraži, sovraži mojega
Očeta. Ako bi med njimi ne bil storil del,
kterih nihče drugi • ni storil, bi ne imčli
greha; zdaj pa so vidili, in sovražijo mene in
mojega Očeta. Pa da se dopolni govorjenje,
ktero je v njih postavi zapisano Zastonj so
me sovražili.

1. listopada.

V god vseh svetnikov.

Berilo iz skrivnega razodenja s. Janeza aposteljna

7 , 2 — 12 .

Tiste dni, glejte, sem jaz Janez vidil drugega angela
iti od solnčnega izhoda, kteri je imel znamenje živega
Boga; in je vpil z velikim glasom čveterim angelom,
kterim je bilo dano škodovati zemlji in morju, rekoč:
Ne škodujte zemlji in morju, tudi ne drevesom, dokler
ne zaznamenjamo hlapcev Boga našega na njih čelih. In
sem slišal število zaznamenjanih ; sto štiri in štirideset
tavžent je bilo zaznamenjanih iz vseh rodov Izraelovih otrok.

264

Iz roda Judovega dvanajst tavžent zaznamenjanih; iz roda
Rubnovega dvanfgst tavžent zaznamenjanih; iz roda Gado¬
vega dvanajst tavžent zaznamenjanih; iz roda Aserjevega
dvanajst tavžent zaznamenjanih; iz roda Neftaljjevega
dvanajst tavžent zaznamenjanih; iz roda Manasovega dvanajst
tavžent zaznamenjanih; iz roda Simeonovega dvanajst

tavžent zaznamenjanih; iz roda Levijevega dvanajst tavžent
zaznamenjanih; iz roda Isaharjevega dvanajst tavžent za¬
znamenjanih; iz roda Zabulonovega dvanajst tavžent za¬
znamenjanih ; iz roda Jožefovega dvanajst tavžent zazname-
njanih; iz roda Benjaminovega dvanajst tavžent zazname¬
njanih. Po tem sem jih vidil veliko trumo, ktere nihče
ni mogel prešteti, iz vseh narodov in rodov, in ljudstev
in jezikov, stati pred sedežem in pred Jagnjetom, bili so
oblečeni v bele dolge oblačila, in palmove reje so bile

v njih rokah; in so vpili z velikim glasom, rekoč: čast
Bogu našemu, ki sedi na sedežu, in Jagnjetu! In vsi
angeli so stali okrog sedeža, in starašinov in čveterih

žival, in so padli pred sedežem na svoje obraze, in molili

Boga, rekčč: Amen! hvala in slava, in modrost in zahvala,
čast in krepost in moč Bogu našemu od vekomaj do ve¬
komaj. Amen.

Evangeli svetega Matevža 5, 1 — 12.

Tisti čas, ko je vidil Jezus množice, je
šel na goro, in ko se je bil usedel, so pri¬
stopili k njemu njegovi učenci. In je odperl
svoje usta, in je učil, rekoč: Blagor ubogim
v duhu; ker njih je nebeško kraljestvo. Bla¬
gor krotkim; ker oni bodo zemljo posedli.
Blagor žalostnim; ker oni bodo o veseljem.
Blagor lačnim in žejnim pravice; ker oni
bodo nasiteni. Blagor usmiljenim; ker oni
bodo usmiljenje dosegli. Blagor jim, kteri so

265

čistega serca; ker oni bodo Boga gledali.
Blagor mirnim; ker bodo otroci Božji ime¬
novani. Blagor zavoljo pravice preganjanim;
ker njih je nebeško kraljestvo. Blagor vam,
kadar vas bodo kleli in preganjali, in vse
hudo zoper vas lažnjivo govorili zavoljo
mene; veselite se, in od veselja poskakujte;
ker je vaše plačilo obilno v nebesih.

2. listopdda.

V dan s. Justa mučenika.

Berilo:  Pravičnega je vodil Gospod itd. (kakor v dan
s. Valentina mučenika, str. 215).

Evangeli:  Resnično, resnično vam povem,
ako pšenično zerno itd. (kakor v dan s.
Lavrenca mučenika, štr. 249).

(Berilo in Evangeli v dan spomina vseh vernih mertvih
je zadej po občini svetnikov pri mašah po mertvih
st. 289).

4. listopada.

V dan s. Karola Boromeja škofa.

Berilo:  Glej, veliki duhoven itd. (kakor v dan s. Ruperta,
str. 224).

Evangeli:  Nekdo, kije  šel na tuje itd. (kakor
v dan s. Nikolaja, str. 196).

266

6. listopdda.

V dan s. Lenarta (Leonarda) opata.

Berilo: Ljub je bil Bogu in Jjudein, itd. (katar v dara
s. Antona puščanika, str. 204).

E v a n g- e 1 i: Naj bo opasano vaše ledje itd.
(kakor v dan s. Silvestra papeža, str. 17).

11. listopdda.

Y dan s. Martina škofa.

Berilo:  Glej, veliki duhoven itd. (kakor v dan s. Ruperta,
str. 224).

Evangeli svetega Lukeza 11, 33 — 36.

Tisti čas je rekel Jezus svojim učencem:
Nihče luči, ko je užge, ne postavlja na skrit
kraj, ne pod mčrnik; ampak na svečnik, da
kteri noter gredo, svetlobo vidijo. Svetilo
tvojega telesa je tvoje ok6; ako je tvoje oko
čisto, bo svetlo vse tvoje tel6; ako je pa
slabo, bo temno tudi tvoje tel6. Glej tedaj,
da luč, ktera je v tebi, ne bo tema. Ako je
tedaj vse tvoje te!6 svetlo, in nima nikjer nič
temnega, bo vse svetlo, in te bo kakor svetla
luč razsvetljevalo.

13. listopdda.

V dan s. Brikcija spoznavavca škofa.

Berilo:  Bratje ! duhovnov je bilo več itd.

Evangeli: čujte, ker ne veste itd. (oboje
kakor v dan s. Gotharda, str. 231).

267

15. listopdda.

Y dan s. Leopolda spoznavavca.

Berilo: Blagor človeku, kteri je najden itd. (kakor u

dan s. Alojzija, str. 236).

Evangeli svetega Lukeža 19, 12 — 26.

Tisti čas je Jezus rekel svojim učencem
to priliko: Neki imeniten človek je šel v

daljno deželo, da bi se kraljestva polastil, in
se vernik Poklical je pa svojih deset hlapcev
in jim dal deset liber, in jim je rekel: Kup¬
čujte, dokler ne pridem. Njegovi meščani
so ga pa sovražili, in so poslali sporočilo za
njim, i-ek6č: Nočemo, da bi ti kraljeval čez
nas. In zgodilo se je, da je, ko je bil kra¬
ljestvo prevzel, nazaj prišel; in je ukazal po¬
klicati hlapce, kterim je bil dal denarje, da
bi zvedil, koliko je vsakteri prikupčevak
Prišel je pa pervi, rekoč: Grospod! tvoja libra
je deset liber pridobila. In mu je rekel: Prav,
dobri hlapec! ker si bil v malem zvest, imej
oblast čez deset mest. In drugi je prišel,
rekoč: Glospdd! tvoja libra je storila pet

liber. In temu je rekel: Tudi ti bodi čez pet
mest. In eden je prišel, rekoč: Grospod glej
svoje libre, ktero sem imel shranjeno v ruti:
Zakaj bal sem se te, ker si oster človek,
jemlješ, česar nisi naložil, in zanješ, česar
nisi sejal. Mu reče: Iz tvojih ust te sodim,
hudobni hlapec! Medil si, da sem jaz oster
človek, ki jemljem, česar nisem naložil, in
žanjem, česar nisem sejal; zakaj nisi dal
mojih denarjev na menjavsko mizo, da bi

268

jih bil jaz, kadar bi bil prišel, z obrestjo po¬
tegnil? In je rekel zraven stoječim: Vzemite
mu libro, in jo dajte tistemu, kteri ima deset
liber. In so mu rekli: Gospod! ima deset
liber. Povem vam pa, da vsakemu, kteri ima,
se bo dalo, in bo obilno imel; kdor pa nima,
mu bo še, kar ima, odvzeto.

19. listopdda.

Y dan s. Elizabete kraljice vdove.

Berilo: Serčno ženo kdo bo našel itd. (kakor v dan s.
Frančiške Eimske vdove, str. 218).

E v angeli:  Nebeško kraljestvo je podobno
zakladu itd. (kakor v dan s. Lucije
device mučenice, 200).

21. listopada,

V  dan darovanja Marije device.

Berilo:  Od začetka in pred veki sem stvaijena itd.

(kakor 5. dan velicega serpana str. 247).

Evangeli:  Tisti čas, ko je Jezus množicam
govoril, je povzdignila neka žena itd.
(kakor l(j. dan malega serpana, str. 241).

22. listopdda.

V dan s. Cecilije device mučenice.

Berilo:  Gospod, moj Bog! povzdignil si, itd. (kakor v
dan s. Doroteje, str. 214).

Evangeli:  Nebeško kraljestvo je podobno
desetim devicam, itd. (kakor v dan s.
Barbare device mučenice str. 195.

269

23. listopirla.

V dan s. Klemena mučenika papeža.

Berilo: Bratje! posnemajte mene itd. (kakor 23. nedeljo
po binkoštih, str. 188).

Evangeli: čujte, ker ne veste itd. (kakor
v dan s. Gotharda, str. 231).

25. listopdda.

V dan s. Katarine device mučenice.

Berilo:  Častil te bom, Gospod kralj! itd.

Evangeli:  Nebeško kraljestvo je podobno
desetini devicam itd. (kakor v dan s.
Barbare device mučenice str. 195).

Tretji del.

Berila in Evangelii

za

praznike svetnikov, kteri nimajo lastnih, ali
občina svetnikov.

Y predgod kakega aposteljna.

Berilo iz bukev Sirahovih 44,25—27 ;in 45,2 — 9.

Blagoslov Gospodov je nad glavo pravičnega. Zato
mu je dal Gospod lastino, in je razdelil njegov del med
dvanajst rodov; in našel je milost pred obličjem vsega
človeštva. In ga je poveličal v strah sovražnikom, in je
ž njegovimi besedami znamenja ukrotil. Počastil ga je pred
kralji, in mu pokazal svojo slavo. V njegovi veri in
krotkosti ga je svetega storil, in ga izvolil zmed vsega
človeštva. In mu je dal očitno zapovedi in postavo življenja
in modrosti: in ga je povišal. Storil je ž njim večno
zavezo, in ga je opasal s pasom pravičnosti, in oblekel
Gospod z vencem slave.

Evangeli svetega Janeza 15, 12 — 16.

Tisti čas je rekel Jezus svojim učencem:

da se ljubite med seboj,

271

kakor sem vas jaz ljubil. Veči ljubezni od te
nima nihče, da kdo svoje življenje da za
svoje prijatle. Vi ste moji prijatli, ako storite,
kar vam jaz zapovem. Posihmal vas ne bom
več imenoval hlapce; ker hlapec ne vč, kaj
dela njegov gospod; pa prijatle sem vas ime¬
noval; ker sem vse, kar koli sem slišal od
svojega Očeta, vam oznanil. Niste vi mene
izvolili, ampak jaz sem vas izvolil, in sem
vas postavil, da greste, in sad obrodite, in
da vaš sad ostdne; da, kar koli bote prosili
Očeta v mojem imenu, vam da.

V dan kakega mučenika *) škofa.

I.

Berilo iz lista s. Jakopa apdsteljna 1, 12—18. Predragi!
blagor človeku itd. (kakor v dan s. Lamberta škofa
muc., str. 256).

Evangeli svetega Lukeža 14, 26—33. Ako
pride kdo k meni itd. (kakor v dan s.
Lamberta škofa mučenika, str. 256).

II.

Berilo iz 2. lista s. Pavla apdsteljna do Korinčanov 1,
3—7. Bratje! hvaljen bodi itd. (kakor v dan s.
Blaža mučenika škofa, str. 212).

*) Mučenik ali marternik se imenuje vsak svetnik, kteri je
kerfčanko vero stanovitno pričal, in je bil zato umorjen.
V besedi škof je pa tudi papež zapopaden.

Evangeli svetega Matevža 16, 24—27. Ako
hoče kdo itd. (kakor v dan s. Blaža mu¬
čenika škofa, str. 212).

Y dan kakega mučenika ne škofa.

I.

Berilo iz bukev modrosti 10, 10—14. Pravičnega je
peljal itd.

Evangeli svetega Matevža 10, 34—42. Nikdr
ne mislite itd. (oboje kakor v dan s. Va¬
lentina muč., str. 225).

IT.

Berilo iz 2. lista s. Pavla aposteljna do Timoteja 2,
8—-10, in 3, 10—12. Predragi, pomni itd. (kakor v
dan s. Jutja mučenika, str. 224).

Evangeli svetega Matevža 10, 26 — 32.

Tisti čas je rekel Jezus svojim učencem:
Nič ni skritega, kar bi se ne razodelo, in

skrivnega, kar bi se ne zvedilo. Kar vam go¬
vorim v temi, pravite na svetlem; in kar
na uho slišite, oznanujte na strehah. In ne

bojte se jih, kteri tel6 umore, duše pa ne
morejo umoriti; temuč bojte se veliko bolj
tistega, kteri more dušo in telo pogubiti v

pekel! Ali se ne prodasta dva vrabca po

vinarji ? Pa le eden zmed njih ne bo padel
na zemljo brez vašega Očeta. Vaši lasje na
glavi pa so vsi razšteti. Nikar se tedaj ne

273

bojte; boljši ko veliko vrabcev ste vi. Kdor
koli bo tedaj mene spoznal pred ljudmi, ga
bom tudi jaz spoznal pred svojim Očetom,
ki je v nebesih.

III.

Berilo iz lista s. Jakopa aposteljna 1, 2 — 12.

Predragi! v veliko veselje si štejte, kadar padete
v mnogotere skušnje, ker veste, da skušnja vaše vere
obrodi poterpežljivost, poterpežljivost pa delo dopolni;
da ste popolni in pravični, in v ničemur pomankljivi.
Ako pa kdo zmed vas potrebuje modrosti, naj je prosi
od Boga, kteri daje vsem obilno, in ne oponaša; in mu
bo dana. Naj pa prosi z zaupanjem brez vsega pomiš¬
ljanja; zakaj kdor si pomišlja, je enak morskemu valovu,
kterega veter goni, in semtertje meče. Naj tedaj ne
misli tak človek, da bo kaj prejel od Gospoda, človek
dvojnih misel je nestanoviten v vseh svojih potih. Hvali
Pa naj se siromaški brat v svojem povišanji, bogati pa
v svojem ponižanji, ker bo ko cvet trave prešel. Solnce
namreč vstane z vročino, in posuši travo, in njen cvet
odpade, in njena lepa podoba pogine; tako bo tudi bo¬
gatin v svojih potih zvenil. Blagor človeku, kteri pre-
terpi skušnjo, ker skušen bo prejel venec življenja, ki
ga je Bog obljubil tistim, kteri ga ljubijo.

Tcasi se bere tudi:

Berilo iz 1. lista s. Petra aposteljna 4, 13 — ld.

Predragi! ker ste deležni Kristusovega terpljenja
veselite se, da se tudi v razodenji njegove časti veselite
in radujete. Ako ste zasramovani zavoljo imena Kristu¬
sovega, blagor vam, zakaj nad vami počiva, kar je

Slov. PiVanprel. 18

274

hvale, časti in moči Božje, in duh Božji. Nobe¬
den zmed vas pa naj ne terpi kakor ubijavec, ali tat,
ali preklinjavec, ali tujega blaga lakomen. Ako pa terpi
kakor kristijan, naj se ne sramuje; ampak naj časti Boga
v tem imenu. Zakaj čas je, da se začne sodba pri hiši
Božji; ako pa pervič pri nas, kakšen konec bo tistih,
kteri ne verujejo Božjemu evangeliju. In ako bo pra¬
vični komaj zveličan, kako bo hudobnik in grešnik ob¬
stal? Tedaj naj tudi tisti, kteri terpe po volji Božji, zve¬
stemu stvarniku priporoče svoje duše v dobrih delih.

Evangeli svetega Janeza 12, 24—26. Ako pše¬
nično zerno itd. (kakor v dan s. Lovrenca
mučen., str. 249).

Y dan kakega mučenika o velikonočnem
času *).

Berilo iz bukev modrosti 5, 1—5. Pravični bodo itd.
(kakor v dan ss. Filipa in Jakopa aposteljnov,
str. 227).

Namesto tega se bere včasi:

Berilo iz 2. lista s. Pavla aposteljna do Timoteja 2,
8—10; in 3, 10—12. Predragi! pomni itd. (kakor
v dan s. Jurja mučenika, str. 224).

Evangeli svetega Janeza 15, 1—7. Jaz sem
prava vinska terta itd. (kakor v dan s.
Jurja mučenika, str. 225).

*) Cerkveni velikonočni čas ge šteje od velike sobote do
praznika sv. Trojice ali 1. nedelje po binkoštih.

275

V dan več mučenikov o velikonočnem
času.

Berilo iz 1. lista s. Petra apčsteljna 1, 3— 7.  Hvaljen
bodi Bog itd.

Evangeli svetega Janeza 15, 5—11. Jaz sem
terta, vi mladike itd. (oboje kakor v dan
ss. Florijana in to varšev mučenikov, str. 230).

Namesto poprejšnjega berila in evan¬
gelija se včasi bere:

Berilo iz razodenja s. Janeza aposteljna 19, 1 — 9.

Tiste dni sem jaz Janez slišal, kakor glas veliko
trum na nebu, ki so rekle: Aleluja! češčenje, in slava,
in moč bodi Bogd našemu! Ker resnične in pravične so
njegove sodbe, ki je obsodil veliko kurbo, ktera je pačila
zemljo s svojim kurbanjem, in se je zmaščeval zavoljo
feervi svojih služabnikov nad njenimi rokami! In so spet
rekli: Aleluja! In njen dim vzhaja od vekomaj do veko¬
maj. In so padli štiri in dvajseteri starašini in čvetere
živali, in so molili Bogi  sedečega na sedežu, rekčč:
Amen, aleluja! In glas je od sedeža izšel, rekoč: Hvalite
Boga našega, vsi rjegovi služabniki, in kteri se ga bojite,
mali in veliki! In sem slišal kakor glas velike množice,
in kakor šum veliko vod, in kakor bobnenje velikih gro¬
mov reči: Aleluja, ker kraljuje Gospod naš vsegamogočni
Bog! Radujmo in veselimo se, in dajajmo mu slavo: ker
je prišla ženitnina Jagnjetova, in se je njegova nevesta
pripravila! In dano ji je bilo, da se je oblekla v svetlo
in belo tančico; tančica namreč so pravične dela svetni¬
kov. In mi je rekel: Zapiši: Blagor jim, kteri so na
ženitno večerjo Jagnjetovo poklicani!

18 *

276

Ev angeli svetega Janeza 16, 20 — 22.

Tisti čas je rekel Jezus svojim učencem:
Resnično, resnično vam povem, da bote jokali
in žalovali, svet pa se bo veselil; vi bote žalo¬
vali, ali vaša žalost se bo v veselje spreober-
nila. Zena, kadar je na porodu, ima žalost,
ker je prišla njena ura; kadar je pa porodila
dete, ne misli več v britkost od veselja, da
je človek rojen na svet. Tudi vi tedaj imate
zdaj sicer žalost; pa spet vas bom vidil, in
vaše serce se bo veselilo, in vašega veselja vam
ne bo nihče vzel.

V dan yeč mučenikov zunej veliko¬
nočnega časa.

I.

Berilo iz bukev modrosti 3, 1—8. Pravičnih duše itd.

Evangeli svetega Lukeža 21, 9—19. Kadar
bote slišali itd. (oboje kakor v dan ss. Vin¬
cencija in Anastazija muč., str. 208).

II.

Berilo iz bukev modrosti 5, 16—20. Pravični bodo

itd. (kakor v dan ss. Kancijana in tovaršev mučeni¬
kov, str. 233).

Evangeli svetega Lukeža 6, 17—23. Tisti čas
je šel Jezus z gore itd. ?  (kakor v dan
ss. Fabijana in Sebastijana mučenikov,
str. 206).

277

III.

Berilo iz lista s. Pavla aposteljna do Hebrejev 10,
32—38.

Bratje! spomnite se nekdanjih dni, v kterih raz¬
svetljeni ste velik hoj prestali v terpljenji, ki ste bili
ali zasramovani in stiskani v razgledovanje, ali tovarši
tistim, kterim se je tako godilo. Zakaj tudi z jetniki
ste usmiljenje imeli, in rop svojega blaga z veseljem
preterpeli, ker ste vidili, da imate boljši in stanovitno
premoženje. Nikar tedaj ne zgubljajte svojega zaupanja,
ktero ima veliko plačilo! Poterpežljivost namreč vam je
potrebna, da Bo^jo voljo storite, in dosežete obljubo.
Zakaj celo malo časa je še, in bo prišel, kteri ima priti,
in se ne bo mudil. Moj pravični pa iz vere živi.

Evangeli svetega Matevža 24, 3 — 13.

Tisti čas, ko je Jezus sedel na oljski
gori, so pristopili k njemu učenci, rekoč: Povej
nam, kedaj bo to? in kakšno bo znamenje
tvojega prihdda in končanja sveta! In Jezus
je odgovoril in jim rekel: Glejte, da vas kdo
ne zapelje! Veliko namreč jih bo prišlo v
mojem imenu, ki poreko: Jaz sem Kristus,
in jih bodo veliko zapeljali. Slišali pa bote
vojske in govorjenje od vojsk. Glejte, da se
ne prestrašite; ker se to mora zgoditi, pa še
ni konec. Vzdignil se bo namreč narod nad
narod, kraljestvo nad kraljestvo; in kuga in
lakota in potresi bodo po mnogih krajih. Vse
to pa je le začetek nadlog. Potlej vas bodo
izdajali v britkost, in vas bodo morili; in
sovražili vas bodo vsi narodi zavoljo mojega

278

imčna. In takrat se jih bo veliko pohujšalo,
in se bodo med seboj izdajali in med seboj
sovražili. In veliko krivili prerokov bo vstalo,
in jih bodo veliko zapeljali. In ker bo hudo¬
bija obilno rastla, bo ljubezen pri mnogih
omerznila. Kdor pa obstoji do konca, bo
zveličan.

IV.

Berilo iz bukev modrosti 10, 17 — 20.

Pravičnim je Bog dal plačilo njih del, in jih je po
čudnih potih vodil; senca jim je po dnevu bil, in zvez¬
dna svetloba po noči. Skoz rudeče morje jih je spravil,
in jih zvozil skoz silne vode. Potopil je njih sovražnike
v morji, nje pa je iz dna globočine izlekel. Torej so
pravični rop hudobnih odnesli, so tvojemu svetemu imenu,
Gospod, hvalo peli, in so tvojo premagavsko roko častili.

Evangeli kakor v god vseh svetnikov, str. 264.

V.

Berilo iz lista s. Pavla aposteljna do Rimljanov
5, 1~5.

Bratje! ker smo po veri opravičeni, imejmo mir z
Bogom po Gospčdu svojem Jezusu Kristusu, po kterem
tudi smemo pristopiti z vero v to milost, v kteri stojimo,
in se hvalimo s častnim upanjem Božjih otrok. Pa ne
samo s tem, ampak še tudi z nadlogami se hvalimo, ker
vemo, da nadloga nam poterpljenje dobiva, poterpljenje
pa skušnjo, skušnja pa upanje, upanje pa nikdar ne osra¬
moti. Ljubezen Božja namreč je izlita v naše serca po
svetem Duhu, ki nam je dan.

Evangeli kakor v dan s. Matija aposteljna, str. 218.

VI.

279

Berilo kakor četerto nedeljo po binkostih, str. 165.

Evangeli svetega Lulceza 11, 47 — 51.

Tisti čas je rekel Jezus pismoukom in
farizejem: Gorje vam! ker zidate grobe pre¬
rokom; vaši očetje pa so jih umorili. Res
pričujete, da privolite v dela svojih očetov;
zakaj oni so jih sicer umorili, vi paj jim grobe
zidate. Zato je tudi modrost božja rekla:
Preroke in aposteljne jim hočem poslati, in
ene zmed njih bodo umorili, in ene prega¬
njali; da se bo tirjala od tega rodu kri vseh
prerokov, ktera je bila prelita od začetka
sveta; od kervi Abeljnove do kervi Zahari-
jeve, kteri je bil umoijen med oltarjem in
tempeljnom. Gotovo, povčm vam, tirjala se
bo od tega rodu.

VII.

Berilo kakor pervo nedeljo v postu, str. 39.

Evangeli kakor v dan ss. Vida in tovaršev
mučenikov, str. 235-

VIII.

Berilo kakor v dan ss. Fabijana in Sebastijana mučeni¬
kov, str. 206.

Evangeli kakor v dan ss. Janeza in Pavla
mučenikov, str. 239.

280

IX.

Berilo iz skrivnega razodenja s Janeza apo-
steljna 7, 13 — 17.

Tiste dni je eden starejših spregovoril, in mi je
rekel: Ti le, ki so v dolgih belih oblačilih, kdo so, in
od kod pridejo? In jaz sem mu rekel: Ti veš, Gospod
mčj! On pa mi je djal: To so tisti, ki so prišli iz velike
nadloge; oprali so si svoje oblačila, in so jih ubelili v
kervi Jagnjetovi. Zato so pred stolom Božjim, in mu
služijo noč in dan v njegovem tempeljnu; in kteri na
stolu sedi, bo med njimi prebival. Nič več ne bodo ne
lačni ne žejni; solnce jih ne bo več peklo, tudi nobena
vročina ne; ker Jagnje, ki je v sredi sedeža, jih bo vla¬
dalo, in do studenca žive vode vodilo, in Bog jim bo vse
solze z oči obrisal.

V dan kakega spoznavavca *) škofa.

I.

Berilo iz bukev Sirahovih 44, in 45. Glej, veliki duho¬
ven itd. (kakor v dan s. Ruperta spoznavavca škofa,
str. 224).

Evangeli svetega Matevža 25, 14—23. Nekdo,
ki je šel na tuje itd. (kakor v dan s.
Nikolaja, 6. dan grudna, na str. 197).

II.

Berilo iz lista s. Pavla apčsteljna do Hebrejev 7, 23—26.
Bratje! duhovnov je bilo več itd.

) Glej stran 224.

281

Evangeli svetega Matevža 24, 42—47. Čujte
ker ne veste itd. (oboje kakor v dan
s. Gotharda spoznavavea škofa, st. 231).

III.

Berilo iz lista s. Pavla aposteljna do Hebrejev 5,

1—4.

Bratje! vsak veliki duhoven, zmed ljudi' izbran, je
za ljudi postavljen v to, kar Boga zadeva, da daruje, in
opravlja daritve za grehe, in da more usmiljenje imeti s
tistimi, kteri so nevedni in zajdejo, ker je tudi on obdan
s slabostjo. In torej mora, kakor za ljudstvo, tako tudi
za se darovati zavoljo grehov. In nihče si ne vzame
časti, razun kteri je poklican po Bogu, kakor Aron.

Evangeii svetega Lukeža, 11, 33—36. Nihče
luči itd. (kakor v dan s. Martina škofa,
str. 266).

IV.

Berilo iz lista s. Pavla aposteljna do Hebrejev, 13, 7—17.
Branje! spomnite se itd. (kakor v dan s. Nikolaja
spoznavavca škofa, str. 196).

Evangeli svetega Marka 13, 35 — 37.

Tisti čaS je rekel Jezus svojim učencem:
Glejte, čujte in molite, ker ne veste, kedaj je
čas. Ravno kakor človek, kteri je na tuje
šel, in svoj dom zapustil, in svojim hlapcem
oblast dal za vsako opravilo, in je zapovedal
vratarju, da naj čuje. Čujte tedaj, (ker ne
veste, kedaj hišni gospodar pride; zvečer, ali

282

o polnoči, ali o petelinjem petji ali zjutraj):
da vas, ko bi prišel nanagloma, ne najde
spati. Kar pa vam pravim, vsem pravim:
Čujte!

V dan kakega cerkvenega učenika.

-Berilo iz 2. lista s. Pavla aposteljna do Timoteja 4, 1—8.
Predragi! zapričam itd. (kakor v dan s. Silvestra
papeža, str. 17).

Namesto tega berila se včasi bere:

Berilo iz bukev Sirahovih 39, 6 — 14.

Pravični bo dal svoje serce, da bo culo o zoru pri
Gospodu, kteri ga je stvaril, in bo pred obličjem Najvi-
šega prosil. Odperl bo svoje usta v molitev, in zavoljo
svojih grehov prosil. Ako bo tedaj veliki Gospod hotel,
ga bo z duhom umnosti napolnil, in on bo kakor dež

izlival besede svoje modrosti, in v molitvi hvalil Gospdda:
in on bo ravnal njegov svet in nauk, in se bo posveto¬
val v njegovih skrivnostih. On bo oznanoval nauk njegove
resnice, in se bo postave Gospddove zaveze hvalil. Veliko
jih bo hvalilo njegovo modrost, in ne bo nikdar pozab¬

ljena. Njega spomin ne bo prešel, in po njegovem imenu
se bo vpraševalo od roda do roda. Njegovo modrost

bodo pripovedovali narodje, in njegovo hvalo bo oznano-

valo zbirališče.

E range] i svetega Matevža 5, 13—19. Vi ste
sol zemlji itd. (kakor v dan s. Gregorja
papeža cerkvenega učenika, str. 219).

283

V dan kakega spoznavavca neškofa.

I.

Berilo iz bukev Sirahovih 31, 8 —11. Blagor človeku itd.
(kakor v dan s. Alojzija spoznavavca, str. 236).

Evangeli svetega Lukeža 12, 35—4-0. Vaše
ledje naj bo opasano itd. (kakor v dan
s. Silvestra papeža, str. 17).

II.

Berilo iz 1. lista s. Pavla apostejjna do Korinčanov 4,
9—14. Bratje! v razgledovanje smo itd. (kakor v
dan s. Antona Padavanskega, str. 235).

Evangeli svetega Lukeža 12, 32—34. Ne bojte
se, majhna deda (kakor v dan s. Osvalda
spoznavavca, str. 248).

III.

Berilo iz lista s. Pavla aposteljna do Filipljanov

3 , 7 — 12 .

Bratje! kar mi je bilo dobiček, to sem štel zavoljo
Kristusa v zgubo. Vendar pa menim, da je vse zguba
proti visokemu spoznanju Jezusa Kristusa Gospoda mojega,
zavoljo kterega sem vse zgubil, in imam za blato, da
Kristusa pridobim, in da sem najden v njem ne tak, da
bi imel svojo pravičnost, ktera je iz postave, ampak
tisto, ktera je iz vere v Kristusa Jezusa, pravičnost,
ktera je iz Bogd v veri, da spoznam njega, in moč nje¬
govega vstajenja, in deležnost njegovega terpljenja, in da
bom podoben njegovi smerti, da tako pridem v vstajenje

284

od mertvih: ne kakor da bi bil že dosegel, ali da bi

bil že popoln; ženem se pa, da bi kako dosegel, v čemur

sem bil tudi dosežen od Kristusa Jezusa.

Evangeli svetega Lukeža 19, 12—26. Neki
imeniten človek itd. (kakor v dan s. Leo¬
polda, str. 267).

V dan kakega opata.

Berilo iz bukev Sirahovih 45, 1—6. Ljub je bil Bogu
itd. (kakor v dan s. Antona pušč&vnika, str. 204).

Evangeli svetega Matevža 19, 27—29. Glej! mi
smo vse zapustili, itd. (kakor, v dan spre-
obernjenja s. Pavla aposteljna, str. 210).

V dan kake deviee mučenice.

L

Berilo iz bukev Sirahovih 51, 1—8. častil te bom itd.

Evangeli svetega Matevža 25, 1—18. Nebeško
kraljestvo je podobno desetim devicam
itd. (oboje kakor v dan s. Barbare device
mučenice, str. 195).

II.

Berilo iz bukev Sirahovih 51, 13—17. Gospod moj Bog
itd. (kakor v dan s. Doroteje, str. 214).f

Evang-eli svetega Matevža 13, 44—52. Nebeško
kraljestvo je podobno zakladu itd. (kakor
v dan s. Lucije device mučenice, str. 200).

285

Namesto tega evangelja se včasi bere:

Evangeli svetega Matevža 19, 3—12. Tisti čas
so pristopili itd. (kakor v dan s. Agate
device mučenice, str. 213).

V dan kake device nemučenice,

I.

Berilo iz 2. lista s. Pavla aposteljna do Korinčanov 10,
17, in 11, 1—2. Bratje! kdor se hvali itd. (kakor
v dan s. Lucije device mučenice, str. 200).

Evangeli svetega Matevža 25, 1—13. Nebeško
kraljestvo je podobno desetim devicam itd.
(kakor v dan s. Barbare device mučenice,
str. 195).

II.

Berilo iz 1. lista s. Pavla aposteljna do Korinčanov 7,
25—34. Bratje ! od device nimam itd. (kakor v dan
s. Jederti device, str. 220).

Evangeli svetega Matevža 13, 44—52. Nebeško
kraljestvo je podobno zakladu itd. (kakor
v dan s. Lucije device mučenice, str. 200).

Y dan kake mučenice nedevice.

Berilo iz lnikev Sirahovik 51, 1—8, 12. častil te bom
itd. (kakor v dan s. Barbare device mučenice, str. 195).

286

Evangeli svetega Matevža 13, 44—52. Nebeško
kraljestvo je podobno zakladu itd. (kakor
v dan s. Lucije device mučenice, str. 200).

T dan kake svetnice nedevice ne-
mnčenice:

Berilo iz bukev Salomonovih pripovest 31, 10 — 31. Serčno
ženo itd. (kakor v dan s. Frančiške Rimske vdove,
str. 218).

Evangeli svetega Matevža 14, 44— 52. Nebeško
kraljestvo je podobno zakladu itd. (kakor
v dan s. Lucije device mučenice, str. 200).

Za vdove se namesto poprejšnjega berila
bere:

Berilo iz 1. lista s. Pavla aposteljna do Timo¬
teja 5, 3 — 10.

Predragi! spoštuj vdove, ktere so res vdove. Ako
pa ima kaka vdova otroke ali vnuke, naj se uči poprej
svojo hišo vladati, in dobro za dobro povračevati staršem ;
to namreč je prijetno pred Bogom. Ktera je pa res vdova
in zapuščena, naj upa v Boga, in naj bo v molitvah in
prošnjah noč in dan; zakaj ktera v sladnosti živi, je živa
mertva. In to zaterdi, da bodo nesvarne. Ako pa kdo
za svoje in zlasti za domače nima skerbi, je vero zatajil,
in je hujši od nevernika. Vdova naj se izbere ne spod
šestdesetih let, ktera je bila enega moža žena, in ima
pričevanje dobrih del, ako je otroke zredila, ako je po¬
potne sprejemala, ako je svetim noge umivala, ako je
revnim stregla, ako si je po vsakem dobrem delu prizadevala.

287

V god obletnice posvečevanju vseh
cerkev.

Berilo iz skrivnegu razodenja svetega Janeza
21, 2—5.

Tiste dni sem jaz Janez vidil sveto mesto, novi Je¬
ruzalem, iti z neba od Boga, pripravljeno, kakor nevesto,
ki je napravljena svojemu možu. In sem slišal velik
glas s sedeža govoriti: Glej prebivališče Božje z ljudmi,
in prebival bo ž njimi! In oni bodo njegovo ljudstvo, in
Bog sam, njih Bog, bo ž njimi. In Bog bo obrisal vse
solze od njih oči, in smerti ne bo več; tudi ne bo več
ne žalovanja, ne vpitja, ne bolečine, ker je proprejšnje
minilo. In kteri je sedel na sedežu, je rekel: Glej, novo
storim vse.

jEvangeli svetega Lukeza 19, 1 — 10.

Tisti čas je Jezus prišel, in hodil po Je¬
rihu. In glej! bil je mož, Cahej po imenu,
in ta je bil viši cestninarjev, in on je bil

bogat. In je skušal Jezusa viditi, kdo je; in

ni mogel zavoljo množice, ker je bil majhne

postdve. In je naprej tekel in zlezel na divje
figovo drevo, da bi ga vidil; ker tam je imel
mimo iti. In ko je bil Jezus na tisto mesto
prišel, je gori pogledal, in ga je vidil, ter mu
je rekel: Cahej! stopi hitro doli, ker danes
moram v tvoji hiši ostati. In je hitro doli
stopil, in ga je z veseljem sprejel. In ko so

vsi to vidili, so godernjali, rekoč: K grešnemu
človeku je šel v hišo. Cahej pa je pristopil,
in rekel Gospodu: Glej, Gospdd! polovico
svojega blaga dam ubogim, in ako sem koga

288

kaj ogoljufal, povernem čveterno. Jezus pa
mu je rekel: Danes je ti hiši zveličanje došlo,
zato ker je tudi on sin Abrahamov. Sin
človekov je namreč prišel iskat in zveličat,
kar je bilo zgubljenega,

V dan kakšne zahvale.

Berilo iz 2. lista s. Pavla aposteljna do Korin-
čanov 13, 11 — 13.

Bratje! veselite se, bodite popolni, opominjajte se,
bodite ene misli, imejte mir, in Bog miril in ljubezni bo
z vami. Milost Gospoda našega Jezusa Kristusa, in lju¬
bezen Božja, in deležnost svetega Duha bodi z vami
vsemi. Amen.

Evangeli svetega Janeza 15, 26—27; in 16,
1—4-. Kadar pride učenik itd. (kakor šesto
nedeljo po veliki noči, str. 157).

Berila in Evangelii pri sv. mašah
po mertvih.

i.

V dan spomina vseh vernih mertvih.

Berilo iz 1. lista s. Pavla aposteljna do Korin-
čanov 15, 51 — 57.

Bratje ! glejte, skrivnost vam povem: Vsi sicer bomo
vstali, toda spremenili se ne bomo vsi. Naglo, kakor bi
z očmi trenil, na poslednjo trobento, (ker zapela bo tro¬
benta), in mertvi bodo vstali nestrobljivi, in mi se bomo
spremenili. To trokljivo namreč mora obleči nestrobljivost,
in to umerljivo mora obleči neumerljivost. Kadar bo pa
to umerljivo obleklo neumerljivost, takrat se bodo spolnile
besede, ktere so pisane: Požerta je smert v zmagi. Kje,
smert! je tvoja zmaga? Kje, smert! je tvoje želo? Želo smerti
pa je greh, moč greha pa postava. Bogu pa bodi hvala,
kteri nam je dal zmago po Gospodu našem Jezusu Kristusu.

Evangeli svetega Janeza 5, 25 — 29.

Tisti čas je reke] Jezus Judovskim mno¬
žicam : Resnično, resnično vam povem, da

pride ura, in je že zdaj, ko bodo mertvi
slišali glas Simi Božjega;' in kteri bodo sli¬
šali, bodo živeli. Kakor ima namreč Oče živ-

Slov. Evaugel. 19

290

Ijenje sam v sebi-, tako je tudi Sinu dal
imeti življenje v samem sebi. In mu je oblast
dal tudi sodbo delati, ker je Sin človekov.
Ne čudite se temu; ker ura pride, ob kteri
bodo vsi, ki so v grobeh, slišali glas Simi
Božjega, in bodo prišli, kteri so dobro delali,
v vstajenje življenja, kteri so pa hudo delali,
v vstajenje obsojenja.

II.

Y dan sni er ti ali pokopa merličeyega.

Berilo iz 1. lista s. Pavla aposteljna do Tesalo-
nicanov 4, 13 — 17.

Bratje! nočemo, da bi vi ne vedili od spečih, da
ne žalujete, kakor uni, kteri upanja nimajo. Zakaj ako
verujemo, da je Jezus umeri in vstal, tedaj bo Bog tudi
tiste, kteri so zaspali v Jezusu, ž njim pripeljal. To nam¬
reč vam povemo po besedi Gospodovi, da mi, ki živimo,
ki ostanemo v prihod Gospodov, ne bomo pred tistimi
prišli, kteri so zaspali. Ker sam Gospod bo s poveljem
in glasom velikega angela in s trobento božjo prišel z
neba: in kteri so umerli v Kristusu, bodo vstali pervi,
potem bomo mi, ki živimo, ki ostanemo, vzeti ž njimi
vred v oblakih Kristusu naproti v zrak, in tako bomo
vedno z Gospodom. Torej se poveselujte med seboj s temi
besedami.

Evangeli svetega Janeza 11, 21 — 27.

Tisti čas je Marta rekla Jezusu: Grospod!
ko bi bil ti tukaj, bi moj brat ne bil umeri.
Pa tudi zdaj vem, da, kar koli boš Boga
prosil, ti bo Bog dal. Jezus ji reče: Tvoj

brat bo vstal. Marta mu reče : Vem, da bo

291

vstal ob vstajenji, poslednji dan. Jezus ji je
rekel: Jaz sem vstajenje in življenje; kdor v
mč veruje, bo živel, ako ravno umerje. In
kdor koli živi in v mč veruje, ne bo umeri
vekomaj. Veruješ li to? Mu reče: Kaj pa da
verujem, Gospdd! da si ti Kristus, Sin živega
Boga, ki si na ta svet prišel!

III.

V dan obletnice po mertvih.

Berilo iz 2. bukev Makabejev 12, 43 — 46.

Tiste dni je Juda, naj serčnejši mož, ko so bili biro
storili, dvanajst tavžent drahem srebra poslal v Jeruzalem,
da bi opravil za grehe mertvih daritev, ker je dobro in
verno od vstajenja mislil; (ko bi namreč ne bil upal, da
bodo ti, kteri so bili pobiti, vstali, bi bilo nepotrebno in
prazno moliti za mertve), in ker je mislil, da imajo tisti,
kteri so v pobožnosti umerli, obilno milost prihranjeno.
Sveta in dobra je tedaj misel moliti za mertve, da bi
bili grehov rešeni.

Evangeli svetega Janeza 6, 37 — -40.

Tisti čas je rekel Jezus Judovskim mno¬
žicam: Vse, kar mi da Oče, bo k meni prišlo,
in kteri k meni pride, ga ne bom venkaj
vergel. Ker z nebes sem prišel, ne da bi delal
svojo voljo, ampak voljo tistega, kteri me je
poslal. To pa je volja Očeta, kteri me je po¬
slal, da od vsega tistega, kar mi je dal, nič ne
zgubim, temuč da obudim tisto poslednji dan.
To je pa volja mojega Očeta, kteri me je
poslal, da ima slehern, kteri vidi Sina in
vanj veruje, večno življenje, in jaz ga bom
obudil poslednji dan.

19

292

IV.

Po mertrili med letom.

Berilo iz skrivnega razodenja s. Janeza aposteljna

4, 13.

Tiste dni sem slišal glas iz neba, kteri mi je rekel:
Zapiši : Blagor mertvim, kteri v Gospodu umerjejo 1 Od¬
slej, reče Duh, naj počivajo od svojega truda; zakaj njih
dela gredo za njimi.

Evangeli svetega Janeza 1, 51 — 55.

Tisti Čas je rekel Jezus Judovskim mno¬
žicam : Jaz sem živi kruh, ki sem z nebes
prišel. Ako kdo jč od tega kruha, bo živel
vekomaj; in kruh, kterega bom jaz dal, je
moje mes6 za življenje sveta. Judje so se
tedaj prepirali med seboj, rekoč: Kak6 nam

more ta svoje mes6 jesti dati? Jezus jim je
tedaj rekel: Resnično, resnično vam povem:

Ako ne bote jedli mesa Sinil človekovega, in
pili njegove kervi, ne bote imčli življenja v
sebi; * kdor je moje meso, in pije mojo kri,
ima večno življenje, in jaz ga bom obudil
poslednji dan.

Četerti del.

Molitve

pri očitni službi Božji, s poglavitnimi resnicami
kerščanskega nauka.

Po pridigi in kerščanskem nauku se molijo

Božje čednosti.

Vera.

Verujem v tebe, pravi trojedini Bog, Ote,
Sin in sveti Duh! kteri si vse stvari], kteri vse
ohraniš in vladaš, kteri dobro plačuješ in hudo
kaznuješ. Verujem, da se je Sin Božji včlovečil,
da nas je s svojo smertjo na križu odrešil, in
da nas sveti Duh s svojo milostjo posvečuje.
Verujem in terdim vse, kar si ti, o Bog ! razodel,
kar je Jezus Kristus učil, kar so aposteijni
oznanovali, in kar nam sveta katoliška cčrkev
zapoveduje verovati. Vse to verujem, ker si ti,
o Bog! večna in neskončna resnica in modrost,
ki ne moreš ne goljufati, ne goljufan biti. O
Bog! stbri močnejši mojo vero.

294

Upanj e.

Upam in se zanašam na tvojo neskončno
dobroto in milost, o Bog! da mi boš po
neskončnem zasluženji svojega edinorojenega
Sina Jezusa Kristusa v tem življenji spoznanje,
pravo obžalovanje in odpuščenje mojih grehov,
po smerti pa večno zveličanje dal, in dodelil
tebe od obličja do obličja gledati, ljubiti in
brez konca vživati. Upam tudi od tebe potrebne
pomoči vse to doseči. Upam to od tebe, ker
si ti to obljubil, kteri si vsegamogočen, zvest,
neskončno dobrotljiv in usmiljen. 0 Bog! po-
terdi moje upanje.

Ljubezen.

O moj Bog! ljubim te iz vsega svojega
serca, čez vse, ker si naj veči dobrota, neskončno
popolnoma in vse ljubezni vreden; ljubim te
tudi zato, ker si do mene in do vseh stvari
neskončno dobrotljiv. Želim si iz celega serca,
da bi te ravno tako ljubil, kakor so te tvoji
naj zvestejši služabniki ljubili, in te še ljubijo.
Z njih ljubeznijo sklenem svojo nepopolnoma
ljubezen; povikšuj jo v meni, o dobrotljivi
Gospod! bolj in bolj. Ker te tedaj resnično in
iz serca ljubiti želim, in si to terdno priza¬
devam; mi je iz serca žal, da sem tebe, svojo
neskončno dobroto, ktero čez vse ljubim, tebe,
svojega stvarnika, odrešenika in posvečevavca
razserdil. Žal mi je, da sem grešil, da sem tebe,
svojega vsegamogočnega Gospoda, svojega

295

naj boljšega Očeta razžalil. Terdno sklenem,
vse grehe in vse hude priložnosti zapustiti,
storjene grehe čedalje bolj obžalovati, in nikdar
več zoper tvojo sveto voljo ne ravnati. Vzemi
me spet za svojega otroka, in dodeli mi milost,
da ta svoj sklep dopolnim. Prosim te po ne¬
skončnem zasluženji tvojega Božjega Sina,
našega Gospoda in Zveličarja, Jezus Kristusa.
Amen.

Oče naš itd. UešČena si Marija! itd.

V. Čast bodi Očetu in Sinu in svetemu Duhu;
O. kakor je bila v začetku, in zdaj in
vekomaj. Amen.

vselej, in

Litanije vseh svetnikov.

Gospdd, usmili se nas!

Kriste, usmili se nas!

Gospod, usmili se nas!

Kriste, sliši nas!

Kriste, usliši nas!

Oče nebeški, vsegamogočni Bog, usmili se nas!

Sin vsega sveta rešnji Bog, usmili se nas!

Sveti Duh, resnični Bog, usmili se nas!

Sveta Trojica, en sam Bog, usmili se nas!

S. Marija,

S. mati Božja,

S. devic Devica,

S. Mihael,

S. Gabriel,

S. Bafael,

Vsi sveti angeli in včliki angeli, za nas Bogi prosite !
Vse svete verste zveličanih duhov, za nas Bogi prosite!
S. Janez kerstnik, za nas Bogi prosi!

S. Jožef, za nas Bogi prosi!

Vsi sveti očaki in preroki, za nas Bogi prosite!

S. Peter,


za nas Bogd prosi!

S.

S.

Pavel,
Andrej,
S. Jakop,
S. Janez,
S. Tomaž,
S. Jakop,
S. Filip,

za nas Bogi prosi!

297

za nas Boga

prosi!

za nas Bogi prosita!

S. Jernej,

S. Matevž,

S. Simon,

S. Tadej,

S. Matija,

S. Barnaba,

S. Lukež,

S- Marka,

Vsi sveti apdsteljni in evangelisti, za nas Bogi prosite!
Vsi sveti učenci Grospddovi, za nas Boga prosite!
Vsi v sveti nedolžni otroci, za nas Bogi prosite!

S. Stefan, j

S. Lovrenc, j  za nas Bogi prosi!

S. Vincenc, ’

S. Fabijan in Sebastijan,

S. Janez in Pavel.

S. Kozma in Damijan,

S. Grervazi in Protazi,

Vsi sveti mučeniki, za nas Bogi prosite!

S. Silvester,

S. Gregor,

S. Ambrož,

S. Avguštin,

S. Jeronim,

S. Martin,

S. Nikolaj,

Vsi sveti škofje in spoznavavci, za nas Boga prosite!
Vsi sveti učeniki, za nas Bogi prosite!

S. Anton.

S. Benedikt,

S. Bernard,

S Dominik,

S. Frančišek,

Vsi sveti mašniki in leviti, za nas Bogi prosite!

Vsi sveti meniti in puščavniki, za nas Bogi prosite!
S. Marija Magdalena, ,

S. Agata, | za nas Bogi prosi!

S. Lucija,

za nas Boga prosi!

za nas Bogi

O

prosi!

za nas Bogi prosi!

S. Neža,

S. Cecilija,

S. Katarina,

S. Anastazija,

Yse svete device in vdove, za nas Boga prosite!

Ysi svetniki in svetnice Božje, za nas Bogi prosite!
Bodi nam milostiv! zanesi nam, o Gospdd!

Bodi nam milostiv! usliši nas, o Gospdd!

Od vsega hudega,

Od vsega greha,

Od svoje jeze.

Od nagle in neprevidne smerti,

Od skušnjav hudičevih,

Od jeze, sovraštva in vse hude volje,

Od duha nečistosti,

Od treska in hudega vremena,

Od šibe potresa,

Od kuge, lakote in vojske,

Od večne smerti,

Skozi skrivnost svojega svetega včlovečenja,

Skozi svoj prihod,

Skozi svoje rojstvo,

Skozi svoj kerst in sveti post,

Skozi svoj križ iu svoje terpljenje,

Skozi svojo smert in svoj pokop,

Skozi svoje vstajenje,

Skozi svoj čudni vnebohod,

Skozi prihod Tolažnika svetega Duha,

Y dan sodbe,

Mi grešniki,

Da nam zaneseš,

Da nam odpustiš,

Da nas k pravi gokori pripelješ,

Da svojo sveto cerkev vladaš in ohraniš,

Da pastirja apostolskega in vse cerkvene sta¬
nove v svoji sveti veri ohraniš.

Da sovražnike svete cerkve ponižaš,

Da našega cesarja ohraniš,

resi nas, o Gospdd! prosimo te, sliši nas

299

Da kerščanskim kraljem in oblastnikom mir in i
pravo enovoljnost daruješ,

Da vsemu keršeanskemu ljudstvu mir in edinost
daš,

Da nas vse v svoji sveti službi poterdiš in obderžiš,

Da naše misli k nebeškim željam povzdigneš,

Da vsem našim dobrotnikom večne dari dodeliš,

Da duše naše. in naših bratov, bližnjih in
dobrotnikov od večnega pogubljenja rešiš,

Da sad zemlji daš in ohraniš,

Da vsem vžrnim dušam večni pokoj dodeliš,

Da nas uslisiš,

Sin Božji!

Jagnje Božje, ki grehe sveta odjemlješ; zanesi nam,
o Gospod!

Jagnje Božje, ki grehe sveta odjemlješ; usliši nas,
o Gospdd!

Jagnje Božje, ki grehe sveta odjemlješ; usmili se nas,
o Gospod!

Kriste, sliši nas!

Kriste, usliši nas!

Gospod, usmili se nas!

Kriste, usmili se nas!

Gospod, usmili se nas!

Oče naš ji td.

V. In nas ne vpelji v skušnjavo:

0. Temuč reši nas hudega. Amen.

Molitve po litanijah

v dan s. Marka in križev teden.

69. Psalm.

O Bog! hiti me otet;

Gospdd! teci mi pomagat.

prosimo te, sliši nas!

Omoteni in osramoteni naj bodo, kteri mi strežejo
po življenji.

Odstopijo naj, in sram jib bodi, kteri mi hočejo hudo.
Obernejo naj se zdajci osramoteni, kteri pravijo:
Prav! prav!

Vsi pa, kteri tebe iščejo, naj se veselč in radujejo.
Vedno naj govore: Hvaljen bodi Bog! kteri ljubijo
tvoje odrešenje.

Jaz pa sem revež in siromak, o Bog! pomagaj mi.
Moj pomočnik in moj odrešenik, Bog! nikar šene mudi.
Čast bodi Očetu itd.

V. Pomagaj svojim služabnikom.

O. Ki v tebe zaupajo, moj Bog!

V. Bodi nam, Gospod! močen tura,

O. Pred sovražnikom.

V. Nič naj ne opravi sovražnik pri nas,

O. In otrok krivice naj se ne loti nam škodovati.

V. Gospod! ne ravnaj z nami po naših grehih,

O. In ne povračuj nam po naših hudobijah.

V. Molimo za našega papeža I.

O. Ohrani ga, Gospdd! oživljaj in osreči ga na zemlji,
in ne daj ga v voljo njegovih sovražnikov.

V. Molimo za cesarja I.

O. Gospod! ohrani cesarja, ter nas usliši ob dnevu,
ko kličemo v tebe.

V. Molimo za svoje dobrotnike.

O. Poverai, Gospod! milostivo zavoljo svojega imena
večno življenje vsem, kteri nam kaj dobrega store-
V. Molimo za v črn e mertve.

O. Gosptkl! daj jim večni mir in pokoj, in večna
luč naj jim sveti.

V. Naj počivajo v miru.

O. Amen.

V. Molimo za svoje brate, kterih ni tukaj !

O.Pomagaj svojim služabnikom,ki vte zaupajo, mojBog!
V.  Pošlji jim, Gospod ! pomoč iz svetišča,

O. In varuj jih iz Siona.

V. Gospbd! usliši mojo molitev;

O. In moje vpitje naj do tebe pride.

301

Molimo.

O Bog-! ki ti je lastno usmiliti se vselej
in prizanesti, usliši naše pohlevne prošnje, da
nas in vse tvoje služabnike, ktere grehov
veriga veže, milost tvoje dobrote odveže.

Usliši, prosimo te, o Bog! našo pohlevno
molitev, in odpiisti nam grehe, ki se ti jih
obtožimo, da nam dobrotljivo odpuščenje in
mir dodeliš.

Skaži nam dobrotljivo, o Gospod! svojo
neizrečeno milost, da nas od vseh grehov od¬
vežeš, in od kazen, ktere za-nje zaslužimo, rešiš.

Bog! ki te greh razžali, in pokora poto¬
laži, ozri se milostivo na prošnjo k tebi kli-
čejočega ljudstva, in šibe svoje jeze, ki jih
za svoje grehe zaslužimo, od nas odverni.

Vsegamogočni večni Bog! usmili se svo¬
jega služabnika I. našega papeža, in vodi ga
po potu večnega življenja, da bo s tvojo po¬
močjo, kar je tebi dopadljivo, želel, in z vso
močjo storil.

' O Bog! od kterega pridejo svete želje,
dobre misli in pravične dela, daj svojim slu¬
žabnikom tak mir, ki ga svčt ne more dati,
da bodo naše serca tvojim zapovedim vdane,
in po zatertem strahu sovražnikov časi s tvojo
pomočjo varni in mirni.

O B6g! vžgi naše serca z ognjem sve¬
tega Duha, da ti bomo s čistim telesom slu¬
žili, in z očiščenim sercem dopadli.

Bog, stvarnik in odrešenik vseh včrnih !
dodeli dušam svojih služabnikov in služabnic

302

odpuščenje vseh grehov, da milostivo odpu¬
ščenje, kterega so vselej želeli, po bogabo¬
ječih prošnjah dosežejo.

Začni, prosimo Gospdd! s svojim Duhom
naše djanje, in spremljaj ga s svojo sveto
pomočjo, da se vse naše molitve in dela
vselej iz tebe začnd, in iz tebe začete tudi v
tebi končajo.

Vsegamogočni večni Bog! ki gospoduješ
čez žive in mertve, in se usmiliš vseh, ktere
iz vere in dobrih del za svoje spoznaš, pro¬
simo te pohlevno, da vsi, za ktere smo se
namenili moliti, kteri so še pri življenji, ali
pa so se že iz sveta ločili, po prošnjah vseh
tvojih svetnikov od tvoje dobrote odpuščenje
vseh svojih grehov dosežejo. Po Glospddu
našem Jezusu Kristusu Sinu tvojem, kteri s
teboj živi in kraljuje v edinosti svetega Duha,
Bog od vekomaj do vekomaj. Amen.

V. Bog, usliši mojo molitev;

O. In moje vpitje naj pride do tebe.

V. Vsegamogočni in usmiljeni Bog naj nas usliši.

O. Amen.

V. In vernih duše naj po milosti Božji počivajo v
miru.

O. Amen.

Molitve po litanijah

pri službi Božji popoldan ob nedeljah in praznikih,
kteri niso matere Božje.

K svetemu rešnjemu telesu.

(Kadar je izpostavljeno.)

V.  Kruh iz nebes si jim dodelil,

O. Kteri ima vso sladkost v sebi.

Molimo.

O Bog! ki si nam v prečudnem zakra¬
mentu spomin svojega terpljenja zapustil, daj
nam, te prosimo, svete skrivnosti tvojega
telesa in tvoje kervi tako častiti, da sad tvo¬
jega odrešenja vedno v sebi čutimo. Kteri
živiš in kraljuješ z Bogom Očetom v edinosti
svetega Duha, Bog od vekomaj do vekomaj.
Amen.

Za odvernjenje vseli n a d 1 6 g in
nevarnosti.

Vsegamogočni večni Bog, nebeški Oče!
poglej z očmi svoje neskončne milosti naše
reve in nadloge. Usmili se vseh včrnili kristi-
janov, za ktere se je tvoj edinorojeni Sin,
naš Gospod in Zveličar Jezus Kristus, voljno
grešnikom v roke dal, in je tudi svojo drago
kri na lesu svetega križa prelil. Po tem Go

304

spodu Jezusu odverni, milosti vi Ode! zaslu¬
žene šibe, sedanje in prihodnje nevarnosti,
punte, vojsko, kugo, lakoto, dragino, bolezni
in žalostne revne čase.

Vsegamogočni večni Bog! usmili se svo¬
jega služabnika našega papeža I., in vodi ga
po potu večnega življenja, da bo s tvojo po¬
močjo, kar je tebi prijetno, želel, in z vso
močjo storil.

O Bog! pastir in vižar vseh vernikov!
glej milostivo na svojega služabnika našega
škofa L, ki si ga pastirja naše škofije po¬
stavil ; dodčli mu, da tistim, čez ktere je po¬
stavljen, z besedo in z djanjem k dobremu
služi, in tako s čedo, ki mu je zročena, večno
življenje doseže.

Bog, varh vseh kraljestev, dodeli svojemu
služabniku našemu cesarju L tvojo moč, s
ktero se sovražnik premaga, spoznati in ča¬
stiti, da bo, ker je iz tvoje volje cesar postal,
tudi v tvojem varstvu vselej mogočen.

Razsvetli in poterdi v vsem dobrem du-
hovske in deželske oblastnike in gosposke, da
nas bodo napeljevali na vse to, kar more k
tvoji Božji časti, k našemu zveličanju in k
miru in sreči vsega kerščanstva pripomoči.

Prosimo tudi, kakor hočeš, da nam je
prositi, za svoje prijatle in neprijatle, za
zdrave in bolne, za vse žalostne in revne
kristijane, za žive in mertve.

Vsegamogočni večni Bog, ki gospoduješ
čez žive in mertve, in se usmiliš vseh, ktere
iz vere in dobrih del za svoje spoznaš, po¬
hlevno te prosimo, da vsi, za ktere smo se

305

namenili moliti, kteri so še pri življenji, ali
pa so se že iz sveta ločili, na prošnje vseh
tvojih svetnikov od tvoje dobrote odpuščenje
vseh svojih grehov dosežejo.

Dodeli nam, o Bog mini! pravo edinost v
veri brez vsega razdertja in ločitve. Preoberni
naše serca k pravi pokori in k poboljšanju
našega življenja. Užgi v nas ogenj svoje lju¬
bezni. Daj nam goreče želje po vsej pravič¬
nosti, da ti bomo kakor tvoji pokorni otroci
v življenji in v smerti prijetni in dopadljivi.

Tebi bodi vedno priporočeno, o Gospod!
vse naše djanje in nehanje, naše delo in opra¬
vilo, naše življenje in naša smert. Daj nam
svojo milost tukaj vživati, in tamkaj z vsemi
izvoljenimi doseči, da te bomo v večnem ve-
selji in zveličanji hvalili in molili. To nam
dodčli, o Gospod nebeški Oče! po Jezusu
Kristusu tvojem ljubem Sinu, Gospddu našem
in Odrešeniku, kteri s teboj živi in kraljuje v
edinosti svetega Duha Bog vekomaj. Amen.

V. Božja pomoč ostani vselej pri nas.

O. Amen.

Oče naš itd. Ceščena si, Marija! itd. (petkrat).

Ob posebnih potrebah se po tem, ali pa tudi po s.
maši ali pridigi moli jo še sledeče molitve:

Slov. Evanerel.

20

306

Molitve ob posebnih potrebah.

Ob suši.

Bog! v kterem živimo, gibljemo se in
smo, dodali nam potrebnega dežja, da v čas¬
nih rečeh potrebno pomoč dosežemo, in s toliko
večim zaupanjem nebeških prosimo.

Dodeli, prosimo, vsegamogočni Bog! da,
ker v svojih nadlogah v tvojo milost zaupamo,
nas tvoja pomoč vedno vseh nevarnosti obva¬
ruje.

Daj nam, prosimo, Gospbd! zdravega
dežja, in zemlje suho obličje z nebeškimi po¬
toki milostivo namoči. Po Gospodu našem itd.

Oče naš itd. češčena si, Marija! itd. (petkrat).

Za lepo  v r e m e.

Bog! ki te greh razžali in pokora poto¬
laži, ozri se milostivo na prošnje k tebi kliče-
jočega ljudstva, in šibe svoje jeze, ki jih za.
svoje grehe zaslužimo, od nas odverni.

K tebi, Gospod! kličejoče usliši, in dodeli
nam, prosimo te, lepo vreme, da, ker za svoje
grehe po pravici terpimo, s pomočjo tvoje
milosti tvojo dobroto občutimo.

Prosimo, vsegamogočni Bog! tvojo dobroto,
da nalive dežja ustaviš, in nam svoje jasno
obličje dobrotljivo pokažeš. Po Gospodu na¬
šem itd.

Oče naš itd. Ceščena si, Marija! itd. (petkrat).

307

Ob budi uri.

Bog! ki te greh razžali in pokora poto¬
laži, ozri se milostivo na prošnje k tebi kličejo-
eega ljudstva, in šibe svoje jeze, ki jih za
svoje grehe zaslužimo, od nas odverni.

Od svoje hiše, prosimo, Gospod! duhovno
hudobo preženi, in odverni nadzemeljsko na¬
pako hudega vremena.

Vsegamogočni večni Bog! zanesi, ker se
bojimo; bodi milostiv, ker prosimo, da nas
po škodljivem ognji v oblakih, in po silnem
viharji žuganje hudega vremena napelje tebe
hvaliti.

Gospod Jezus! ki si vetrovom in morju
zapovedal, in je bila velika tihota, usliši prošnje
svojega ljudstva, in dodeli, da po tem znamenji
svetega križa j* prejde vse divjanje hudega
vremena.

Vsegamogočni in usmiljeni Bog! ki nas s
tepenjem zdraviš, in z odpuščenjem ohranuješ,
dodeli, te prosimo, da se mini zaželenega
potolaženja razveselimo, in dar tvoje dobrote
vselej vživarno. Po Gospodu našem itd.

Oče naš itd. češčena si, Marija! itd. (petkrat).

Ob slabi letini in lakoti.

Skazi nam dobrotljivo, Gospod! svojo
neizrečeno milost, da nas vseh grehov odvežeš,
in nas kazen, ktere za-nje zaslužimo, rešiš.

20 *

308

Usliši, prosimo, Gospdd! naše pohlevne
prošnje, in lakoto milostivo odverni, da umer-
ljivi človek spozna', da po tvoji jezi take šibe
pridejo, in po tvoji milosti odidejo.

Tebi podverženo ljudstvo, ki zavoljo svo¬
jih grehov lakoto terpi, Gospod! milostivo k
sebi spreoberni, ki si rekel, da bo tistim vse
priverženo, kteri tvojega kraljestva iščejo.
Kteri živiš in kraljuješ itd.

Oče naš itd. Cešeena si, Marija! itd. (petkrat).

Ob pomoru in kugi.

Usliši nas, Bog, naš Zveličar! in na prošnje
svete in častitljive Božje porodnice Marije vselej
Device, in svetega Sebastijana mučenika in vseh
svetnikov svoje ljudstvo od strahu tvoje jeze
odreši, in po obilnosti svojega usmiljenja otmi.

Skazi milost, Gospbd! našim ponižnim
prošnjam, in ozdravi dušne in telesne bolezni,
da odpuščenje prejmemo, in se vedno tvojega
blagoslova veselimo.

Usliši, prosimo, Gospod! naše pohlevne
prošnje, in kugo in mor milostivo odverni,
da umerljivi človek spozna, da po tvoji jezi
take šibe pridejo, in po tvoji milosti odidejo.
Po Gospodu itd.

Oče naš itd. Ceščena si, Marija! itd. (petkrat).

Ob živinski kugi.

O Bog! kteri si človeku tudi neumno
živino pri delu v pomoč dal, pohlevno pro-

309

simo, da nam živali, brez kterih se človeški
rod ne more živiti, pri naših potrebah ne
pustiš poginiti. Po Gospodu našem itd.

Oee naš itd. Čc-šeena si, Marija! itd. (petkrat).

Ob vojski.

Bog! kteri vojske potivaš, in nasprotnike
tistih, kteri v tebe zaupajo, z močjo svoje
hrambe premagaš, pomagaj svojim služabni¬
kom, ki tvojo milost prosijo, da svojih sovraž¬
nikov silo zataremo, in tebe z neprenehano
zahvalo častimo.

Bog! od kterega pridejo svete želje, prave
misli in pravične dela, daj svojim služabnikom
tak mir, ki ga svčt ne more dati, da bodo
naše serca tvojim zapovedim vdane, in po za-
tertem strahu sovražnikov časi s tvojo po¬
močjo varni in mirni.

Poteri, prosimo, Gospod! napuh naših
sovražnikov, in pobij njih neukretnost z močjo
svoje desnice. Po Gospddu našem itd.

Oče naš itd. Ceščena si, Marija! itd. (petkrat).

Ob vsa kteri nadlogi.

Ne zaverzi, vsegamogočni Bog! svojega
ljudstva, ki v nadlogi zdihuje, temuč zavoljo
slave svojega imena stiskanim usmiljen pridi
na pomoč.

Skaži nam dobrotljivo, o Gospod! svojo
neizrečeno milost, da nas vseh grehov odvežeš,
in nas kazen, ktere za-nje zaslužimo, rešiš.

310

Dodeli nam svojim služabnikom, prosimo,
Gospod Bog! da vedno zdravje na duši in na
telesu vživamo, in da bomo po častitih proš¬
njah svete Marije vselej Device od sedanje
žalosti rešeni, in večnega veselja deležni.

Poglej dobrotljivo, prosimo, Gospdd! našo
nadldgo, in odverni serd svoje jeze, ktero po
pravici zaslužimo.

Bog, naše pribežališče, in moč, začetek
dobrote! poslušaj ponižne prošnje svoje cčrkve,
in dodeli, da, kar z zaupanjem prosimo, gotovo
dosežemo. Po Gospodu našem itd.

Oče naš itd. Oeščena si, Marija! itd. (petkrat).

Za mir.

O Bog! od kterega pridejo svete želje,
dobre misli in pravične dela, daj svojim slu¬
žabnikom tak mir, ki ga svet ne more dati,
da bodo naše serca tvojim zapovedim vdane,
in po zatertem strahu sovražnikov časi s tvojo
pomočjo varni in mirni. Po Gospodu našem itd.

Oče naš itd. Oeščena si, Marija! itd. (petkrat).

Za srečno izvolitev novega papeža.

S ponižnim sercem, Gospdd! te prosimo,
da po svoji neskončni dobroti sveti Rimski
cerkvi dodeliš tacega papeža, kteri bo tebi
zavoljo dobrotljive skerbi do nas vselej pri-

31 1

jeten, in nam, tvojemu ljudstvu, zavoljo zve¬
stega vladanja, v slavo tvojega imena, vselej
častitljiv. Po Gospodu našem itd.

Oče naš itd. Cešeena si. Marija! itd. (petkrat).

Ob kaki  zaliv a 1 i.

Bog! kterega usmiljenje nima števila, in
kterega dobrote bogastvo je neskončno, za¬
hvalimo tvoje veličastvo za dodeljene dari, in
prosimo, vedno tvojo milost, da, ki prošnikoro
podeliš, česar žele, jih ne zapustiš, temuč pri¬
pelješ k prihodnjemu plačilu.

Bog! kteri si vernih serca z razsvetljenjem
svetega Duha učil, daj nam v ravno tistem
Duhu pravico spoznati, in njegovo poveseljenje
vedno vživati.

Bog! kteri nobenega, ki v tč zaupa, ne
pustiš preveč stiskati, temuč prošen dobrotljivo
na pomoč prideš, za svoje prošnje in spolnjene
želje ti hvalo dajemo, in te pohlevno prosimo,
da bomo vselej vseh zopernosti obvarovani.
Po Gospodu našem itd.

Oče naš itd. Ceščena si, Marija! itd. (petkrat).

Zahvalna pesem s. Ambroža.

Telbe, Boga, hvalimo. Gospdda te častimo.

Tebe, večnega Očeta, časti' vsa zemlja.

Vsi angeli, nebesa in vse moči.

Kerubi in Serafi tebi neprenehoma poj<5 :

Svet. svet, svet, Gospdd Bog Sabaot!

312

Polne so nebesa in zemlja slave tvojega veličastva.
Tebe hvali častiti zbor aposteljnov.

Prerokov hvaljeno število.

Mučenikov v svetlo oblečena truma.

Po vesvoljnem svete te sveta cerkev časti:

Očeta nezmernega veličastva !

Prečastitega tvojega pravega edinega Sina,

Tudi svetega Duha poterdnika.

Ti, Kriste, kralj časti,

Si večni Očetov Sin.

Ker si hotel zavolj odrešenja človeka na se vzeti,
se nisi bal devičnega telesa.

Zmagal si želo smerti, in odperl vernikom nebeško
kraljestvo.

Na desnici Božji sediš v časti Boga Očeta.

Da imaš sodit priti, verujemo.

Prosimo te tedaj, pridi na pomoč svojim služabni¬
kom, ktere si z drago kervjo odrešil.

Daj nam v časti štetim biti med tvoje svetnike.
Zveličaj, Gospdd, svoje ljudstyo, in blagoslovi svoj
del.

Vladaj jih, in povikšuj jih vekomaj.

Slednji dan te častimo,

In hvalimo tvoje ime vekomaj, in od vekomaj do
vekomaj.

Daj nas, Gospdd. današnji dan milostljivo brez
greha ohraniti.

Usmili se nas, o Gospod, usmili se nas!

Dodeli nam svojo milost, Gospod, kakor zaupamo
v tebe.

V tebe, Gospod, upam, ne bom osramoten veko¬
maj ne.

V. Hvalimo Očeta in Sina s svetim Duhom.

O. Častimo in povikšujmo ga vekomaj.

V. Gospdd, usliši mojo molitev.

O. In moje vpitje naj do tebe pride.

V. Gospbd z vami.

O. In s tvojim duhom.

313

Molimo.

Bog! kterega usmiljenje nima števila, in
kterega dobrote bogastvo je neskončno, zahva¬
limo tvoje veličastvo za dodeljene dari, in
prosimo vedno tvojo milost, da, ki prošnikom
dodeliš, kar žele, jih ne zapustiš, temuč pri¬
pelješ k prihodnjemu plačilu.

V. Gospdd z vami.

O. In s tvojim duhom.
V. Hvalimo Gospdda.
O. Bogu bodi hvala.

Lavretanske litanije.

(Ob praznikih matere Božje in ob sobotah.)

Gospod, usmili se nas!

Kriste, usmili se nas!

Gospod, usmili se nas!

Kriste, sliši nas!

Kriste, usliši nas!

Oče nebeški, vsegamogočni Bog, usmili se nas!
Sin, vsega sveta rešnji Bog, usmili se nas!

Sveti Duh, resnični Bog, usmili se nas!

Sveta Trojica, en sam Bog, usmili se nas!

S. Marija,

S. mati Božja,

S. devic Devica,

Mati Kristusova,
milosti Božje,

Mati prečista,

Mati brez madeža,
nedolžna,
presveta,
ljubeznjiva,

Mati prečudna,

Mati našega stvarnika,
našega odrešenika,

Devica modra,

Devica častitljiva,

Devica hvale vredna,

Devica mogočna,

Devica usmiljena,

Mati

Mati

Mati

za nas Bogd prosi!

315

Devica včrna,

Podoba pravice,

Sedež modrosti Božje,

Začetek našega veselja,

Posdda duhovna,

Posdda časti vredna,

Posdda vse svetčsti,

Skrivnostna roža,

Turn kralja Davida,

Turn slonokosteni,

Hiša zlata,

Skrinja miru in sprave,

Vrata nebeške,

Zgodnja danica,

Zdravje bolnikov,

Pribežališče grešnikov,

Tolažnica žalostnih,

Pomoč kristjanov,

Kraljica angelov,

Kraljica očakov,

Kraljica prerokov,

Kraljica apdsteljnov,

Kraljica mučenikov,

Kraljica spoznavavcev,

Kraljica devic,

Kraljica vseh svetnikov,

Kraljica brez madeža izvirnega greha spočeta.

Jagnje Božje, ki grehe sveta odjemlješ; zanesi nam,
o Gospdd!

Jagnje Božje, ki grehe sveta odjemlješ; usliši nas,
o Gospod!

Jagnje Božje, ki grehe sveta odjemlješ; usmili se
nas, o Gospod!

Kriste, sliši nas!

Kriste, usliši nas!

Oče naš itd. češčena si, Marija! itd.

za nas Bog£ prosi!

316

Molitve po Lavretanskih litanijah.

1. K presvetemu reš njemu telesu.

(Kadar je izpostavljeno.)

V. Kruh z nebes si jim dodelil,

O. Kteri ima vso sladkost v sebi.

Molimo.

O Bog! ki si nam v prečudnem zakramentu
spomin svojega terpljenja zapustil, daj nam,
te prosimo, svete skrivnosti tvojega telesa in
tvoje kervi tako častiti, da sad tvojega odrešenja
vedno v sebi čutimo. Kteri živiš in kraljuješ
z Bogom Očetom v edinosti svetega Duha Bog
od vekomaj do vekomaj. Amen.

2. K sveti Devici, materi Marii.

Pod tvojo pomoč pribežujemo, o sveta
Božja porodnica ! ne zaverzi naših prošenj v
naših potrebah, temuč reši nas vselej vseh
nevarnosti. O častitljiva in blažena Devica,
naša gospa, naša srednica, naša besednica,
naša pomočnica. S svojim Sinom nas spravi,
svojemu Sinu nas priporoči, svojemu Sinu naš
izniči.

V. Prosi za nas sreta Božja porodnica!

O. Da bomo vredni obljub Kristusovih.

317

Molimo.

Dodeli nam. tvojim služabnikom, prosimo,
Gospdd Bog! da vedno zdravje na duši in
telesu vživamo; in 4 a  bomo po častitih proš¬
njah presvete Marije vselej Device od sedanje
žalosti rešeni in večnega veselja deležni.

3. K sveti Devici, materi Marii.

Od 1. adventne nedelje do božiča.

Usmiljena mati Zveličarjeva, ki ostaneš
vrata nebeške in zgodnja danica! pomagaj
ljudstvu, ki je padlo, pa želi vstati; ti, ki si
svojega stvarnika prečudno rodila, Devica, prej
in potlej ostala, ko si iz Gabrielovih ust pre¬
jela češčenje, usmili se grešnikov.

V. Angel Grospddov je oznanil Marii.

O. In je spočela od svetega Duha.

Molimo.

Svojo milost, prosimo, Gospod! v naše
serca vlij, da, ki smo po angelovem oznanjenji,
včlovečenje Kristusa tvojega Sina spoznali,
po njegovem terpljenji in križu častitljivo
vstajenje dosežemo.

Od božiča do svečnice.

Usmiljena mati Zveličarjeva, ki ostaneš
vrata nebeške in zgodnja danica! pomagaj

ljudstvu, ki je padlo, pa želi vstati; ti, ki si
svojega stvarnika prečudno rodila, Devica prej
in potlej ostala, ko si iz Gabriel ovili ust pre¬
jela češčenje, usmili se grešnikov.

V. Po porodu si Devica čista ostala,

O. Prosi za nas, Božja porodnica!

Molimo.

Bog! kteri si po rodovitnem devištvu
svete Marije človeškemu rodu dar večnega
zveličanja dodelil; daj, prosimo, da občutimo,
da za nas prosi ona, po kteri nam je sreča
došla, da smo prejeli življenja začetnika, Go-
spdda našega Jezusa Kristusa, Sina tvojega.

Od svečnice do velicega četertka.

Bodi češčena, nebeška kraljica, češčena
angelska gospa; češčena korenina, češčena ti,
ki si svetu pravo luč rodila! Bodi pozdrav¬
ljena, Devica Častita, mimo vseh naj lepši;
bodi pozdravljena, preljubeznjiva, in prosi za
nas Kristusa!

V. Naj te hvalimo, Devica presveta!

O. Daj nam moč zoper sovražnike svoje.

Molimo.

Dodeli, milostivi Bog! brambo naši sla¬
bosti, da, ki svete Božje porodnice spomin
obhajamo, s pomočjo njenih prošenj od svojih
grehov vstanemo.

319

Od velike sobote do i. nedelje po
binkošti h.

Veseli se, kraljica nebeška, aleluja! Kte-
rega si zaslužila nositi, aleluja, je vstal od
smerti, kakor je rekel, aleluja! Prosi za nas
Boga, aleluja!

V. Veseli in radnj se, Devica Marija, aleluja!
O. Ker je res vstal Gospod, aleluja!

Molimo.

O Bog! ki si po vstajenji svojega Sina
Glospdda našega Jezusa Kristusa svet razve¬
selil; dodali, prosimo, da po njegovi materi
Devici Marii dosežemo večnega življenja veselje.

Od 1. nedelje po binkoštih do 1. ad¬
ventne nedelje.

Peščena bodi, kraljica, mati milosti, živ¬
ljenje, sladkost in upanje naše, bodi češčena!
K tebi vpijemo zapuščeni Evini otroci; k tebi
zdihujemo žalostni in objokani v tej solzni
dolini. Oh, oberni tedaj, naša pomočnica! svoje
milostive oči v nas; in pokaži nam po tem
revnem življenji Jezusa, žegnani sad tvojega
telesa! o milostiva, o dobrotljiva, o sladka
devica Marija!

V. Prosi za nas, sveta Božja porodnica!

O. Da bomo vredni obljub Kristusovih.

320

Molimo.

Vsegamogočni večni Bog! ki si dušo in
tel6 častite Device matere Marije, naj bi
vredno prebivališče tvojega Sina biti zaslužila,
s pripomočjo svetega Duha pripravil, daj, da
bomo, ki se njenega spomina veselimo, po
njenih milostivih prošnjah prihodnjih zopernosti
in večne smerti rešeni.

4. K svetemu Jožefu.

Glejte, zvesti in modri hlapec, kterega
je postavil Gospod čez svojo družino.

V. Prosi za nas, sveti Jožef!

O. Da bomo vredni obljub Kristusovih.

Molimo.

Naj nam, prosimo, Gospod! zasluženje
ženina tvoje presvete matere Marije pomaga,
da, kar naša slabost ne premore, nam bode
po njegovih prošnjah dodeljeno.

5. Za vse potrebe.

Ponižno, Gospod! te prosimo, razveži po svoji
milosti naših grehov vezi, in ohrani po prošnjah
svoje izvoljene matere ljube Device Marije in
vseh svojih svetnikov nas, svoje služabnike, naše
dobrotnike in naše pohištvo v vsej svetosti;

321

tudi očisti vso našo rodovino in naše prijatle
hudobe in grehov, in napolni jih z lepimi
čednostmi, dodeli nam mir in zdravje, od-
verni od nas vidne in nevidne sovražnike, in
odženi vse hude želje; daj nam zdravo vreme
in dobro letino, skazi milost našim prijatlom
in neprijatlom in obvaruj to faro z vsemi,
kteri v njej prebivajo, kuge, lakote, vojske,
ognja, potresa, povodnji, in dodčli milostivo
vsem včrnim kerščenikom, živim in mertvim,
v nebeškem kraljestvu večno življenje, mir
in pokoj. Obvaruj našega papeža I., našega
škofa I., našega svetlega cesarja I. in vso
našo duhovsko in deželsko gosposko, in vse
kerščansko ljudstvo vseli nadlog in vsega
zlega. In tvoj blagoslov pridi z neb ds dol na
nas, in bodi vselej nad nami. Po Gospddu
našem Jezusu Kristusu, Sinu tvojem, kteri s
teboj živi in kraljuje v edinosti svetega Duha
Bog vekomaj. Amen.

V.  Božja pomoč ostani vselej pri nas.

O. Amen. ,

Oče naš itd. Cesčena si, Marija! itd. (petkrat).

Rožni venec.

1. Veseli del.

Po veri v treh „Češčena si, Marija! " se reče

1. Kteri nam oživi pravo vero.

2. Kteri nam d&j terdno upanje-

3. Kteri nam« vžgi serčno ljubezen.

Slov. Evangel. 21

1. Kterega si Devica spočela.

2. Kterega si Devica v obiskanji Elizabete nosila.

3. Kterega si Devica rodila.

4. Kterega si Devica v tempeljnu darovala.

5. Kterega si Devica v tempeljnu našla.

v

2. Žalostni del.

Po veri v treh „Češčena si, Marija!“ se reče:

1. Kteri nam poterdi spomin.

2. Kteri nam razsvetli pamet.

3. Kteri nam omeči voljo.

1. Kteri je za nas kervav pot potil.

2. Kteri je za nas bičan bil.

3. Kteri je za nas s ternjem kronan bil.

4. Kteri je za nas težki križ nesel.

5. Kteri je za nas križan bil.

3. častiti del.

Po veri v treh „Češeena si, Marija!“ se reč*:

1. Kteri nam vodi naše misli.

2. Kteri nam vodi naše besede.

3. Kteri nam vodi naše djanje.

1. Kteri je od smerti vstal.

2. Kteri je v nebesa šel.

3. Kteri je s. Duha poslal.

4. Kteri te je v nebesa vzel.

5. Kteri te je v nebčsih kronal.

323

Angelovo češčenje,

kadar zvoni.

1. Angel Gospddovje oznanil Marii, in je spočela

od s. Duha. Cesčena si, Marija! itd.

2. Glej, dekla Gospodova sem, zgodi se mi po

tvoji Besedi, češčena si, Marija! itd.

3. In besčda je meso postala, in je med nami pre¬

bivala. Ceseena si, Marija ! itd.

Zvečer se p rid e n e:

V. Gospod! daj jim večni mir in pokoj.

O. In večna luč naj jim sveti.

V. Naj v miru počivajo.

O. Amen.

Kerščanska očitna spoved.

Ubogi grešni človek se odpovem hudiču, vsemu
njegovemu vdajanju, svetovanju in djanju. Verujem
v Boga Očeta, in Sina, in svetega Duha. Verujem
vse, kar sveta katoliška cerkev zapoveduje verovati.
S to sveto, katoliško vero pričam, in se. spovem
Bogu vsegarnogočnemu, Devici Marii njegovi častiti
vmšitem; .in vsem ljubim svetnikom, ter. se^ obtožim,
da sem se od svojih mladih dni , do zdanje ure
dostikrat  m, velikokrat pregrešilz  mislijo, z besedo,
z djanjem in z zamudo veliko dobrih del; kakor
se je vse zgodilo na skrivnem ali očitno , vedoma
ali nevedoma; zoper deset  'Božjih zapoved, v sed¬
merih poglavitnih grehih, na peterih počutkih svojega

21 *

324

telesa ; zoper Boga, zoper svojega bližnjega, in zoper
zveličanje svoje uboge duše. Ti in vsi moji grehi so
mi močno žal, in se jih iz serca kesam.

Zato tebe, večnega, milostivega Boga, pohlevno
prosim, da mi svojo Božjo milost dodeliš, mojemu
življenju toliko odloga daš, da se bom mogel spove¬
dati, in spokoriti; tvojo dobroto in prijatelstvo za dobiti,
in po tem revnem življenji večno veselje in zveličanje
dušeči. Zato povdarim na svoje grešno serce, in
cčem z očitnim, grešnikom

O Gospod Bog! bodi milosti v meni ubogemu
grešniku. Amen.

Poglavitne resnice kerščanskega nauka.

Kar je vsakemu človeku, kadar se pameti zave,
potrebno vediti in verovati, da bo zveličan, je:

1. Da je en Bog.

2. Da je Bog .pravičen sodnik, kteri dobro plačuje,

fs, hudokaznuje.

3. Da so tri Božje osčbe, enega bitja in ene na-

S ' n iu SVet ' UuL  .

4. Da^je^Tdruga Božja osčba, Bog Sin, človek—per-

stek- zato je s svojo smertjo na

križu odrešil večno zveličafaw

5. Da je človeška duša neumerjoča.

ti. Da je milost Božja k zveličanju potrebna, in da
brez milosti Božje človek nič za večno živ¬
ljenje zaslužnega ne more storiti.

325

Gospodova molitev.

Oče naš, kteri si v nebesih. Posvečeno bodi
tvoje ime. Pridi k nam tvoje kraljestvo. Zgddi se
tvoja volja, kakor v nebesih, tako na zemlji. Daj
nam danes naš vsakdanji kruh. In odpusti nam
naše dolge, kakor tudi mi odpuščamo svojim dolž¬
nikom. In nas ne vpelji v skušnjavo. Temuč reši,
nas hudega. Amen.

Angelovo eešeenje.

Ceščena šj. Marija , gnade polna, Gospod je
s teboj. Zegnana si med ženami, in žegnan je sad
tvojega telesa, Jezus. Sveta Marija, maii Božja!
prosi za nas grešnike zd,aj in ob vaši smertni uri.
Amen.

Apostdlska vera.

Verujem v Boga Očeta vsegam o go enega,, stvar¬
nika nebes in zemlje. In v Jezusa Kristusa, Sina
njegovega edinega, Gospoda našega. Kteri je bil spo¬
čet od svetega Duha, rojen iz Marije Device. Terpel
pod Poncijem, Pilatom, križan bil , umeri in v grob
položen. Doli je šel pred pekel, tretji dan od mertvih
vstal. Gori je šel v nebesa, sedi na desnici Boga
Očeta vsegamogoČnega. Od ondod bo prišel sodit žive
in mertve.  — Verujem, v svetega Duha ; sveto kato¬
liško cerkev, občestvo svetnikov; odpuščanje grehov,
vstajenje mesa, in večno življenje. Amen.

326

Lastnosti Božje,

1. Bog je večen; je vselej bil, je, in bo vselej.

2. Bog je zgoli duh; bitje, ki ima naj bolj popol¬
noma um in naj boljši voljo, telčsa pa ne.

3. Bog je vsegaveden; vč vse, sedanje, preteklo
in prihodnje, vč tudi naše naj skrivnejši misli
in želje, torej mu nič ne moremo prikriti.

4. Bog je neskončno moder; stori vse iz naj bolj¬
šega namena, in izvoli vselej naj pripravnejši
pomočke, da svoj namen doseže.

5. Bog je vsegamogočen ; je stvaril nebo in zemljo
in vse, kar je; njemu ni nič nemogoče storiti.

6. Bog je vsegapričujoe; je povsod, v nebesih in
na zemlji.

7. Bog je neskončno svet; hoče in ljubi vse dobro,
in sovraži vse hudo.

8. Bog je neskončno resničen in zvest; vse, kar
reče, je res; in kar obljubi ali žuga, vse
spolni.

9. Bog je nespremenljiv; je vekomaj ravno tisti.

10. Bog je neskončno dobrotljiv; skerbi po očetovo
za vse svoje stvari, vse dobro imamo od njega.

11. Bog je neskončno usmiljen; nam odpusti naše
grehe, ako st* resnično poboljšamo.

12. Bog je neskončno pravičen; plačuje vse dobro,
in kaznuje vse hudo na tanko, kakor si kdo
zasluži.

D a i' 6 v i svetega Duha.

1. Dar modrosti.

2. Dar umnosti.

3. Dar svčta.

4. Dar moči.

5. Dar učenosti.

6. Dar pobožuosti.

7. Dar strahu Božjega.

327

Zapovedi Božje.

1. Veruj v enega samega Bogd.

2. Ne imenuj po nemarnem Božjega imena.

3. Posvečuj praznik.

4. Spoštuj očeta in mater, da boš dolgo živel, in
da ti bo dobro na zemlji.

5. Ne ubijaj.

6. Ne prešestvaj.

7. Ne kradi.

8. Ne pričaj po krivem zoper svojega bližnjega.

9. Ne žčli svojega bližnjega žene.

10. Ne žčli svojega bližnjega blagd.

Cerkvene zapovedi.

1. Posvečuj zapovedane praznike.

2. Bodi ob nedeljah in zapovedanih praznikih s
spodobno pobožnostjo pri sveti maši.

3. Posti se zapovedane postne dni, namreč štirideset-
danski post, kvaterne in druge zapovedane postne
dni; zderži se tudi ob petkih in sobotah mesnih

jedk

4. Spovej se svojih grehov postavljenemu spoved¬
niku vsaj enkrat v letu, in o velikonočnem času
prejmi sveto rešnje tel<5.

5. Ne obhajaj ženitve o prepovedanih časih.

Sveti zakrament  i.

1. Sveti kerst,

2. s. birma,

3. s. rešnje teld,

4. s. pokora,

5. s. poslednje olje,

6. s. mašnikovo posvečevanje,

7. s. zakon.

328

K zakramentu s. pokore gre to petero:

1. Izpraševanje vesti,

2. kes (ali grevenga),

3. terden sklep,

4. spoved,

5. zadostenje.

Kes ali grevenga.

Moj Bog! vsi moji storjeni grehi so mi iz serca
žal, ker sem tebe, svojega preljubeznjivega Boga, tebe,
vso svetost in neskončno dobroto, ki te iz vsega serca
ljubim, ž njimi razžalil. Terdno sklenem , s tvojo
milostjo svoje življenje poboljšati, in vse, tudi smert
raji preterpeti, kakor tebe svojega Boga, tebe ne¬
skončno svetost in dobroto še kdaj s kakim grehom
razžaliti. Daj mi milost, da spolnim ta svoj sklep!
To te prosim po neskončnem zasluženji tvojega Bož¬
jega Sina, našega Gospoda in Zveličarja Jezusa
Kristusa. Amen.

Pred spovedjo se moli:

Prosim, duhovni oče! svetega žegna, da se
svojih grehov prav in čisto spovem. (Po tem se
stori s. križ, in se moli očitna spoved tako le:) Jaz
ubogi grešnik, se spovem Bogu vsegamogočnemu,
Marii materi Božji, vsem ljubim svetnikom in vam,
častitljivemu maŠniku , Božjemu namestniku, da sem
po svoji zadnji spovedi, ki sem jo opravil  (tukaj se
pove čas zadnje spovedi), velikokrat in obilno grešil
v mislih, z besedam i in djanjem; posebno se pa
obtožim, da sem itd.  (Zdaj začni praviti svoje grehe.)

329

Spoved se sklene:

Ti in vsi moji drugi grehi, ki se jih spomnim
in ne, ki sem jih ali sam storil, ali pa kriv bil , da
so jih drugi storili , so mi iz serca žal, ker sem: Boga,
njega samo sveto in preljuheznjivo dobroto, ž njimi
razžalil. Terdno sklenem , nič več ne grešiti , in vseh
priložnost v greh se varovati. Prosim, duhovni oče,
zveličavne pokore in svete odveze.

Poglavitni grehi:

1. Napuh, 5. požrešnost,

2. lakomnost, 6. jeza,

3. nečistost, 7. lendba.

4. nevošljivost,

Grrehi v s. Duha:

1. Prederzno v Božjo milost grešiti.

2. Nad Božjo milostjo obupati.

3. Spoznani kerščanski resnici se ustavljati.

4. Svojemu bližnjemu zavolj Božje milosti nevošljiv
biti.

5. Do lepega opominjanja oterpnjeno serce imeti.

6. V nespokornosti terdovratno ostati.

V nebo vpijoči grehi:

1. Radovoljni uboj.

2. Mutasti ali Sodomski greh.

3. Zatiranje ubožcev, vdov in sirdt. v  .

4. Delavcem in najemnikom zaslužek zaderze\ ati
ali utergovati.

330

Tuji grehi:

1. V greh svetovati. 5. Drugih greh hvaliti.

2. Grešiti velevati. 6. K grehu molčati.

3. V drugih greh privoliti. 7. Greh pregledati.

4. Druge v greh napeljevati. 8. Greha se vdeležiti.

9. Greh zagovarjati.

Božje čednosti.

(Tera, upanje, ljubezen, kakor na strani 293.)

Poglavitne djanske čednosti k e r-
ščanstva.

1. Modrost.

2. Zmčrnost.

3. Pravičnost.

4. Serčnost (ali krepkodušnost).

Poglavitnim grehom nasprotne čed¬
nosti.

1. Ponižnost je napuhu nasproti.

2. Dobrotljivost lakomnosti.

3. Čistost nečistosti.

4. Ljubezen nevošljivosti.

5. Zmčrnost požrešnosti.

6. Poterpežljivost jezi.

7. Gorečnost lendbi.

Dolžnosti, ki jih Jezus posebno  pri¬
poroča.

1. Naj prej Božjega kraljestva in njegove pravice
iskati.

2. Sam sebe zatajevati.

3. Svoj križ nositi.

4. Za Kristusom hoditi.

5. Krotek in ponižen biti.

6. Sovražnike ljubiti; jim dobro storiti, kteri nas
sovražijo; moliti za nje, kteri nas žalijo in pre¬
ganjajo.

331

Jezusovi blagri na gori.

1. Blagor ubogim v duhu; ker n j i b je nebeško
kraljestvo.

2. Blagor krotkim; ker zemljo bodo posedli.

3. Blagor žalostnim; ker potolaženi bodo.

4. Blagor jim, kteri so pravice lačni in žejni; ker
nasiteni bodo.

5. Blagor usmiljenim; ker usmiljenje bodo dosegli.

6. Blagor jim, kteri so čistega serca; ker Boga
bodo gledali.

7. Blagor mirnim; ker otroci Božji bodo imenovani.

8. Blagor jim, kteri zavolj pravice preganjanje
terpe; ker njih je nebeško kraljestvo.

Telesne dela usmiljenja.

1. Lačne nasititi. 4. Nage obleči.

2. Žejne napojiti. 5. Bolnike obiskati.

3. Popotnike sprejemati. 6- Jetnike rešiti.

7. Merliče pokopdvati.

Duhovne dela usmiljenja.

1. Grešnike svariti.

2. Nevedne učiti.

3. Jim prav svetovati, kteri dvomijo.

4. Žalostne tolažiti.

5. Krivico voljno terpeti.

t). Jim iz serca odpustiti, kteri nas žalijo.

7. Za žive in mertve Boga prositi.

Evangeljski s v e t j e.

1. Radovoljno uboštvo.

2. Vedno devištvo.

3. Vedna pokorščina pod duhovnim poglavarjem.

Poslednje reči človekove.

1. Smert, 2. sodba, 3. pekel, 4. nebčsa.

Glavno kazalo,

kaj imajo nedeljski in prazniški evangelii v sebi.

Stran.

1. Jezus je imenovan Bog in učenik ljudi.

Evangeli v sveti božični praznik pri veliki maši . 10

2. Oznanilo rojstva Jezusovega.

Evangeli v dan pričakovanja poroda device matere
Marije .200

3. Marija obišče svojo teto Elizabeto.

Evangeli v dan obiskanja s. Marije device . . 241

4. Rojstvo Janeza kerstnika.

Evangeli v dan rojstva s. Janeza kerstnika . . 237

5. Jožefu angel reče, naj Marijo za ženo vzame.

Evangeli za predbožični dan .. 7

6. Jezus je v Betlehemu rojen, in pastirjem
oznanjen.

Evangeli za sveti božični praznik pri maši
o polnoči. 8

7. Rojstvo Jezusovo iz hiše ali rodovine Davidove.
Evangeli v god spočetja device matere Marije . 198

8. Pastirji pri jaslih.

Evangeli za sveti božični praznik, pri zorni maši 10

9. Obrezovanje Jezusovo.

Evangeli v novega leta dan.18

10. Jezus je štirideseti dan po svojem rojstvu v tempelj
prinesen in Bogu darovan.

Evangeli v god darovanja Jezusa Kristusa . . 210

stran.

11. Prihod modrih, ki Jezusa obiščejo.

Evangeli v praznik častitega razglašenja Gospd-

12. Beg Jezusov v Egipt, in morjenje otrok.

Evangeli v dan nedolžnih otročičev.14

13. Jezus je v Nazaret nazaj prinesen, in tukaj
izrejen.

Evangeli v nedeljo pred razglašenjem Gospo¬
dovim .'18

14. Jezus, 12 let star deček, gre s svojimi starši
na veliki praznik v Jeruzalem.

Evangeli pervo nedeljo po razglašenji Gospo¬
dovem .21

15. Janez pridiguje v puščavi in kerščuje.

Evangeli četerto nedeljo v adventu. 6

16. Janeza vprašajo, kdo je, in zakaj kerščuje; on
daje pričevanje od Jezusa.

Evangeli tretjo nedeljo v adventu. 5

17. Jezus 40 dni v puščavi prebiva, in je potem
skušan.

Evangeli pervo nedeljo v postu.39

18. Jezus je s svojimi učenci na ženitnini (v Kani
Galilejski), in stori pervi čudež.

Evangeli drugo nedeljo po razglašenji Gospd-
dovem.22

19. Pogovor Jezusov z Nikodemom.

Evangeli v dan najdenja svetega križa . 228

20. Na dalje pogovor z Nikodemom od vere.

Evangeli binkoštni pondeljek.158

21. Janeza kerstnika Herod v ječo dene.

Evangeli v dan obglavljenja s. Janeza kerst-

22. :  Jezps ozdravi sina kraljičevega (sina kraljevega

j;eli 20. nedeljo po binkoštiii.185

dovega

19

nika

služabnika).

334

stran.

23. Jezus izvoli Petra, Andreja. Jakopa in Janeza za
svoje učence.

Evangeli v dan s. Andreja aposteijna . . . .193

24. Jezus stori, da njegovi učenci prav veliko množino
rib vjamejo.

Evangeli 4. nedeljo po binkoštih.165

25. Jezus ukroti vihar na jezeru.

Evangeli 4. nedeljo po razglašenji Gospodovem . 25

26. Jezus ozdravi mertvoudnega.

Evangeli 18. nedeljo po binkoštih.182

27. Jezus izvoli Matevža za svojega učenca, in je
z grešniki.

Evangeli v dan s. Matevža aposteijna ....  258

28. Jezus oživi Jajrovo hčer, in ozdravi kervotočno
ženo.

Evangeli 23. nedeljo po binkoštih.188

29. Jezus uči vstajenje teles.

Evangeli v dan spomina vseh ve'rnih mertvih . . 289

30. Jezus si izvoli iz svojih učencev dvanajst apo-
steljnov.

Evangeli v dan s. Jerneja aposteijna ....  250

31. Jezus ozdravi veliko bolnikov, in svoje učence
srečne imenuje.

Evangeli v dan ss. Fabijana in Sebastijana muče¬
nikov .205

32. Nauk Jezusov od 8 blagrov.

Evangeli v god vseh svetnikov.263

33. Jezus ima do svojih aposteljnov govor od spolno-
vanja Božjih zapoved.

Evangeli v dan s. Gregorja papeža.219

34. Jezus oporni;ja svoje aposteljne, naj ne bodo
kakor farizeji, le na videz pravični, in jih poduči
v 5 Božjih zapovedih.

Evangeli 5. nedeljo po binkoštih.167

335

stran,

35. Jezus napeljuje svoje aposteljne k usmiljenju, in
jih podučuje v vedenji proti grešnikom.

Evangeli pervo nedeljo po binkoštih . . .161

36. Jezus podučuje svoje aposteljne zastran posta.

Evangeli pepelnično sredo.34

37. Jezus uči Božjo previdnost.

Evangeli 14. nedeljo po binkoštih.177

38. Jezus opominja svoje učence, naj se varujejo
lažnjivih prerokov (farizejev).

Evangeli 7. nedeljo po binkoštih.: 169

39. Jezus ozdravi gobovega človeka, in stotnikovega
hlapca v Kafarnavmu.

Evangeli 3. nedeljo po razglašenji Gospodovem . 23

40. Jezus obudi mertvega mladenča v Najmu.

Evangeli v četertek po 4. nedelji v postu ... 85

41. Jezus skaže Janezovim učencem, da je obljubljeni
odrešenik.

Evangeli 2. nedeljo v adventu.4

42. Jezus se skaže usmiljenega do skesane grešnice.

Evangeli v četertek po tihi nedelji.98

43. Jezus se zagovarja zoper obdolženje, da z Belce¬
bubom hudiče izganja.

Evangeli 3. nedeljo v postu.62

44. Jezus uči, kako naj njegov uk sprejemamo.

Evangeli v dan s. Martina škofa.266

45. Jezus imenuje srečne tiste, kteri njegov nauk spol-
nujejo.

Evangeli v dan s. device Marije Karmelske . . 243

46. Jezus govori od mnogih del ali od mnogega sadu
svojih naukov v priliki od semena in sejavca.

Evangeli drugo predpepelnično nedeljo . . . . 30

47. Jezus uči v priliki od dobrega semena, ki ga je
človek v svojo njivo vsejal, da bodo dobri in
hudobni ljudje do konca sveta vkup ostali.

336

stran.

Evangeli 5. nedeljo po 'razglašenji Gospodovem . 25

48. Jezus govori v prilikah od gorčičnega zerna in
od kvasil, od razširjanja in dobrega sadil njegovih
naukov.

Evangeli 6. nedeljo po razglašenji Gospodovem . 27

49. Jezus govori od velike vrednosti svojih naukov, in
od mnogih ljudi, kteri te nauke verujejo, v pri¬
likah od skritega z klada, od dragega bisera, in
od mreže v morje veržene.

Evangeli v dan s. Lucije device mučenice . . .199

50. Janez kerstnik je po zapovedi Herodovi ob glavo
djan.

Evangeli v dan obglavljenja s. Janeza kerst-
nika.251

51. Govor Jezusov, ki ga je imel do svojih učencev,
ko jih je pridigovat poslal.

Evangeli v dan s. Valentina mučenika . . . .215

52. Na dalje tisti govor Jezusov.

Evangeli v dan ss. Janeza in Pavla mučenikov . 239

53. Jezus nasiti s 5 kruhi in 2 ribama okoli 5000

ljudi.

Evangeli 4. nedeljo v postu.77

54. Jezus ozdravi gluhega in mutastega človeka.

Evangeli 11. nedeljo po binkoštih.173

55. Jezus nasiti s 7 kruhi in nekoliko ribami okoli
4000 ljudi.

Evangeli 6. nedeljo po binkoštih.168

56. Peter spozna Jezusa za Sina Božjega.

Evangeli v dan stola s. Petra v Rimu ....  204

57. Jezus je pred svojimi učenci preobražen.

Evangeli v soboto po 1. nedelji v postu .

. 49

stran.

58. Jezus uči svoje učence, naj bodo otrokom
enaki, in naj sami sebe zatajujejo.

Evangeli v god vseh angelov varhov . . . .253

59. Jezus uči v priliki od kralja, kteri je s
svojimi hlapci račun delal, vedenje do sovraž¬
nikov.

Evangeli 21. nedeljo po binkoštih.186

60. Jezus ozdravi 10 gobovih mož.

Evangeli 13. nedeljo po binkoštih.176

61. Jezus se zagovarja proti svojim sovražnikom,
in uči, da je Božji Sin.

Evangeli 5. postno ali tiho nedeljo . . . . 91

62. Jezus uči v priliki od pastirja in ovčjega hleva,
da je on od Boga poslan učenik.

Evangeli binkoštni torek.159

63. Jezus uči v priliki od dobrega pastirja, da je
on dober učenik.

Evangeli 2. nedeljo po veliki noči.149

64. Jezus pošlje 72 učencev po svetu učit, in jim
govori.

Evangeli v dan s. Marka evangelista . . . .225

65. Jezus se veseli zavoljo razširjanja svojih naukov,
in jih hvali.

Evangeli v dan s. Matija aposteljna • . . .217

66. Jezus uči v pripovesti od usmiljenega Samarijana,
kdo je naš bližnji.

Evangeli 12. nedeljo po binkoštih.175

67. Jezus uči v hiši Marije in Marte.

Evangeli v god vnebo-vzefja Marije device . . 249

68. Jezus uči, da moramo v Boga zaupati.

Evangeli za križev teden.153

69. Jezus svari Farizeje zavoljo njih vedenja.

Evangeli v sredo po 3. nedelji v postu . . . 67

Slov. Evangel. 22

338

stran.

70. Jezus prerokuje Judom njih razkropitev.

Evangeli v praznik s. Štefana pervega muče¬
nika .12

71. Jezus opominja svoje učence, da naj se ne boje,
in naj mu bodo vdani.

Evangeli v dan s. Osvalda spoznavavca . . . 248

72. Jezus opominja svoje učence, naj bodo zmirej
čuječi.

Evangeli v dan s. Silvestra papeža.17

73. Jezus ozdravi vodeničnega človeka, in uči po¬
nižnost.

Evangeli 16. nedčljo po binkoštih.180

7 4. Jezus uči v priliki od velike večerje, da bodo
njegovi nauki nevernikom oznanovani.

Evangeli 2. nedeljo po binkoštih.163

75. Jezus govori od lastnosti, ktere morajo njegovi
učenci imeti.

Evangeli v dan s. Blaža mučenika škofa . . .212

76. Jezus uči v prilikah od zgubljene ovce in od
zgubljenega denarja, zakaj je na zemljo prišel.

Evangeli 3. nedeljo po binkoštih.164

77. Jezus uči v priliki od krivičnega hišnika, kako
se moramo časnih reči poslužiti.

Evangeli 8. nedeljo po binkoštih.170

78. Jezus uči v pripovesti od Farizeja in mitničarja
v tempeljnu , da moramo ponižno in skesani
moliti.

Evangeli 10. nedčljo po binkoštih.172

7 9. Jezus pove svojim učencem , kakšno plačilo
bodo zato imeli, ker so za njim hodili.

Evangeli v dan spreobernjenja s. Pavla apo-
steljna .210

339

stran.

80. Jezus pove v priliki od delavcev v vinogradu,
da bodo pervi oznanovavci njegovih naukov
ravno tako plačilo imeli, kakor njih nastopniki.

Evangeli 1. predpepeinično nedeljo.28

81. Jezus oznani svojim učencem svoje terpljenje,
in slepemu človeku progled dodeli.

Evangeli 3. predpepeinično nedeljo.32

82. Jezus pove, da Cebedejeva sinova ne moreta

nobenega predstva pred drugimi aposteljni imeti.
Evangeli v dan s. Jakoba aposteljna . . . .245

83. Jezus gre v hišo k Caheju, in je vzrok njegovega
spreobernjenja.

Evangeli v god obletnice posvečevanja vseh
cerkev .287

84. Jezus uči v priliki od talentov, da moramo
darove in moči od Boga prejete k dobremu
oberniti.

Evangeli v dan s. Nikolaja spoznavavca škofa . 196

85. Jezus jezdi s častjo v Jeruzalem.

Evangeli cvetno nedeljo.103

86. Jezus joka čez Jeruzalem , ter kupce in proda-
javce iz tempeljna izžene.

Evangeli 9. nedeljo po binkoštih.171

87. Jezus govori v priliki od pšeničnega zerna, da
bo s svojo smertjo poveličan.

Evangeli v dan s. Lovrenca mučenika . . . .248

88. Jezus uči v priliki od ženitnine, da bodo nje¬
govi nauki tudi nevernikom oznanjeni.

Evangeli 19. nedeljo po binkoštih.183

89. Jezus govori ljudem sam od sebe, in jih opo¬
minja, da naj njegove nauke poslušajo.

Evangeli v dan povišanja svetega križa . . . 256

90. Jezus uči, da je dolžnost cesarju davke dajati.

Evangeli 22. nedeljo po binkoštih.187

22  *

340

stran.

91. Jezus uči, ktere so naj imenitniši zapovedi, in
skaže, da je pravi Bog.

Evangeli 17. nedeljo po binkoštih.181

92. Jezus pove, kaj se bo pred razdjanjem Jeruza¬
lema godilo.

Evangeli v dan ss. Vincenca iu Anastazija mu¬
čenikov .207

93. Jezus še nadalje prerokuje, kaj se bo pred
razdjanjem Jeruzalema, in kaj po razkropitvi
Judov godilo.

Evangeli poslednjo nedeljo po binkoštih . . .190

94. Jezus konča svoj govor od razdjanja mesta
Jeruzalemskega, in od razkropitve Judov.

Evangeli 1. nedeljo v adventu. 3

95. Jezus uči v priliki od 10 devic, da moramo
za njegov drugi prihod zmiraj pripravljeni biti.

Evangeli v dan s. Barbare device mučenice . .195

96. Jezus še nadalje uči, da moramo za njegov
prihod 'pripravljeni biti, v priliki od človeka,
ki je šel na tuje , od hišnega gospodarja, in od
modrih hlapcev.

Evangeli v dan s. Leopolda spoznavavca . . . 267

in v dan s. Gotharda spoznavavca škofa . . .231

97. Jezus svojim učencem noge umiva, in jih pod¬

uči , kako se morajo eden proti drugemu ob¬
našati.

Evangeli veliki četertek.133

98. Jezus ima govor do svojih učencev , v kterem
se od njih poslovi.

Evangeli v dan ss. Filipa in Jakopa apo-
steljnov.227

99. Jezus obljubi svojini učencem s. Duha poslati,
in jih tolaži.

Evangeli v god binkoštne nedčlje.156

341

stran.

100. Jezus opominja svoje učence, naj njegovim naukom
zvesti ostanejo.

Evangeli v dan s. Juija mučenika.224

101. Jezus še nadalje svoje učence opominja, naj nje¬
govim naukom zvesti ostanejo.

Evangeli v dan s. Florjana in tovaršev muče¬
nikov .230

102. Jezus opominja svoje učence, naj se med seboj
ljubijo, in pove, zakaj jih. bodo Judje preganjali.
Evangeli v dan ss. Simona in Judata, aposteljnov 262

103. Jezus obljubi svojim učencem svetega Duha, in

povč, da bodo mogli zavolj njega veliko terpeti.
Evangeli 6. nedeljo po veliki noči.156

104. Jezus tolaži svoje učence in jih zagotovi, da jim
bo svetega Duha poslal.

Evangeli 4. nedeljo po veliki noči.151

105. Jezus pove svojim učencem, da bo le še malo
časa prih njih, in jih še nadalje tolaži.

Evangeli 3. nedeljo po veliki noči.150

106. Jezus opominja svoje učence k molitvi, in jih še
enkrat zagotovi, da je Sin Božji.

Evangeli 5. nedeljo po veliki noči.152

107. Jezus moli na vertu, je vjet, k smerti obsojen,
umorjen in pokopan.

Terpljenje Jezusa Kristusa, cvetno nedčljo
„ „ „ veliki torek

„ „  „ veliko sredo

„  včliki petek

. 105
. 116
. 123
. 135

108. Angel oznani ženam, ktere so k grobu prišle, da
je Jezus od mertvih vstal.

Evangeli velikonočno nedčljo.143

109. Jezus se prikaže dvema učencema, ki sta šla
v EmavR, in se jima da spoznati.

Evangeli velikonočni pondeljek.144

342

stran.

110. Jezus se prikaže svojim aposteljnom v Jeruzalemu,
in se da očitno spoznati.

Evangeli velikonočni torek.146

111. Jezus se zopet svojim aposteljnom prikaže, jim
dodeli moč grehe odpuščati, in prepriča Tomaža,
da je res od mertvih vstal.

Evangeli 1. nedeljo po veliki noči.147

112. Jezus se prikaže svojim učencem, ter jim zapove
učiti in kerščevati.

Evangeli v praznik presvete Trojice . . . .160

113. Jezus zapove svojim učencem učiti in kerščevati,
obljubi tistim, ki bodo vanj verovali, moč čudeže
delati, in gre vpričo njih v nebo.

Evangeli v god Kristusovega vnebohoda . . .154

343

I. Kazalo

za vse dni celega leta.

stran.

Pervo nedeljo v adventu ....

Drugo „ „ ....

Tretjo „ „ ....

Geterto „ „ ....

Predbožični dan „ ....

Sveti božični praznik. Pri maši o polnoči
„ „ „ Pri zorni maši

„ „ „ Pri veliki maši

V nedčljo pred novim letom . . .

V novega leta dan, ali v praznik obrezovanja

Kristusa Gospčda našega . . .

V nedeljo pred razglašenjem Gospčdovim

V praznik častitega razglašenja Gospodovega ali

Jezusa

10

15

18

v ss.

co io co  t- oo

344

Pepelnično sredo

V četertek po pepelnici

V petek

V soboto „ „

Pepelnično ali pervo nedeljo ▼ postu

V pondeljek po 1. nedelji v postu .

V torek „ „ „

V sredo „ * »

V četertek „ „ „

V petek „ „ „

V soboto „ „ n ■

Drugo ali kvaterno nedeljo v postu .

V pondeljek po 2. nedelji v postu .

V torek „ » •

V sredo „ ,, „

V četertek „ „ „

V petek „ „

V  soboto „ „ „

Tretjo nedeljo v postu.

V pondeljek po 3. nedelji v postu .

V torek „ »

V sredo n  „

V četertek „ „ „

V petek „ , „

V soboto „ „ „

Ceterto nedeljo v postu .

V pondčljek po 4. nedelji v postu .

V torek „ * „

V sredo „

V četertek „ „ „

V petek „ „ „

V soboto „ n  m •

Peto postno ali tiho nedeljo .

stran.
. 34

. 35
. 36
. 38

. 39

. 41
. 43
. 44
. 45
. 47
. 49

. 50

. 51
. 52
. 53
. 55
. 57
. 59

. 62

. 64
. 66
. 67
. 69
. 70
. 73

. 77

. 78
. 80
. 82
. 85
. 87
. 90

. 91

V pondeljek po 5. (tihi) nedelji v postu

V torek

V sredo

V četertek

V petek

V soboto

Šesto postno ali cvetno nedeljo ....

Veliki pondeljek ..

Veliki torek.

Veliko sredo.

Včliki četertek.

Včliki petek.

Veliko soboto.

Velikonočno nedeljo.

Velikonočni pondeljek.

Velikonočni torek.

Pervo nedeljo po veliki noči, ali belo nedeljo

Drugo nedčljo po veliki noči.

Tretjo ,, „

Ceterto „ ,

Križev teden

V god Kristusovega vnebohoda
Šesto nedč^o po veliki noči

Binkoštno nedeljo.

Binkoštni pondeljek ....
Binkoštni torek .

V praznik svete Trojice . .

Pervo nedeljo go binkoštih .

V praznik svetega rešpjega telesa

Drugo nedeljo po binkoštih .
Tretjo „ „

Četerto „ „ „

Peto „ „ „

» »

r n

n n

y>  n

n -n n

n »n

v r> n

n n r>

7) v »

stran.

. . 93

. . 94

. . 96

. . 98

. . ldO

. . 101
. . 103
. . 114

. . 116
. . 123

. . 133
. . 135
. .142

. . 143
. . 144
. . 146

. . 147

. . 149

. . 150
. . 151
. . 152
. . 153
. .154

. . 156

. . 158

. . 159
. . 160
. 161
. 162
. 163
. 164
. 165
. 167

347

21. grudna.

26.

27.

28.
31.

n

n

n

v

stran.

V dan s. Tomaža apčsteljna ....  202

V praznik s. Štefana pervega mučenika . 12

V dan s. Janeza aposteljna in evangelista 13

V dan ss. nedolžnih otročičev ....  14

„ s. Silvestra papeža.17

Drugo ned. po razgl. Gosp. V praznik presv. imena

Jezusovega.203

17. prosenca.

18.

20 .

21 .

22 .

r>

n

23.

25.



V dan s. Antona puščavnika ... —-

„ stola s. Petra v Rimu . . . 204

„ ss. Fabijana in Sebastijana

mučenikov.205

„ s. Neže device mučenice . . . 206

„ ss. Vincencija in Anastazija

mučenikov.207

„ zaročenja device Marije . . .208

„ spreobernjenja s. Pavla apo¬
steljna .—

2. svečana.

3.

5.

6 .

9.

14.

22 .

23.

24. ali

8

n

T)

n

n

r>

n

25.

V god darovanja J. Kristusa in
očiščevanja device matere Marije,

ali svečnico.210

V dan s. Blaža mučenika škofa . .211

„ s. Agate device mučenice . .212

„ s. Doroteje device mučenice . .214

„ Apolonije device mučenice . . —

„ s. Valentina mučenika . . .215

„ stola s. Petra v Antiohii . .216

„ s. Margarete Kortonske ... —

., s. Matija aposteljna . . . .217

11. sušca.

12

17. „
19. „

V dan s. Frančiške Rimske vdove . . .218

„ s. Gregorja papeža, cerk. učenika 219

„ s. Jederti device.220

„ s. Jožefa ženina Device matere

Marije.221

s. Benedikti opata. —

21 .

348

stran.

349

stran.

350

stran.

III. Občina svetnikov.

V predgod kakega aposteljna.270

V dan kakega mučenika škofa.271

kakega mučenika ne škofa.272

„ kakega mučenika o velikonočnem času . . .274

„ več mučenikov o velikonočnem času . . . .275

več mučenikov zunej velikonočnega časa. . .276

„ kakega spoznavavca škofa.280

„ „  cerkvenega učenika.282

„ „ spoznavavca ne škofa.283

„ „  opata.284

„ kake device mučenice. —

„  ,, device ne mučenice.285

„ „ mučenice ne device.—

„ „ svetnice ne device ne mučenice ....  286

V god obletnice posvečevanja vseh cerkev ....  287

V dan kakšne zahvale.288

Pri sv. mašah po mertvih.

V dan spomina vseh vernih mertvih ......  289

„ smerti ali pokopa merličevega.290

„ obletnice po mertvih .291

352

IV. Molitve pri očitni službi Božji s poglavit¬
nimi resnicami kerščanskega nauka.

stran.

Božje čednosti: vera, upanje, ljubezen . . . 293—295

Litanije vseh svetnikov.296

Molitve po litanijah v dan svetega Marka in križev

teden.299

Molitve po litanijah pri popoldanji službi Božji ob

nedeljah in praznikih, kteri niso matere Božje . 303

Molitve o posebnih potrebah ........  306

Lavretanske litanije o praznikih matere Božje . . .314

Molitve po Lavretanskih litanijah.316

Rožni venec.321

Angelovo češčenje, kadar zvoni ..323

Kerščanska očitna spoved.—

Poglavitne resnice kerščanskega nauka.324

Natisnil Karel Gorišek na D u n a j i.

■***#