■ v-'vy-/_. \ ! I Domoznanski oddelek 35 RAVNO pol je 2005 352(497.4 Kidričevo) 6001111,4 ele bb^čne^praznike in^ečnaL^ vo leto 2006 vam želi župcmurmJ rou'9b£ Pn m nsi m mr 2 Obdaritev otrok Miklavževanje v Lovrencu Za vse pridne in poredne Tudi letos je v začetku meseca decembra Miklavž povabil vse pridne otroke v cerkev sv. Lovrenca v Lovrencu na obdaritev. V družbi parkelj nov in angelčkov je obdaril vse pridne in tudi manj pridne otroke, ki so prišli po darove v spremstvu mamic in očetov, babic in dedkov. Med obdarovanje je bilo opaziti veliko veselja in iskrivih oči, bilo pa je tudi nekaj strahu in solzic. Ob tej priložnosti bi se zahvalila vse, ki ste pomagali pri pripravi in sami obdaritvi otrok, saj sem prepričana, daje bilo marsikateri mamici in očku lepo pri srcu, ali pa seje spomnil svojih otroških let in obdarovanja. Brigita Tetičkovič Uvodnik 8? ' ir 3 Spoštovane občanke in občani, bralke in bralci! Za nami je še eno leto. Za nekoga je bilo bolj, za drugega spet manj uspešno, upam pa, da ste tudi vi v veliki meri uresničili svoje načrte. Če ne, bodo ti postali cilj in upanje v novem letu. Tudi na občini in občinski upravi smo se ukvarjali z bremeni investicij (predvsem finančno) iz prejšnjih let, vendar smo kljub temu s trudom pridobivali nova dodatna sredstva za nadaljnji razvoj. Ker so pred nami še veliki načrti, predvsem pri izboljšanju stanja v naselju Kidričevo, moramo skrbno in varčno ohraniti vsak tolar, ki je za to namenjen. Nerazumljivo se mi zdi po nepotrebnem usmerjati energijo tja, kjer niti država ne bo imela posluha za to. Zavedati se moramo, da nas čakajo še kanalizacija in čistilna naprava, dokončanje obrtne cone, izgradnja zbirnega centra, vrtca, modernizacija cestne infrastrukture itd. Ob tem, ko se vsakomur zahvaljujem za sodelovanje, še posebej gospodu podžupanu in občinski upravi, vam vsem želim od dobrega najboljše in od lepega najlepše. Župan občine Kidričevo Zvonimir Holc Beseda urednice Pozdravljeni! Leto se obrne hitreje, kot si mislimo. Hitreje kot si mislimo ponovno gledamo nazaj in ocenjujemo naše delo in same dogodke, ki so se nam zgodili v letu, ki se počasi izteka. Pa vendar je to, vsaj zame, najlepši čas leta. Narava se počasi umiri, pripravlja se na počitek, željna je bele odeje, da bi se pošteno spočila. Tako je to tudi čas, da si mi malo spočijemo, se ustavimo in pomislimo na sebe, najožje družinske člane, prijatelje, ljudi 5 katerimi se srečujemo. Je čas, ki ga namenimo ljudem, ki jih imamo radi, jih z drobcenim darilom razveselili, pa čeprav je to drobceno darilo le obisk ali topla beseda, pozdrav, novoletna razglednica. Dnevi nam minevajo v pričakovanju prihoda različnih mož, ki nosijo s seboj darila, pa naj so to Miklavž, Jezušček, Božiček ali Dedek Mraz. Eno izmed daril vam bo prinesla tudi Občina Kidričevo; zadnje glasilo Ravnega polja v tem letu skupaj z koledarjem. To je četrta številka v letu 2005 in sedma številka v času mojega urednikovanja. Ja, sedem jih je že bilo. Na zadnjem sestanku uredniškega odbora smo bili mnenja, da smo letošnje leto vozili dobro, da pa bi bilo lahko bolje. In to so naše želje in cilji za leto 2006. V naslednjem letu bomo poskušali realizirati eno izmed idej, da bi glasilo imelo dodatno številko, ki bi izšla v okviru občinskega praznika. Tudi kar se tiče same vsebine bom morali kar nekaj narediti. Seveda, pa ne bomo zmogli brez vas in vaših prispevkov. Naj se vsem, ki ste pisali lepo zahvalim za sodelovanje v upanju, da bomo naše sodelovanje nadaljevali tudi v letu, ki počasi prihaja. Vse se zmeraj na novo rojeva. Nov up. Nova misel. Nov dan. Želim vam, da bi znali v vsakem letu, ki prihaja, najti v sebi drobec sreče, zadovoljstva in delovnih uspehov. Tem željam se pridružuje tudi celotni uredniški odbor. Odgovorna urednica Brigita Tetičkovič Izdajatelj: Občina Kidričevo. Naslov uredništva: Ulica Borisa Kraigherja 25, 2324 Kidričevo. Odgovorna urednica: Brigita TETIČKOVIČ, telefon 041 788 - 340, elektronski naslov: tetickovic@gmail.com.. Tajnica uredništva: Zdenka Bek. Uredništvo: Bogdan Škafar (Strnišče), Slavko Feguš (Kidričevo), Zvonko Milošič (Njiverce, Kungota pri Ptuju), Martin Krajnc (Lovrenc), Anton Sagadin (Pleterje, Župečja vas, Dragonja vas, Mihovce), Milan Unuk (Cirkovce, Jablane, Starošince, Pongerce, Gaj, Šikole, Straigojnce) in Viktor Cafuta (Apače). Lektoriranje: Lea Vaupotič. Tisk: Tercia tisk d.o.o. Naklada 2.400 izvodov. Javno glasilo Ravno polje po Sklepu Občinskega sveta Občine Kidričevo o določitvi programske zasnove objavlja članke o delu občinskih organov, občinske uprave in krajevnih odborov, o predlogih in sprejetih odločitvah občinskih organov, o delovanju političnih strank, o delovanju društev, klubov in drugih organizacij s sedežem v občini Kidričevo, informacije o dogajanjih in rezultatih poslovanja na področju gospodarstva in družbenih dejavnosti, orise srečanj z zanimivimi ljudmi, občani Občine Kidričevo, o okroglih mizah, konferencah, o prometu in prometni varnosti, pisma bralcev, odzivi, reklame in propagandna sporočila. Glasilo je brezplačno in dostavljeno v vsako gospodinjstvo v Občini Kidričevo. Uredništvo si pridružuje pravico krajšanja prispevkov in spremembe naslovov. Naslovnica: Božiček bo prinesel darila. Foto: Brigita Tetičkovič 4 Intervju Inervju - Alojz Šprah Pogovor s sovaščanom Ob letošnjem praznovanju občinskega praznika naše občine so bila podeljena občinska pri-znanja po veljavnem pravilniku. Pravilnik narekuje postopek, ki je potreben, da se na sami slovesnosti praznovanja lahko zgodi takšno dejanje. Odločitev komisije za priznanja je bila, da predlaga na osnovi pobude Slovenske ljudske stranke v občini občinskemu svetu dobitnika plakete občine Kidričevo. Podelitev me je privedla do sovaščana, ki je to priznanje letos tudi dobil. Odločitev občinskega sveta občine Kidričevo je bila, da podeli plaketo občine Kidričevo za dolgoletno delo na področju razvoja lokalne samouprave gospodu Alojzu Šprahu. 1. Naše občane verjetno zanima, kakšni so občutki človeka, ki kot prejšnji župan sprejema občinsko priznanje. Vedno sem bil pri svojih izjavah pošten in tako bom tudi tokrat. Moram malo poseči nazaj v tisti čas, ko seje pričelo šušljati, da naj bi se kaj takšnega zgodilo. Odkrito povem, moja notranjost mi je govorila, da si kaj kakšnega nisem zaslužil, nadalje zakaj ravno jaz, saj je še veliko drugih, ki bi jih lahko nagradili za njihovo delo. Ne nazadnje, ali sem že tako daleč, da se poslavljam iz političnega življenja? Mi morda hočejo reči hvala ti za vse in adijo? Podobne misli so me morile pred samim dogodkom podelitve. Na samem dogodku pa je bilo seveda drugače, precej drugače. Iz obrazložitve, ki je stalna spremljevalka takšnih dogajanj, sem razbral, da ni tako, na kratko rečeno, spoznal sem, vsaj iz tistega, kar je bilo povedano, da so me spoštovali in da so me imeli radi. Takšna ugotovitev mi je seveda dala še več samozavesti, samospoštovanja, ki ga človek potrebuje tudi v poznejših letih. Tako lahko rečem brez vsakršnega pretiravanja, da so bili občutki enkratni, nepozabni, seveda tudi s solzami v očeh. Še enkrat povem, takšni so bili občutki ob samem podeljevanju priznanja, da ne bo pomote. Ljudje radi stvari hitro poenostavimo in jih prenesemo v vsakdanje življenje. Še najmanj si želim, da bi ta izpoved izzvenela kot nekakšna samohvala. Od takšnega razmišljanja sem vedno bežal. V svojih uvodnikih, ki sem jih pisal po službeni dolžnosti za naš občinski časopis, katerega ime je bilo sprejeto na moj predlog (Ravno polje), sem vedno želel zaključiti z mislijo o spravi, o dobrih odnosih med ljudmi, še danes rečem, bodimo si dobri. 2. Takšno razmišljanje mi že narekuje naslednje vprašanje o lokalni samoupravi v naši občini ... Lokalna samouprava nasploh in sicer v naši občini je zelo kompleksno vprašanje. Že ugotovitev, da to področje ureja zakon o lokalni samoupravi, nas privede do razmišljanja, kakšno je pri nas izvajanje zakonov. Še prej želim izraziti že večkrat javno povedano ugotovitev, kako kvalitetno so bili napisani zakoni na vseh področjih o lokalni samoupravi. Mnogo ugibanj je bilo takrat leta 1995 med nami politiki, če se lahko prištevam v to področje, kako urediti lokalno samoupravo na nižjem nivoju, kot smo temu takrat rekli. Jasno je bilo že takrat v zakonu opredeljeno, kaj je občina, njene naloge in pristojnosti. Vendar prva verzija zakona o lokalni samoupravi je prepuščala posameznim občinam ne glede na velikost občine, kako naj se organizirajo, da tako rečem, navzdol. To pomeni, da bo dana vsakemu občanu možnost vplivanja na življenje v svojem okolju, če že ne kaj več. V krajevnih skupnostih se še spomnimo, kako so potekale odločitve. Odločanje nam je bilo blizu, vsaj tistim, ki so hoteli vplivati in sodelovati pri razvoju svojega okolja. Posebno pestro je bilo takrat v naši občini, ko je bilo potrebno seznanjati občane z odločitvijo občinskega sveta, da ne bodo imeli več krajevnih skupnosti. Tukaj moram takoj pojasniti, da so v nekaterih okoljih z razumevanjem sprejeli dejstvo, daje občina zamenjava za krajevno skupnost, drugod seveda nikakor ne. Moč odločanja je bila odločilna in so jo nekateri držali z vso zavzetostjo. Takratna občinska politika se je odločila, da bi bil nesmisel, če bi imeli v občini še tri krajevne skupnosti kot pravne osebe, kar bi seveda podražilo delovanje občine, da ne zahajam v podrobnosti. Odločitev takratnega vodstva je bila, da z aktom, odlokom ustanovimo krajevne odbore. Tako je nastal problem, ker tega naziva zakon ni omenjal, iz prejšnjih časov smo sicer poznali vaške odbore. Ogromno je bilo v tem času modrovanja pristojnosti in delu vaških odborov o njihovem obsegu, velikosti, kar še danes ni dorečeno, ker se nihče ni poglobil v to tematiko in ugotovil, kaj je najbolj učinkovito. Vsekakor takrat ni bila mišljena takšna organiziranost, kot jo poznamo danes. Prva ideja, katere zagovornik sem bil tudi sam, je bila, da bi takratne krajevne skupnosti preimenovali v krajevne odbore in bi tako zagotovili večjo strokovnost in preglednost pri zagotavljanju lokalne samouprave. Danes smo preveč razdrobljeni in v povezovanju s tem moramo poudariti premalo angažiranj. Preveč se krajevni odbori ukvarjajo sami s seboj. Njihove pristojnosti pa tako vemo, kakšne so, nikakršne. Nikoli ni bilo prave pobude, da bi to spremenili v duhu lokalne samouprave, predvsem zakon ni tega nikoli želel opredeliti do podrobnosti. Sam sem vedno zagovarjal, da občine do 10.000 prebivalcev ne potrebujejo krajevnih skupnosti kot pravne osebe. 3. Kaj danes počne prejemnik občinskega priznanja in bivši župan? Danes je že veliko lažje, kot je bilo na samem začetku oziroma ob prekinitvi županovanja. Če se vrnemo v prvo leto počivanja, moram reči, da ni bilo lahko. Manjkalo mi je marsikaj, vsakodnevno spremljanje življenja v občini, dostop do informacij, še in še bi lahko našteval. Ves ta primanjkljaj sem seveda nadoknadil z delom doma. Na srečo je ostalo mnogo stvari, ki jih v preteklosti ni bilo mogoče urediti. Takrat sem se prvo leto počitka z velikim veseljem pridružil družini pri vsakdanjih opravilih. Največje zadovoljstvo in seveda tudi veselje, s katerim sem »prešel krizo«, je bilo vzdrževanje in čiščenje domačega gozda. Z motorno žago sva se spet srečala za daljši čas, rezultat tega delaje, da se bomo lahko sedaj v zimskem času ogrevali z drvmi. Pri vaškem življenju nam nikoli ne ostaja preveč prostega časa, vedno se najde kakšno delo pri hiši in tudi za hišo, kjer v hlevu od časa do časa zrastejo z našo pomočjo tudi kakšni piščanci Perutnine Ptuj. Čeprav je čas klasičnih dopustov sedaj že mimo, moram priznati, da si izredno rad privoščim tudi kakšno plavanje na morju in uživam v mirni in topli vodi. 4. Bi še želeli kaj dodati k temu? Seveda, z veseljem bi še izrekel iskreno zahvalo vsem tistim, ki so si vzeli čas, se žrtvovali za pridobitev podatkov iz mojega življenja. Še posebej se zahvaljujem občinskemu odboru Slovenske ljudske stranke za podan predlog, občinski komisiji, daje takšen predlog sprejela in ga predlagala v potrditev občinskemu svetu. Hvala tudi sestavljavcu obrazložitve za besede, ki so našle pravo mesto v moji duši. Takšna so torej razmišljanja človeka, sovaščana, s katerim se včasih videvamo preko ograje, na njivi, na kakšni prireditvi, ki seje več deset let razdajal za lokalno samoupravo. Pred desetimi leti je sodeloval pri rojstvu naše občine Kidričevo, na katero je danes zelo ponosen. Anton Sagadin Razmišljamo / voščila 5 Kako izvajamo projekt Integralni razvojni pro gram občine Kidričevo? Občina Kidričevo je s sprejetjem projekta Integralnega razvojnega programa občine pred leti zastavila sodoben koncept strateškega načrtovanja razvoja. S tem je bil izoblikovan temeljni dokument, ki vsebuje razvojno vizijo, kaj želimo doseči, globalno strategijo, kako doseči zastavljene cilje, opredeliti najpomembnejša razvojna področja ter postaviti odgovorne nosilce. Zelo pomembno je tudi dejstvo, da so posamezni projekti opredeljeni zelo natančno, tako časovno kot finančno. Integralni razvojni program občine Kidričevo sloni na sintezi razvojnih možnosti občine, oceni prednosti in slabosti, priložnosti in nevarnosti pri razvojnem scenariju naše občine. V razvojni viziji je naša občina opredeljena kot odprta lokalna skupnost, ki mora skrbeti za spodbujanje ustvarjalnosti vseh prebivalcev v smeri sonaravnega gospodarskega razvoja, in Kidričevim kot osrednjim naseljem in bodočim mestom. Globalna strategija razvojnega programa nalaga naši občini strateško razvojno usklajevanje in povezovanje z vsemi sosednjimi lokalnimi skupnostmi. K temu nas nekako zavezuje osrednja geografska lega na Dravskem polju, gospodarska razvitost ter kadri, ki so na voljo v tem okolju. Glede na to, da imamo dobro razvito gospodarsko infrastrukturo, na voljo so nam nekateri naravni viri, vse to nam daje možnosti za pospešen gospodarski in kmetijski razvoj. Seveda pa ne moremo mimo dejstva, daje potrebno dosledno upoštevati načela trajnostnega in sonaravnega razvoja. Na to načelo vse preveč pozabljamo, na žalost pa ga večkrat tudi zavestno ignoriramo. Vsi smo si enotni, in to smo tudi zapisali, daje potrebno nadaljnjo urbanizacijo občinskega središča Kidričevo razvijati v smeri preobrazbe v mesto. Ta cilj se nam bolj oddaljuje kot približuje, čeprav so bila v projekt vložena velika finančna sredstva. Razvojni svet in Razvojni forum bi moral vsaki dve leti revidirati in javno preverjati izvajanje razvojnega programa. Pa se to izvaja? Kako torej izvajamo splošno potrjen in sprejet strateški načrt razvoja naše občine, kaj je od IRPOK ostalo, kaj smo realizirali, kako daleč je v program zapisan projekt športne dvorane Kidričevo ...? Slavko Feguš Spoštovane občanke in občani! Naj vam bo leto 2006 najlepše leto, z veliko sonca in še več sreče. Naj bo prežeto z zdravjem in uspehi, številne želje, upanja in pričakovanja pa naj postanejo resničnost. Za Zelene Kidričevo Slavko Feguš SLS. Slovenska ljudska stranka Pravo vrednost življenja lahko začutiš le s srcem! Največje darilo pa je življenje samo! Drage občanke in občani! Mir in notranja uglašenost naj vas spremljata v teh božičnih praznikih; v mozaiku Novega Leta 2006 pa naj se lesketajo dragulji, zdravje, sreča in ljubezen. Slovenska ljudska stranka OO SLS Kidričevo Poročilo o delu občinskega sveta V času od izdaje prejšnjega glasila Ravno polje, se je občinski svet sestal na dveh rednih sejah. Na sejah so bili sprejeti: 1. Odlok o načinu opravljanja obveznih lokalnih gospodarskih javnih služb zbiranja in prevoza komunalnih odpadkov in odlaganja ostankov predelave ali odstranjevanja komunalnih odpadkov na območju občine Kidričevo 2. Pravilnik o tarifnem sistemu za obračun cen storitev obveznih lokalnih gospodarskih javnih služb zbiranja in prevoza komunalnih odpadkov in odlaganja ostankov predelave ali odstranjevanja komunalnih odpadkov na območju občine Kidričevo - v prvi obravnavi 3. Pravilnik o obremenjevanju nepremičnega premoženja v lasti Občine Kidričevo 4. Pravilnik o merilih za določanje podaljšanega obratovalnega časa gostinskih obratov. Po tem pravilniku gostinski obrati v Občini Kidričevo lahko poslujejo v podaljšanjem obratovalnem času, po predhodnem soglasju občine: - restavracije, gostilne, kavarne med 5. in 6. uro zjutraj in med 22. in 1. uro naslednjega dne ob petkih in sobotah, od nedelje do četrtka pa med 22. in 23. uro, - slaščičarne, okrepčevalnice, bari med 5. in 6. uro zjutraj in med 22. in 1. uro naslednjega dne od petkih in sobotah in od nedelje do četrtka med 22. in 23. uro, - diskoteke in nočni bari med 22. in 5. uro zjutraj naslednjega dne, - gostinski vrtovi in terase lahko poslujejo med 22. in 1. uro naslednjega dne ob petkih in sobotah, od nedelje do četrtka pa med 22. in 23. uro. 5. Pravilnik o sofinanciranju letnih programov ljubiteljske kulturne dejavnosti v Občini Kidričevo - v prvi obravnavi 6. Občinski svet je sprejel sklep, da se novi vrtec v Kidričevem postavi na lokacijo ob Osnovni šoli Kidričevo Občinsko upravo je zadolžil, da prične pridobivati potrebno dokumentacijo za izgradnjo vrta na izbrani lokaciji. Pri načrtovanju je potrebno upoštevati: - da se prouči možnost povečanja sanitarij za okoli 10 %, - da se povečajo igralnice za okoli 10 % in približajo obliki kvadrata, - da se igralnice projektirajo tako, da so osončene, - da se naročijo tri nove idejne zasnove različnih avtorjev in se s tem omogoči izbiro med različnimi variantami, ki jih nudi nova lokacija in prostorski program. Pri idejnih zasnovah je potrebno upoštevati navedene pripombe. 7. Sprejetje bil sklep o vrednosti točke za izračun komunalnih taks v občini Kidričevo v letu 2006 8. Sprejetje bil sklep o vrednosti točke za izračun nadomestila za uporabo stavbnega zemljišča v občini Kidričevo za leto 2006 9. Sprejetje bil sklep o prenosu v upravljanja Osnovne šole Cirkovce in enote Vrtca Cirkovce 10. Občinski svet je podal soglasje k imenovanju Metke Petek Uhan, dr. medicine, za direktorico Zdravstvenega doma Ptuj 11. Gospoda Marjana Hvalca je imenoval za predsednika Odbora za gospodarjenje s premoženjem Občine Kidričevo 12. Predlagal je kandidate za sodnike porotnike na Okrajnem sodišču na Ptuju 13. Gospoda Jožeta Medveda iz Lovrenc na Dr. polju 95/a je imenoval v svet zavoda Vrtec Kidričevo kot predstavnika ustanovitelja Vrtca Kidričevo 14. Gospoda Marjana Hvalca je imenoval v komisijo za mandatna vprašanja, volitve in imenovanja 15. Sprejetje bil sklep, da se proda dvosobno invalidsko stanovanje v I. nadstropiju v novem stanovanjskem bloku v Kidričevem 16. Sprejetje bil sklep, da se skliče izredna seja sveta zavoda Vrtec Kidričevo, na katerem se svet zavoda seznani z ugotovitvami revizijskega poročila. Predstavitev opravi firma Revidera, na sejo pa se povabi nadzorni odbor 17. Odlok o dopolnitvi odloka o organizaciji in delu občinske uprave občine Kidričevo 18. Pravilnik o sofinanciranju letnih programov ljubiteljske kulturne dejavnosti v občini Kidričevo 19. Sprejetje bil sklep o sklenitvi kupoprodajne pogodbe za prodajo trisobnega stanovanja v novem stanovanjskem bloku 20. Seznanili so se s tremi idejnimi zasnovami za izgradnjo novega Vrtca Kidričevo in sprejeli sklep, da se idejne zasnove predstavijo delavcem vrtca in Osnovne šole Kidričevo, svetu zavoda in svetu staršev v obeh javnih zavodih, občinskemu svetu in zainteresirani javnosti 21. Seznanili so se z namero o preselitvi dejavnosti Eko-lesa iz IC Talum Kidričevo v obrtno cono Kidričevo Zdenka Frank KRAJEVNI ODBOR KIDRIČEVO Krajevni odbor Kidričevo želi svojim krajanom ob prihajajočih božičnih in novoletnih praznikih mnogo sreče, zdravja in osebnega zadovoljstva v letu 2006. Krajevni odbor Kidričevo Politične stranke 7 LDS LIBERALNA DEMOKRACIJA SLOVENIJE Aktivnosti OO LDS Kidričevo v letu 2005 Ob pregledu delovanja v iztekajočem se letu 2005 ugotavljamo, da seje izvršni odbor OO LDS Kidričevo v razširjeni sestavi sestal na šestih rednih sejah in različnih srečanjih z vidnejšimi predstavniki LDS. S svojim delovanjem v občinskem svetu in njegovih odborih smo se vključevali v procese prepoznavanja potreb, iskanja rešitev, odločanja in načrtovanja aktivnosti v občini Kidričevo. Naša prva prioriteta so priprave na lokalne volitve, kjer si za županjo oziroma župana ter občinske svetnice in svetnike prizadevamo ponuditi boljše kandidatke in kandidate kot drugi. Na nacionalnem nivoju se lahko pohvalimo z izvolitvijo sekretarja Antona Habjaniča ml. na funkcijo vodje sveta Mladih liberalnih demokratov (MLD), udeleževali pa smo se tudi koordinacij lokalnih odborov in kongresa LDS, na katerem je stranka dobila novega predsednika Jelka Kacina ter podpredsednico Zdenko Cerar in podpredsednika Mateja Lahovnika. Nova ekipa se bo po najboljših močeh trudila, da stranko ponovno vzpostavimo tako navznoter kakor tudi v očeh širše javnosti. Zato vabimo vse člane in simpatizerje stranke k sodelovanju, k povezovanju pozitivne energije in na težavno pot k ponovni osvojitvi in razširitvi slovenskega političnega prostora, ki po našem trdnem prepričanju Liberalni demokraciji tudi pripada. Vsem občankam in občanom občine Kidričevo pa želimo vesele novoletne praznike in obilo zdravja ter pravilnih odločitev v prihajajočem letu 2006. OO LDS Kidričevo N Si Nova Slovenija Krttanska ljudska stranka Leto 2005 je za nami. Stranki je prineslo kongres v Novi Gorici in novoizvoljene organe stranke, prenovljen program in ponovno izvoljenega predsednika stranke dr. Andreja Bajuka. V organe stranke je bilo izvoljenih mnogo mlajših kandidatov, ki bodo nosili breme prihodnjih gospodarskih reform. Mediji so hoteli pred kongresom člane stranke deliti na Bajukove, Peterletove, Novakove ali Pavlinove. Nismo nasedli tem nameram in po kongresu je postala stranka močnejša in bolj prepoznavna v slovenskem prostoru. Ni bistveno, koliko glasov je kateri kandidat dobil. Pomembno sporočilo s kongresa je, da se v stranki znamo pogovarjati in prisluhniti argumentom drugače mislečih. Na koncu kongresa smo skupaj zapeli še Zdravljico. Prenovljen program stranke bo brez vrednosti, če ne bomo znali prisluhniti težavam delavcev, študentov, upokojencev in kmetov. Gospodarske reforme so nuja, če želimo gospodarsko moč naše države dvigniti na višji nivo. Reforme brez posegov v dosedanje pravice vseh slojev prebivalstva Slovenije pa žal niso mogoče. Delili bomo lahko le to, kar bomo ustvarili. Socialni partnerji se bodo morali pogovarjati in usklajevati predloge novih reform. Zavedati se moramo, daje slovenski delavec plačal naj večji račun v tranzicijskem času. Morda še pomnimo, kako so se TAM, Metalna, Svila, Elektrokovina, MTT, TVT Boris Kidrič in mnoge druge tovarne zrušile v pepel. V občini Kidričevo smo lahko veseli, da oba naj večja gospodarska subjekta poslujeta uspešno in ne odpuščata delavcev. Občinski odbor Nove Slovenije želi vsem občanom občine Kidričevo lepe »BOŽIČNE PRAZNIKE IN SREČNO NOVO LETO 2006«. ___________ Viktor Cafuta SDS Spoštovane občanke, spoštovani občani, drage članice, dragi člani, simpatizerji! Nezadržno se nam bliža prihodnje leto, tako daje kar čas, da se ozremo v iztekajoče se leto. Za nami je, kljub temu da ni bilo volilno, pestro, predvsem pa delovno leto. Osvežili smo občinski odbor, nadaljevali začrtano delo v občinskem svetu in občini. Zraven že ustaljenih aktivnosti pa smo letos pripravili tudi nekaj novosti. V počastitev dneva državnosti in občinskega praznika smo pripravili kresovanje v Župečji vasi, ki je zaradi vašega zelo dobrega odziva res uspelo. V mesecu septembru je v prostorih občine odprl poslansko pisarno naš poslanec Branko Marinič. O resnični potrebnosti le-te kaže predvsem zelo velik obisk. Ob naši želji, da svoje delo čimbolj približamo vsem vam, predvsem pa bolje in lažje organiziramo svoje delo, smo uvedli veliko novost. Odprli smo pisarno občinskega odbora SDS. Ta deluje v prostorih starega gasilskega doma v Lovrencu, Lovrenc 7. Za vse vas bo odprta vsak prvi in tretji ponedeljek v mesecu med 17. in 19. uro. Želimo Vam blagoslovljene božične praznike, v novem letu pa obilo zdravja, sreče in zadovoljstva! Občinski odbor SDS, Bogdan Škafar DeSUS OBČINSKI ODBOR KIDRIČEVO Občinski odbor DeSUS je organizacijsko povezan v pokrajinski odbor spodnjega Podravja, ki ga vodi g. Milan Čurin iz Ormoža. V mesecu novembru smo na povabilu pokrajinskega odbora gostili g. Karla Rjavca - predsednika stranke in obrambnega ministra. Spregovoril je o delu DeSUS-a v koaliciji, socialni varnosti delavcev in upokojencev ter vladnih reformah. Na Vidmu pri Ptuju, pa smo se pogovarjali g. mag. Francem Žnidaršičem - vodjo poslanske skupine DeSUS v državnem zboru. VOŠČILO OB NOVEM LETU DeSUS So dnevi in trenutki polni sreče in miline, ko radostni oči zapremo in si tiho zaželimo, da ne mine. Taki dnevi v Novem letu naj preženejo trpljenje! Naj smeh, ljubezen, mir v svetu srce prevzame: lepše bo življenje. 8 Civilna iniciativa / voščila Neodvisna lista proti sežigalnici To in ono iz Neodvisne liste proti sežigalnici »Zdaj te ni, sonce rumeno, tiho počiva polje. Prazno je in pokošeno, daleč oblaki beže ...« (Simon Jenko) Sivi turobni dnevi, sredi adventa smo in leto se nagiba h koncu. Svetniki NLPS bi vam v teh prazničnih, pričakovanja polnih dne radi rekli kaj veselega, optimističnega, pa žal ni pravega razloga ne za veselje ne za optimizem. Vse prevečkrat namreč pri našem delu v občinskem svetu občutimo nemoč, ko smo, po načelih demokracije pač, preglasovani pri naših dobronamernih odločitvah. Naše delo poteka, kot je bilo zastavljeno, radi bi delali za dobro vseh ljudi in narave, za sožitje vseh v naši občini. Žal vsi ne merimo z enakim vatlom: kar je za nas nesprejemljivo, je za večino pravi blagoslov. A o tem malo pozneje. Za ne ravno zanemarljiv uspeh naše svetniške skupine smemo šteti, da OS ni zvišal višine točke za obračun NUSZ. Naš svetnik Anton Sagadin je namreč z natančnim matematičnim izračunom OS in občinski upravi dokazal, da z veljavno vrednostjo točke zberemo oz. bi morali zbrati toliko ali še več, kot od nas pričakuje država, če bi le pravično in dosledno obremenili vse (tudi velike) uporabnike stavbnih zemljišč. Ekonomska nuja bo morda končno naredila pravični red na tem področju. Ob koncu poletja smo se soočili z vidnimi posledicami okoljske nesreče, ki, žal, še do danes ni doživela epiloga. Prav naš svetnik Franc Planinšek je prvi opozoril pristojne službe na nenavadno propadanje kmetijskih rastlin in dreves v delu naše občine, natančneje južno od IC Talum. O vsem tem ste že toliko prebrali, daje nesmiselno pogrevati celotno zgodbo, radi bi pa povedali, da smo prvi opozorili, daje nesprejemljivo, da se vse skupaj obravnava le kot gospodarska škoda, ko je vendar najpomembnejše, da je ogroženo vse živo tod okrog. Mnogo usodnejše od uničenih pridelkov je to, da smo izpostavljeni ljudje, ki živimo tod, se prehranjujemo s tem, kar tu zraste, in dihamo ta »začinjeni« zrak. Morda bo zgodba s fluoridi namesto pravičnega razpleta pustila le grenko misel o nemoči pred takšnimi in drugačnimi navezami in lobiji, pa vendar: končno bo enkrat na prepihu (tudi državnem) sloviti, tolikokrat poudarjeni monitoring z brezhibnimi rezultati, pa takšni in drugačni okoljski standardi na papirju, ki so res le brezvreden papir, če so posledice neke dejavnosti tako pogubne, kot smo videli na polju to poletje ... Prizadevali si bomo, da bo država na tem področju dosledno izpeljala, kar je bilo dogovorjeno. Žalostna je tudi naša izkušnja z nameravano prestavitvijo Eko-lesa v t. i. obrtno cono v Kidričevem. T. i. zato, ker danes žal ugotavljamo, da razen okolju nevarne dejavnosti Eko-lesa tu ne bo male obrti, za kar je bila obrtna cona načrtovana. Tako smo vsaj verjeli, ko smo sprejeli DIP za obrtno cono. Od 13 prisotnih svetnikov smo na seji OS le 3 svetniki NLPS glasovali proti umestitvi Eko-lesa v ta prostor. Pa ne zato, ker hočemo ovirati napredek in smo kar tako proti vsemu, ampak se zavedamo, daje naše okolje že preveč obremenjeno. Hazard je še nadalje širiti nevarne dejavnosti. Seveda zagovorniki zatrjujejo, kako da bo vse pod nadzorom, toda ali ne glede na zadnja desetletja nas vsaj nedavna izkušnja s fluoridi še ni iztreznila? Kaj pomeni morebitnih 15 novih delovnih mest v primerjavi z nevarnostjo za okolje? Kaj pa delovna mesta v kmetijstvu, neposrednem sosedu, ta ne štejejo?Pa naši ljudje, ki bivajo tod? Koliko bodo vredne njihove hiše, če se bodo želeli umakniti? Spoštovani svetniki, pomislite na poslanstvo, ki so nam ga zaupali ljudje: delati za dobro vseh v občini, ne pa si po pilatovsko umiti rok, kot je to storil Odbor za VARSTVO okolja in požarno varnost, kije pravzaprav dal »zeleno« luč za Eko-les v »obrtni« coni. Sprejel je namreč silno pameten sklep: OS naj sprejme ponudbo Eko-lesa, vendar le, če bo ta pridobil študijo o vplivih na okolje. Toda, omenjeno študijo, ki seji pravi Presoja vplivov na okolje (PVO), je tako ali tako dolžan pridobiti, pa ne zato, ker tako zahteva Odbor, ampak zato, ker je PVO pogoj za pridobitev okoljevarstvenega soglasja, ki ga takšen, potencialno nevaren projekt po ZAKONU mora imeti! Naša svetnica, članica Odbora za varstvo okolja, je zaman opozarjala na to, bila je preglasovana kot pozneje vsi skupaj iz naše svetniške skupine na OS. Žal nam je, spoštovane občanke in občani, da ne moremo narediti več za vse nas, ki živimo na tem ranljivem koščku naše domovine, v občini Kidričevo. Ob koncu se vam zahvaljujemo za zaupanje in podporo. Še naprej se bomo trudili, pa čeprav včasih kot Don Kihot v boju z mlini na veter! Ob bližnjih božičnih praznikih vam iskreno želimo miru in srčne radosti, neuničljivega upanja, ki ga kljub vsemu vedno znova prinaša Novorojeni. Upanja, ki ga ne more pregaziti ne politična in ne kapitalska prevlada! V novem letu, ki že trka na duri, vam želimo, da bi se vse vaše želje in načrti tako v družinskem kot poslovnem življenju v čimvečji meri uresničili, pa da bi nam bila narava naklonjena. Naj naša polja in vrtove greje prav toliko sonca in rosi prav toliko dežja, kot ga potrebujejo, da nam bo zemlja stotero povrnila naš trud in ljubezen! (Pa treska in hudega vremena in EMISIJ naj nas Bog varuje) SREČNO! Za NLPS Marija Škafar Snežinke tiho prekrijejo sledi, a čas naj ne zabriše dragocenih človeških vezi, ki stkali smo jih do soljudi. Vesele božične praznike in srečno 2006 Vam želi Janez Vidovič vodja policijskega okoliša Odbor za gospodarstvo Za nami je uspešno leto Leto 2005 se počasi izteka, zato bi želel na kratko predstaviti, katere cilje je našemu odboru uspelo realizirati v tem letu. Na osnovi razpisa za prvič zaposlene delavce smo financirali prvo zaposlitev štirim občanom naše občine v višini 150.000,00 SIT. Za naložbe v obrt in nastope na sejmih smo namenili 3.000.000,00 SIT. Organizirali smo tudi pomladansko in jesensko srečanje z obrtniki in podjetniki občine Kidričevo, vendar tukaj pogrešamo večjo udeležbo. Pričeli smo izgradnjo nove obrtne cone v Kidričevem na lokaciji južno od podjetja Boxmark. Obrtna cona zajema okrog 2 ha zemljišč. V njej se bo zgradila vsa potrebna javna komunalna infrastruktura (kanalizacija, čistilna naprava, vodovod, trafo postaja, nizkonapetostno omrežje, telekomunikacijsko omrežje, KATV, javna razsvetljava), cesta in pločnik. Vrednost del je okrog 200 mio SIT. Za projekt smo na razpisu pridobili nepovratna sredstva Evropskega sklada za regionalni razvoj v višini 103 mio SIT. Zaradi dolgotrajnosti postopkov pri razpisu ARR, pridobivanju soglasij, pogojev ter gradbenega dovoljenja smo izgubili nekaj potencialnih kupcev zemljišč v obrtni coni. Povpraševanja domačih obrtnikov in podjetnikov pa zaenkrat ni. Konec leta seje pojavilo podjetje EKOLES, d. o. o., ki bi kupilo pet parcel za svojo dejavnost in preselilo sedež firme v občino. Zaposlitev bi našlo tudi več ljudi naše občine. Skupaj z upravo Taluma in predsednikom uprave Danilom Toplekom smo organizirali ogled tovarne. Občinskim svetnikom in upravi občine je bila predstavljena organiziranost in dejavnost firme. Seznanili smo se z nadaljnjimi projekti in si ogledali tudi del proizvodnje. Uspešno smo se dogovarjali tudi s podjetjem Boxmark, d. o. o., o prodaji zemljišč, saj so z nakupom zemljišč začeli reševati problem parkiranja svojih delavcev. Eno parkirišče je že urejeno, na drugem pa že potekajo dela. V kratkem sem opisal delo našega odbora v tem letu. Upam, da ste z delom odbora vsaj malo zadovoljni, dobrodošle pa so pripombe in pobude. V svojem in v imenu odbora želim vsem občankam in občanom občine Kidričevo mnogo sreče, uspehov, zdravja in razumevanja v letu 2006. Predsednik odbora Zoran Žunko V letu 2006 vam želi Odbor za gospodarstvo Občine Kidričevo veliko zdravja, veselja in poslovnih uspehov. Odbor za gospodarstvo Mi vemo, kako z odpadki Podjetje EKO-LES je registrirano za ravnanje z odpadki tako v industriji, kot na komunalnem področju. Ukvarja se z zbiranjem, obdelavo in odstranjevanjem odpadkov, s transportnimi storitvami, zunanjo in notranjo trgovino ter projektiranjem in inženiringom. EKO-LES se s svojo dejavnostjo vključuje kot partner pri reševanju problematike nevarnih odpadkov: - Čiščenja in praznjenja rezervoarjev, oljnih lovilcev, peskolovcev, čiščenja emulzij; - Sanacijo okolja po ekoloških nesrečah; - Prevzemom motornih, hidravličnih in ostalih olj; - Oljnih emulzij; - Maščob, aditivov, barv, lakov, smol z halogeni ali brez njih; - Prevozi nevarnih snovi s posebnimi vozili; - Izvozom in sežigom nevarnih odpadkov; -Trženjem z odpadki; - Zbiranjem in obdelavo zaoljenih plastenk, filtrov, odpadnih gum, elektronskih odpadkov, itd. Pred prevzemom omenjenih skupin odpadkov izdelamo njihovo analizo, organiziramo prevoz odpadkov do mesta predelave ali sežiga, zagotovimo okolju primerno ravnanje z odpadki, njihovo reciklažo oziroma uničenje ter predložimo vso potrebno dokumentacijo v zvezi z ravnanjem z odpadki. Odpadke, kijih ni možno obdelati v Sloveniji, EKO-LES izvaža na sežig v sežigalnice v Evropi, kjer imamo preko naših ustanoviteljev zagotovljene proste kapacitete (Nemčija, Avstrija, Francija). EKO-LES se s svojo dejavnostjo vključuje tudi kot partner pri ravnanju s komunalnimi odpadki kot npr.: - Projektiranje in izvedba projektov ločenega zbiranja odpadkov; - Prodaja opreme za ravnanje z odpadki in zastopstvo; - Svetovanje na področju ravnanja z odpadki. V želji, da nenehno sledimo novim zahtevam in razvoju na področju zaščite okolja, še boljšim pogojem dela in razvoju kadrov, želimo preseliti svojo dejavnost na novo lokacijo v Industrijski coni v Kidričevem. Vilko Pešec Odbor za gospodarsko infrastrukturo Pregled realizacije postavk proračuna 2005 na področju gospodarske infrastrukture Zaščita kakovosti podtalnice Dravskega in Ptujskega polja evine na čelnih stenah ter maske po spodnjem obodu strehe, izdelavo V tem projektu sodeluje 7 občin (Mestna občina Ptuj, Občina Hajdina, Občina Markovci, Občina Gorišnica, Občina Videm, Občina Starše, Občina Kidričevo) in Komunalno podjetje Ptuj. Zajema izvedbo primarnega kanalizacijskega sistema, vodovodnega omrežja in zamenjavo dotrajanih cevovodov, izvedbo globinskih vodnjakov ter izgradnjo čistilnih naprav. S projektom smo se prijavili na nepovratna sredstva strukturnega sklada EU. V letošnjem letu je bil dokončan idejni projekt. Za njegovo izdelavo smo občine dodatno pridobile 75,5 mio SIT nepovratnih finančnih sredstev iz neposrednih regionalnih spodbud. Izdelala seje tudi investicijska dokumentacija. Vrednost celotne investicije je 6 milijard SIT, od tega odpade na Občino Kidričevo 1,73 milijarde SIT. Investicija bi se izvajala 4 leta. Višina finančnih sredstev, ki jih morajo zagotoviti občine, je 10-15 % vrednosti investicije. Projekt je bil v mesecu juliju 2005 poslan v Bruselj. Pričakuje se, da bo odobren v začetku leta 2006. V letu 2006 se bo izdelala razpisna dokumentacija za mednarodni javni razpis za izbiro izvajalca. Dela bi se lahko pričela v zadnji četrtini leta 2006, v kolikor ne bo prišlo do zapletov pri razpisu. Pričelo bi se z izgradnjo kanalizacije od čistilne naprave Apače do obstoječe kanalizacije v Apačah ter nato v naslednjem letu izvedba kanala v smeri proti Lovrencu in proti Kidričevemu. Obrtna cona Pridobili smo nepovratna sredstva Evropskega sklada za regionalni razvoj v višini 102 mio SIT za izgradnjo javne infrastrukture v obrtni coni Kidričevo. Vrednost del po javnem razpisu je 161 mio SIT. Izgradnja zajema kanalizacijo (fekalna, meteorna), vodovodno omrežje, nizko napetostno omrežje, telekomunikacijsko omrežje, ka-tv, javno razsvetljavo in izgradnjo nove ceste v obrtni coni s pločnikom ter rekonstrukcijo obstoječe ceste. Dela so se pričela v oktobru 2005 in se bodo predvidoma končala aprila 2006. Zbirni center reciklažno dvorišče V letošnjem letu smo izdelali projektno dokumentacijo (vrednost 2,6 mio SIT). Projekt smo prijavili tudi na razpis za neposredne regionalne spodbude za leto 2006, kjer smo pridobili sredstva v višini 9,1 mio SIT. Ocenjena vrednost izvedbe je 34 mio SIT. Dala bi se pričela v sredini leta 2006. Ureditev mrliške veže v Cirkovcah Obnovitvena dela so obsegala zamenjavo tlakov (ploščic) v vseh prostorih, ureditev stropov (mavčne plošče), izvedbo bakrene ploč- novega bakrenega strelovoda in snegolovov, slikopleskarska dela sten in stavbnega pohištva, zamenjavo vseh elektroinstalacij in povečanje priključne moči, izvedba ogrevanja s klimati ter izdelavo nove obodne stene veže iz alu profilov. Nabavili so se nova kuhinja, miza in stoli. Vrednost teh del znaša okrog 11 mio SIT. Javna razsvetljava Izvedla seje dopolnitev javne razsvetljave po celotni občini, kjer so manjkale posamezne luči. Izvedla seje tudi javna razsvetljava od taborišča v Kidričevem do križišča z Lovrenško cesto v dolžini okrog 300 m. Vrednost del je bila 3,1 mio SIT. Ureditev prehoda za pešce, pločnikov in javne razsvetljave v Lovrencu V središču Lovrenca seje izvedel prehod za pešce na regionalni cesti, kije opremljen z bičem. Uredila seje tudi javna razsvetljava in rekonstruiral obstoječi pločniki. Skupna vrednost del je 15 mio SIT. Tovarniška cesta Za cesto je izdelan projekt. Z njim smo se prijavili na razpis za neposredne regionalne spodbude za leto 2006 ter na razpisu pridobili sredstva za obdobje od 2006-2008 v višini 71,7 mio SIT. Celotna predračunska vrednost del je 145 mio SIT. Modernizacija lokalne ceste od regionalne ceste do središča Apač Za rekonstrukcijo ceste je izdelan idejni projekt, ki zajema tudi izgradnjo pločnika in javne razsvetljave. Ocenjena vrednost del je okrog 50 mio SIT. Pričetek izgradnje je vezan na predhodno izvedbo kanalizacijskega in vodovodnega omrežja, ki poteka v trasi ceste. Vrednost te infrastrukture je okrog 100 mio SIT. Zanjo bomo pridobili 80 % nepovratnih sredstev iz strukturnih skladov EU, ki bodo odobrena v prvi polovici leta 2006. Zaradi dolgotrajnosti postopkov mednarodnega razpisa za izbiro izvajalca predvidevamo, da se bodo dela na izgradnji kanalizacije in vodovoda lahko začela v prvi polovici leta 2007. Odbor za gospodarsko infrastrukturo Razsvetljava od Taborišča do Lovrenške ceste. Projekt v občini Kidričevo Projekti 11 Projekt delno financira EU r Evropski Sklad za Regionalni Razvoj Izgradnja javne gospodarske infrastrukture v obrtni coni Kidričevo Občina Kidričevo seje v januarju 2005 prijavila na razpis Ministrstva za gospodarstvo RS, ki ga v njenem imenu izvaja Agencija Republike Slovenije za regionalni razvoj na podlagi Okvirne pogodbe št. JARR-04-6372/2045-PŠ o izvajanju ukrepa 1.4 Gospodarska infrastruktura in javne storitve - poslovne cone iz Enotnega programskega dokumenta za obdobje 2004-2006 v zvezi s črpanjem sredstev Evropskega sklada za regionalni razvoj (ESRR). Predmet je dodeljevanje nepovratnih sredstev za investicije v pripravo in opremljanje poslovnih con - prenova, modernizacija ter izgradnja javne in komunalne infrastrukture v okviru poslovnih con (oskrba z vodo, sistem kanalizacije in čiščenje odpadnih voda, prometne povezave, telekomunikacijska infrastruktura, elektroinstalacije, urejanje zelenih površin in drugo). Namen je razvoj javne gospodarske infrastrukture na območjih industrijskih, industrijsko obrtnih, obrtnih ter poslovnih dejavnosti. Splošni cilj je povečati obseg naložb v javno gospodarsko infrastrukturo. Specifični cilj je zagotavljanje ustreznih površin za razvoj ekonomskih dejavnosti v Sloveniji z namenom povečanja domačih in tujih neposrednih naložb. Občini Kidričevo je uspelo na javnem razpisu pridobiti nepovratna sredstva ESRR v višini 102.701.311,50 SIT za izgradnjo javne infrastrukture v Obrtni coni Kidričevo. Celotna vrednost investicije znaša 170.336.498,00 SIT. Obrtna cona se bo nahajala v delu naselja Kidričevo v industrijskem delu. Mejila bo na Industrijsko cono Talum in Boxmark Leather d.o.o.. Gre za območje t.i. “Taborišča” ob jugovzhodnem delu kompleksa Talum ter zahodno od Tovarniške ceste. Obrtna cona bo locirana jugozahodno od podjetja Boxmark. Teren obravnavanega območja je ravninski. Izgradnja cone obsega: - cestno omrežje Ceste v obrtni coni so namenjene zaposlenim, obiskovalcem in dostavi. Predvidene so tako za osebna in tovorna vozila, kot tudi za kamione vlačilce. Prometna infrastruktura je zasnovana kot sistem, ki omogoča krožno vožnjo z dvema povezavama na Tovarniško cesto in navezavo vseh predvidenih parcel v obrtni coni. Prometno infrastrukturo sestavljata cesta A in cesta B. Cesta A predstavlja navezavo na Tovarniško cesto v severnem delu kompleksa. Gre za rekonstrukcijo obstoječe ceste, ki vodi do podjetja Boxmark in do južnega vhoda v Talum. Ob južnem delu ceste je predviden hodnik za pešce. Cesta B predstavlja prometno povezavo med cesto A in Tovarniško cesto in vodi skozi predvideno obrtno cono. V svojem skrajnem vzhodnem delu se cesta zoži zaradi pomanjkanja prostora. Po celotni dolžini ceste A je na njenem južnem delu predviden hodnik za pešce. - kanalizacijo Fekalna kanalizacija je zasnovana kot ločen sistem, v katerega smejo iztekati le sanitarne (komunalne) odplake. Kanalizacija poteka praviloma v osi cest. Njen obseg omogoča priključke z vseh parcel obrtne cone. Celoten sistem je gravitacijski in poteka proti jugovzhodu, kjer je severno od priključka ceste B na Tovarniško cesto predvidena čistilna naprava (ČN). Čistilna naprava je začasna rešitev. Del kanalizacijskega sistema predstavlja kanal ob Tovarniški cesti, ki predstavlja bodoči zbiralnik Kidričevo-Apače-ČN ob reki Polskavi. Čistilna naprava ima kapaciteto 60 PE, iztok je speljan v sistem ponikanja. Na ČN se ne priključi podjetje Boxmark, ki je povezano s kanalizacijskim sistemom Talum. - odvodnjavanje Cesta B je brez robnikov, odvodnjava se na okoliške površine. Odvodnjavanje ceste A poteka preko cestnih požiralnikov (vtok pod robnikom) v ponikanje. Vse meteorne vode obrtne cone bodo speljane v ponikanje. Tehnološke vode bodo speljane v ponikanje po predhodnem čiščenju, oz. vzpostavitvi ustrezne kakovosti za izpust v tla. Posebno pozornost bo potrebno nameniti varovanju podtalnice. Priključek tehnoloških vod na javno kanalizacijsko omrežje bo dopusten izjemoma. - vodovod Obsega zunanjo vodovodno instalacijo in zunanje hidrantno omrežje za potrebe obrtne cone. Večinoma poteka ob asfaltni cesti v bankini ali robu ceste. - elektriko Potrebno je urediti dovod elektrike in drugih vodov. Bodoči uporabniki bodo napajani iz nove TP1000 Kva, 20/040,4 Kv. Dovod do nove TP bo izveden s kablom, ki sedaj napaja TP Boxmark Kidričevo. Ta kabel bo v tej TP odklopljen in s spojkami podaljšan do nove TP obrtna cona Kidričevo. Iz odvodne celice nove TP obrtna cona bo povratno napajana obstoječa TP Boxmark. - telekomunikacijske vode Predviden je cevni razvod za potrebe telefona, KATV in optike. Razvod se izvede v ceveh PCE 110 mm v skupnem jarku v ločenih ceveh za telefon in ločenih za KATV in optiko. Cevni razvodje projektiran tako, da bo možen priklop vsakega objekta z vnosom ustreznih kablov v cevi in prehodne jaške ali priključne omarice, razporejene po predvideni coni. - javno razsvetljavo S sistemom javne razsvetljave je treba ustrezno razsvetliti vse javne površine. Funkcionalne površine novo predvidenih objektov se osvetli preko internih instalacij. Na osnovi javnega razpisa izvedenega v mesecu septembru 2005 je bilo, kot najugodnejši izvajalec, izbrano Cestno podjetje Ptuj d.d. Z njim je bila sklenjena Izvajalska pogodba v višini 161.130.098,00 SIT. Dela so se pričela izvajati v mesecu oktobru 2005. Najprej seje pristopilo k izgradnji ceste B in v njej predvideni komunalni javni infrastrukturi. Predvideva se, da bodo dela končana v mesecu marcu 2006. Izvedba investicijske naložbe je pomembna z vidika ekonomskega razvoja občine, saj prinaša med drugim tudi izredno pomembna delovna mesta, kar je za občino ogromnega pomena, hkrati pa postavlja temelje tudi za sodelovanje z ostalimi investitorji, ki imajo z ureditvijo poslovno obrtne cone na voljo ustrezen prostor in infrastrukturo za svojo dejavnost. Pripravil: Herbert Glavič 12 Gospodarstvo Dan odprtih vrat v Talumu Gospodarstvo Skupina pri ogledu proizvodnje. Talum vsako leto organizira dan odprtih vrat. Ob tej priložnosti seznanijo z razvojnimi novostmi vse udeležence, ki to želijo. V Talumu se razvoj piše z velikimi črkami. To potrjuje tudi mladost razvojnikov in njihovi razvojni uspehi v zadnjih letih. V Talumu posvečajo veliko pozornost varovanju okolja. To potrjujejo najsodobnejše čistilne naprave. Letos, 19. novembra, nas je pričakal sneg, hladno vreme in zvoki godbe. V šotoru pred upravno zgradbo seje zbralo okrog 400 gostov, ki jih je pozdravil predsednik uprave g. Danilo Toplek. Ogledali so si film o Talumu in se na koncu v organiziranih skupinah napotili v proizvodne objekte. Videti je bilo veliko zanimivosti. Površina v Talumu je postala pravo malo mesto. Lepo urejeni parkirni prostori pred upravno zgradbo, sodoben vhod v podjetje, lepe poti in novi deli proizvodnje dajo vedeti, da Talum ne spi, ampak se razvija. Večurni ogled tovarne j e obiskovalcem dal informacijo, kako seje spremenila proizvodnja aluminija in kakšne izdelke delajo danes. Tukaj gre pohvala vodjem posameznih proizvodnih procesov, ki so strokovno in temeljito predstavili obiskovalcem proizvodni postopek v posameznih obratih proizvodnje. Na dvorišču Taluma smo opazili veliki žerjav, kar nam daje vedeti, da gre razvoj posodobitve naprej. To je pa dobra novica za zaposlene in mislimo, da tudi za občino Kidričevo. Hvala Ivu Ercegoviču za pomoč ob pripravi članka. Viktor Cafuta Skupina pri ogledu proizvodne hale. Podjetniški kotiček Zaščitna sredstva Mlakar Nova proizvodna zgradba. Družinsko podjetje iz Lovrenca na Dravskem polju, ki ga vodi Majda Mlakar, je letos proslavljalo 10 let obstoja. V bistvu ima podjetje že 26-letno tradicijo. Trenutno ima redno zaposlenih 5 delavcev. Podjetje izdeluje zaščitne rokavice vseh vrst, zaščitna oblačila, mesarske in druge predpasnike, mehove za zaščito vodil pri obdelovalnih strojih in manjše galanterijske izdelke. Največja vrednota pri izdelavi izdelkov je njihova kakovost. To pa je v današnjem globalnem svetu velik problem za uspešno poslovanje podjetja. Poplava cenenih izdelkov iz Azije postavlja kakovost slovenske industrije pred velik izziv. V podjetju so do sedaj nekako sledili konkurenci iz azijskih držav z modernizacijo proizvodnje. Vsi zaposleni v podjetju se zavedajo, da bo plača samo takrat, ko se bodo stroji vrteli in izdelki tudi prodali. Uvedli so tudi sistem kakovosti poslovanja in, če bo potrebno, bodo pridobili certifikat ISO 9001. Pred letom 2000 je občina Kidričevo podjetju odobrila kredit v višini 7 milijonov SIT za izgradnjo proizvodne zgradbe in posodobitev proizvodnje. Kredit je podjetje skupaj z obrestmi odplačalo. Veselje je pogledati novo proizvodno zgradbo in prostore. Podjetje ni zadolženo in zaposleni redno prejemajo mesečne plače. Podjetnica Majda Mlakar ima voljo in vizijo za prihodnost podjetja. Šolska izobrazba, ki jo je dosegla v mladosti, pomaga pri današnjem upravljanju podjetja od nabave, prodaje in dela v proizvodnji. Majda, tvojemu podjetju želimo še mnogo okroglih obletnic. Viktor Cafuta Zaposleni s podjetnico Majdo. Odbor za varstvo okolja in požarno varnost Za čisto okolje in lepši jutri Odbor je bil konstituiran 5. 3. 2003 in potrjen s strani občinskega sveta, v tem času pa deluje v nespremenjeni sestavi: Slavko Feguš, predsednik Marija Škafar, članica Mihael Žitnik, član Stanko Fideršek, član Boštjan Milošič, član V letu 2005 smo posebno pozornost namenili sanaciji divjih odlagališč, nadaljevala se je izgradnja ekoloških otokov, uspešno je bila izvedena akcija čiščenja okolja, sproti smo spremljali okoljske probleme, opozarjali na nepravilnosti in nezakonitosti ter izvedli aktivnosti za izgradnjo centra za posebne odpadke. Velik problem v našem okolju so divja odlagališča, ki predstavljajo resno grožnjo bivalnemu prostoru, podtalnici in kmetijskim pridelkom. V reševanje se bodo morali vključiti tudi posamezniki (na podlagi soodgovornosti), predvsem lastniki nekdanjih gramoznic, ki dopuščajo odlaganje odpadkov na privatnih zemljiščih. Odbor obsoja za zdaj še neznanega povzročitelja zastrupitve poljščin in vegetacije v naši občini. Predvsem pa je nesprejemljiva počasnost ustreznih služb, ki so problem začele reševati zelo pozno. Z omenjenim onesnaženjem se je v našem okolju pokazalo, kako je naš prostor ranljiv in občutljiv. Veliko tveganje predstavlja koncentracija gospodarskih družb na majhnem prostoru. Le-te s svojo dejavnostjo predstavljajo potencialno nevarnost, če ne upoštevajo okoljskih zahtev po varovanju okolja in ne zagotavljajo tehnoloških rešitev, ki preprečujejo emisije v okolje. Vedno večje onesnaževanje našega okolja je vzpodbudilo odbor, da občinskemu svetu občine Kidričevo predlaga možnost realizacije projekta lokalnega monitoringa, ki bi spremljal stanje obremenjevanja okolja na širšem področju občine. Odbor prav tako poziva vse gospodarske družbe k večjemu medsebojnemu sodelovanju z lokalno oblastjo in pravočasnemu obveščanju lokalne skupnosti. Slavko Feguš Marija Škafar, Slavko Feguš in Mihael Žitnik. Kidričevo V spomin Skrb za okolico v naselju Če se odpravite skozi naša naselja, boste ugotovili, da smo občina dobrih in skrbnih ljudi. Vasi so urejene, vsaka hiša se baha s širokim spektrom balkonskega in vrtnega cvetja, pokošeno travo, skrbno urejeno okolico. Tudi lokalni zaposlitveni programi -javna dela - so prinesla v občino kar nekaj svežine in odgovornosti do čistega okolja. Prav tako so skrbni krajani v naselju v Kidričevem. Oči vam pri- tegnejo pisano okensko in balkonsko cvetje različnih barv. Pa vendar se kljub temu človek ustavi v Kajuhovi ulici, kjer sta si družini Predovnik in Kokot s pridnim delom, dobro voljo, ljubeznijo do rož in njihovih lepot prav lepo uredili kotiček. Občinska svetnica Milena Purg n i?. ff fr f* lEB MSFIils Cvetje v vsem svojem razkošju. V spomin Dragici Vtič V Lovrencu na Dravskem polju smo se 9. junija 2005 poslovili od aktivne članice v vrstah SLS, Dragice Vtič. Težka in kratka bolezen je stopila na njeno življenjsko pot prerano. V trenutku je namreč izbrisala vse ideje, načrte, vso moč, vztrajnost in prikupnost, ki jo je nosila v sebi. Bila je članica regijskega odbora in delovala je v ženski zvezi SLS. Leta 2002 seje aktivno vključila v volitve in bila iz vrst SLS izvoljena v občinski svet občine Kidričevo, delovala je v komisiji za volitve in imenovanja ter bila predsednica odbora za občinsko premoženje. Svojo delavnost, vztrajnost, željo po urejenem okolju pa je s pridom uporabila tudi kot predstavnica v svetu Vrtca Kidričevo, kot članica društva podeželskih žena in deklet občine Kidričevo, pri ustvarjanju temeljev turističnega društva v občini ter še pri mnogih drugih komisijah in odborih. Občinski odbor SLS občine Kidričevo ti izraža globoko spoštovanje. Vedno si nam dala občutiti, da nobeden med nami ne živi zase in nobeden ne umira zase. Dragica, hvala ti ... Občinski odbor Slovenske ljudske stranke Kidričevo Odbor za kmetijstvo in gozdarstvo Da kmetijstvo ne bi bilo zapostavljeno! Odbor si prizadeva čim bolj učinkovito delovati, da kmetijstvo ne bi bilo zapostavljeno. Zato smo že pred časom morali dopolniti in delno spremeniti vsebino pravilnika o ukrepih kmetijske politike na lokalnem nivoju, daje usklajen z državnimi predpisi. Vendar kot ugotavljamo, je kmetijstvo eno od najbolj nepredvidljivih panog gospodarske dejavnosti: odvisnost od agrotehnike do drugih vremenskih vplivov in ljudskih faktorjev. Odbor izvaja le najnujnejše ukrepe kmetijske strukturne politike, ki meni, da so za našo območje prioritetna: Poudarek je živinoreja - preventivno cepljenje goveje živali, prašičev in drobnice, umetno osemenjevanje živali v kmečki reji z uporabo semen kvalitetnih plemenjakov. Pri rastlinski proizvodnji je poudarek predvsem v analizi zemlje, ap-nenje tal in podporo programu zatravljena strniščnih površin. Del našega območja je na vodovarstvenem območju, za katerega pa veljajo posebni ukrepi obdelave. Tukaj pa smo v neenakem položaju, kajti država je lastnik vodovodnih zajetij, vendar še do danes ni izdelanih kriterijev glede kmetovanja na tem območju in nadomestitve nadomestila glede zmanjšanja proizvodnje. Izobraževanju namenjamo posebno pozornost: vršimo razne posvete na temo o kmetijstvu. Varstvu pri delu in do narave. Podpora društvom, ki se ukvarjajo s kmetijsko tematiko ali ohranjanje podeželja ipd., kot so strojni krožek, društvo podeželskih žena, osnovnošolski krožki in drugi. Vzdrževanje poljskih cest: v minulem letu smo zgredirali več kot 100 km poljskih cest in delno bomo nagramozirali še do konca leta. Največji uspeh v letošnjem letu je, da smo uspeli na razpisu MKGP za izvedbo komasacije Dravsko polje II na površini cca. 630 hektarjev. Tako bomo že v letu 2006 omenjene površine obdelovali v novi obliki. Iz naslova razvojnih programov podeželja smo skupaj s krajani Starešine postavili objekt v leseni izvedbi, ki je namenjen ohranjanju še preostale kulturne dediščine, ki ponazarja, kako se je kmetovalo in gospodinjilo nekoč. Velika obremenitev oz. nadloga, ki prihaja na naše območje, je koruzni hrošč. Na to temo smo ob koncu novembra organizirali posvet, da se prikaže kmetovalcem nevarnost te žuželke in eventualna preprečitev oz. kako s pridelavo koruze v prihodnje. Vendar se je v drugi polovici leta na enem delu območja občine Kidričevo pojavilo nenavadno sušenje poljščin - najbolj vidna ogroženost je bila na koruzi. Odbor seje takoj vključil v ugotavljanje nastalega stanja preko pristojne kmetijsko svetovalne službe in inšpekcijskih služb. Po precej dolgem in za nas skorajda nesprejemljivem načinu razrešitve primera glede oporečnosti rastlin in v nadaljevanju krme ta še do danes ni popolnoma razrešen. Ugotovljeno je bilo, da je v koruzni krmi kot silaži previsoka vsebnost fluoridov, ki pa za prehrano živali ni primerna, vendar se velikost območja še vedno ugotavlja preko VURS. Za razrešitev celotnega primera je v pristojnosti ministrstva za okolje in prostor - MOP - v sodelovanju z MKGP in zdravstvenim ministrstvom, da ugotovijo eventualno oporečnost in vpliv tudi na bivalno okolje. Prav tako nas je v letu 2005 ob nenavadno mokrem in vetrovnem letu trikrat obiskala tudi toča in kar močno poškodovala kmetijske pridelke in močno prizadela kmetovalce. Odbor je pristopil k ugotavljanju in popisu škode ter podatke predal državnim inštitucijam. To je del tega, s čimer se je odbor za kmetijstvo in gozdarstvo v letu 2005 ukvarjal. Ob koncu leta Vam ob prihodu božiča in novega leta 2006 zaželimo obilo dobre volje, veselja predvsem pa zdravja in obilo dobre letine ter mirnega leta. Pa prijetno kmetovanje! Predsednik odbora za kmetijstvo in gozdarstvo občine Kidričevo Mihael Žitnik Strojni krožek Plan, ki smo si ga zastavili za leto 2005, smo skoraj v celoti izpolnili, razen strokovne ekskurzije, ki jo bomo izvedli v začetku leta 2006. V zimskem času smo pripravili različna predavanja in strokovna izobraževanja za naše kmetovalce. Organizirali smo demonstracijo kmetijske mehanizacije firme John Deere iz Nemčije in Kuhn iz Francije. Tri ekipe naših mladih oračev pa so se tudi letos udeležile regijskega tekmovanja oračev Podravja in dosegle zadovoljive rezultate. V strojnem krožku imamo 225 članov, predvsem kmetovalcev Občine Kidričevo. Da bi v novem letu zdravje vam služilo, da uspehov imeli bi obilo; da sreča vedno spremljala bi vas, da v letu 2006 preživeli bi res miren čas. Vam želi UO SK “Dravsko polje” ■ Krajevni odbo Njiverce Izgradnja športnega parka v Njivercah Čeravno se s prihodom novega leta v naravi ne zgodi nič presenetljivega, pa se v mišljenju ljudi ta dogodek odraža na različne načine. Za nekatere pomeni prehod starega v novo leto opustitev katere izmed slabih razvad, spet drugi se v tem trenutku lotimo izpolnjevanja zadanih načrtov na različnih področjih svojega udejstvovanja. Koliko smo bili pri tem uspešni, se izkaže prav ob koncu leta. Tako je tudi navada skoraj vseh organizacij, društev, odborov itd., da ob zaključku koledarskega leta opravijo pregled delovanja in ocenijo uspešnost svojega dela. Člani krajevnega odbora (KO) Njiverce smo se v iztekajočem se letu sestali na dveh izrednih sejah in eni redni, na katerih smo obravnavali vrsto problematik, ki so neposredno ali pa posredno povezane z našim krajem. Za največje dosežke si štejemo preplastitev in ureditev ceste Njiverce-Šikolska cesta, umestitev predvidenega doma krajanov v program priprave lokacijskega načrta za vzhodni del poselitvenega področja Njiverce P16-S4 ter pridobitev gradbenega dovoljenja za izgradnjo športnega parka v Njivercah. Uspešno smo izpeljali prireditev ob prazniku dela - 1. maju. Cesto od zadnje hiše za železnico (Friderik Podgoršek) skozi gozd do križišča s cesto v Dra-žence smo uvrstili v plan asfaltiranja cest. Zavzeli smo stališče, da se zemljišče za poslovnim centrom Jager izvzame iz programa prodaje občinskega premoženja in se uredi skladno s hortikulturnim načrtom in prometno varnostjo. Podprli smo prizadevanja občinskega sveta pri iskanju optimalne rešitve in za čimprejšnjo izgradnjo otroškega vrtca na lokaciji ob osnovni šoli v Kidričevem. Na odbor za gospodarsko infrastrukturo smo podali pobudo za postavitev oglasnega panoja v Njivercah vas (pri kapeli ali avtobusnem postajališču) ter za postavitev smerokazov, ki bi označevali ulice. Ker seje kar nekaj ljudi pritožilo zaradi prehitre vožnje skozi Njiverce vas, bi v prihodnje veljalo razmisliti o namestitvi prometnih gr- bin, ki bi omejile hitrost na tej cesti, ter izgradnji pločnika, s katerim bi povečali varnost domačinov in nenazadnje tudi olepšali podobo vasi. V občinski upravi se zavedajo, daje za povečanje varnosti vseh udeležencev v prometu nujno potrebno zavarovati železniški prehod v Njivercah z zapornicami ali vsaj s svetlobno signalizacijo, vendar je rešitev v domeni Direkcije za železniški promet, ki poleg zaprtja prehoda razmišlja še o varianti nadvoza oziroma podvoza. Zraven vseh naštetih bo v prihodnjem letu poglavitna naloga pričetek izgradnje športnega parka v Njivercah. Odobrena sredstva v občinskem proračunu bi glede na visoko vrednost celotnega idejnega načrta lahko zadostovala za izvedbo asfaltnega igrišča z opremo. Moja osebna, in verjetno še čigava, želja je, da bi pridobitev športnih površin vzpodbudila tudi ustanovitev športnega društva, ki bi s ponudbo različnih disciplin vsaj nekoliko pritegnilo krajane k druženju. Prav žalostno je, da se ob tako širokem repertoarju dejavnosti, s katerimi se posamezniki ukvarjamo, krajani Nji vere sploh ne znamo družiti med seboj. Morda je svetla izjema le prvomajska prireditev, pa še tam je marsikomu odveč ponuditi na razpolago svoje znanje in izkušnje za popestritev programa. Me prav zanima, na kak način se ti ljudje identificirajo s svojim krajem in kaj za njih pomeni izraz lokalni patriotizem. Če bi se zavedali, da skupaj lahko rešimo skoraj vsak problem, medtem ko sami le malokaterega, o čemer j e govoril že nekdanji ameriški predsednik Lyndon B. Johnson, bi v Njivercah bilo življenje še lepše, v naši občini pa storjenega še veliko več. V imenu KO Njiverce vsem občankam in občanom želim, da jim novo leto prinese poleg zdravja še obilico posluha za druženje in ustvarjanje. Anton Habjanič ml., predsednik KO Njiverce Kaj se je dogajalo v Stražgonjci Čeprav je naša vas Stražgonjca na robu občine, smo velikokrat izvzeti iz občinskega proračuna. V preteklem letu je bilo drugače, kajti v naši vasi so dopolnili javno razsvetljavo. Čeprav je luč na vsakem drugem oz. tretjem drogu, smo vaščani posebej veseli, kajti bila je nujno potrebna. Do nedavnega je bilo avtobusno postajališče neoznačeno, zdaj se pa lahko pohvalimo z zaznamovanim prehodom za pešce. Pri gradnji obvoznice Pragersko so s težkimi tovornjaki in stroji zelo poškodovali poljske ceste in ob sami gradnji obvoznice s stroji zelo obremenili poljske ceste in s tem otežili dostop kmetom do kme- Označen prehod za pešce. Razsvetljava. tijskih površin. Za odškodnino so vaščanom Stražgonjce asfaltirali poljsko cesto v dolžini 600 metrov ter na igrišče zapeljali 2000 m3 zemlje. Malokdaj smo deležni občinskih sredstev, ko pa do njih pridemo, smo še posebej veseli. Kajti še posebej se zavedamo pregovora, kdor ni z malim zadovoljen, velikega vreden ni. predsednik Anton Medved 16 Lovrenc Iz naših krajev Otvoritev kegljišča in parkirnega prostora DU Lovrenc Trak so simbolično prerezali častni občan Občine Kidričevo Tone Brglez, podžupan Jože Murko in predsednik DU Lovrenc Martin Krajnc. V zgodnjih pomladanskih dneh letošnjega leta je Upravni odbor DU Lovrenc na 3. redni seji sprejel sklep, da društvo začne graditi kegljišče in pripravljati teren za asfaltiranje parkirnega prostora pred domom DU. Občino Kidričevo smo zaprosili, da nam dovoli postavitev kegljišča na parkirnem prostoru in pridobi gradbeno informacijo. Člani DU smo opravili 820 ur prostovoljnega dela - za gradbena in ključavničarska dela za postavitev kegljišča, za pripravo terena za asfaltiranje, za odstranjevanje robnikov in polaganje novih, za ureditev zelenic in gredic z rožami. Ves trud in delo je bilo pozabljeno 26. avgusta, ob uradni otvoritvi kegljišča in parkirnega prostora. Zbralo se nas je več kot sto članov DU Lovrenc, predstavniki Občine Kidričevo in predstavniki DU sosednjih društev. Predsednik DU Lovrenc Martin Krajnc je prisrčno pozdravil vse prisotne. Pevke našega DU so zapele lepi pesmi, tajnik je opisal probleme in organizacijske pristope, ki smo jih zavzeli, preden smo dočakali ta veseli trenutek. Podžupan občine Kidričevo Jože Murko je čestital DU Lovrenc za to veliko opravljeno delo, ki je ocenjeno na 1.800.000 SIT in v svojem nagovoru poudaril, daje društvo eno najbolj delavnih društev v občini Kidričevo. Nastopil je svečani trenutek. Simbolični trak so prerezali: častni občan občine Kidričevo Tone Brglez, podžupan Jože Murko in predsednik DU Lovrenc Martin Krajnc - nato so vsi trije preizkusili kegljišče in svoje kegljaške sposobnosti s tremi meti na polno. Sledilo je tekmovanje med ekipami iz Ptuja, Ptujske Gore, Vidma in nazadnje ženske in moške ekipe iz Lovrenca - slednji sta zasedli prvi mesti. Vsi prisotni smo navijali za svojo ekipo ob veselem muzikantu, izvrstno pripravljenih jedeh in seveda ob dobri kapljici. Prijetno razpoloženje je trajalo do poznih nočnih ur. Upravni odbor DU Lovrenc se iskreno zahvaljuje vsem, ki so kakorkoli sodelovali in nam omogočili, da smo v letu 2005 opravili tako veliko delo. Najlepša hvala glavnima sponzorjema Občini Kidričevo in Cestnemu podjetju Ptuj, pa tudi izvajalcu del Podkrajšku, ki nam je omogočil, da smo manj zahtevna dela pri postavitvi nadstreška lahko opravili sami člani DU Lovrenc in s tem pocenili gradnjo. Tajništvo DU Anton Planinšek Iz naših krajev V ponos ali sramoto? Lovrenc - Brez komentarja, (levo) Kungota - Tudi v naši občini imamo ulico heroja Tita. (desno zgoraj) Pleterje - Le komu so namenjena ta igrala? (desno spodaj) Pripravil: Slavko Feguš RAVNO POLJE URADNE OBJAVE URADNE OBJAVE OBČINA KIDRIČEVO ZA LETO 2005 december 2005 14. JAVNI RAZPIS 15. OPOZORILO za sofinanciranje športnih programov iz proračuna občine kidričevo za leto 2006 Občina Kidričevo Ul. Borisa Kraigherja 25, 2325 Kidričevo tel: 02 799 06 10, fax: 02 799 06 19 e-pošta: obcina@kidricevo.si 14. Na osnovi Pravilnika o financiranju športa v občini Kidričevo (Uradni list RS, št. 40/02) objavljamo JAVNI RAZPIS za sofinanciranje športnih programov iz proračuna občine Kidričevo za leto 2006 7. PREDMET RAZPISA Predmet razpisa je sofinanciranje športnih programov v občini Kidričevo z naslednjimi vsebinami: - Športna vzgoja otrok, mladine in študentov, ki se prostovoljno ukvarjajo s športom zunaj obveznega izobraževalnega programa - Športna rekreacija - Kakovostni šport - Vrhunski šport - Šport invalidov Višino namenskih sredstev bo določil občinski svet občine Kidričevo s sprejemom proračuna občine Kidričevo za leto 2006, v posebni postavki Nacionalni program športa. 2. POGOJI SOFINANCIRANJA Pravico do sofinanciranja športnih programov imajo nosilci in izvajalci športne dejavnosti, ki izpolnjujejo naslednje pogoje: - imajo sedež v občini Kidričevo, - imajo materialne, kadrovske in organizacijske pogoje za uresničitev načrtovanih športnih aktivnosti, - imajo organizirano redno dejavnost in vadbo, - imajo urejeno evidenco o članstvu in plačani članarini. Kot kandidati za sofinanciranje športnih programov iz občinskega proračuna lahko, ob izpolnjevanju zgornjih pogojev, nastopajo naslednji izvajalci športnih programov: - športna društva in športna zveza na lokalni ravni, - zavodi, gospodarske družbe, zasebniki in druge organizacije, ki so na podlagi zakonskih predpisov registrirane za opravljanje dejavnosti na področju športa, - zavodi za področja vzgoje in izobraževanja. Izvajalci športnih programov, ki zgornje pogoje izpolnjujejo, vendar se na ta razpis ne prijavijo ali pa se ne prijavijo skladno z razpisno dokumentacijo, v letu 2006 ne bodo upravičeni do namenskih sredstev proračuna Občine Kidričevo. 3. ROK IN NAČIN PRIJAVE Kandidati podajo svojo prijavo na razpis na izpolnjenih obrazcih razpisne dokumentacije in z vsemi potrebnimi prilogami. Prijavo lahko pošljejo s priporočeno pošto ali oddajo osebno na naslov OBČINA KIDRIČEVO Ul. Borisa Kraigherja 25 2325 Kidričevo Prijava mora biti podana v zapečateni kuverti. Na sprednji strani kuverte mora biti razviden pripis »RAZPIS - ŠPORT 2006«, na hrbtni strani pa naslov kandidata na razpisu. Prijave morajo biti predložene v sprejemni pisarni Občine Kidričevo najkasneje do 31. 1.2006. Po tem datumu prejetih prijav komisija ne bo upoštevala v postopku točkovanja in razdelitve sredstev. 4. VSEBINA PRIJAVE Kandidat za sredstva tega razpisa se prijavi na razpis z izpolnjenimi obrazci razpisne dokumentacije in zahtevanimi prilogami. Vsaka prijava mora vsebovati najmanj OBRAZEC 1 razpisne dokumentacije z vsemi zahtevanimi prilogami. Kandidati lahko razpisno dokumentacijo prejmejo v času od 3. 1. 2006 do 20. 1. 2006 v sprejemni pisarni Občine Kidričevo. Obrazci naj bodo izpolnjeni čitljivo in pregledno. Kandidat izpolni glede na vsebino programa ustrezen obrazec za vsak posamezni program. Če kandidira z več programi pod isto vsebino, izpolni enak obrazec večkrat, za vsak posamezni program. Če kandidat opravlja en program z več skupinami, izpolni ustrezen obrazec za vsako posamezno skupino. Obrazcev za vsebine, na katere ne kandidira s svojim programom, ne izpolnjuje in jih tudi ne prilaga prijavi. 5. INFORMIRANJE KANDIDATOV Vse dodatno potrebne informacije lahko kandidati pridobijo v rednem delovnem času na naslednjem naslovu: - OBČINA KIDRIČEVO, pri gospe Zdenki Frank tel. 02/799-06-13 Z izvajalci programov športa bo skle- njena pogodba o sofinanciranju programa športa v letu 2006. Izvajalci bodo sklenili pogodbe po izboru programov za sofinanciranje, po sprejemu proračuna za leto 2006. Jože Murko, podžupan občine Kidričevo 15. SKUPNA OBČINSKA UPRAVA Mestni trg 1, 2250 Ptuj Telefon: 02 748 29 99, 02 748 29 96 Telefaks: 02 748 29 44 E-pošta: sou@ptuj.si OPOZORILO Opravljanje obvezne občinske gospodarske javne službe zbiranja in prevoza ter odstranjevanje komunalnih odpadkov se izvaja za celotno območje občine Kidričevo. Način, predmet in pogoje pa določa Odlok o načinu opravljanja obveznih lokalnih gospodarskih javnih služb zbiranja in prevoza komunalnih odpadkov in odlaganja ostankov predelave ali odstranjevanja komunalnih odpadkov na območju občine Kidričevo (Uradno glasilo slovenskih občin, št. 10/05). Nadzor nad izvajanjem določil navedenega odloka izvaja pristojni občinski prekrškovni inšpekcijski organ ter občinska uprava Občine Kidričevo. Za zagotavljanje kakovostne javne službe je na celotnem območju občine Kidričevo uvedeno ločeno zbiranje komunalnih odpadkov, ki je obvezno za vse povzročitelje komunalnih odpadkov. Komunalna inšpekcija Skupne občinske uprave in izvajalec javne službe Cisto mesto Ptuj ugotavljata, da nekateri občani in občanke občine Kidričevo na nameščene zbiralnice ločenih frakcij odlagajo komunalne odpadke ob posodah, oziroma tudi takšne odpadke, ki ne spadajo na zbiralnico ločenih frakcij. Nepravilno ločevanje odpadkov predstavlja velik problem, ki se kaže v onesnaževanju okolice in njenem izgledu. Neodgovorno odlaganje odpadkov ob posodah pomeni kazenje okolice, dodatno delo za izvajalca, težave v tehnološkem procesu ločevanja odpadkov v čiste frakcije na CERO Gojke, posledično pa tudi zvišuje stroške javne službe. Uporabnike storitve javne službe OPOZARJAMO, da je dovoljeno odlagati odpadke izključno v namenske posode, ki so nameščene NA ZBIRALNICAH LOČENIH FRAKCIJ in opremljene z napisom: - PAPIR: odlagamo časopise, revije, prospekte, zvezke, »knjige«, brošure, pisarniški in računalniški papir, embalažni papir in kartonske škatle vseh vrst in velikosti - ki jih je pred odlaganjem potrebno raztrgati, druge izdelke iz papirja in kartona; - STEKLO: odlagamo vse vrste steklenic, kozarcev za vlaganje in druge steklene posode, s katerih odstranimo vse nesteklene dele in ne sme biti umazano; - PLASTIČNA EMBALAŽA: odlagamo plastenke brezalkoholnih in alkoholnih pijač; - PLOČEVINKE: odlagamo odpadke iz pločevink vseh vrst pijač in hrane, če so čiste. Kmetovalci, ki se ukvarjajo s pridelavo vrtnin, tisti, ki imajo seno v balah in PVC folijah, jih morajo dostaviti sami na zbirni center, ne pa odlagati na zbiralnicah ločenih frakcij. Biološko razgradljive in kuhinjske odpadke, kjer je to možno, kompostiramo na domačem kompostniku, če povzročitelji odpadkov izpolnjujejo pogoje za kompostiranje le-teh odpadkov, sicer pa jih smemo odlagati edino in le v dodatno posodo BIOLOŠKI ODPADKI, ki jo lahko naročite na Čistem mestu (mednje sodijo suhi organski odpadki: ostanki hrane, kruh; ostanki hrane iz pločevink in kozarcev za vlaganje brez tekočin, ostanki od priprave hrane: zelenjava, sadje, olupki, lupine orehov, lešnikov ...; jajčne lupine, ostanki mlečnih izdelkov ter pokvarjeni mlečni in mokasti prehrambeni proizvodi, kavna gošča in kavni filtri, čaj in čajne vrečke, volneni in bombažni ostanki, lasje, perje, higienski papir: serviete, papirnati robčki; odmrle rastline, stara zemlja za rože, pokošena trava, plevel, listje in drugi vrtni odpadki, obrezano grmičevje, žive meje, drevesni ostanki, žagovina. Pozor! v posodo za biološke odpadke ni dovoljeno odlagati pepela, vseh vrst tekočin, olj in masti, sanitarnih izdelkov, kosti, plenic, vsebine sesalnikov, drugih sestavljenih bioloških odpadkov. V posodo z nalepko Ostali odpadki, ki jo mora imeti vsako individualno gospodinjstvo, pa odlagamo OSTALE ali mešane odpadke (to so odpadki, ki jih ni mogoče odložiti v nobeno posodo za ločeno zbiranje, ki ne sodijo med nevarne, kosovne ali gradbene in jih ni mogoče izločiti kot »koristni« odpadek, polivinilaste vrečke in sestavljivi materiali: tetrapaki vseh vrst, kovinska embalaža, ohlajen pepel, odpadna trda plastika in druga odpadna plastična embalaža in končajo na odlagališču. Na zbirni center Gajke pa je lastni dovoz odpadkov za občane, vključene v redni odvoz komunalnih odpadkov, brezplačen. Če lastni prevoz ni možen, ga lahko posebej naročite na Čistem mestu. V tem primeru je seveda potrebno poravnati le stroške prevoza. Obratovalni čas zbirnega centra Gajke je letni in zimski. Letni je vsak delovnik od 8. do 20. ure, zimski vsak delovnik od 8. do 19. ure. V soboto pa od 8. do 14. ure. Torej je dovoz odpadkov izven določnega obratovalnega časa prepovedan in se povzročitelj, ki ne spoštuje in ravna v nasprotju z določili materialnega predpisa, in nadzorom nepravilnega ravnanja z ukrepom prekrškovnega organa, kaznuje. Za skupine odpadkov, kot so: NEVARNI GOSPODINJSKI ODPADKI (odpadna olja, škropiva, zdravila, barve, lepila, hladilne tekočine, kozmetične izdelke, akumulatorje, živos-rebrni termometri, baterijski vložki, zaoljene krpe, filtri, zaščitna sredstva ...), KOSOVNI ODPADKI (bela tehnika, pohištvo, talne obloge, žimnice, električni aparati, kolesa), OBLAČILA in OBUTEV - za njihovo odstranitev poskrbi Čisto mesto Ptuj na poseben način, v posebej pripravljenih zbiralnih akcijah, o katerih so gospodinjstva pravočasno obveščena. V kolikor se pojavi potreba po oddaji tovrstnih odpadkov ali ločenih frakcij večjih količin med letom izven termina posamezne akcije, lahko krajani tudi sami pripeljete odpadke na zbirni center na CERO Gajke. Po dikciji določila navedenega odloka je PREPOVEDANO SEŽIGANJE komunalnih odpadkov, vključno s sežiganjem odpadkov z vrtov (trava, listje, vejevje), na prostem, na mestu nastanka, v gospodinjskih kuriščih, v kotlovnicah in podobno. Vsem povzročiteljem komunalnih odpadkov, ki opustijo pravilno uporabo odlaganja naštetih skupin odpadkov po navedenem odloku kot posledica sledi kazen, in sicer z globo 350.000,00 tolarjev se kaznuje za prekršek pravna oseba, z globo 100.000,00 tolarjev samostojni podjetnik posameznik, odgovorna oseba pravne osebe ali odgovorna oseba samostojnega podjetnika posameznika ter fizična oseba. Skupna občinska uprava, November 2005. Majda Murko, komunalna inšpektorica Gasilci 17 Gasilska zveza Kidričevo Aktiven mesec požarne varnosti Aktivnosti gasilcev v Gasilski zvezi Kidričevo v mesecu požarne varnosti Gasilci skozi vse leto opravljamo aktivnosti, ki so nam naložene, še posebej pa se aktivnosti poudarjajo v oktobru, mesecu POŽARNE VARNOSTI. V tem mesecu smo obiskali vrtca in osnovne šole v občini Kidričevo ter jim prikazali gasilsko tehniko in opremo. Za gospodinjstva smo opravili servis gasilnikov (244 kom), kar nam je omogočila družba VARGAS-al. Po gasilskih domovih so se vršili dnevi odprtih vrat. Izvedli veliko taktično vajo na trgovski center JAGER Z 12 ekipami smo se udeležili regijskega tekmovanja, kije potekalo 30. 10. 2005 V Moškanjcih. 5 enot je na tekmovanju poseglo po pokalih, in sicer: - pionirke Jablane - 3. mesto - mladinci Starošince - 3. mesto Članice A PGD Lovrenc zasedle 2. mesto in se s tem uvrstile na državno tekmovanje. - članice A Lovrenc - 2. mesto - člani B Talum - 2. mesto - člani B Šikole - 3. mesto Od tega so se štiri enote plasirale po kriterijih GZ Slovenije na državno tekmovanje, ki bo prihodnje leto. ISKRENE ČESTITKE! Želimo, da bi se enote tudi na državnem tekmovanju v letu 2006 dobro odrezale. To je bil kratek povzetek aktivnosti v oktobru 2005. Poveljnik GZ Kidričevo Jože Kancler Foto: RŠ Gasilska zveza Kidričevo želi vsem občankam in občanom, gasilkam in gasilcem vesel božič in srečno, zdravo ter uspešno leto 2006. Na pomoč! Gasilska zveza Kidričevo Klub ljubiteljev klasičnih in športnih vozil Kidričevo Zastavljeni cilji uresničeni Za Klubom ljubiteljev klasičnih in športnih vozil Kidričevo je ponovno uspešno in zadovoljivo leto. Vsi cilji, ki smo si jih zadali na začetku leta, so uresničeni, tako da se z veseljem oziramo nazaj. S polno paro smo startali že meseca marca, ko smo sklicali letno skupščino in podali poročila o preteklem letu. Podelili smo priznanja zaslužnim članom in se zahvalili za njihovo podporo pri vodenju kluba. Nadaljevali smo s klubskim izletom v Miinchen, kjer smo si ogledali najbolj znan oldtimerski sejem. Aprila so se začele priprave na že 6. mednarodno srečanje starodobnih vozil, kije bilo tudi tokrat posvečeno prazniku občine Kidričevo. Srečanje je potekalo 26. junija 2005 po obronkih občine Kidričevo, na njem se pa je zbralo 75 starodobnih vozil častitljivih starosti. Na naših srečanjih želimo gostom prikazati lepote in običaje krajev, iz katerih prihajamo. Tako smo združili staro tehniko in kulturo ter udeležencem srečanja prikazali star običaj - šranganje, s kozarcem rujnega pa smo nazdravili tudi državnemu prazniku Republike Slovenije. Kot smo pisali že v pretekli številki, smo se udeležili tudi tekmovanja za državno prvenstvo Zveze SVS. Na tekmovanjih je nastopil predsednik Kluba Stanko Kores s starodobnim motorjem Harleyjem Davidsonom iz leta 1927 in tako Klubu privozil 1. mesto v državnem prvenstvu. V oktobru pa smo se zbrali na kostanjevem pikniku ter poskusili kostanje in slasten mošt ter se pomenili, kako in kdaj spraviti naše jeklene konjičke k zimskemu spancu. Z veseljem se oziramo na preteklo leto, saj je bilo več kot uspešno. Posebej ponosni smo na 6. mednarodno srečanje, saj nam je uspelo tisto, po čemer hrepenimo v Klubu. Čez leto smo pridobili tudi nekaj muzejskih eksponatov, ki si jih želimo razstaviti, vendar še zaenkrat nismo našli primernega klubskega prostora. Z žalostjo pa tudi ugotavljamo, da Občini Kidričevo za delovanje društev in klubov ni mar. Med njimi je tudi naš Klub ljubiteljev klasičnih in športnih vozil Kidričevo, ki promovira občino Kidričevo in je zelo znan po celi Sloveniji in izven meja. Žal nekatera društva propadajo, mi pa smo mnenja, da kar nas ne uniči, nas naredi še močnejše. Zato Klub ljubiteljev klasičnih in športnih vozil Kidričevo ponosno in s polno elana vstopa v novo leto. Cilji za novo leto so že začrtani in jih bomo uresničili tako kot letošnje. Med cilji so tudi klubski prostori, ki jih bomo poiskali, če ne v naši občini, pa v sosednjih, kamor nas vabijo in nas pričakujejo z odprtimi rokami. Verjamemo v naše zastavljene cilje, tolažimo pa se tudi s tem, da se bo mogoče odnos Občine Kidričevo do društev in klubov v prihodnjem letu spremenil. Ob prihajajočem letu vam Klub ljubiteljev klasičnih in športnih vozil Kidričevo želi obilo zdravja, sreče in veselja, predvsem pa naj bo uspešno leto 2006. Srečno! Stanko Kores ml., tajnik Kluba Podelitev pokalov državnega prvenstva Zveze SVS. VOŠČILO Upravni odbor Društva upokojencev Lovrenc želi svojim članom in vsem občanom občine Kidričevo vesele in zadovoljne praznike, v letu 2006 pa mnogo sreče, zdravja in obilo delovnih uspehov. Upravni odbor DU Lovrenc I: Društvo invalidov Kidričevo Rekreativno kolesarjenje invalidov Društvo invalidov Kidričevo rekreativno kolesari že vrsto let od ustanovitve društva leta 2000. Letos se je prijavilo na razpis odbora za družbene dejavnosti v občini Kidričevo, ki poziva društva, ki želijo organizirati spremljajoče prireditve v počastitev občinskega praznika. Društvo seje na razpis prijavilo kot že vrsto let nazaj in bilo izbrano kot »rekreativno kolesarjenje invalidov«. Na razpis seje prijavilo kot rekreacijsko in ljubiteljsko kolesarjenje, na pa kot tekmovanje posameznikov, saj kolesarimo starejši člani. Pravila igre poznamo, daje to steza, določena na lokaciji, kjer je manj prometa v občini in ne izven občine in na koncu smo vsi zmagovalci. Rekreativno kolesarjenje je vodil član upravnega odbora Jože Jančec. Kolesarjenje je potekalo v soboto, dne 18. 5. 2005, ob 9. uri. Zbrali smo se pred društvenimi prostori v Kidričevem, odhodnico nam je zaželel župan Zvonimir Holc, članom pa smo razdelili kape, se okrepčali s kavico in rekreativno startali in dosegli svoj cilj. V prostorih društva upokojencev v Njivercah smo zaključili prireditev ob dobri malici in kozarčku dobrega vina ter ob zvokih harmonikarja gospoda Letonja. Danes lahko tudi napišemo, da nam je del stroškov pokrila Občina Kidričevo, in sicer Odbor za družbene dejavnosti. Predsednica društva Marta Pinterič Letovanje Društvo invalidov Kidričevo rekreativno letuje na morju vsako leto. Tako smo tudi letos v mesecu juliju letovali v mestu Omišalj na otoku Krku. Letovanje je bilo organizirano - 7 polnih penzionov s prevozom za 53.000,00 SIT. Hrana je bila prirejena starostnikom z izbiro dveh menijev. Letovalo je 50 članov, predvsem starejših invalidov, a med nami je bila tudi članica na vozičku zgornjega konca naše občine, tako ponavadi rečemo mi iz naselja. Prav prijetno nam je bilo, ko nam je znala kaj zanimivega povedati iz svoje preteklosti. Zanimive pa so bile še štiri nerazdružljive gospe, prav tako iz zgornjega konca na morju naše občine. Prijetno je bilo, a za nekatere prekratko. Društvo je tokrat financiralo morje dvema članicama, ki sta socialno šibki z majhnimi dohodki, saj tako v današnjem času težko preživiš, kaj da bi si še kaj privoščil. Obe članici sta prostovoljki v društvu, ki s svojim znanjem in socialnim čutom na nesebični način pomagata ostarelim in bolnim premagovati vsakodnevne težave. Rekreativnega letovanja se veselimo tudi v naslednjem letu, do takrat pa bodite zdravi, Vas pozdravlja predsednica društva Marta Pinterič Ljudski pevci društva invalidov Kidričevo Veseli smo, da lahko pod okriljem Društva invalidov Kidričevo delujemo že drugo leto. V svoji sestavi imamo dva pevca in dve pevki. Redno se sestajamo na vajah vsak teden. To pa niso samo vaje, je druženje nas vseh, ki vsak trenutek izkoristimo za kakšno staro, skoraj že pozabljeno, pesem. Naša prisotnost je povsod tam, kjer se družijo ljudje istih misli in želja. Tako nastopamo v Občini Kidričevo in izven nje, na vseh prireditvah, kjer ne manjka tovrstnega petja, povsod, kjer pojemo, ne pojemo le iz lastnega veselja, ampak je prisotna tudi želja ohraniti ljudsko pesem. Prav tako se radi odzovemo povabilu na domačih zabavah, kjer se pridružimo lepim željam slavljencev in jim popestrimo njihov praznik. Za popestritev družabnih srečanj pa poskrbi naš pevec Franc s frajtonarico. Lahko rečemo, daje petje bistveni sestavni del našega upokojenskega življenja in želja nas vseh je, da tako še dolgo tudi ostane. V imenu ljudskih pevcev in vodje Danice Meško vam v letu 2006 želimo mnogo zdravja, sreče in osebnega zadovoljstva. Marta Pinterič Društvo invalidov Kidričevo Pred nami je božični in novoletni čas, ko luč spet močneje posije med nas. Naj prinese vam mir, zdravje in veselje, naj se v novem letu 2006 izpolnijo vse želje. Upravni odbor Kidričevo Strelsko društvo Kidričevo V vrhu najboljših klubov v državi Na obisku pri županu. Strelsko društvo Kidričevo, takrat še Strelska družina, je bilo ustanovljeno davnega leta 1950. Njihovi člani so bili predvsem vojaške starešine (oficirji), takratni direktorji podjetij in politični delavci. Vaje so potekale v bližnjih gramoznicah, kjer so streljali z vojaškim orožjem. Delovanje društva je tesno povezano s podjetjem TGA današnje družbe Talum. Društvo je lahko ponosno na svoje uspehe, saj je v zadnjih petih letih v samem vrhu najboljših klubov v državi. Strelci so se v zadnjih petih letih udeležili 450 tekmovanj tako doma kakor tudi v tujini, in sicer: P1ŠTOLSKA EKIPA: 170 tekem in osvojenih 147 prvih mest, 8 drugih mest, 9 tretjih in 6 četrtih; VETERANI, ZRAČNA PUŠKA: 50 tekem ČLANI, PUŠKA: 70 tekem MLADINCI, PUŠKA: 70 tekem ML. MLADINCI: 70 tekem PIONIRJI: 70 tekem Velik problem društva pa predstavljajo prostori za samo vadbo. Strelsko društvo Kidričevo namreč nima lastnih prostorov za vadbo, zato strelci vadijo na strelišču v Ptuju, kar pa povečuje že tako velike stroške za delovanje kluba. Uspehi in delovanje kluba pa so predvsem odvisni od ljudi, ki delajo v njem - in ti delajo dobro. V društvu deluje 60 članov v tekmovalnem programu, aktivno pa se udeležuje tekmovanj 25 članov. Tekmujemo v petih kategorijah (pionirji, mlajši mladinci, mladinci, člani in veterani.) Člani našega društva so tudi člani reprezentance Slovenije. Uspehov kluba takrat in danes ter njegovega delovanja si ne moremo predstavljati brez njihove pomoči. Zadnjih nekaj let je tudi v sami občinski upravi Kidričevo več posluha za delovanje društva, kar se odraža tudi pri uspehih strelcev na tekmovanjih. Najboljših osem v finalu - Simonič Boštjan šesti z leve SD Kidričevo Strelsko društvo Kidričevo je bilo leta 2004 tudi organizator mednarodnega tekmovanja ter državne lige v športni dvorani Cirkovce, kjer je nastopilo preko 700 tekmovalcev. Ponosni smo tudi na delo trenerjev, ki so pomagali Francu Pintarju pri treningih in pripravah za OI v Atenah in EP, kjer je tekmoval v kategoriji invalidov in osvojil kolajno. Ob koncu se želimo zahvaliti vsem dosedanjim sponzorjem in donatorjem ter upamo na njihovo pomoč tudi v prihodnje. SD Kidričevo Športno društvo Stražgonjca Tudi v Stražgonjci je igrišče V letu 2000 so se v agrarni skupnosti odločili domačini, da po razdelitvi zemlje prispevajo košček zemlje za vaško igrišče, kjer se bodo otroci lahko igrali oz. zabavali. In tako se je začelo. Namreč letos poleti 2005 seje ustanovilo ter že registriralo Športno društvo Stražgonjca. Toda zgodovina seje začela predvsem 4. 9. 2005, ko smo imeli 1. otvoritveni turnir v nogometu na travnatem stadionu (igrišču) med vaščani Stražgonjce in vaščani Šikol. Veselje je bilo seveda čez cel dan. Ker pa ni igrišča, če v dežju ne moreš stopiti kam pod streho, smo se odločili, da spomladi 2006 zgradimo eno majhno hišico. Zelo veliko so finančno ter materialno prispevali vaščani (domačini) za izgradnjo hiške, katere otvoritev bo v prvomajskih praznikih. Zato pa Stražgonjca, ki že ima mlade športnike, igrišče (hiška bo) - gre novim zmagam naproti. Igor Trčko Člani ŠD Stražgonjca Športno društvo Apače Sanje so se uresničile Trud vodstva in nogometašev Športnega društva Apače je poplačan z uvrstitvijo v 1. razred MNZ - A-liga. Po jesenski sezoni tekmovanja se ekipa s 13 osvojenimi točkami nahaja na 7. mestu in upa na obstanek v tej ligi. Jedro ekipe sestavljajo domači igralci. Okrepili so se s štirimi igralci od drugod. Zraven A-moštva ima Športno društvo Apače ekipo mladincev, cicibanov, veteranov in žensko ekipo. Ob letošnjem občinskem prazniku je ŠD Apače organiziralo nogometni turnir veteranov in šahovski turnir v Apačah. Tradicionalni Turnškov turnir ni izostal. Ženska ekipa je igrala na turnirjih, kijih organizira MNZ Ptuj - Maribor. V zimskem času nogometaši trenirajo v športni dvorani v Cirkovcah. Brez dobrega vodstva, sponzorjev in prostovoljcev, ki pomagajo Športnemu društvu s prostovoljnim delom, bi bil obstoj društva vprašljiv in nemogoč. Dotacija, ki pride s strani Občine Kidričevo, je premalo za pokritje vseh stroškov. V letu 2005 so opravili prostovoljno preko 1000 delovnih ur. Naredili so ograjo okrog igrišča in posebno sobo za sodnike. Trenutno imajo okrog 100 podpornih članov. V pomladanskem delu tekmovanja pričakujejo več gledalcev. To željo lahko vaščani Apač brez težav izpolnijo. Cilji Športnega društva Apače v letu 2006 in 2007 so naslednji: - Nova tribuna - Nova streha na slačilnici - Brunarica nad kletjo in kuhinjo Ni kaj dodati, predsednik društva g. Miran Kovačec ima vizijo in tudi ekipo prostovoljcev, kije do sedaj pokazala, da se lahko veliko naredi s prostovoljnim delom. Ob koncu leta se zahvaljuje občini Kidričevo, NK Aluminij, sponzorjem in podpornim članom za pomoč, ki sojo nudili Športnemu društvu Apače. Vsem članom in občanom občine Kidričevo vesele božične praznike in srečno ter zdravja polno leto 2006. Viktor Cafuta Ekipa zaslužna za uvrstitev v A-iigo. Društvo upokojencev Lovrenc Obdarili smo jih V prazničnem decembru smo člani upravnega odbora DU Lovrenc obiskali in obdarili svoje bolne in starejše člane - v starosti nad 80 let. Skromna darila smo izročili 22 bolnim in 52 starejšim. Enake pozornosti pa je bilo deležnih tudi 8 članov v domovih za ostarele v Ptuju, Mariboru in Muretincih. Vsem smo zaželeli še na mnoga zdrava leta. V letu 2005 so tri naše članice praznovale prav poseben jubilej. Gospe Frida Bogme iz Lovrenca, Jožefa Rodvvein in Urška Pišek iz Apač so s šopkom cvetja in skromnim darilcem prejele tudi najlepše želje za 90. rojstni dan v imenu DU Lovrenc. Tajništvo DU Anton Planinšek Športno društvo Cirkovce Zanimanje za nogomet ostaja ŠD Cirkovce smo že v preteklosti večkrat organizirali vaško ligo v malem nogometu, ki je potekala ob nedeljah v maju in juniju. Že takrat se je pokazalo veliko zanimanje za to ligo. Lani nam je čez poletje zagodlo vreme, tako da nismo mogli izpeljati te lige. Kot nekakšno nadomestilo smo organizirali vaški turnir, ki je prav tako pokazal veliko zanimanja med posameznimi vasmi. Glavno pravilo je, da so igralci iz posamezne vasi prebivalci te vasi, cilj pa je seveda druženje, zabava in predvsem fair play! Letos seje pokazalo zelo veliko zanimanje predvsem pri mladih igralcih, ki so tudi pokazali veliko nogometnega znanja. Ta turnir dejansko omogoča večje druženje med vasmi, ki je že v določenih pogledih zbledelo, spodbuja pa tudi tekmovalnost v športnem duhu. Turnirja seje udeležilo 7 ekip iz bivše KS Cirkovce, in sicer ekipe iz Stražgonjce, Šikol, Pongrc, Jablan, Mihovc-Dragonje vasi, Cirkovc - mlajši in Cirkovc - starejši. Žreb je določil dve skupini, kjer so se ekipe pomerile vsaka z vsako (dobili smo lestvico) in nato še z isto-uvrščenimi ekipami iz druge skupine za končno razvrstitev. Vse tekme so bile odigrane v napetem, vendar športnem vzdušju. Ekipe so pokazale veliko nogometnega znanja in tudi veliko volje po sodelovanju in druženju med vasmi. Skoraj vse ekipe so bile igralsko oslabljene - zaradi različnih razlogov. Pogrešali smo predvsem udeležbo starejših še danes dobrih nogometašev. Upam, da se bodo tudi ti še vrnili in še naprej pomagali mlajšim igralcem predvsem s svojimi bogatimi izkušnjami. Najboljši strelec vaškega turnirja je bil Jure Novak z 9 doseženimi zadetki, vendar je imel kar hudo konkurenco, saj so kar 4 igralci dosegli po 8 zadetkov. Tekme je sodil »mednarodno« priznan sodnik Silvo Plošnik! Hvala tudi vsem sponzorjem, ki so s svojo podporo omogočili vaški turnir in pokazali zanimanje za takšne prireditve. Upam, da se bo v prihodnje našel še kakšen, ki bo pripravljen sodelovati pri vaškem turnirju. Zahvala tudi Antonu Babšku, ki seje odzval našemu povabilu, nam rekel nekaj spodbudnih besed in pomagal pri podelitvi pokalov in praktičnih nagrad. Zahvala tudi vsem, ki so pomagali pri sami organizaciji (priprava in pospravljanje dvorane), Bogdanu Babšku za multimedijsko podporo in Roku Juršiču za potrpežljivost in zelo dobro sodelovanje. Zahvaljujem se vsem udeležencem in tudi navijačem za športno spodbudo vsem ekipam!!! Vidim, daje zanimanje še prisotno, zato bomo organizirali še kakšen vaški turnir, in sicer najverjetneje konec maja na zunanjem igrišču. Športni pozdrav!!!! KONČNA LESTVICA: L CIRKOVCE MLAJŠI 2. ŠIKOLE 3. CIRKOVCE 4. PONGRCE 5. STRAŽGOJNCA 6. MIHOVCE-DRAGONJA VAS 7. JABLANE SPONZORJI VAŠKEGA TURNIRJA: - REKLAMNI ATELJE BABŠEK BOGDAN - PICERIJA PRI CERKVI - LORBER DRAGO, S. P. - MERCATOR - POSLOVALNICA CIRKOVCE - BAR NEŽA -MOJCA PERŠOH - GOSTILNA KUREŽ - MATJAŽ KUREŽ podpredsednik Samo Gajser Anton Babšek je pomagal pri podelitvi pokalov in praktičnih nagrad. Nova pridobitev v Kidričevem Obnovljena trim steza Končno bo zaživela trim steza, moja dolgoletna želja in želja marsikaterega krajana naselja Kidričevo. Dela še potekajo in bodo kmalu zaključena, vloženega je ogromno dela in usklajevanja. Pri tem se moram zahvaliti ekipi javnih del občine Kidričevo, revirnemu gozdarju Aleksandru Gerečniku za vse strokovne nasvete ter sodelovanju Osnovne šole Kidričevo. Za dokončno ureditev steze po bo potrebnih še kar nekaj finančnih sredstev, saj bo potrebno postaviti označevalne table, karte in smerokaze. S temi sredstvi bomo označili tudi ulice v naselju Kidričevo. Sprehodite se in obudite spomine! Milena Purg, občinska svetnica Obnova trim steze. Vzgoja in izobraževanje / voščila OŠ Boris Kidrič Kidričevo Mednarodno sodelovanje OŠ Boris Kidrič Kidričevo in OŠ Pečina iz Reke Pomen različnosti in sprejemanja le-te je z veliki črkami napisano skoraj v vseh dokumentih Združenih narodov. Na tak način bogatimo naše življenje in življenje drugih ter razbijamo predsodke, ki so v nas zakoreninjeni in jih je prav zaradi tega težko izkoreniniti. Tako seje Učiteljski zbor. letos na pobudo ravnateljice OŠ Pečine iz Reke začelo mednarodno sodelovanje obeh šol. Naši učenci so v okviru izbirnega predmeta Turizem januarja letos obiskali to osnovno šolo in aktivno sodelovali v njihovem otroškem karnevalu. Prijazen sprejem in odlična organizacija sta privedla do tega, da smo stike poglobili. Letos oktobra je namreč šola iz Reke praznoval 130-letnico. Tokrat jo je obiskal le del učiteljskega zbora OŠ Kidričevo in navdušeni smo bili nad samo proslavo, ki so jo skoraj v celoti pripravili in izvedli učenci sami. Na tem srečanju smo se dogovorili, da jih skupaj z učenci spet obiščemo na njihovem otroškem pustnem karnevalu februarja, mi pa smo jih povabili na naš pustni karneval. Zaradi tega sodelovanja seje OŠ Kidričevo prijavila na razpis za sofinanciranje programov in projektov Slovencev po svetu v letu 2006. Upam, da bomo ta sredstva dobili in tako pripravili res odličen sprejem za hrvaške otroke in njihove učitelje in razvili program za prihodnost, ki bo bogatil srca naslednjih generacij učencev obeh šol. Tomaž Klajdarič Moja sošolka Maja Je moja naj ljubša prijateljica, z Majo se veliko druživa. Ima modre oči. Sposodiva si veliko šolskih potrebščin. Ima svetlo rjave lase. Se dobro uči. Veliko krat je pri meni, jaz pa pri njej. Doma sva v Šikolah Eva Kotnik, 2. razred OŠ Cirkovce Voščila Bliža se najlepši čas v letu. Čas, ko se spominjamo preteklosti in pričakujemo prihodnost. Čas, ko se želja po sreči, zdravju in uspehu seli iz srca v srce. Naj se vsem uresničijo sanje, udejanjijo želje in izpolnijo pričakovanja. Srečno 2006! Odbor za družbene dejavnosti Kaj za prazničnimi vrati čaka nas, ko razigrano bo čas prestopil letni prag? Bo jutro s soncem obsijano, bo z mehkim perjem nam postlano, bo novi časi zlati? Zlati bodo, če sivino vsakdana sami pozlatimo s poštenim delom in dobroto, ji s smehom vdihnemo lepoto in s prijateljstvom iskrenim, nežnost, srečo, mir, toploto. Takih časov- zlatih Časov- v novem letu 2006 vam želimo! Kulturno društvo Lovrenc OŠ Boris Kidrič Kidričevo Teden Mladinske knjige V tednu od 21. do 25. novembra je našo šolo vsak popoldan obiskalo veliko število vzgojiteljic, vzgojiteljev, učiteljic in učiteljev iz različnih vsebinskih področij. Prišli so od blizu in daleč, da bi prisostvovali predstavitvi učbeniških kompletov Mladinske knjige - založništva učbenikov. Predstavitve so bile skrbno pripravljene, saj so posamezne učbeniške komplete predstavljali avtorji sami, v obliki delavnic in sproščenega delovnega vzdušja. Prvi dan je bil predstavljen program predšolske vzgoje, ki so ga so začeli oblikovati na glasbenem področju. Novost, ki je tik pred izdajo in nosi naslov Krampata Campata, je predstavila znana avtorica pesmic za najmlajše gospa Mira Voglar. Ta zanimiva, ustvarjalna gospa je prav te dni praznovala svoj sedemdeseti rojstni dan. V naslednjih dneh so se vrstile predstavitve učbeniških gradiv: učbenikov, delovnih zvezkov, priročnikov za učitelje, zgoščenk od 1. do 9. razreda. Prikazane so bile nekatere oblike dobre prakse, sodobno usmerjen pouk, ki spodbuja izkustveno učenje, reševanje problemov, eksperimentiranje, uporaba računalnika ... Tukaj velja omeniti še zanimivost, da so pri založbi sledili pobudi za lažjo šolsko torbico ter letošnje izdaje natisnili na najlažjem papirju. Poučne popoldneve smo učitelji izkoristili tudi za prijetno druženje in izmenjavo izkušenj. Alenka Brumen, učiteljica Doživljajski spis Izlet v gore Letos na sredini poletja smo se s planinci Osnovne šole Cirkovce odpravili na planinski izlet na Rifnik. Do tja smo se peljali z vlakom. Izkrcali smo se na ŽP Šentjur. Na Rifnik smo se povzpeli peš. Po lepem bukovem gozdu smo hodili tri ure. Čas smo si krajšali z nabiranjem sladke koreninice, jedli mlade bukove liste ter vonjali svež gorski zrak. Na vrhu smo sedli na klopi, popili zadnje kapljice vode ter si natočili vodo iz svežega izvira. Na Rifniku smo si ogledali grobnice ter si ožigosali dnevnik Mladi planinec. Plezali smo po steni, dokler ni prišel starejši gospod in nas na- gnal vstran od stene. Za kočo so bile kapele in star porušen samostan. Iz Rifnika smo si še ogledali ruševine gradu. Potem smo se namenili h gradu in skozi ozke špranje plezali v prostor, kjer smo lahko bili vsi. Vodnik, po imenu Primož, nam je še za nameček naredil vlečnico. Domov smo se vrnili ob osmi uri zvečer. Zelo smo bili utrujeni, a polni lepih vtisov zaspali. Ker mi je planinski krožek najljubši, upam, da se bosta mamica in očka kdaj odločila za skupni izlet v gore. Luka Erker, 4. razred Ljudske pevke Žanjice iz Cirkovc Pospravljanje in trebljenje buč Kako, so v starih časih pospravljali in trebili buče, smo v jeseni prikazale LJUDSKE PEVKE ŽANJICE iz Cirkovc. Posadila sva jih Rok in Anica Juršič, ki sva se tudi domislila, da bi to jesensko spravilo prikazala na stari, že malo pozabljen način. Tako si je Rok naprosil prevoz s konjsko vprego, z lojtrnim vozom, ki nam je buče odpeljal domov na dvorišče, kjer smo jih ročno trebile. Ob delu smo prepevale domače ljudske pesmi in končale z ljudskimi reki in pregovori., kako se dobiva seme, kaj moraš storiti, da so buče debele itd. Vse skupaj nam j e posnel Štefan Trčko, ki nam j e pomagal tudi z nasveti in režijo. Posebno pesem o bučah nam je napisala Rozika Gabrijelčič. »Vso delo pa je zelo lepo povezovala in zaokrožila Ivica Unuk, brez katere pa bi ta naš projekt ne imel prave vsebine. Zahvaljujemo se vsem, ki so na kakršenko-H® li način pomagali pri tem jesenskem opravilu. J Anica Juršič Foto■ Jfčko Vzgoja in izobraževanje / voščilo OŠ Cirkovce Mladi planinci v Bohinju Odpravili smo se na tabor v Bohinj. V nas je bilo na tisoče skritih vprašanj, želja in upov. Naša pričakovanja so hitro dobila pravi odgovor: spoznavanje majhnih sreč, zgodnje vstajanje, sreča v očeh ob sončnem jutru; rosa v travi, blažen občutek na vrhu, po vzponu; doživetje gora; spoštovanje smeri; zadovoljstvo, daje vsega konec in spet želja po novem doživetju; spoznavanje sebe, svojih zmožnosti; velika zadovoljstva; zaupanje vase; napete boleče mišice; toplo sonce po deževnem popoldnevu; pesem ob tabornem ognju; nagajivi večeri v domu; skupinski posnetki; znojno čelo; strah pred plezalno steno; plezanje z zadnjimi močmi; čudovit občutek ob spustu po vrvi; pekoče dlani; potrpežljivost čakanja; jasen razgled s Studora na bohinjsko pokrajino; zibajoča gondola; žvižgajoči veter okrog ušes na Voglu; stisk roke po opravljenih podvigih, ki pove več kot vse besede; sonce ujeto v kapljicah rose na pajčevini; pisano cvetje na Ribčevem Lazu; grebeni kipeči iz megle; jutranje kopanje v ledenem jezeru; tiha prošnja, da bi vlečnica zdržala nad Hudičevim mostom; Spis Tabor v adrenalin in kriki na vlečnici; iskanje samega sebe; iskanje novih hotenj; potrjevanje samega sebe; čarobno tih večer na pomolu jezera ob poslušanju pravljice o Zlatorogu; preizkušanje v veslanju; padec s kanuja; občutek ob poslavljajočem se dnevu v gorah; ustvarjanje in pisanje razglednic; rižota brez ljubezni; Nejc brez zoba; pisanje dnevnikov; odkriti nočni vasovalci; lovljenje ravnotežja na hoduljah; nova prijateljstva; dnevi polni doživetij daleč od doma, z rahlim hrepenenjem po domačih ... Vse to in še veliko več, nam je dal Primož, kajti v njem je velika želja vzbuditi v mladih to, kar sam čuti in nosi v sebi, nenehno ko-prnenje po gorah, jih doživeti in začutiti. Kako neizmerno velika je gora in kako neizmerno je majhen človek in kako prijeten je občutek, da vzbudiš željo v tako majhnem bitju, da se spravi na to ogromno goro. Stanka Ivančič Bohinju 7. 8.-11. 8. 2005 Med počitnicami je PD Ptuj izvedlo planinski tabor v Bohinju. Udeležili smo se ga tudi mladi planinci OŠ Cirkovce z mentorico Stanko Ivančič. Tabor je potekal v domu CŠOD pod vodstvom vodnika Primoža Tropa. Peljali smo se z vlakom do Lesc in nato še z avtobusom v Bohinj. Že prvi dan smo odšli na krajši izlet na Peč. Hodili smo tri ure, vreme je bilo oblačno in deževno, a vseeno smo se imeli lepo. Drugi dan seje pripravljanje nahrbtnikov začelo že zgodaj zjutraj. Po zajtrku smo odšli na Studor, ki je visok 1002 m. Šli smo iz Bohinja v smeri Uskovnice. Iz jase sredi gozda je bil zelo lep razgled na Staro Fužino, na Bohinj in na Bohinjsko jezero. Po kosilu smo se šli kopat v jezero. Voda je bila mrzla, a nam je bilo vseeno, samo da smo lahko skakali, saj smo se potem pogreli na soncu. Po kopanju smo odšli plezat po naravni steni Pod skalco. Z nami so bili vodniki in alpinistični inštruktor, ki nam je povedal, kako moramo plezat in kako se moramo spuščati. Preden pa smo začeli, so nas privezali z vrvmi in nam nadeli varnostno čelado. Čeprav meje bilo strah, pa je bilo to enkratno doživetje. Tretji dan smo po zajtrku odšli k jezeru. Inštruktor nam je nadel rešilne jopiče, vesla in kanuje. S kanuji smo se vozili po Bohinjskem jezeru. Bilo je super, videl smo veliko postrvi. Tudi škropili smo se, da smo bili čisto premočeni. Po kosilu smo se vozili z vlečnico pod Hudičevim mostom. Ustrezno so nas zaščitili in podali smo se novim dogodivščinam naproti. Popeljali smo se nad kanjonom, kije bil globok tudi do 20 m. Voda je bila zelo čista, saj smo v globini videli postrvi. Ko sem se prvič peljal čez sotesko, so se mi tresla kolena. Kmalu sem premagal strah in postal sem pogumen. Počutil sem se, kot bi imel krila in bi letel. Zvečer smo na pomolu prižgali bakle, lovili ribe in poslušali pravljico o Zlatorogu. Njegovi rogovi so bili ključ do zaklada, nam pa je bila pravljica uspavanka za lahko noč. Ostal nam je le še en izlet, in to na Vogel, ki je visok 1922 m. Z gondolo smo se odpeljali na Vogel. Šli smo do koče Orlove glave. Tam smo si po naporni poti oddahnili ob vroči čokoladi. Kupili smo si kartice. Nekateri smo pot nadaljevali, večina pa jih je ostala v koči. Ker je pihal močan veter, nismo šli do vrha. Kosilo smo imeli v koči Merjasec in jedli smo merjaščev golaž. Nato smo se odpravili proti gondoli. Izgubil sem karto in bilo meje zelo strah, da me ne bi pustili na gondolo. Na srečo je bil tam gospod, ki mi je karto podaril. Po napornem dnevu smo šli še na večerjo in igrat nogomet. Ob zaključku smo si zakurili taborni ogenj in ob njem tudi prepevali. Zaključek pa smo imeli tudi v sobah, saj smo v teh dneh postali pravi prijatelji. Bili smo zelo dobre volje, kar dolgo smo bili pokonci. Opolnoči nas je obiskal dežurni in takoj smo morali spat. V četrtek zjutraj pa smo spakirali stvari in se odpravili domov. Kar hitro je minilo teh nekaj dni. doživeli smo veliko lepega in sklenili nova prijateljstva. Bilo je res enkratno in če ne verjamete, se prepričajte sami. Sašo Gerečnik, 4. a-razred OŠ Cirkovce Krajevni odbor Jablane vošči ob božičnih in novoletnih praznikih Kot predstavnik krajevnega odbora Jablane bi vam rad ob slovesnih zimskih praznikih voščil od vsega srca ter vam zaželel plodno in bogato. predvsem pa zdravja in sreče polno leto 2006, ki se nam neusmiljeno bliža. Upam, da bo s kmetijstvom v novem letu bolje, da bomo deležni še kakšnih denarnih subvencij iz Evrope in upam, da naša vlada pri uvajanju reform ne bo pozabila na slovenskega kmeta in pomembno vlogo podeželja. Želim vam tudi pravo zimo, da se zemlja lepo odpočije in pripravi na setev v, upam da, topli pomladi. Vse najboljše in optimistično naprej v prihodnost. Milan Unuk 26 Vrtec Kidričevo V vrtcu je zmeraj zanimivo September je mesec uvajanja za naše otroke, še posebej za novince, ki komaj spoznavajo novo okolje, prijatelje ter svoje vzgojiteljice in pomočnice. Za otroke, ki že obiskujejo vrtec, pa prestop v skupino naprej, saj so starejši za 1 leto. Ker se v vrtcu dogaja vsak dan nekaj zanimivega, to uvajanje kar hitro mine in se vsi že zelo dobro poznajo in z veseljem skupaj igrajo. Jesen je bila kar lepa, zato smo večino dopoldnevov in popoldnevov preživeli zunaj na igrišču, v parku in na sprehodih. Na prvi jesenski dan-23. septembra - nas je obiskala tetka Jesen, ki nas je obdarila s sadjem vseh vrst, vendar so morali otroci tetki Jeseni rešiti nekaj ugank, poiskati skriti zaklad in šele nato so se lahko sladkali s sadnimi dobrotami. V začetku oktobra smo pripravili različne aktivnosti v tednu otroka. Povabili smo tudi otroke, ki ne obiskujejo vrtca, da so se nam pridružili. Pripravili smo jim lutkovno predstavo in po njeni vsebini so risali s kredami po asfaltu, oblikovali so iz naravnega materiala in izdelke razstavili, imeli smo kostanjev piknik skupaj s starši. To je bilo prijetno druženje med starši, otroci in zaposlenimi, kjer nas je vse skupaj zabaval Studio Anima s Skrinjico želja. Izvedli smo kros in orientacijski pohod. Obiskali so nas tudi gasilci in otroci so si lahko ogledali gasilske avtomobile, njihove uniforme, opazovali, kako se gasi in najpogumnejši so poskusili tudi gasiti skupaj z gasilci. Marsikateri se je navdušil, in ko bo velik, bo gasilec. Pridno so spremljali vse značilnosti in spremembe, ki jih prinaša jesen. To so razna opravila, spreminjanje barv na listih in tudi odpadanje le-teh. Otroci iz starejših oddelkov so hodili tudi na izlete , ki so obvezni za pridobitev nalepk za Zlati sonček. Vsak torek od 16. do 17. ure imamo za otroke, ki ne obiskujejo vrtca, pravljične urice in likovne delavnice, in sicer: 1. in 3. torek so pravljične urice, 2. in 4. torek pa likovne delavnice. Vodijo jih naše vzgojiteljice in pomočnice. To izvajamo v vrtcu v Kidričevem in v Cirkovcah. Tudi i/ vrtcu so postavili smrekico. Letos smo se vključili v Unicefov projekt Punčka iz cunj in ga izvajamo v vseh oddelkih. Otroke želimo naučiti sprejemati drugačnost, navajati na strpnost, medsebojno pomoč in solidarnost. Prvi del izvajanja projekta smo imenovali: prijatelj - prijatelju. Začeli smo od samega sebe, svoje igralnice in prijateljev, vrtca in šele nato gremo v okolje. V projekt smo vključili tudi starše. V okviru projekta smo imeli v novembru skupna srečanja, na katerih so starši z otroki iz- delovali novdletne voščilnice. Te voščilnice bodo otroci na posebej pripravljenem prostoru v vrtcu prodajali svojim staršem, babicam in dedkom po že vnaprej s starši dogovorjeni ceni. Za denar od prodanih voščilnic pa bomo kupili našim otrokom igrače. Zdaj pa smo že zakorakali v veseli december, ki je za otroke mesec pričakovanj, obdarovanj, saj jih obiščejo kar trije dobri možje. Miklavž je že za nami, pridejo pa še Božiček in dedek Mraz. Naše otroke obišče dedek Mraz 21. decembra v Kidričevem in 22. decembra v Cirkovcah. Ta dan se zberemo ob novoletni jelki, ki sojo otroci sami okrasili, prikličemo dedka Mraza in otroci mu zapojejo in zarajajo, kar znajo. Za zahvalo pa jim dedek Mraz razdeli darila po skupinah. Otroci odnesejo ta darila v svojo igralnico. Dobijo igrače, ki ostanejo v vrtcu in z njimi se lahko igrajo vsi. Potem jih pa obišče dedek Mraz po skupinah, se pogovarja z njimi, razdeli jim majhna darilca, ki si jih lahko odnesejo domov. Vsak ima priložnost, da se ga dotakne, se pogovarja z njim itd. V decembru imamo tudi veliko aktivnosti, ob katerih se veliko naučimo in tudi veselimo. Krasimo prostore, izdelujemo drobna darilca za prijatelje, pečemo peciva in si pripravimo zabavo, na kateri se sladkamo s pecivom, ki so ga otroci pripravili, kuharice pa spekle v kuhinji. In še bi lahko naštevala, skratka pri nas se zmeraj nekaj dogaja, daje zanimivo in veselo. Neža Šešo, ravnateljica Veliki in majhni v vrtcu Cirkovce. Nadzorni odbor občine Kidričevo Revizija poslovanja v Vrtcu Kidričevo Na podlagi poročila o izvedbi notranje revizije poslovanja v Vrtcu Kidričevo nadzorni odbor Občine Kidričevo ugotavlja, da vrtec ne posluje s finančnimi sredstvi racionalno in da prihaja do hujših kršitev. Hujše kršitve se ugotavljajo pri: -blagajniškem poslovanju, potnih stroških, plači ravnateljice, prehrani delavcev, izvajanju nadstandardnih programov (zimovanje), sodelovanju (zavajanju) nadzornega odbora in občinskega sveta. Pri blagajniškem poslovanju za leto 2004 so bile ugotovljene naslednje nepravilnosti: lokacija blagajne je neoznačena, organizacija blagajne ni določena - delovni čas, oseba zadolžena za blagajno, prenos gotovine. Oseba, ki izvaja delo blagajnika, izvaja tudi delo računovodkinje, kar je nezdružljivo z osnovnimi nalogami in nedopustno zaradi nezmožnosti izvajanja kontrol. Knjigovodske listine blagajniškega poslovanja - blagajniški prejemki in izdatki niso bili v vezanih blokih in vnaprej oštevilčeni, vnaprej ožigosani in ni se vodila evidenca o porabi blokov. Za vsako plačilo se niso izstavljale ustrezne knjigovodske listine - blagajniški prejemki. Blagajniški prejemki so se izpisovali naknadno na podlagi zapiskov zaposlenih o vplačilih finančnih sredstev, prav tako so se podpisi vplačnikov pridobivali kasneje. Tako j e pri kontroli pojasnjevala računovodkinja Zavoda. Blagajniški izdatki nimajo vedno ustrezne knjigovodske listine, ki bi morala biti podpisana s strani pooblaščene osebe s podpisom. Blagajniški izdatki bi morali biti podpisani tudi s strani prejemnika sredstev. Pooblaščena oseba s strani ravnateljice je ista oseba, ki tudi izvaja kontroliranje blagajniške in druge knjigovodske dokumentacije. Blagajniško poslovanje z internim aktom javnega zavoda ni ustrezno urejeno, saj področje komajda omenja, medtem ko odgovornih oseb, blagajnika in pooblaščenega odredbodajalca za odobravanje izplačil iz blagajne ravnateljica ni določila pravilno. Pri potnih stroških je bilo ugotovljeno: predlagatelj obračuna je hkrati odredbodajalec in prejemnik sredstev hkrati. K potnim stroškom niso vedno priložena dokazila (potrdila o udeležbi, poročila itd.). Pri plači ravnateljice je bilo ugotovljeno: ravnateljica si za povečan obseg dela z otroki obračunava na podlagi pogodbe 0,50 količnika. Glede na to, da ravnateljica zaradi 11 oddelkov nima polne zaposlitve kot ravnateljica, opravlja še dela z otroki, in sicer 3 ure na mesec. Za opravljene navedenih obveznosti ne obstaja nobena evidenca. Nadzorni odbor meni, da gre za neracionalno in neupravičeno obračunavanje 0,50 količnika ravnateljici in je že pred časom podal predlog Svetu zavoda vrtca, a ga Svet na sugestijo ravnateljice Neže Šešo ni upošteval. Prehrana delavcev: pri pregledu je bilo ugotovljeno, da se delavcem izplačuje nadomestilo za prehrano, kar je razvidno iz obračunskega lista. V skladu s 103. členom kolektivne pogodbe za dejavnost vzgoje in izobraževanja v Republiki Sloveniji so delavci upravičeni do povrnitve stroškov prehrane le v primeru, če jim delodajalec ne zagotavlja ustrezne prehrane (mnenje je bilo podano z Ministrstva za šolstvo in šport). Izvajanje nadstandardnih programov - zimovanje: zaposleni delavci so za zimovanje plačali 50 % nižjo ceno od ostalih, za kar tudi niso bili izstavljeni blagajniški prejemki. Zaradi tega j e vprašljiva tudi cena zimovanja. Zavajanje nadzornega odbora in občinskega sveta: na zahtevo nadzornega odbora o predložitvi določenih dokumentov, le-ti do sedaj še niso bili predloženi. Na sestanku nadzornega odbora, kamor je bila povabljena tudi ravnateljica Neža Šešo, seje ta sprenevedala in še naprej zavajala nadzorni odbor. SKLEP: Glede na ugotovitve hujših kršitev predpisov ali nepravilnosti pri poslovanju javnega zavoda Vrtec Kidričevo obstaja sum neracionalne porabe finančnih sredstev. Iz tega sledi: priporočilo nadzornega odbora je, da Neža Šešo takoj oz. najkasneje v 30 dneh odpravi vse ugotovljene nepravilnosti pri poslovanju javnega zavoda. Po zakonu o lokalni samoupravi so to hujše kršitve, zato je nadzorni odbor dolžan poročilo posredovati pristojnim organom. Za nadzorni odbor predsednik Viktor Dolenc Kultura / obvestila Kungota Knjižnica v Kungoti vabi Kulturno društvo Kungota obvešča svoje vaščane, da v okviru društva še vedno deluje knjižnica. Odprta je vsak četrtek med 17. in 18. uro. Knjige so kot spužve. Luknjičavo, gobasto tkivo na pogled skromnih mer lahko vsrka nešteto usod, sprejme vase cele narode ... ... Obstajajo tri vrste bralcev, pravi stari dlakocepec Goethe. Prvi uživajo, ne da bi razsojali. Tretji razsojajo, ne da bi uživali. Vmesni pa uživajo, razsojajo in razsodno uživajo in ti pravzaprav poustvar- jajo umetniško delo. (Goran Petrovič: Trgovinica Pri srečni roki, 2004). Vabljeni med tiste vmesne bralce. Ob bližajočih se praznikih pa želijo veliko dobre volje in bralnih užitkov ob prebiranju lepih knjig. V novem letu 2006 pa dosti zdravja, sreče in delovnih uspehov. za KO Kungota Olga Serdinšek Vokalna skupina Utrinek »Mozart« v Cirkovcah Na zahvalno nedeljo, 6.11.2005, smo v Cirkovcah pri sv. maši ob 10. uri združili moči mladi pevci in instrumentalisti. Izvajali smo znano Mozartovo delo Spatzenmesse, ki velja za njegovo najbolj veselo mašo, ter nekatere druge liturgične pesmi. Dirigent Peter Gojkošek iz Šikol, obetaven študent glasbene pedagogike v Mariboru, je v ta namen pripravil in združil zbor Sv. Viktorin s Ptuja in vokalno skupino Utrinek iz Cirkovc, pridružil pa jima je še orkester in soliste. Preko sedemdeset glasbenikov je tako popestrilo bogoslužje in obogatilo prisotne. Navdušen aplavz ob koncu je najlepše poplačal naše številne vaje in odrekanja, saj je učenje zahtevnega programa terjalo mnogo časa in dobre volje. Zahvala gre številnim sponzorjem, ki so projekt finančno podprli, gospodu župniku Janku Strašku ter vsem ostalim dobrotnikom in prijateljem lepe glasbe. Pevci se radi spominjamo uspeha in se že veselimo prihodnjih izzivov ! Mateja Gojkošek Foto: Marjan Petek Policija svetuje Petarde, lepše je brez njih Policisti se vsako leto v času praznovanja božičnih in novoletnih praznikov srečujemo s pojavi množičnega metanja petard in uporabe drugih pirotehničnih sredstev in izdelkov. Pri tem je takšno početje določenim posameznikom in skupinam v zabavo, za večino pa neprijetno in predstavlja svojevrstno nasilje nad ljudmi. Nepremišljena, predvsem pa neprevidna in objestna uporaba pirotehničnih izdelkov pogosto povzroča nezaželene posledice, telesne poškodbe, vznemirja ljudi in živali in tudi onesnažuje okolje. Najpogostejše poškodbe so opekline, raztrganine rok, poškodbe oči itd. Kljub prizadevanju policije se moramo zavedati, daje nepremišljena uporaba pirotehničnih izdelkov problem vseh. Zato prosimo vse, predvsem pa starše in skrbnike, da z opozarjanjem na nevarnosti in možne posledice takega početja ter s svojim lastnim zgle-dom pripomorejo k preprečevanju in zmanjševanju posle-dic takih ravnanj. S skupnimi prizadevanji seje mogoče izogniti marsikateri nevarnosti in usodni posledici. Če se pa petardam ne moreš upreti, bodi previden pri uporabi in - upoštevaj navodila proizvajalca, - ne ogrožaj drugih, - po aktiviranju takoj odvrzi, - ne pobiraj odvrženih petard. Spoštujte pravico sosedov, otrok in starejših, da v miru praznujejo praznike, zato ne mečite petard v njihovo bližino in pred njihove domove. Ali so oslepitve, opečeni prsti, prestrašeni sosedi in materialna škoda, VREDNI POKA PETARDE? vodja policijskega okoliša Janez Vidovič Kultura 29 Kulturno društvo Lovrenc Izdelava novoletnih aranžmajev Kulturno društvo Lovrenc na Dr. z akrilno barvo ter jih oblepile z polju je v okviru svojega progra- okraski. ma, v petek, 9. 12. 2005, izvedlo Nato smo pod vodstvom gospe delavnico Izdelava novoletnih Marte Murko pričele izdelovat aranžmajev. Keramične lončke aranžmaje, ki bodo krasili naše smo oblepile z juto, pobarvale domove. Naj ima novo leto tople, modre oči. Naj v njih sta nebo in sanje in sreča za vse ljudi. Sonja Stepanov, Kulturno društvo Lovrenc na Dr. polju Adventni venec Mihovc in Dragonje vasi Vaščani Mihovc in Dragonje vasi smo letos vstopili v adventni čas na posebej zanimiv način. Na stičišču med vasmi, na mestu, kjer postavljamo tudi majsko drevo, smo postavili že drugo leto zapovrstjo velik adventni venec v premeru 5 metrov. Blagoslov je opravil cirkovški župnik Janko Strašek. Letos je bila postavitev še posebej zanimiva, saj smo ga stavili v snegu in dežju. To je še dodatno dalo čutiti, da se približuje konec leta in s tem tudi decembrski prazniki. Blagoslov tega venca je na prvo adventno nedeljo opravil cirkovški župnik Janko Strašek. Na blagoslovu se nas je zbralo okrog šestdeset vaščanov iz obeh vasi. Anton Sagadin 30 OŠ Lovrenc Utrinki iz zgodovine šole v Lovrencu na Dravskem polju Matej Slekovec je leta 1885 v krajepisnih črticah z naslovom Župnija sv. Lovrenca na Dravskem polju zapisal, da je bila v našem kraju ustanovljena šola po ukazu cesarja Jožefa II. Taje davnega leta 1784 ukazal, da se mora povsod, kjer je v krogu pol ure hoda 90 do 100 za šolo sposobnih otrok, ustanoviti ljudska šola. V začetku učiteljev še ni bilo, zato so mnogo let poučevali kaplani in organisti. Z letom 1805 se pričnejo zapisi v šolski kroniki, in sicer v nemškem jeziku. Ko jih beremo, izvemo, daje bila leta 1805 zgrajena šolska stavba z eno samo učilnico. Zaradi velikega števila otrok in širitve so v šolskem letu 1878/79 staro šolsko zgradbo podrli in zgradili na istem mestu novo enonadstropno poslopje, ki še danes stoji in služi drugim namenom. Leta 1891 je šola pridobila vrt in drevesnico. Leta 1905 je bilo prizidano še nizko šolsko poslopje z dvema učilnicama. Šola se je postopno širila iz enorazrednice v večrazrednico. Od leta 1805 do 1870 je bila tukaj tudi nedeljska šola. Do leta 1914 je bil uradni jezik nemški. V času prve svetovne vojne je bila šola odprta, poučevalo se je v slovenščini in tudi šolska kronika za leto 1913/14 je že pisana v slovenskem jeziku. Šola je imela vzorno urejen vrt in drevesnico ter več panjev čebel, učence je delovno vzgajala, saj so se učili delati v šolskem vrtu in drevesnici, dekleta pa so se učila ročnih del. Leta 1941, ko seje pričela druga svetovna vojna, so bili slovenski učitelji izseljeni, poučevali pa so nemški v nemškem jeziku. Lepo urejen šolski vrt so okupatorji uničili, saj so ga preuredili v zaklonišče in strelne jarke. V šolskem letu 1945/46 je pouk spet normalno potekal v slovenskem jeziku. Tega leta je prišlo v Lovrenc tudi 33 bosanskih otrok, vojnih sirot, ki so bili združeni v poseben razred in so bili razdeljeni po kmečkih domovih, junija 1946 pa so se vrnili v Bosno. rm n K * “ Hj H v-. ■HH mm : -L:-; V letih od 1950 do 1958 je bila tukaj nižja gimnazija. Šolski okoliš je tedaj obsegal: Lovrenc, Apače, Župečjo vas, Pleterje, Cirkovce, Sela in Ptujsko Goro. Leto 1958/59 je bilo prvo leto popolne osemletke z 12 oddelki in 335 učenci. Šolski okoliš je bil takrat večji kot danes, pouk je potekal v treh izmenah in primanjkovalo je učiteljev pa tudi prostora. Takrat so se rodila prizadevanja krajanov za gradnjo nove šole, žal pa so bila neuspešna. Od šolskega leta 1965/66, ko je že bila zgrajena nova šola v Kidričevem, je šola v Lovrencu podružnica OŠ Borisa Kidriča Kidričevo. Razmere v starih stavbah so bile iz leta v leto slabše, zahteve krajanov po gradnji novih prostorov pa vse glasnejše. Leta 1976 je bil izglasovan samoprispevek za gradnjo nove šole v Lovrencu, do gradnje pa je prišlo šele leta 1985 in 15. novembra istega leta smo pričeli s poukom v novih - sedanjih šolskih prostorih. Vsa leta je bila šola brez telovadnice, šele leta 1999 pa smo dobili v uporabo še telovadnico s športno opremo v prenovljeni večnamenski krajevni dvorani. Šola je v dolgem obdobju svojega obstoja doživela mnogo sprememb. Z izvajanjem programa devetletne OŠ smo pričeli že v letu 2000 in sedaj že drugo leto v vseh petih oddelkih poteka pouk po programu devetletke. Kljub slabim prostorskim razmeram je iz te šole šlo v svet veliko uspešnih učencev. Mnogi imajo danes visoko izobrazbo in pomembna mesta v družbi. S tako pestro zgodovino se ne more ponašati vsaka šola. Ponosni smo nanjo in cenimo napore vseh, ki ste se borili za njen obstoj in boljše delovne pogoje. Breda Križan, vodja podružnične šole v Lovrencu Prireditev ob 221. obletnici šole v Lovrencu V nedeljo, 20. novembra, je Podružnična šola Lovrenc na Dravskem polju pripravila v dvorani kulturno prireditev ob 221-letnici šolstva v kraju in 20-letnici sedanje šolske stavbe. Šola ima bogato zgodovino in je v preteklosti vključevala učence širšega področja. Danes je šola v Lovrencu podružnica OŠ Borisa Kidriča Kidričevo. Ima pet oddelkov devetletke, dva oddelka podaljšanega bivanja in oddelek jutranjega varstva. V tem šolskem letu jo obiskuje 66 učencev. Nastopali so prav vsi učenci podružnične šole, ki so pod mentorstvom svojih učiteljic pripravili zanimiv program. Na prireditvi so sodelovali tudi nekdanji učenci šole, ki sedaj že nadaljujejo šolanje v Kidričevem ter OPZ in MPZ OŠ Borisa Kidriča Kidričevo in Podružnice Lovrenc na Dravskem polju. Zbranim v dvorani, ki je bila tokrat premajhna za vse, ki so si želeli ogledati nastope otrok, je spregovoril podžupan Občine Kidričevo, gospod Jože Murko. Kot nekdanji učenec te šole in krajan Lovrenca, kije tudi aktivno sodeloval pri gradnji šole, je opisal zgodovino kraja in šole ter se spomnil dogodkov pred dvajsetimi leti. Ravnatelj matične šole, OŠ Borisa Kidriča Kidričevo, gospod Branko Tonejc, je spregovoril o otrokovih pravicah, saj seje prireditev odvijala ravno na svetovni dan otrokovih pravic. Po prireditvi so bili vsi prisotni povabljeni na ogled šole in razstave. Zahvaljujem se vsem nastopajočim in vsem, ki so kakorkoli pripomogli, daje prireditev uspela, tudi obiskovalcem. Veseli smo, da ste dvorano napolnili do zadnjega kotička. Breda Križan Utrinki z prireditve. nvTOučnftSTvo Žitnik Mihael s.p. Starošince 37a, Tel.:(02)789 01 10, Fax:(02)789 01 12, GSM:041 604 316 Zahvaljujemo se vsem strankam in poslovnim partnerjem za zaupanje in zaželimo vesele božične praznike ter zdravo in uspešno novo leto 2006! Se priporočamo! n O JA SOSOLKA AJDA PRIDE Af-SJj. itfA RJAVO-ČRNOADECE LASE 'N rjave oči: velikokrat ričeva skupaj, SE ZELO DOBRO UČI. ZELO RADI SE VOZIVA S KOLESOfl Vabimo na silvestrovanje na prostem, 31.12. 2005, v Parku mladosti v Kidričevem ob 16.30 uri Silvestrski tek ob 23.00 uri pričetek silvestrovanja na prostem ob 00.15 uri novoletna čestitka ob 00.30 uri ognjemet Vabljeni