31. štev, V Kranju, dne 5. avgusta 1911 XII, leto. GORENJEC Političen in gospodarska list. Stane sa Kranj z dostavljanje« na dom 4 K, po poŠti m celo leto 4 K, sa pol leta 2 K, za Nemčijo 4 marke, za Ameriko 2 dolarja. Posamezne številke po 10 nn. — Na narocbe brez istodobne vposiljutve naročnine se ne ozira. Uredništvo in upravništvo je na pristavi g. K. Floriana v «Zvezdi>. Izdajatelj m odgovorni urednik Iv. Pr. Lampret. Rokopisi naj se pošljejo, če mogoče, že med tednom. Izhaja vsako soboto ===== zvečer ===== I n s e r a t i se računajo za celo stran 50 K, za pol strani 80 K, za četrt strani 20 K. Inserati se plačujejo naprej. Za manjša oznanila se plačuje za petit-vrsto 10 vin., če se tiska enkrat, za večkrat znaten popust. — ITpravništvi naj se blagovolijo pošiljati naročnina, reklamacije, oznanila, sploh vse upravne zadeve, uredništvu pa dopisi in novice. — Dopisi naj se izvolijo frankirati. — Rokopisi se ne vračajo. Na dan 4. oktobra 1911. Menda bi bilo odveč — ponavljati vso žalostno zgodovino, ki jo je preživela bela Ljubljana v času, odkar je bil razpuščen ljubljanski mestni zastop. Svetovnoznano je dejstvo, da je provzre-čila razpust ljubljanskega mestnega zastopa klerikalna stranka, na čelu ji dr. Sušteršič. Kajti klerikalna stranka predobro vé, da dokler ne dobi Ljubljane popolnoma v svoje roke, toliko časa ni klerikalna stranka varna na Kranjskem, ni v popolni posesti svoje moči. Drugi vzrok je tudi ta, ker klerikalni stranki primanjkuje že korit, a je vedno več koritarjev, ki hočejo vsi dobro Živeti na račun zaslepljenih davkoplačevalcev. In klerikalna stranka je hotela z razpustom občinskega zastopa doseči kar tri vspehe. Prvič je bila trdno prepričana, da dobi občinski zastop v svojo pest. Zato je skovala klerikalna enoglasna večina v zvezi z Nemci v deželnem zboru tako volilno preoinovo, kakršne nima vsa Evropa. V zahvalo za nemi ko prijateljstvo, so dobili Nemci sedem zastopnikov v občinski svet — A up je tel po Ljubljanici. Za-lezna disciplina in krvni krst septembra meseca ljubljanskih napredojakov in naprednjakinj sta zdrobila upe klerikalcev, Nemcev in c. kr. vlade. — Ponesrečila sta se dalje tudi ostala dva poizkusa, namreč dobiti v klerikalne roke deželno- in državno-zbor ski mandat ljubljanski, h obeh bojev je izšla napredna stranka zmagovito. In ta velikanski boj je dal pogum tudi naprednim volilcem p i deželi — in Kranjska je pokazala, da ni tako črna, kakor jo slikajo kranjski klerikalci. Se par takih bojev ia klerikalci bodo kmalu rekli: uit bili. Ia te zavednosti ljubljanskih volilcev so se zbali bratci zavezniki, to je klerikalci, Nemci in c. kr. vlada tako, da so zasnovali nov načrt, ali doseči vnovič razpust občinskega zastopa, ali pa pokazati svetu, da ona razburjenost, ki vlada v Ljubljani, odkar so klerikalci tako sramotno prodali Ljubljano Nemcem, da doseiejo svoj namen — tako proti Nemcem in proti klerikalcem in najnovejšim protizakonitostim, ki so zavlada i na Kranjskem pod zaščito c. kr. vlade, oi pristna, temveč le umetno vcepljena. Vsled trga so sklenili ti trije bratci to-Io: Na dan 4. oktobra 1. 1911 naj bo slovesna otvoritev novoizvoljenega občinskega zastopa — in volitev župana.— A zvečer tistega dne bo obenem tudi slovesna otvoritvena predstava v nemškem gledališču; in k tej predstavi se povabi kak Član cesarske hiše — četudi najod-daljenejši član. S tem načrtom si hočejo ohraniti mnenje, da Ljubljana ljubi klerikalce, Nemce in c kr. vlado, akoravno vladajo na Kranjskem prave turške razmere. Ta načrt je sklenjen. Le nekaj dokazov! Dr. Poganov i « morebitni pritožbi* je baron Schwarz že dal odložilno moč 60 dni. S svinčnikom v roki se laLko izračuna, kaj pomeni ta odložitev. In Nemci h te z zidanjem nemškega gledališča tako, da ne poznajo niti nedelj. Klerikalci, Nemci in c. kr. vlada računajo sedaj tako-le: Ker je dan 4. oktober god našega ljubljenega cesarja, si naprednjaki ne bodo upali demonstrirati ne proti klerikalcem, ne proti c. kr. vladi, kajti takoj jih primemo kot veleisdajnike. Ia zvečer se bode ist o tak a lahka vršila otvoritev nemškega gledališča aemoteno is enakih vzrokov. Ako bi se pa vendar drznili ljubljanski naprednjaki vprizeriti kako demoastrac jo, razpusti c. kr. vlada občinski zastop in spravi večalimanj napredajakov ob eksistenco i. t. d. Žito kličemo: Ohranite mirno kr: 1 — Č tsov-nega toka ne zastavi nobena sila. Naša geslo bodi: poučujmo ljudstvo in lepia bodočnost nam zašije v kratkem. pj Novo delo, novo breme! Družba sv. Cirila in Metoda je dobila stavbno dovoljenje za zgradbo nove deške in dekliške šole pri Sv. Jakobu v Trstu na podlagi predloženih načrtov. Zdi se, da občuduje tudi italijanski Užaški magistrat slovensko požrtvovalnost, da ji nt hotel staviti ovir za gradnjo kulturnega narodnega zavetišča, kakor prav ob teh vprašanjih sovražno in nečloveško postopajo krivični nam Nemci na Štajerskem in Koroškem. Podrlo se bode torej staro, docela nerabno šolsko poslopje, ki pa je bilo doslej neprecenljive vrednosti za Slovenstvo v Trstu. Tisoči slovenskih dečkov in deklic so prejeli v tej narodni petraz-redni ioli temeljni ljudsko-iolski pouk v maternem jeziku, tisoči Slovencev so bili obvarovani potuj-čenja in ohranjeni kot kremeniti značaji svojemu narodu, in mnogi tth tisočev so danes možje in žene in pospešujejo dragoceno delovanje družbe sv. G;rila in Metoda po vseh svojih močeh, k čemur jih kliče hvaležnost izza mladih dni v njih gojeno in vzbojano rodoljubje, k čemur jih vleče hvaležnost in ljubezen do druge njihove najboljše vzgojiteljice in matere, do Ciril - Metodove družbe. Da, ta skromna hiša je prerodda Sloveastvo v Trato, ojačila jo je z neupogljivimi, zavednimi slovenskimi sinovi in hčerami, iznenadtla je s svojimi aadovi ne le vladajoče tržaške Italijane, marveč celo avstrijsko javnost. Zatirani in preziram Slovenci, ka- PODLISTEK. J. K.: Bajka o podsutju naselbina starih Triičano? pod Košuto. Na severu kranjske dežele, ne daleč od Iju-belskega prelaza se je v 16. stoletju vsled močnega potresa utrgal kos gore Košute in podsul spodaj ležečo naselbino Tržič. Prebivalci starega Tržiča, kateri so večinoma bili kovači, so šli nekateri v sosednjo Koroško, se tamkaj naselili in nadaljevali kovaško obrt. Iz te naselbine je nastal današnji trg Borovlje z daleč naokoli znanimi puškarnami. Nekaj se jih je pa naselilo tamkaj, kje r stoji sedanji Tržič (po nemško Neumarktl). Toliko zgodovina. Take in enake elementarne katastrofe se ponavljajo večkrat; provzročajo jih vulkani in potresi. Mislili bi, da ni več takih ljudi, kateri bi imeli enake nesreče za nadnaravne; ali vendar so še, posebno med kmetskim ljudstvom jih je še mnogo. Tudi o podsutju starega Tržiča pod Košuto so sedaj v šentanski dolini bivajoči starejši ljudje drugačnega mnenja, kakor se je dogodilo v resnici. Oni pripisujejo to naravno katastref4 nadnaravni moči, in aicer zmaju s sedmimi glavami. 80 letni starček mi je pripovedoval nekoč, ko sem ga srečal na poti v bližini, kjer je podsuta naselbina itarih Tržičanor, kako da ja zmaj pro- vzročtl nesrečo. Začel je pripovedovati takole: Ako star petelin znese jajce, rodi se iz njega velikanski zmaj s sedmimi glavami. Pred več stoletji, ko so tam še stale hiše, med katerimi je bilo več kot polovico kovačij, je nadaljeval stari mož in pokazal z roko na kraj, kjer zdaj leži golo kamenje, privaljeno z gore, je imel neki kovač starega petelina, kateri mu je ušel ▼ Košuto, kjer je znesel jajce, iz katerega se je izvalil mlad zmaj. Zmaj se je zaril t goro. Ko pa je postajal Čimdalje večji, primanjkovalo mu je prostora. Gora se je morala polagoma razdvojevati vedno večjemu telesu, in kosi kamenja so začeli že z groznim bobnenjem leteti v dolino, čimdalje bolj pogostoma. Drevje se je lomilo kakor bilke pod ogromno težo skal, divjačina je bežala s strahom iz tega kraja, ptiči, zbrani v jate, so krožili nekoliko časa nad groznim pokanjem in proti nebn se dvigajodm prahom in kakor da bi jemali slovo od njim priljubljenega rojstnega, sedaj tako groznega kraja, so frčali proč z velikim vriščem. Prebivalci Tržiča so bili v velikem strahn, mislili so, da se prične sodni dan. Kakor da bi izgubili pamet, so tekali semtertja, nevedoč, kaj bi počeli; otroci so se tiščali k svojim materam, jih prosili varstva: Mama, pomagaj I Mama, pomagaj 1 Culi so se klici otrok. Živina je tulila v hlevih, manjše domače iivali so se poskrile po raznih kotih, misleč, da so tamkaj najbolj na varnem. Dosedaj v sovraštvu živeči 10 bili naenkrat prijatelji. Javno so si odpuščali drug drugemu, pri- znali so vsi, kar se jim je zdelo, da so storili krivega; nekateri so se celo očitno izpovedovali svojih grehov. Sprvega iz samega strahu niti mislili niso na beg, zakaj ko je bila dolina dolga, ustavljale so se mase kamenja sprvega precej daleč od naselbine. Zbežali so šele, ko so se ogromne skale privadile že blizu hiš, podirajoč med potoma smrekov gozd. Naenkrat pa se odtrga polovica gore in ven se privadi velikanska zver a sedmimi glavami, is katerih je švigal ogenj. Zver je bežala, i veliko naglostjo po dolini čez dolino Tržičanov, hoteč uiti zanjo se valečemu kamenju. I a bila bi tudi ušla, ako bi se ne bila od nasproti Košute stoječega hriba utrgala velika skala, katera se je na letečega zmaja privalila in ga usmrtila. Naselbino pa je popolnoma pokrilo za zmajem se valeče kamenje. Ia res, kjer je po starčkovem mnenju stala naselbina, leži danes golo kamenje, na katerem se pozna, da se je privadilo i gore Košute, čeravno ne zato, da bi pokrilo zmaja. Stoj&n Kazimirov: Cvetovi so padali.. • In sedaj je šlo mimo mene vse ... Vse, vse; vse moje zasluge, moje delovanje, vse je šlo mimo mene. Pa kaj bi tožil o tem. Bodem li — mar tako našel zopet svojo izgubljeno srečo P Opisal bi le mariikake sanjo ob odprtem okno. terih eksistenco t Trstu se je osrsvnost tajilo, katerim se ni dalo niti ene enerazredne ljudske šole, tisti Slovenci so dali v samem notranjem mestu 6000 slovenskih glasov slovensketnu državno-zborakemu kandidatu, in narod, ki bi bil narod anaifabetov, ako bi se sam z lastnimi žrtvami ne izobraževal, je provzročil ožjo volitev med slovenskim državaozborskim kandidatom in med kandidatom vladajočega naroda, ki razpolaga v izobilju s kulturnimi in gospodarskimi sredstvi. Trditi smemo, kakor cesto priznavajo nafti tržaški rodoljubi, da je delovanje družbe sv. Cirila in Metoda in delovsnje njene deške ia dekliške petrazredje ljudske šole pri Sv. Jakobu neprecenljive vrednosti v kulturnem, gospodarskem ia političnem ozira za Slovence v Trstu. Stara družbena šola pri Sv. Jakobu v Trstu, temna io sadnhla, je naravnost nerabne, pa tudi pretesna in prepričani smo, da so šolske oblasti le s posebnim otirom na obstoječe razmere trpele v teh neprimernih prostorih šolski pouk. Učenci in njihovi roditelji ter družbeni učitelji so se gotovo ne brez zavisti ozirali na italijansko vis-a-vis šolo in si želeli vsaj približno podobnih prostorov. Želja po novi družbeni šoli so postajale glasneje in glasneje, tako, da se je odločilo vodstvo dražbe sv. Cirila in Metoda za sklep: postaviti pri Sv. Jakobu novo, moderno, potrebam primerno šolsko stavbo, poslopje, na katero bodemo kazali s ponosom, kstero pa bo todi svedočilo o bivaoju Slovencev v Trstu, o njihovi žilavosti, o njihovi narodni zavednosti in požrtvovalnosti. S tem sklepom je ustregla družba sv. Cirila in Metoda najiskre-noji zahtevi tržaških Slovencev in silno veliki potrebi alovenskega naroda, ki je v Trstu avtohton narod, ki ve, da je Trst največje slovensko mesto, ki se zaveda neizrečne vrednosti Trsta za Slovenstvo. Družbeno vodstvo ima na srcu skrb za celo Slovenijo. Uvsžuje te prevažne razloge, odločilo se je vodstvo družbe sv. Cirila in Metoda za zgradbo nove šolske stavbe, ki bo zahtevala po sestavljenem proračunu okroglih 400.000 K z ozirom na to, da je stavbiiče že družbena last. Družbeno vodstvo ima na srcu skrb za celo Slovenijo, imajo torej v evidenci narodne potrebe raznih ogroženih pokrajin in vsepovsod bi rado blagotvoriteljno vršilo plemenito svoje delo, ako bi razpolagalo z gmotnimi sredstvi. Navzlic težkim razmeram odločilo se je družbeno vodstvo za zgradbo novih šol v Gorici, na Koroškem in na Štajerskem ter treh otroških vrtcev, videč bogate uspehe, ki jih donašajo obstoječi zavodi in upajoč, da bode slovenska r a vednost in slovensko rodo-ljubje vzbudila med nami tekmo narodne požrtvovalnosti. Javljajoč slovenski javnosti velika dela, za katera bode potrebovala družba sv. Cirila in Metoda več kot 600.000 kron, katera vsota pa se bode bogato obrestovala z narodnimi, kulturnimi in gospodarskimi našimi uspehi, vabimo in prosimo vse Slovence izvanredne pomoči. Naj se ustanove po celi Sloveniji in med rojaki v tujini posebni stavbni skladi za zidanje navedenih novih šol, oziroma za posamezno izmed imenovanih poslopij, za katero se krog dotičnih rodoljubov najbolj zanima! Naj se s ozirom na te velike stroške potencira po možnosti rodoljubna požrtvovalnost tako, da prinese na altar domovine vsak Slovenec po svojih razmerah svoj dar in naj se v to uporabi vsaka dana prilika I Veliko je delo, ki se ga je lotilo vodstvo družbe sv. Cirila ia Metoda; bo pa častno izvršeno s pripomočjo slovenskega rodoljubja in naši uspehi bodo požrtvovalni dsrežijivosti bogato plačilo. Planinske vesti. Kamniška Bistrica. Turistovsko koča v Kamniški Bistrici je obiskalo v letošnji seriji že čez 400 izletnikov (glasom turistovsko knjige — mnogo se jih tudi ne vpiše). Omenjeno število jasno priča, kako raste dannadan število častilcev prelepe te dolina in veleromao-tičnega njenega gorskega amfiteatra v , odkoder pozdravljajo došleca raznoliki, fantastični velikani: Griatovec, Struca, Brana, Dedec, Mokrica, Kompotela in dr. Poleg priznanih naravnih lepot: mnogo slapov, naravnih mostov, kaskad Bistrice in Bele, tesnij, krasnih gozdov, mičnih tratin, posejanih z gorskimi cvetkami in drugih občudovanja vrednih prizorov ter znamenitosti (Rokovnjaške luknje), ki nam polnijo dušo z občudovanjem in radostjo, priskrbljeno je prav izborno tudi za telesni blagor vseh lačnih in žejnih turistov v tu-ristovski koči, za kar vsa čast bistroumni kroti-teljici turistskih in neturistskh želodcev — Msrici Jerajevil Nova pot, brez prejšnjih klancev, ki te privede v ta prelepi planinski raj, je krasna in zložna promenada in rabil komaj 1 in pol ore od Koreloa na Pajkovem gradu (gostilna Prelesnik v Stahovici), do koder se lahko tudi pripelješ prav poceni s kolodvora v Kamniku. Sleherno soboto zvečer, kakor tudi ob nedeljah in praznikih in na predvečer praznikov so namreč nalašč zato pr -pravljeni vozovi pred kamniškim kolodvorom. Tudi zveza vlakov je letos prav zadovoljiva. Društvom, korporacijam in dragim izletnikom, ki bi radi v večjih družbah pohiteli v Kamniško Bistrico, se aasvetuje, naj blagovolijo prijaviti svoj izlet glede obeda 2 do 3 dni poprej, in sicer: ali g. Karlu Kumru, predsedniku podružnice S. P. D. v Kamniku ali pa gosp. Sošteršiču, blagajniku S. P. D. v Ljubljani. Velika Planina (1555 m) nad Kamnikom. Najnovejša postojanka, koča S. P. D. na Veliki Planini — prejšnja lovska koča gosp. notarja Schmidingerja, ki je popravljena, dobro oskrbovana in lahko prensčuje v njej 8 do 10 oseb, kaže lepe uspehe. Samo v enem preteč snem tednu jo je obiskalo 53 oseb. Koča stoji tik pod vrhom na krasno izbranem prostoru, odkoder užival najlepši razgled po celi sinji progi Savinjskih velikanov, poleg veletanimivega, nad 70 bajt broječega pastirskega stanu Vel. Planine, kroginkrog pa se razprostirajo neverjetno krasni naravni vrtovi najnujnejših planinskih rožic, murk, gričovaika (-odo-dendron), pečnic i. t. d. Pot na Vel. Planino je popolnoma varna in zložna (damska partija 1), skozinskos nanovo markirana, tako, da potniku niti ob najbolj gosti megli ni mogoče raiti ter traja od Korlna v Stahivcu mimo Sv. Primoža le pičle 3 ure. Najlepša zveza je pot čez Veliko Planino-Dol-Kopišča (rdeča markacija) k izvira Kamniške Bistrice, kjer je turistovska restavracija S. P. D. — Tura is Vel. Planine čez Konja proti Ojstrici se za enkrat manj izvežbanim turistom odsvetuje, ker je pot deloma raztrgana. Ko bode docela popravljena, se objavi v časopisih. mmi»mrriw ........ .„5L""'".....!L ..........■JLL""................■ " ip.......i n Mesec me je obseval, neštevilno zvezd, kot j ase: h oči je svetilo na nebeškem obzorju. In jaz sem stal tam ob odprtem oknu ter gledal visoko gori, da bi spoznal svojo usodo. Pa so mi rekle zvezde: »Poglej v svojo preteklost!* — Jaz ubogi samski potnik sem zaspal ob odprtem oknu in bil v najslajšem snu. Hodil sem po zemeljski poti, polni bodečega trnja, hodil sem po livadah in travnikih, polnih lepopisanih cvetk. Pa šel sem mimo vseh, tiho premišljujoč svojo usodo, in prišel sem v mesto; bilo je veliko in belo, polno visokih bil Tako sem prišel v mestni arhiv in našel tam neke številke lista, ki sem ga jas že pred časom urejeval. Ker so pa bili to le bridki spomini, odšel som iz arhiva. Mimo velikih, veliko-mesthih hiš sem šal, mimo ropotajočih kočij in električnega tramvaja. In vse to se mi je zdelo kot sanje, vedel pa nisem, da sanjam--- — Da, dragi čitatelj, take noči so enake kresnim, in če kdo vidi v kresni noči praprot cvesti, je neizmerno srečen. In sanjal sem naprej, in blodil sem naprej po mestu, velikem in obširnem, umazanim in pohujšanem. Naenkrat pa sem se znašel tam v prosti naravi, tam sredi pisanih, z ajdo in dragim žitom posejanih polja, tam v sredi s cvetkami poraščenih travnikov. Da, takrat je bilo ravno o sv. Ivanu, ko gore po gorah in planinah, hribovih in gričih grmade. Kresna noč je bila I ... In sanjal sam, da sem sanjal ... «0 polnoči cveta praprot* — so rekli ljudje. •Srečen ja človek, in nikoli od zlega duha zapeljan, ki vidi praprot cvesti. Srečen je, neizmerno srečen.* «Pa težko bodel to videl,* se oglasi kmet «Nesrečnež, ki si prišel v globei sreče iskat*! »Najti jo hočem.* •Infelii horno,* je vzdihnil giobelski župnik. •Pa zvonite nocoj o kresni noči!* Odlel sem. In goreli so kresovi, zvonili so zvonovi ... To tako izredno brnenje vaških zvonov, so je tako lepo razlegalo Irez ravan in črta plan ... Sedel sam tam v naravi, sredi travnikov v mehki travi med raznovrstnimi cvetkami ... Enajst in tri četrt ja že odbila s vaškega zvonika. Ia jaz sem bil v taki krasni v ti kresni noči tam zunaj v naravi, katero tako ljubim. Ubogi jaz, kaliko časa sem bil v globeli, le sam nisem vedel 1... Da, v globeli sem bil, in vendar je bilo v tej globeli tako prijetno. Kresnice so mi svetile, da sem bolje videl. Mene pa je obseval srebrno* svetel mesec in nebroj zvezd ... Is žepa sem vzel svinčnik in pisal ... Nisem pa slišal, da bi zabr-nela polnoč z vaškega zvonika. In nisem videl, kako cvete praprot, nisem dočakal to rajsko srečo. Bd sem pač v globeli! Svetile ao mi kresnice, ju pa sem bil žalosten ... Pa sam stopil tja v glob« s knjigo v roki, da poučim ljudi o rečeh, ki se gode v tujem svetu. Pa veste, kaj se je zgodilo!?? Kamniško sedlo (1879 m). Ni je menda poti v Kamniških planinah (s kranjske strani), ki bi bila za nedeljske izlete bolj prikladna, kot pot skozi Kamniško Bistrico na Kamniško Sedlo, kajti pot je popolnoma varna in tako zložna, da se zanjo pač vsaka dama in calo otrok lahko ojunači! (Hoja 3V, ure, rdeča markacija.) — Nad izvirkom Bistrice zapustiš prijazno dolino ter stopal najpoprej polagoma navzgor skozi senčnato bukovo hosto do vznožja velikanske Rjave peči. Dalje zavije pot na levo na strm, a ne opasen rob, vrh katerega preže zijalke (luknje) in skatiae, kjer so se skrivali nekdaj rokovnjač<. Tu poleže klanec ia orične lepa promenada pod stenami Brane. — hborno izpeljana jahalna not vodi do majhae pastirske koča pod Sedlom. OJtod le še dobro uro po zložnih serpentinah in že te sprejme prijazni gorski dom — Kamniška koča S. P. D. Krasna postojanka! V srcu Savinjskih Alp z veličistnim razgledom! Kroginkrog te obdajajo nebotični vrhovi: Brana, Tnrška gora, Rinka, Mrzla gora, Planjava, Ojstrica i. dr. Pod teboj na severni strani vidiš krasen slap Rinke (šumenje se čuje prav na sedlo!) in slovito Logarsko dolino, proti jogn pa ti leži razgrajena cela pitana ravan proti Ljubljani. — Kamniška koča (večja koča) ima prostorno jedilno sobo, moško in damsko spalnico, podstrešje s 30 skupnimi ležišči, je oskrbovana ter kar najbolje založena z okrepčili. Zdravstvo. Kako se varujemo kolere? Kolero povzročijo bacili, ki se nahajajo v črevesnih in žalodčoih izločilih za kolero oboieLh in pa okrevajočih. Ta izločila kaj lahko okužijo vodo (as pr. vodnjakov in rek) ter različna jedila, ki potem razširjajo kolero. Oooiimo pa tudi, če pridemo v dotike s perilom, obleko in dragimi predmeti, ki so jih rabili za kolero oboleli Razširjanje kolere je torej povsem podobno onemu legarju ah tifusu. Ker se pa kolera mnogo hitreje loti človeka in ker je tudi nje pretek na-glejši, zavladal je svoj čas poseben strah pred njo. Ali kakor se je moderna aaanacija mest izkazala kot uspešna proti legarju, tako je za trdno pričakovati, da bodo moderne higijenske naprave v stanu, hitro omejiti in za tre ti kolero. I a res se s previdnim in prevdarnim postopanjem lahko obranimo te bolezni. Kaj nam je torej storiti, če bi se pojavil kak slučaj kolere? 1.) Gledati nam ja pred vsem na to, da ne prido nihče v dotiko s bolnikom in njegovo rodbino, nasprotno naj vsakdo pazi in skrbi, da ostane stanovanje bolnika zaprto in zastraženo, dokler ne pridejo na lice mesta uradni zdravniki, katerih odredbam se je brezpogojno pokorit*. Vsakdo naj pije ia uporablja v vse druge namene n. pr. za umivanje, kopanje, čiščenje kuhinjske posode itd. le vodo iz mestnega vodovoda. 3.) Vsakdo naj uživa jedila le kuhana. Za časa epidemije se nam je posebno varovati sadja, zelenjave, surovega mleka in masla ter svežega sira, ker taka surova jedila najlažje prenalajo kolero. Ker pa za časa epidemije tudi navadna želodčna in črevesna obolenja pospešujejo okužbo, bodimo vobče zmerni! Prebivalci globeli me niso hoteli poslušati kljub temu, da sem jim hotel le dobro. Zapodili so me I ... Zapodili so me!--- Tako se je zgodilo, da ao cvetovi padali. To se je zgodilo tedaj, ko aem sedel sredi trave, sredi lepo pisani h cvetlic, ko so mi svetile v snu kresnice. Cvetovi so padali!. .. In tedaj sem se ves žalosten ia otožen vrnil v mesto, ker cvetovi so padali, in jaz tega nisem videl. Dospel sem s vlakom ravno v tisto mesto, velike in obširno, umazano inpohujlano, kjer sem bil prej. In glejte! Prišel sem iz majhne globeli v veliko! Ko sem prišel v veliko giobel, hotel sem poslušati, kakor običajno predavanja naših voditeljev, da vzamem zopet potem veliko in debele knjigo ter grem zopet učit v malo giobel, da me odtod za-pode zopet v veliko I,.. Moje mlado srce pa je bilo tako brez upov, tako brez nad I... Predavanje pa ni končalo. Pa je prišel do mene moj nekdanji prijatelj, ki je bil nekdaj z menoj; Ia več: kateremu sem bil jas nekdaj učitelj. Šal je mimo mane, se obregnil ob moj rokav pri komolcu, pogledal me je temno. cKaj ti si tisti človek, ki si bil nekdaj moj učitelj v globeli??* Glas je bil zamolklo glasaa, ukazujoč. «Ne rabim te, pojdi 1» •Krivo sodil) moj učitelj,* sem mu odgovoril. I. prilog „SorsnRü" Iftv. 31 z I if 11 4.) Posebno valnoat je polagati na Ulosno snago I Bacili kolera priti morajo v usta, da se rairije bolezen. Umivajmo si torej skrbno roka, oso bito si jih pred vsako jedjo in po vsakovrstni uporabi stranišča, bodisi javnega ali privatnega, temeljito očistimo s milom in vod« in če moioo le a kakim rathutUons, n. pr. s 2% litolovo ali lUoformovo raztopimo. Skrbimo pa tudi za snago v bili in stanovanju, osobito glejmo, da so stranišča in greznice v reda. 5) V stanovanje, v katerem se je pojavil kak slučaj kolere, ne sme nikdo, dokler se uradno za-»tratenje ne opusti. 6) Istotako se ne sme dotikati perila, obleke in drugih predmetov, ki jih je uporabljal bolnik, ali jih razpošiljati in prodajati, dokler se niso uradno temeljito razkužili. 7) V hišah, v katerih se je pojavil kak slučaj kolere, paziti ja na vse mogoče načine prenosa. Kot taki pridejo oaobito v postov predmeti, ki se jih vsakdo dotika, n. pr. kljuke vrat, držaji stopnjic i. L d. Te je treba opetevano oprali z 2 % lizo-lovo razšloplino, roke pa vsakokrat očistiti m razkužiti, če so prišle v okuženi hiši v dotiko s takim predmetom. 8.) Ker se o previdnostjo, zmernostjo in telesno snago lahko ubranimo kolere, je odločno odsvetovati, da bi kdo od straha pred kolero odpotoval. Ssj ne ve, v kakšne razmere pride drugod, doma pa se po danih navodilih mnogo lažje ubrani kolere, kakor pa v tujini ali na potovanju. Umetnost in književnost Uattatfka rta stava ia Bledo. Kakor znano, se ja otvorila dne 15. as. m. dopoldne umetniška razstava, ki so nahaja v zgornjih prostorih «Blejskega doma*. V predprostorn (prostor določen za blagajno) vsebnje obenem precejšnje število eno- in večbarvnih risb, akvarelov ter nekaj kiparskih in rezbarskih izdelkov. Ko odgraei prozorni zastor na vratih, ki vodijo v nadaljne razstavne prostore, te naenkrat obvlada prijeten občutek najeJegantnejte porazdelit ve izbranih v harmonično celoto umotvorov, od znanih nam slovenskih umetnikov - ajskarjev; Grohar, Jakopič, Jama, Zmitek, Gustinčič ter kiparjev: Bar-nekar, Oolinar in Ropret, da ostrmii in so podvrže« izvenzemskim vplivom. Splošno prevladujoči siv o-višnje vi ton napravlja pravljičen vtis in to ta odvaja od vsakdanjosti, osti miš in uživaš ... 1 Ko tako strmiš nad vzvišenimi proizvodi, opazil v daljavi skozi robna vrata, ki vodijo čez predstavljalni oder v velike dvorane, nasproti učinek največje ahke na razstavi, »Bajka* od avtorja R. Jakopiča. Mlada dama pripoveduje svoji sestrici ono blaženstro nevsakdaojesti in jagoje ji počiva, naslonjeno s glavo ob levi strani, da ae zamisliš in zrel. Bojnost kolorita te odvaja od pozemskega in ti sugerira resnico. Okrog te slike so po steni razvrščene slike le od Jakopiča, 2»itka. Grobarja, Jame in manjša od Škofa. •Ti vagatond, ti potepuh, ti pritepeaec, takoj ae spravi izpred mojih oči,* mi je veki. Odšel sem s povateno glavo. 04 tedaj mm preklel giobeL Zaplakal sem nad kruto usodo, ki me tako krivično Upa. • Zakaj plakaš, prijatelj,* potrka me nekdo po ramenu, ko sem hitel po veliki cesti, pralni in kameni ti. •Ah, prijatelj, ne vsi li morda, da plakam nad nase mlado in ponosno globeljo, ki so v kratkem času izpremeni v globok grob.* •Ti, kaj vendar to pomeni? Nad našim grobem plakaš ?» •Da.* •Zakaj* Zgrudil sem se mu v naročje. •Vidii, prijatelj, to je plačilo za moje zasluge, prijatelj, pojdi proč, ločiva so od teh velikanskih ulic, od tega nehvaležnega svetal Za naju ne obstoja več globeli* Daljo na vem, kaj se je zgodilo z menoj. « ♦ • Ko sem se zjutraj zbudil, videl sem, da so bilo to la sanje, sedaj pa vidim, da os je vse to res zgodilo. Niso več naslednjega jutra svetile zvezde na nebeškem obzorju, le jutranja zarja je objemala vrhove znanih mi slovenskih gori e • • Da, to se bile sanje, in vendar se je vse to res i godilo. Vse. kar sem pisal, je resnično, le tu v globeli sem le vedno. Dal Bog, da prejkotaiej izfinem is globeli!! ...--— Grel dalje v prostor, kjer je v navadnem času oder za prireditve, tu ti zasveti naenkrat razno-Hčnest barv ter obseva v vseh najnujnejših jarkih tonih, spomlad, poletje, jesen in zima, v skolpturi Zajce vi < Težaki* in Dolinavjeva skupina v •Poslednji uri*. Po stopnjici se napotil v dva oddelka razdeljeno veliko dvorano, si v mračno - pestrem oddelku, katerega si je izbral K. Mysr za svojo zbirko, za katerim pa ti odsevajo zopet dela naših domačih umetnikov ob desni kakor ob levi strani. Celoten vtis prireditve je presenetljivo popoln, posebno pri zbirki slovenskih umetnikov. Dopoldne dne 16 m. m. se je pripeljal na Bted s Dunaja ravnatelj tamoanje moderne umetniške galerije, dr. Ddrnb&ffar, da si ogleda razstavno prireditev, drugi dan, 17. m. m., pa v Ljubljani •Spomladansko razstavo*, o katerih obeh se je izrazil zelo pohvalne ter se pri tej priliki čudil vztrajni požrtvovalnosti in delavnosti prirediteljev gg. Jakopiča in Zmitkr, ki vršita, ne oziraje m na raznovrstne zapreke, svoje umetniško-kutturno delo. hbral si je to pot precejšnje število umotvorov, da jih predlaga naučnemu ministrstvu v nakup, o katerih potrditvi izprvgovorimo več v prihodnje. Polagoma, toda sigurno si osvaja slovenska umetnost med svetom svojo veljavo. 17 60-27 Dama ki hoče pospeševati kožno nego, ki hoče izgubiti pege, ter doseči netno mehko koto in bel teint, se umiva le i tteokeapferO lltljltio m i cono milo (znamka Steckenpferd) tvrdke Bergmann & Co.. TeSio ob Leb'. Komad po 80 v se dobi v vseh lekarnah, drogerijah in trgovinah a parfumom i. t d. Gospodarski del. Prasnija za paaniitainfn sjcllčav. Vsied sklepa XIX oljčnega zbora s dne 7. junija 1896 kranjsko-pomorskega gozdarskega društva v Ljubljani razpisuje zo pet premij po 80 ali 40 kron za uspešno pogozdovanje goličav kmečkega posestva ped sledečimi pogoji: 1.) Pogozdovanje mora biti leta 1910 ah 1911 izvršeno ter mora pogozditev ob-sesati najmanj 0 56 ha — oral. 2) Vrsto lesa in sadik izbere si lahko posestnik po svoji volji, samo morajo biti sadike za krajevne razmere ugodne; nikakor pa ne sme daljava med sadikami več kot 160 m obsegati. Posestniki, kateri hočejo za premijo prositi, morajo svoje prošnje najdalje do konca meseca junija 1912 pri kranjsko - primorskem gozdarskem društvu v Ljubljani vložiti ter v istih navesti polit okrajno davčno občino, številke parcel in približno ploskovne mere pogozdenega zemljišča. Pogozdovanje prosilcev pregledovalo in presodilo se bode v jeseni leta 1912, morda nastali po-manjkljaji pri pogozditvi se lahko spomladi reče-nega leta popravijo. Premije priznava in prisoja predsedniltve omenjenega društva, ter bode isto dovoljevalo premije ali pa v gotovih slučaj h tudi to priznaine diplome razdeljevalo. f eden tli sejem * Krami« eno 31. Inli|s mL — Cena od kilograma žive teže: 1 K do 1 K 04 v, za pitane vole domače, 90 do 96 vinarjev za domače srednje pitane vole, 80—84 vinarjev za ne-phane domače vole, 00—00 vinarjev za bosansko goved. 1 K do 1 K 24 vin. za teleta in 1 K do T K 55 vin. za prašiče za rejo, 1 K do 1 K 14 vin. za pita o e prašiče.—- Pšenica K12-—, proso K 8*—, rž K 8*50, oves K 10-, ajda K 9 50. repno seme K —, detelno seme — K do — K, fižol, ribničan K —, mandalon K —. koks K —, krompir K 5*— za 50 kg. — Prignalo se je 95 glav domače govedi, — glav bosanske govedi, — glav hrvaške govedi, 14 domaČih telet, 130 domačih prašičev, — hrvaških prašičev, 0 ovac Od prignane živine je bilo za mesarja: 40 glav domače govedi, — glav bosanske govedi, 2 domačih prašičev. ■astma hraailaiea v Kranja. V mesecu juliju 1911 je 310 strank vložilo 152.801 K 73 vin. 344 strank je dvignilo 105 473 K 13 vin. 17 strankam se je izplačalo posojil 125.700 K. Stanje hranilnih vlog brez kapitalizovamh vložnh obresti 4.871 202 K 61 vin. Stanje hipot. posojil 3,158.738 K 36 vin. Stanje občinskih posojil 480.572 K 17 vin. Denarni promet 585.830 K 48 v. mastna taaailaiea v EadsvijieL V mesecu juUju 1911 je 220 strank vložilo 98.419 K 60 vin., 178 strank dvignilo 91.749 K — vin. 20 strankam m je izplačalo posojil 58.744 K 20 vin. Denarni promet 626.068 K 54 vin. ■aataa hranilnica v Kamafkn. ? mesecu juliju 1911 je 182 strank vložilo 63.308 K 51 vin. 195 strank dvignilo 70.956 K 14 vin. 8 strankam se je izplačalo hipotečnih posojil 11.300 K. Stanje hranilnih vlog 2,075.187 K 73 v. Stanje hipotečnih posojil 1,598.862 K 57 vin. Denarni promet 266 357 K 08 vin. Godovi prihodnjega tedna: 6. Gospodova izpremenitev, Dobro vit, Vlastica; 7. Kajetan. Donat, Vidojka; 8. Crijak, Larg in Smaragd, Godeslav; 9. Roman, Emigdij, Afra, Lju-bilna, Ratibor; 10. Lavrencij, Hogon, Ozrin, Jurica ; 11. Tibnrdj, Suzana, Bolemir; 12. Klara, Hilarije, Tekana, Sla omir. Sejmi na Gorenjskem prih. teden ; 6. v Cerkljah, 7. v Kranju, 10. v Železnikih. Premnogo ljudi se prezuspešno bojuje zoper zastarele zaprtja, samo ker se ne poslužujejo pravega sredstva. Po zdravniških poročilih splošne bolnice v Bsmbergu posnamemo, da so se s pomočjo naravna Fraae Jsisl-ove grenčice često-krat dosegli točni, gotovi in popolnoma zadovoljivi uspehi celo v takih slučajih, kjer niso draga sredstva obetala nikakega znatnega učinka. DOPISI. Ii Beguni nam javljajo: Kakor čitamo, je vročina skoro po celem svetu nežno na. Tudi v našem sicer mirnemu kotičku ni piiianesla, kar moramo tem bolj občutiti, ker kiju4) temu, da imamo «Mravljinec* pred nosom, nam manjka vode. Vzroka ne bomo preiskovali, dotične oblasti, katere so zato poklicane — tako saj upamo — bedo potrebno ukrenile. — Ker p Sem o že o vročini, ae smemo zamolčati, da je ista vplivala jako močno na natega, pri ženskem spolu jako priljubljenega župnika Jaka, kar je dokazal s tem, ds mu ni dalo v četrtek ponoči spati, ter je lazil le v pozni uri, kar pri njem, mimogrede omenjamo, sploh ni nič nenavadnega, po Poljčah ter je potem skrit za nekim plotom prisluikaval pogovore poljskih fantov ter pazil, kakor mačka na mil, da bi kaj ugodnega zase vjel. — Ker so se fsntje slučajno o njem ia mogoče trdi tudi o «puncah* ali cmarinaricah* pomenjkovali, je skočil izza plota med nje, kakor sosedov petelin na sosedovega ter grozil Purgar-jevemu, da ga bode oklcfutal, na kar pa ta kot pameten in miren dečko ni reagiral, ker drugače bi jo bil naš lepi Jaka polteno izkupiL Ker je videl, ds se fantje nočejo spuščati ž njim v boj, razkropiti pa m vendar niso hoteli, jim je v sveti jezi grozil, da jih bode ukrotil že le s revolverjem. — Opozarjamo slavno oblast ia orožnistvo, da se mslo pobrigajo za tega gospoda, ker prislovica pravi: •Orožje ni za otroke.* To za enkrat, imamo pa le precej mastnega in tečnega na razpolago za dragi pot, ako nam bode uredništvo dovolilo. kt>rni opazovalec, kateri se pa ne boji »revolverja*. Il Žslezalkev. Predzadojo nedeljo smo imeli v našem trgu javno telovadbo telovadnega društva •Sjkol*. Telovadba, tako proste vaje, kakor tudi na orodju je vspsla nad vse pričakovaeje. Proste vaje ao izvajali naši telovadci, pomnoženi s brati iz Dražgo* tako lepa in točno, da je bil res užitek in veselje jih gledati. Slava krepkim telovadcem in njih vrlemu načelniku. Z največjo točnostjo in eleganco so se izvajale tudi vaje na orodju. Nali telovadci so postavili na orodju dve vrsti, gostje pa pod vodstvom brata Prišteva eno vrsto. Navzoče občinstvo je navdušeno pozdravljalo prihajajoče in odhajajoče telovadce ter med burnim ploskanjem izrekalo pohvalo čvrstim telovadcem. Vrtna veselica pri bratu Thalerju je uspela tudi zelo dobro. Med telovadbo pa se je dogodil slučaj, katerega se mora omeniti, kajti provzročil je toliko smeha, kot kmalu ne kaka s' ar. Komaj ao namreč naši telovadci končali tretjo prsato vajo, sta prikorakala na telovaditče naš gospod župan in občina ki svetovalec Martin Klopčič. Pa zakaj, bode vprašal vsakdo. Tema dvesaa klerikalnima možema namreč ni bilo vleč, da ae drzne v 2eleznikh — kjer imajo klerikalci občino v rokah — «Sokol> napraviti na trgu javno telovadbo. In res, prišla sta vložiti svoj «veto». A zmotila sta ae. Mislila sta menda, da bode njih navzočnost in osebna prepoved tako preplašila Albaniji. Slovenski narod od Drave pa do Jadranskega morja mora niti dr. Sošteraiču ia dr. Kreku od srca hvaležen, aa sta se tako naglo in tako krepko zavzela za dve tako važni zadevi. Kaj je alovenakemu narodu bližje kakor Maroko in Albanija P Sreča in prihodnost, čaina sreča in večno izveličanje Slovencev je odvisno od razmer v Maroku in Albaniji P Driaval zbor je sel pretekli teden na počitnice. Sestane se zopet sredi meseca septembra. Opravil ni veliko: sprejel je bar.čao predlogo, kakor jo je pripravil ze prejlnji državni zbor, obravnaval je nujne predloge accijalnih demokratov glede uvoza mesa in živine iz drugih držav ter se pečal s krvavimi dogodki pri volitvah v Galiciji. Pealaaake plače hočejo izpremeniti v redne. Tako se slilijo glasovi iz nemškega »National-Ver-banda». Na tihem ai želi to mnogo poalaocev. Seveda bi gospodje radi veliko sinili pa malo delali. Tako imajo sedaj pcCito.ce do sredine septembra in dobivajo vaak dan 20 K. To ni pravilno. Kmet In delavec tudi slutita le tedaj, ko delata. Poslanci pa večinoma na Dunaju ne delajo nič in se sedaj dobivajo svoje dijete. NovisŠm*. Občinski odbor mesta Kranja je imel v zadnjem času dve aeji, o katerih nismo mogli poročati, ker nismo dobili vabila k dotičnim sejam. Dne 16. junija i I. slovo zapisnik iako-le: 1. Zapisnik zadnje seje z dne 23. msja 1911, It. 918, se odobri brez čitanja; 2. a) Izvolitvi g. Frana Holzhackerja vodnikom reševalni ga oddelka tuk. prost. gas. in reševalnega diuttva ae pritrdi in se vzame konstituiranje društvenega odbora na znanje; b) L. Kožuh, ki je bil poprej pristojen v Medvode, ae sprejme z rodbino vred v tukajšnjo domovinsko zvezo. 3. s) Tvrdka «Union» se pozove, da predloži le eno ponudbo oziroma brezplačno podrobni troš-kovnik za dobavo materijala za električno razsvetljavo savskega moatu in pota na kolodvor, na podlagi katerega se bodo potem tudi druge tvrdke pozvaie k oddaji nove ponudbe, pri čemur pa bo imela tvrdka «Uoiod» prednoat pred drugimi tvrd-kami pri enakih canah. b) Za napravo mestne elektrarne se sprejme ponudba tvrdke »Union* varijanta I in se takoj predloži prolaja za koncesijo za turbino tukajšnjemu c. k r. okraj, glavarstvu 4. Bilanca o dobavi argentinskega mesa izkaznje 18 kron 75 vin. primanjkljaja in se le-ta pokrije iz dohodkov občinske blagajne. — O zadnji občinski aeji poročamo prihodnjič. Umrl je na S vetju pri Sori g. Fiorijan Sušter-šič, potu trnka sin in brzojavni uradnik drž. železnice, star 30 let — V Kraaju je umrl gosp. B.až Jenko. ■a okrajno glavarstvo v Radovljici je naslovljen dopis iz Lesec, kise glasi: «V prvi polovici meseca aprila je bil za občini Begunje in Lesce razglašen pasji kontumac, kar je bilo potrebno in umestno. A ta odredba je le vedno v veljavi, ako-ravno so pokončani vsi tisti psi, ki jih je stekli pes is Hras iklal. Kar je v Lescah le psov, so vsi priklenjeni in zaprti. Ti, vsake prostosti oropani psi, lajajo vsako noč strahovito in ae tujci, ki jih je polno, po vsi pravici pritožujejo zaradi tega pasjega koncerta. V javnem interesu je, da se že popolnoma nepotrebni pasji kontumac odpravi in apeliramo na gospoda okrajnega glavarja, naj potrebno ukrene. ? Krapi so pokopali minuli teden zaslužnega narodnega veterana gosp. Jurija Magoaarja. S pokojnikom je izgubila G ril - Metodova podružnica za Kropo, Kamno gorico in Dobravo mnogoletnega, marljivega predsednika. Ker ni bilo mogoče v naglici sklicati seje, proslavi podružnica spomin zaslužnega načelnika na dan Vseh svetnikov. Večni spomin plemenitemu rodoljubu 1 Zopet ogenj aa Bleda. V torek zjutraj ob pollreh je nenadoma začel goreti kozolec gostilničarja Ažmana, po domače Sloaarja v Zagoricah. Bil je poln žita in plenice. Na srečo so ljudje kmalu zapazili ogenj in gasilno društvo je preprečilo večjo nesrečo. Nezgodi Dninar Andrej Pogačnik s Stcde-nega v škofjeloškem okraju je padel pet metrov globoko s odra in si pretresel možgane ter zlomil levo reko. — Poldi ugoletni delavski sin Josip Mi-helič iz Tržiča se je poparil s vrelo juho ter se težko poškodoval na prsih in nogah. V Savi ateiil. Te dni ao se lli štirje gospodje is Ljubljane v Medvode kopat v Savo. Bančni prekuhat, Avgust Katz, iz zaane narodne Itajerake rodbine, je akočil, ne da bi se ohladil, v vodo. Tu ga je pa zadela kap. Njegovo truplo so takoj nato svlekli iz vode ter prenesli v mrtvašnico. Pesknies samomor. Kajttr Anton Src na Koroški Beli si jo hotel s samomorom končati življenje. Prizadejal si je več sunkov s nožem v prsi in vrat Poškodbe so jako nevarne in so morali Sirca prepeljati v deželno bolnico. Vzrok neizkušenega samomora je neozdravljiva bolezen. Pedrasaloi slov. plaaiiikeoa društva v Radovljici vabi na veliko vrtao veselico, ki se vrst, dna 6. avgusta L 1911 v gozdičku gostilne »Triglav* v Lescah. Godba, ples, lastni šotori. Vstopnina 40 h za osebo. Obleka gorska, čevlje na k veder — ali pa navadne. Začetek ob 8. uri popoldne. Ker je čisti dobiček namenjen v drulvene namene, se preplačila hvaležno sprejemajo. Vrtna vest lice priredi podružnica »Zveze ju-gosiovcnssih železničarjev« v Kranju, v nedeljo, dne 13. avgusti 1911 na vrtu gostilne ga. Smid na Galteju. Na vsporedu je srečolov, šaljiva pošta, i. L d. S vira godba prost, gasilnega društva v Kranju. Začetek ob 4. uri popoldne. Vstopnina za osebo 20 vin., otroci prosti. Preplačila se v prid društva hvaležno sprejemajo. V slučsju neugodnega vremena se vrli veselica nedeljo pozneje z istim sporedom. Posebos vabila se ne razpošiljajo. K obilni udeležbi vabi odbor. Za to|lkl premet! Mestni občinski svet v Kranju je v svoji redni seji z dne 25. maja t 1. z ozirom na vedno množeči se tujski promet sklenil: da se vloži prošnja na ravnateljstvo c. kr. železnic v Trstu, naj bi to vse potrebno ukred.lo, da bi se zimski vozni red na progi Lubijana- Trbiž, kateri se uveljavi s 1. oktobrom 1911, predrugačil v toliko, da bode osebni vlak, ki vozi sedaj že ob ob 10. uri 10 min. zvečer iz Ljubljane, odhajal šele med 11. in 12. uro (opolnoči) ponoči. S tako premembo bi bilo Gorenjcem omogočeno obiskovati gledališke predstave, koncerte in druge enake prireditve v Ljubljani, karja bilo doslej radi prezgodnjega odhoda osebnega vlaka iz Ljubljane, ako ne popolnoma izključeno, pa vsaj združeno z velikimi stroški; kajti gotovo si bode rodbinski poglavar dobro premisliil, preden bode peljal svojo recimo več oseb broječo obitelj ns kako veselico v Ljubljano, kjer bi moral le prenočiti v dragih hotelih. Obrtna sadroga aa Bleda priredi dna 27. avgusta 1911 preizkušnjo obrtnih vajencev v pisarni zadružne bolnilke blagajne na Bledu, Mlino št. 3. Vsi vajenci, kateri ao dovršili učno dobo in nameravajo napraviti preizkušajo, naj vlože na obrtno zadrugo na Bledu pismeno prolojo, katera je kolka prosta. Prošnjo ima podpisati tudi učni mojster in se mora najpozneje do 17. avgusta t 1. doposlati. Vajenci, kateri so člani obrtne zadruge na Bledu, vplačajo obenem a prošnjo znesek 5 kron kot pristojbino; vajenci od mojstrov, kateri niso člani zadruge, pa imajo vposlati 12 kron kot pristojbino za preizkušnjo. Tudi obrtni pomočniki, kateri le nimajo te preizkušnje in imajo učno izpričevalo, se sprejmejo k preizkušnji. V tem slučaju ao pristojbine enake ter se ima učno izpričevalo priložiti prošnji. Ta preizkušnja je za vsakega rokodelca zaradi tega potrebna, ker brez te svoj čas ne dobi obrtni list za samostojnost mojstra ne glede na to, ali se je učenec učil v takem kraju, kjer obstoji obrtna zadruga ali ne. Ako je bil učenec dolžan obiskovati obrtno loto, priložiti se ima prolnji tudi izpričevalo obrtne šole. Društvo ia po vid igo prometa tujcev aa Bledu je izdalo tiskovino na trdem kartonu, na kateri so zaznamovani vsi izprehodi in izleti ter ture z Bleda. To tiskovino naj bi imela vsska soba, kjer biva tujec, da si lahko svoje izlete po tem kažipotu uravna. Uposterajoč potrebo, se je natisnilo to orientacijsko stensko tablo v češkem in nemškem besedilu ter stane en izvod 10 vin. Prodaja te tiskovine prometno društvo in B. Lergetporer poleg pošte na Bledo. Sastsiak absolveatov kmetijske šole ni Grmu se priredi 19. in 20. avgusta t. L Pri tej priliki se bo praznovala tudi petindvajsetletnlca zavoda s sledečim sporedom: V soboto 19. avgusta: Ob pol 6. uri popoldne sprejem gostov ra koli-dvoru. Odkazanje prenočišč. Ob 7. uri zvečer prijateljski sestanek pri Štemburju v Kandiji. Ob 9. uri zvečer kres na Grmu. V nedeljo 20. avgusta: Ob 8. uri zjutraj sv. masa pri Božjem grobu. Ob 9. uri dopoldne pozdrav in nagovor dollih gostov v * oliki dvorani. Ob 4. uri popoldne zborovanje absolventov v svrho stanovske organizacije. — Cas za priglasitev je določen do 1. avgusta. Pripravljalni odbor. Sijajen upih sabikripoljs Ljubljenke kre ditaa banke. Kljub nenavadni letni dobi in precej neugodnim razmeram na denarnem trgu je imela aubakripcija na nove delnice Ljubljanske kreditne banke zares nepričakovan uspeh. Namesto določenih 7500 komadov je bilo podpisanih do 31. m. m. čez 11.000 komadov, torej za 50% več delnic od novih delničarjev, ia te zlasti iz Gelke, Kranjske, Bosne, Hercegovine ter celo od nemških delničarjev. Vse to je najboljši dokaz zaupanja, katerega uživa banka na denarnem trgu, in bi bilo želeti, da se vsaj prihodnjih subskripcij udeležijo naši domači krogi v večji meri kot so to storili v zadnjih letih. V Kranjski geti prisede dne 13. avgusta popoldne tamošoji pevci svojo veselico na vrtu in v salonih hotela «Razor» ob sodelovanju popolne savske godbe in zvečer a plesom. Ker smo tukaj le ob jezikovni meji, je važnost slovenskega petja ia sploh narodnih prireditev jasna. Rabimo pa v ta namen, tudi z ozirom na to, da smo se pevci komaj nekoliko osamosvojili, stika ia narodne podpore od strani že dobro vpeljanih, starejših pevskih društev. Zaradi tega si usojamo opozarjati že sedaj na ta dan. V tem poletnem času je Kranjska gora hvaležna izletna točka: železniške zveze za dohod in povratek so ob nedeljah le ugodnejše ; nahaja se še precej letovilčarjev; poleg gostili ekaistirajo še trije hoteli, novo kopališče s prostim bazenom pod gorskimi orjaki, drevoredi in umetno napravljena pota po bližnjih gozdovih. V neposredni bližini vasi — 15 minut z vlakom — ste sloviti klanlki jezeri; na dolenji strani pa slap Peričnik in diuio. Cas 13. avgusta je tudi zato ugoden, ker je torek po tej nedelji zopet prazaik. Vsi in-teresantje se lahko obraajo v teh zadevah It kranjskrgorske pevce v Kranjski gor. Podrobnosti se natančneje še določijo in pravočasno objavijo. Is sodnike občine. Volitve v naši občini, ki so razpissne za dan sv. Roka, 16. L m., škofjeloškemu župniku in njegovim podropnikom ne dado miru. CjIo pasja vročina, ki je te dni nastopila s tako silo, j h ne ovira, da ne bi v potu svojih obrazov agitiraU od hiše do hiše za svoje od farovža odviane kandidate in od volileev pobirati glasovnice. Možje! Glasovnic nikomur iz rok I Na te glasovnice zapišite imena onih kandidatov, ki so jih izbrali kmetje brez pritiska iz farovža. Pametni kmetje iz cele naše občine itak dobro vedo, da bi kandidatje, ki nam jih priporočajo ftrški podrepnki, morali v slučaju, da bi bili izvoljeni za občinske odbornike, izbrati za župana popolnoma nezmožnega Koharja, ker tako hoče in zahteva škofjeloški župnik. Tak župan, kakor je Kchar pa bi bila prava nesreča za naio občino. Kmetom v nali občini se sedaj nič dobro ne godi, kajti davki so veliki, draginja je velika in delavcev primanjkuje. Potem bi pa bilo v tem oziru le slabše, ker bi na občini ne bilo pravega gospodarja, ki bi preprečil velike doklaie. Kaj bi vse morali sklepati taki občinski odborniki, ki so odvisni od firovža, si vsakdo lahko misli. Novi, občutni stroški bi narastli s prezidavaajem cerkve, popravljanjem metnarij in drugih takih cerkvenih naprav in vprašanje je, če bi jim še vse te dosedanje naprave zadoščale P Ali bi si no mogli nekega lepega dae še kaj novega izmisliti? Ia kmet bi moral potem globoko v žep seči, izpracniti doma vse skrinje, bajte bi se pa podirale ia polje bi ostalo neobdelano, ker bi primanjkovalo potrebnih sredstev za pravilno lastno gospodarstvo. Zrae, starčki in otroci bi doma morali stradati, odrasli možje bi se pa morali klatiti po svetu s trebuhom za kruhom. To vse bi utegnilo priti nad našega kmeta, če na bo pameteo in se ne postavi na svoje noge. Kmetje, vzdramite sel Res je, da ima kmet sedaj aa polju vse polno dela, vendar so tudi te volitve vebkega gospodarskega pomena. Niti en trenutek bi kmet ne smel sedaj opustiti misel na volitve v naši občini. Kakor si bode kmet sedaj pri volitvah poatljal, tako bode ležal cela tri leta. Zitorej na dan volitve opustite vse delo in pojdite na volišče. Dovolj čem ste, kmetje, tavali v temi in se pustili komandirati od škofjeloškega župnika. S idej je prišel trenutek, da po-kažete svojo možatost in odločnost in da izvolite za odbornike na občini take može, ki jih izberete sami, ne pa kak župnik. Te može za odbornilke kandidate so jih pač samostojno misleči kmetje naše občine že izbrali ia se sedaj naznanjajo voli I ca i* s posebnimi listki. Ti kaadidatje ao najboljši gospodarji cele občine. Saj jih vse poznate. C s so zase dobri gospodarji, bodo gotovo tudi dobro gospodarili na občini Z mirno vestjo ae smete zanesti na ta kandidate. Te može ni izbral noben župnik, najmanj pa škofjeloški, ki je se dokazal, da nima srca za nas. Vprašamo vas, volilci, zakaj se je župniku tako zameril na! dosedanji župan, ki je tako požrtvovalno in nesebično delal v prid cele občine? Odgovor je lahek. Samo zato župnik ne mara Luko Dagarina za zminskega župana, ker je dovolj izkušen in previden mož, ki se ne pusti ovijati okoli župniku vih pntov, da bi potem tako plesal, kakor bi župnik godel. Ia to je tudi popolnoma prav. Zipan mora biti mož, ki se no zvija pred kakim župaikom, ampak ki inu pri svojem delovanju pred očmi le blagor s rojih občanov. O Da-garinu pa tudi veste, kmetje, da ni kak brezverec. Sa škofjeloški župaik mu kaj takega ne more očitati. Kaj heča župnik doseči na občiai po i župana vanjera Koharja, mora biti vsakemu na prvi pogled jasno, Kohar bi se župniku ne upal ničesar ugovarjati. Zato je pa Dagarin drug mož. Mi vsi pa recimo: Kohar nima zmožnosti za to, Kohar tudi nima on i odločnosti, kakor jo potrebuje župan, ker se že zdaj obeša na župnikov? suknjo. Da bi pa na naši občini v imenu Koharja županova! škofjeloški župnik, to moramo preprečiti 16. L m. Vsi pojdimo na volišče in oddajmo glasove za naše kmetske kandidate. Z župnikavimi kandidati pa pročl Samostojni kmetskl kaadidatje za občinske volitve v Zmincu pri Siofji Loki, ki se bodo vršde 16. t.m.so: Prvi razred.Odborniki: FrancKržišaik (Presečnik), Sv. Ožbolt; Franc Rupar (Zopca), Sr. Andrej; Tomaž Prevodnik (Brdar), Brodi; Grejor Krmelj (Staaišaik), S tam še; Pavel DamJar (Jejiar), Log; Janez Bermk(Karte), Sv. Ožbolt. Namestnike Franc Saver (Krači), Puštal; Franc Franko (Fran-kovc), Gabrovo; Jjžef Košir (Košir), Valtarski vrh. Drugi razred. Odbor o. k ; Pavel Vodnik (Vrba-nove), Brodi; Valentin Sulnik (Rohotnik), Brezoica; Franc Oblak (Poličar), Puštal; Janez Oaan (Karlin), Zminec; Janez Potočnik (M dinar), Sopotnica; Franc Kraju;k (Oirogetčao) Sv.Florjan. Namestniki: Jožef Brgant (Kožuh), Sv. Barbara; Janez Sever (Jarjovt), Puštal 19; Janez Kalan (Kalao), Brezoica. Tretji razred. Odborniki: Luka Dagarin (Martanca), Pulta!; Franc Brnard (Malandež), Hosta; Janez Florjančtč (Barok) b f. Barbara; Franc Hcibernik (Žagar), Puštal; Martin Prevodnik (Mateviovc), Bjdovlje; Janez Rupar (Kovač), Sopotnica. Namestniki: Janez Rupar (S.nk), Sv. Andrej; Blaž Nartaik (Lovnče), Puštal; Juri Stanonik (MaUnsk), Log. * e I \J$&k& gospod i r)\a, katera želi pripraviti dobro kavo, uporablja najraje .p r a ve ga :Francka:* s kavnim mlinčkom, ki se izdeluje temeljem največje skrbnosti že dolgo let v zagrebški tovarni. Ta izborni domači izdelek najtopleje priporočamo. Roparski vnier. Preteklo nedeljo je izvrši neki lopov v okraju Hobenbrugg na Štajerskem grozovit umor. Na takozvanem «Weldfe!du» pri H9henbruggu so našli deklo Rezo Grosscfcall iz Riegertburga v grmovju umorjeno in oropano. Orožnifttvo, ki je začelo poizvedovati, je prišlo tudi kmalu morilcu na sled. Morilca, posestnika Ivana Učila iz Riegersdorfa, so seveda takoj aretirali in je tudi svoje dejanje že priznal. Povedal je, da je imel z deklo razmerje, ki ni ostalo brez posledic, ter da se je botel od nje odkupiti s 300 K, katerih pa ona ni hotela sprejeti. — Vale dtega je prišlo med njima de preprira in on jo je ubil z debelim polenom. Nato ji je preiskal žepe in našel dve kreni, nakar je Sel v neko gostilno in tam pil ter kegljal. V tej gostilni so ga dobili tudi orožnik?. Prva deška aploeaa sfalalaka sJruifca za zavarovanj« aa življenje v Pragi, generalno zastopstvo v Trstu, ima po vseh vetjih krajih na Gorenjskem svoje lastne zastopnike. Ta zavod je najcenejši na evrop • skeni kontinentu in, ker ima s svoto 2,000.000 kron popolnoma vplačane glavnice, največje izvanredne rezerve, daje vsem zavarovancem tudi najve jo varnost. Edini slovanski delniški zavod te stroke. 7» 12—10 "1* 1C«2 t Le tedaj doseže kakovost fine zrnate kave svojo polno veljavo, če voli cenjena gospodinja kot kavni pridatek najzanesljivejšo vrsto! Najbolje storite, če uporabljate izdelek, ki se je izkazal že desetletja kot najboljši, „pravega :Francka:" iz tovarne Zagreb, vendar pa izrecno le onega s kavnim mlinčkom kot tovarniško znamko. Zahvala. Vsem, ki so nam povodom smrti oašega preb'agega soproga, očeta, starega očeta in tasta, gosp. Blaža Jenka izrekali sožalje, nas tolažili ob toliki izgubi, se tem potom srčno zah vaju jemo. Zlasti pa g zdravniku za veliko požrtvovalnost, čest. kaplanu g. Sitarju in posebno še cen j. družini g. Jožef Likozarjevi za blagodejno tolažbo za časa bolezni in vsem znancem in prijateljem, ki so spremili blagega ranjkega k hladnemu grobu. Žalujoči ostali. kega posebnega obvestila.) :: studu« (TbitbdK) Čisto naravna alkalijska. Priznano najboljša zdravilna in namizna voda. Elina zaloga za avstrijski jug Edtnund Rooss, Kranj. Alfonz Breznik ¥ LJubljani Kongresni trg itev. 13, nasproti deželnega dvorca e. kr. zapriseženi izvedenec in ncitelj .»Giasbeae Matice". P r v a, n a j s t a r e j s a, n a j v e c j a i n e d i n a domača tvrdka vseh glasbenih inštrumentov, struu (tudi specialitet) in rnuzikalij. Najraznovrstnejša izbira in najcenejša izposojevalnica prvovrstnih klavirjev in harmonijev. — Prodaja na najmanjše obroke. — Ugodna zamena. — 10letno jamstvo. — Popravila in uglaievaoja vseh glasbil sprejema najceneje. — Vsak instrument moje zaloge je najskrbnejle preizkušen. 27 22 Naznanilo in priporočilo. Podpisana uljuduo naznanjava, da bo-deva otvorila S I. avgustom 1911 iz že nad 20 let obstoječe ključavničarske obrti v hiši it 67 nasproti c. kr. ceaen-tarije (Cof), Rožna ulica v Kranju Prizadevala si bodeva, da slav. občinstvu postreže va z vsemi v to stroko spadajočimi deli, kakor: Instalacije in popravila električne razsvetljave do 50 Kile vvittov, nadalje popravila elektro- in bencin-motorjev, strelovodov, naprave vodnjakov. Nadalje se pr poročava za popravila poljedelskih strojev, koles in Šivalnih strojev, kakor tudi izvrševanje sledilnih ognjiič in raznih železnih ograj. Z sago to« vilotn, da bodeva z vaem točno postregla, se pri- porečava Fr|g< Jltflf | JCjt? Jtlf«. KRANJ, dne 4. julija 1911. 142 10—C aasvs aa e Odda se jusi v Kranj« stanoVanie MAST,N ^* - W SW ww WW W W ff M ^aV H dosedaj edino knuilao, maščobno, varnostno »A las 1 A J tf aVaUtfaaa eaaa Ja****!*i W 1 "r«m*vo, ki se izdeluje po predpisu sJektarla »i tU i 11 V KflKf l\Ka?tll flrf anf \TlI1 IZ-^«:« ~~*A 163 m al. Trnkaozvla. sa da vsak mesec 1—2 kral $t. 9 in 3 0 f Kol(ri$l.cm predmestj« z vrtom in dvoriščem se : prostovoljno prodasta : Več se iive pri Ustnici Ivani Cenil v Kranja. v Kranju, Savsko predmestje št. 19 v prvem nadstropju s tremi sobami, kuhinjo in dru-:: gimi pritiklinami. :: dosedaj edino knuilao, maščobno, varnostno sredstvo, ki se izdeluje po predpisu slaktap|a pl. Trak6oatyia, se da vsak mesec 1—2 krat polno pest med krmo. Kdor hoče imeti zdravo in krepko živino, naj :: zahteva pri svojem trgovcu prav odločno :: 99 MASTIN", íei 6-i Vpraša se pri lastniku I stota m. ^mrnjs^itr^^^^^^^^^^^^nm^ Najbolj varno naložen denar v celem političnem hranlshom okrajni! jflcstaa hranilnica < Kranju obrestuje hranilne vloge po 1-16 Splošni rezervni zaklad (lastno premoženje) nad 278.000 kron. ********************************** Končna leta 1910: Stanje hranilnih vlog nad 4,650.000 kres, posojil na zemljišča 3,018.000 kron ter posojil občinam 470.000 kron. Ta najstarejši denarni sa?od v Kranjn ur aduje na roto vin fsak delavnik od 8. de 13. ure dopoldne in ed S. de 4 ve popoldne. iiMiiiiiiiiiiiiimtiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiHiiiiiiiiiiiiitiiiiiiiiiiiiiiiiii iiimiHHiHiiimiii'iiimii brez odbitka rentnega davka, katerega plačuje hranilnica iz lastnega. Narasle in nadvignjene vložne obresti pripisuje h kapitalu vsakega pol leta — to je dne 80. junija in dne SI. decembra — ne da bi bilo treba vlagateljem ae zglasati radi tega pri hranilnici. t la varnost hranilnih vlog Jaačl poleg lastnega reiervnoga saklada mestna občina Kranj i vsem svojim premoženjem in s vse svojo davčno aočjo. Da so hranilne vloge res varne, priča slasti to, da vlagale v to hranilnico tndl sodišča denar mladoletnih otrok in varovancev teršnpnlšča cerkveni denar. t Hranilnica posoja na zemljišča po 5% na leto in na amortizacijo v 86 letih, tako da na primer dolžnik v teku 36 let popolnoma poplača posojilo 100 kron i obrestmi vred, ako plačuje vsakega pol leta po 3 krone. gprejeznnjo ao tudi vloino knjliloo drugih hrenllnio in poaolilnlo kot ;: gotov denar, ne da> bi ao prekinilo obreatovamje. :: Prometna pisarna za bančno komis. lim J. Rozman, Kranj, davni Irg 129. Posojila na osebni in realni kredit; vsakovrstne financ, transakcije, posebno olajšanja dolgov potom konvertiranja in fuzije kapitala; eskumptovanje menic in faktur; loabardovasje, naknp in prodaja efektov, zlasti državnih in privatnih papirjev, kot prioritet in zastavnih listin, dalje žrebov, proraes, delnic in tujega denarja; evidenca in revizija žrebanj srečk; zavarovanje vrednostnih papirjev proti kurzni izgubi; depot efektov, dragocenosti, dokumentov; inkaSO menic, faktur in dobitkov. Tozadevna pojasnila U3tmeno in pismeno. hi_6 Cigaretni papir in cigaretne stročnice ABADIE PARIZ Dobe se v vseh trafika J0S. MEIBL J. Spreiteerjev naslednik LJUBLJANA, fllomlkova ulioa *t. sumiš-i8ttio ii kontnttijsh tilidviieintri. Žično omrežja na stroj, ograje na mir o dvora, obmojno omrežje, veina vrata, balkoni, verando, stolpne krilo, Štedilnike 1.1, d. Specijaliteta: 61 52-27 valjifini sastori (Rollbalken). Šivalni stroji in kolesa Tovarniška lalogm 48 52-2 Iv. Jax-a v Ljubljani Dunajska cesta 17 priporoča tvoje najbolj priznana Siv. stroje in kolesa Ceniki na zahtevani e gaatonj. Glinaste peči 71 53-2G itedllnlke, banje sa kopeli, kakor tudi kipe, vase In drage glinaste izdelke v vseh barvah, trpežne In cene priporoča Avgust Drelse prva in največja tovarna poči in sUnaatih izdalkov v LJubljani. v Ljubljani 52-27 72 tovarna za stroje, železo in kovinolivarna priporoča kot posebnost žage in vao ■troje za obdelovanje lesa. Francis • turbine osobito za iagine naprave zvezane neposredno s vrati! o m. Motorje sa bencin in surovo olje, najcenejša gonilna sila. .^»u Tolstovrško slatino, ki ja edina sovenska ter rajl>oljša zdravilna in namizna kisla voda. Od vsakega zaboja plača podjetje v narodne namene 20 vinarjev, kamor naročnik doloM. Naslov: Toatovrika slatina, poŠta Guitanj, Koroško. kjer je tudi gostilna, letovišče in prenočišče. Svoji k svojim! ^^s^e^s<^>i^>^s^^»%^^^>^^i^^^^^^*<»e^W^ie^s%^^E^^^r^»^»^^"