Svečano je bilo letošnje praznovanje desetega jubilejnega praznika krajevne skupnosti Stražišče. V petek popoldne so na prostoru nekdanjega pokopališča otvorili spominski park z osrednjim spomenikom 135 žrtvam narodnoosvobodilnega boja iz krajevne skupnosti. Slavnostni govornik je bil domačin, predsednik Zveze sindikatov Slovenije Vinko Hafner, kije bil na svečani akademiji proglašen za častnega krajana krajevne skupnosti Stražišče. Spominski park je trajna oddolžitev krajanov delavskega Stranišča žrtvam boja za svobodo! (jk) — Foto: F. Perdan "S Leto XXXIII. Številka 49 U*M|lii itelji: občinska konferenca 8ZDL Kranj, Radovljica, Skorja Loka ?.J™* — Izdaja Časopisno podjetje u"*ymj — Glavni urednik Igor Slavec Odgovorni urednik Andrej Žalar GLASILO SOCI Kranj, torek, 24. 6. 1980 Cena: 5 din List izhaja od oktobra 1947 kot tednik, od januarja 1958 kot poltednik, od januarja 1960 trikrat tedensko, od januarja 1964 kot poltednik ob sredah in sobotah, od julija 1974 pa ob torkih in petkih. DELOVNEGA LJUDSTVA ZA GORENJSKO C J u tah jali Pn rvf 10- so mi-ino * i tj* Sle ipi. J> Ijo. po- >lu- MTl. ost nik ik up-lin ožp za Boljše delo, zdravilo za težave [ Škodljivi dvom — ~~ " "\ sticijah komaj 8 odstotkov W' Družbenopolitična aktivnost in pripravljenost vseh delovnih ljudi za stabilizacijo gospodarstva je na Gorenjskem zelo široka, vendar z rezultati ne moremo biti zadovoljni, čeprav so gospodarski dosežki v prvem tromesecju dokaj ugodni«, je na petkovem posvetu družbenopolitičnih aktivov gorenjskih občin, poudaril sekretar medobčinskega sveta ZKS za Gorenjsko Zdravko Krvina. sticijah komaj sovlaganj. Stalno pada likvidnost gospodarstva. Sredstva gospodarstva so v prvem tromesecju padla za 18 odstotkov, v negospodarstvu pa so za 23 odstotkov porasla. Hranilne vloge prebivalstva pa so padle za 11(0 milijonov dinarjev, kar - kaže, da si občani pri rasti življenjskih stro Ako v pomagajo s prihranki. Stalno rastejo tudi krediti za osebne dohodke, ki pa jih delovne organizacije vse teže vračajo. >rn-to. niti aso ^ne P« udi > j* )V0 nik sti- Predvsem, je poudaril, je na Gorenjskem se vedno premalo auetosti za izvoz, investicije so fnvct razdrobljene, povezova-*i* sredstev za dohodkovni no W<*i «o redka in vse premalo ►lri jt prixad«vanj, da bi breme stabi-iacije premagali z večjo pro-Aktivnostjo dela. Povsod pa so « bili enotni, da je ob vseh teža-rah treba priti z odprtimi računi pred delavce. Akumulativna sposobnost go-(podarstva s« je v prvem tromesecju v primerjavi z lanskim •takim obdobjem skoraj podvo-'fla. Osebna poraba se giblje v evolucijskih okvirih in je bila le ta 9,5 odstotka za dovoljeno. Mebni dohodki pa so nominalno »rasli za 23 odstotkov. Nekaj datopanj je bilo v gradbeništvu t gostinstvu. Investicije so porasle za 21 odstotkov, v družbenem proizvodu pa predstavijo četrtino. Izredno pomembno je, da se je (mirilo zaposlovanje. Število zaposlenih je namreč v prvih treh sesecih poraslo za 0,2 odstotka. Veliko slabše pa so razmere zunanjetrgovinski menjavi, btoz se je povečal za 29 tfctotkov, uvoz pa za 33 odstot-ktv. Jesenice in Kranj imata 'djk zunanjetrgovinski pri-ttajklaj, medtem ko se ostale Hi občine pokrivajo. Za vso Go-Mtjsko pa znaša pokritje uvoza |l izvozom 79 odstotkov ali za 3 DOGOVORIMO SE odstotke slabše kot pred letom dni. Zelo ugodni izvozni rezultati so v lesni, kovinsko-predeloval-ni in tekstilni industriji. Letos se na Gorenjskem največ investira v družbene objekte, saj je negospodarskih investicij kar za 20 odstotkov več kot gospodarskih. Ta je nastalo zaradi zaostajanja razvoja družbenih dejavnosti. Bolj zaskrbljujoč je padec lastne udeležbe v investicijah, ki je z 62 odstotkov lani padla na 59 letos. Se slabše pa teče združevanje sredstev, saj je bilo v prvem tromesecju v inve- SEJE ZBOROV OBČINSKE SKUPŠČINE SKOFJA LOKA Vse to kaže, da je v prvem tromesecju vplival na dosežke še lanski zagon, ki pa počasi niha. Svoje bo k temu prinesla tudi devalvacija dinarja, ki bo zaradi velikega uvoza gorenjskega gospodarstva terjala svojo ceno. Izpad dohodka, zaradi uvoza bo moč nadomestiti samo z večjo produktivnostjo in pa večjim izvozom. L. Bogataj V petek je bila na Brezjah II. skupščina Gorenjske turistične zveze, ki združuje 44 društev s prek 12.000 člani — Odvečna razprava, ali so društva potrebna ali niso — Letošnja sezona in novi dinarski tečaj Brezje — Drugo zasedanje skupščine Gorenjske turistične zveze je bilo v petek na Brezjah v novem domu družbenih organizacij. Izbira kraja skupščine ni naključna. TD Brezje je med aktivnejšimi društvi na Gorenjskem, del krajevne samouprave in organizacija, ki je veliko prispevala k gradnji sodobnega družbenega doma. V nekaj osnovnih misli kaže strniti razpravo na petkovi skupščini. Povsem odveč je bila razprava zadnje dve leti, ali so turistična društva potrebna ali niso. Marsikje je takšen dvom že načel turistično dejavnost, vendar na srečo nazadovanje pri turistični društveni dejavnosti ni doseglo takšne ravni, da zaostanka ne bi bilo mogoče nadomestiti. Turistični delavci so vtrajali in dokazali, da turizem ni le gostinska ali turistična organizacija združenega dela, ampak je del tega tudi turistično društvo s svoiim vzgojnim, organizacijskim in pospeševalnim smislom. To je potrefila tudi zadnja skupščina Turistične zveze Slovenije. Gorenjski turistični delavci ocenjujejo, da turizem in dejavnost turističnih društev končno le pridobivata na pomenu in družbeni veljavi. Društvena dejavnost je še veliko več. Je način interesnega združevanja delovnih ljudi in občanov ter njihovega vključevanja v SZDL kot najmnožičnejšo družbenopolitično organizacijo. Člani društev prispevajo k turističnemu napredku in k napredku ožjega in širšega okolja nasploh- Motijo se tisti, ki menijo, da ima članstvo v turistični družbeni organizaciji le ljubiteljski pomen. Gorenjska turistična zveza je med najaktivnejšimi tovrstnimi zvezami v Sloveniji in zagovornica položaja Turističnega društva, kakršen mu gre. Prav tako je v preteklih dveh letih dala številne pobude za strokovno in analitično obdelavo posameznih področij turizma: vaškega, zimskega in podobno. Številne so bile tudi druge njene pobude, na primer za povezovanje udeležencev v turističnem gospodarstvu itd. Posebna pozornost skupščine je veljala turizmu na vasi in problemom, ki jih prinaša turizmu sprememba tečaja dinarja. Kdor ima cenike v dolarjih ali drugih tujih valutah, je na boljšem, kdor pa je poslal v svet dinarske cenike, pa zgublja najmanj 30 odstotkov. Zaradi devalvacije na višje dinarske cene nihče ne bo pristal, saj so objavljene cene za turista veljavne. Zveza bo skušala po svojih močeh skupaj z osrednjo slovensko zvezo urejevati te probleme, predvsem pa se naša ponudba ne sme spremeniti v lov za devize ter poskuse priti do njih na nepošten in nekorekten način. Stabilizacijska prizadevanja pa prav tako utegnejo prizadeti društva pri najemanju raznih pogodbenih delavcev. Denarja za te namene je manj. Tudi tega problema se bo lotila zveza. J. Košnjek Slavnostni stražiSki dan Spominski park bo trajno pričal Na 6. in 7. strani objavljamo povzetke gradiva za seje zborov ob-'make skupSčine. Posebej opozarjamo na povzetke o pripravah novega rwinjeročnega plana, oceno stabilizacijskih ukrepov in predlog odloka urbanističnem načrtu za Soriško planino. Predsednik slovenskih sindikatov Vinko Hafner, rojen v Stražišču, je bil govornik na petkovi otvoritvi spominskega parka z osrednjim spomenikom v Stražišču, obenem pa je bil imenovan za častnega krajana Stražišča — Krajevna skupnost bo kmalu bogatejša za nove pridobitve na najrazličnejše moramo nekoliko predvsem boljše se bomo in potem imeli in to načine. Sedaj potrpeti in delati, lzvlekl spet normalno napredovali. Zato pa moramo biti enotni, odločni in predvsem delavni!« Nadaljevanje na 20. str. \Vinko Hafner je nd petka dalje častni krajan k raje me skupnosti Stražišče \fota:F. Perdan STRAŽIŠČE - »Spominski park, ki ga danes otvarjamo, je dolg do 135 padlih, ustreljenih in umrlih StraAanov med narodnoosvobodilnim bojem, dolg do Titovega dela, dolg do nas samih in mladih, ki bodo živeli za nami. Na to naj stalno opozarja ta park in trajno priča o vsem, kar smo ustvarjali pod vodstvom Tita in partije. Borimo se za mir, ker ni sreče brez njega, brez prijateljstva, čeprav je slika sveta drugačna. Vendar moramo obdržati Jugoslavijo, kakršna je. Ne smemo dovoljevati, da se razbijata enotnost in bratstvo, da se netita prepir in sovraštvo. Nobene pomoči nočemo, pa naj nam jo ponuja ta ali oni pod najrazličnejšimi izgovori. Pokazati mo- ramo svetu, da znamo delati in si pomagati,« je dejal v petek popoldne predsednik slovenskih sindikatov Vinko Hafner v svojem rodnem Stražišču, ko je otvarjal spominski park na nekdanjem pokopališču / osrednjim spomenikom v večno čast in zahvalo 135 žrtvam boja iz stražiške krajevne skupnosti. Park je zasnoval arhitekt Klemen K obal, pri njegovem urejevanju pa so pomagali krajani, borci, mladina, vojaki. Veliko delo je bilo opravljeno in park je brez dvoma najlepši del Stražišča. To se kraju s tako bogato delavsko in revolucionarno tradicijo tudi spodobi. »Gospodarske težave imamo,« je dejal Vinko Hafner. »Del težav je zunanjih, del pa smo jih dodali sami. Rabili smo več kot smo O LAS 2.STRAN TOREK, 24. JUNljTgTn Poj o naj ljudje Letošnji shod slovenskih zborov je potekal pod geslom »Po/o naj ljudje«. Sodelovalo je i"č kot 6000 pevcev in 500 godbenikov iz vse Slove nije. poslušalo pa jih je več kot 10.000 obiskovalcev. Pokrovitelj prireditve je bila republiška konferenca SZDL. Zdravko Krvina -predsednik tabornikov Z uveljavljanjem družbe-novzgojnih vrednot, nadaljnjim širjenjem organizacije in z' večjo množičnostjo ter večjim osebnim in kolektivnim zavzemanjem bomo še več pripomogli k povečanju in krepitvi taborniške organizacije -Jugoslavije in s tem tudi upravičili ugled, ki ga uživa v naši samoupravni družbi. To so poudarili taborniki na nedeljski seji konference Zveze tabornikov Jugoslavije. Za predsednika konference Zveze tabornikov Jugoslavije so izvolili sekretarja medobčinskega sveta ZKS za Gorenjsko Zdravko Krvino. Brigadirji gradijo Na Kobanskem, v Gornjih Petrovcih in v Šmarju nad Koprom so se v nedeljo začele republiške mladinske delovne akcije. Brigadirji bodo gradili ceste in vodovode ter pomagali domačinom pri različnih delih. V Zgornji Kungoti pa se je začela občinska delovna akcija, v kateri bo sodelovalo več kot 300 mladih iz Maribora in pobratenih mest Kraljeva, Sarajeva, Slavonskega Broda ter poljskega Sacza. Naša elektronika na Kitajskem Na Kitajskem se mudi delegacija elektronske industrije Jugoslavije; v njej so predstavniki Iskre iz Ljubljane, Tesla iz Zagreba in Unisa iz Sarajeva. Pogovarjajo se o sodelovanju na področju elektronike, predvsem pri izdelavi telefonov in teleksov ter poklicne elektronike. 60 let vukovarskega kongresa Dela pri urejanju delavskega doma v Vukovaru, kjer bo 26. junija slovesna seja centralnega komiteja ZKJ ob 60Jjetnici II. vukovarskega kongresa KPJ, so končana. Hkrati so središče Vukovara zaprti za promet, tako, da bo stavba ostala čimbolj ohranjena. V četrtek. 26. junija, bodo odprli tudi spominski park Dudik. Ob tej priložnosti pričakujejo več deset tistoč obiskovalcev iz Slavonije in Srema. Na slavnostni seji CK ZKJ ob 60-let-niči vukovarskega kongresa bo govoril prdsednik predsedstva C K ZKJ Stevan Do-ronjski. Najpogostejša ptt mreža S slovesnostjo, na kateri so podelili priznanja in pohvale, so v Podjetju za ptt promet Kranj proslavili 20-let-nico dela. Imajo 45 pošt in 12 zbiralnic, s katerimi pokrivajo celotno področje Gorenjske. 95 odstotkov prebivalcev sprejema pošto vsak dan, ostali pa vsak drugi dan. Precejšen napredek so dosegli tudi v telefoniji. S poprečno 17 telefonskimi pri ključki na 100 prebivalcev je Gorenjska nad poprečjem v Sloveniji. V preteklih letih so j postavili tudi 70 medkrajev I nih javnih telefonskih go-I vorilnic. i Bron bo sam pripovedoval 4. julija bodo na Prtovču v Selški dolini odkril »Spomenik revolucije«, ki bo s svojimi bronasti reliefi zgovorno pripovedoval o Prtovču, njegovi ljudeh, borcih, kurirjih, bolnici, etapni kuhin-prehodu na Primorsko, o požgani vasi. . V soboto je praznovala krajevna skupnost Planina. Prireditve so se vrstile od petka do nedelje. Med drugim so ob tej priložnosti podelili priznanja najbolj zaslužnim krajanom in krvodajalcem, flb) Napredek civilne zaščite Na svečani seji republiškega štaba za civilno zaščito je njegov poveljnik Miloš Šulin govoril o delu organizacije, ki je prerasla v trden obrambno-zaščitni mehanizem - Za uspehe pri delu so podelili plakate in zlate značke civilne zaščite - Nagrajena tudi kranjska občina in jeseniška krajevna skupnost Sava LJUBLJANA - Ob dnevu civilne zaščite, 20. juniju, je imel republiški štab za civilno zaščito slovesno sejo. Na slovesnosti v Klubu delegatov, ki so se je med številnimi gosti udeležili predsednik predsedstva SR Slovenije Viktor Avbelj, republiški sekretar za ljudsko obrambo Martin Košir, republiški sekretar za notranje zadeve Janez Zemljarič in poveljnik teritorialne obrambe Slovenije generalpodpolkov-nik Branko Jerkič, je zbranim govoril o razvoju, dosežkih in bodočih nalogah civilne zaščite poveljnik republiškega štaba Miloš Sulin. V uvodu svečanega govora je naglasil, da pripadniki civilne zaščite ob letošnjem prazniku še posebno čutijo vdanost Titovim idejam, saj prvič slavijo svoj dan brez graditelja zasnove splošne ljudske obrambe in družbene samozaščite, brez velikega državnika in voditelja. Zatem, ko so udeleženci slovesnosti počastili spomin na predsednika Tita z enominutnim molkom, je govornik podčrtal pomen izkušenj iz narodnoosvobodilne borbe, posebno zamisli o oboroženem ljudstvu, za izgradnjo obrambnega in zaščitnega sistema. V civilni zaščiti, je poudaril v nadaljevanju, so pomemben napredek dosegli zlasti v sedanjem srednjeročnem obdobju. Od začetka 1976. leta, ko je imela civilna zaščita okrog 160 tisoč pripadnikov, pa do konca lanskega leta se je število delovnih ljudi in občanov v štabih ter enotah povečalo za skoraj 65 tisoč članov. Najbolj pomembno pa je, da je k takšnemu razvoju največ prispevala vse večja razvejanost civilne zaščite v temeljnih celicah našega delovanja in bivanja. Kot je dejal govornik, z organiziranostjo enot civilne zaščite še ne moremo biti povsem zadovoljni, saj je razmerje med specializiranimi in splošnimi enotami za slednje precej neugodno. Podobno je z materialno opremljenostjo enot, pri čemer enote za prvo medicinsko pomoč in gasilske enote prednjačijo pred drugimi, pa premalo opremljenostjo občanov s sredstvi za radiološko, biološko in kemično zaščito. Prav tako bo v bodoče treba več storiti na področju usposabljanja pripadnikov civilne zaščite, kjer zaradi pomanjkanja predavateljskega kadra povsod ne izpolnjujejo načrtovanega pouka. Miloš Sulin je ugodno ocenil dosedanje sodelovanje civilne zaščite z drugimi nosilci obrambnih priprav, predvsem pa prispevek enot civilne zaščite k odpravljanju posledic potresov in drugih naravnih nesreč ter sodelovanje v akciji Nič nas ne sme presenetiti. Za sklep je poudaril, da je kljub dosežkom treba uresničiti še veliko načrtovanega. Tako bo moč pospešiti procese podružbljanja v organiziranju civilne zaščite le ob do-doslednejeem uveljavljanju načel množičnosti in težiščne dejavnosti v temeljnih delih naše družbe. Po svečanem govoru je Martin Košir podelil 11 plaket civilne zaščite. Med dobitniki z Gorenjske sta občina Kranj, ki je plaketo prejela za uspešno opravljanje aktivnosti civilne zaščite med sejmi opreme in sredstev civilne zaščite ter dosežene rezultate na področju usposabljanja in drugih priprav civilne zaščite, pa jeseniška krajevna skupnost Sava, ki so jo nagradili za večletno prizadevno in uspešno usposabljanje, uresničevanje priprav in dosežke pri povezovanju vseh nosiclev obrambnih priprav. Poveljnik republiškega štaba za civilno zaščito pa je za dosežene uspehe pri delu v civilni zaščiti predal zlate značke 16 posameznikom. S. Saje Ne samo za Prtovč in vasice okrog njega, temveč prav za vse borce vseh svuf),Hii!ttt borbe na Prtovču in bližnjih hribih so na petkovi tiskovni konferenci pJ*e vedovali nekdanji komandanti brigad, kurirji in borci. - Foro: D. D. Prav res je tako. kot je dejal pisatelj Ivan Jan-Srečko oni dan na tiskovni konferenci v lovski koči na Prtovču, da je bil Prtovč ena redkih slovenskih vasi, kjer je lahko partizan podnevi prišel v vas. In kjer je bilo vse tako partizansko, da je bil človek v partizanih že, če je le stopil iz hiše ... Škofjeloški odred, Cankarjev bataljon, Gorenjski odred. Gorenjsko vojno področje, udarni bataljon XXXI. divizije, Prešernova brigada, koroški borci, kurirji, vezisti... Vsi ti borci dobro poznajo Prtovč. Kajti Prtovč je med borbo pomenil zavetje, hrano, varnost... Tod čez so prehajale četa za četo, brigada za brigado na Primorsko in s Primorske, od tu so vodile kurirske poti v Bohinj, Radovljico, Kropo, Škof jo Loko, na Blegoš, v Cerkno, v Poljansko dolino. Celo v Ljubljano... Prtovč, Podlonk in zaselek Dra-bćslovica so štele vsega 33 hiš in iz njih je šlo 72 fantov in mož v partizane. Iz teh nekaj hiš je za svobodo padlo 24 žrtev. In Prtovč je bil požgan ... Imeli so spomenik sredi vasi. Majhen spomenik z imeni padlih, kot smo jih postavljali takoj po vojni. Toda Prtovč, tako pomembna vas za našo osvobodilno borbo, je zaslužil lepšega, večjega ... Spodaj, med vaško cerkvico in vasjo, stisnjeno ob vznožje Ratitov-.ca, že stoji obelisk, ki čaka le še obleke. Dobrih sedem metrov je visok, V spodnjem delu pa bo deset metrov bronastega reliefa pripovedovalo ... Načrt zanj je izrisal Ive Šubic, naredil ga je pa akademski kipar Tone Logonder. • Na njem bo podobljena etapna kuhinja vojnega področja, ki je delo- vala od leta 1944; tu so se hra t kurirji, brigade, čete. ki so prihajal s Primorske na Gorenjsko in ohr! no. Oskrbovana je bila organi*;.!81 preko odbora OF. ^ "'^ Že konec 1942. in 1943. je bi| sedež Gorenjskega odreda; vae poj." in centralne vezi so se stekale tu\ reliefu bodo upodobljeni juSJ partizani, ki čitajo karto, kar k! predstavljalo vse Štabe. Tudi kurirji in vezisti upodobljeni tu. 2e v začetku i7 1943 je bila na Prtovču ustanovil! kurirska karavla G-l, ki je bila najmočnejših in najpomembne?! karavl na Gorenjskem, saj je Ja* tega, da je držala zvezo po ^ * Gorenjski, segala celo na Primož in v Ljubljano, šolala tudi kad* druge karavle. ** Tudi partizansko bolnico s0 , na Prtovču. Prvo operacijo, aJ^«» tacijo noge, je dr. Edvard pjjj*1 naredil kar z navadno iag0 nar lokarico. Tudi to bo upodobljeno J spomeniku. Goreča vas, žena z jerbasom jabolk, ki jih ponuja partiranom žena, ki je v Podlonku žela tito M polju, pa so jo Nemci ustrelili l0( srno... Resnično bo to spomenik, Vi ho pripovedoval sam ... S prostovoljnimi prispevki so n spravili skupaj. Nekateri so dali veliko - Kroj iz Škofje Loke kar Det starih milijonov - nekateri Kolikor je pač kdo mogel. Zda: £ denar skupaj, plošče so ulit« i« 4. julija ob 10. uri bo spomenik Posebno zdaj, v času stabilu***1 naj bi skupaj z ostalimi druikk4«* političnimi organizacijami ka bolj aktivno delovali in si po F> 2t močeh prizadevali, da bodo m!?jnr-Jn dJ*?ynih ^Ranua^ radovljiške občine uresničeval bilizacijske ukrepe z vso qa sli nostjo in resnostjo ter tako rpfT pomagali pri stabilizaciji vse«."1^ ga gospodarstva. J Eno ixl letošnjih plaket civilne zaščite je prejela tudi občina Kranj: Martin Košir, republiški sekretar :a LO. izroča priznanje predsedniku kranjske občinske skupščine Stanetu Rožiču. - Fntn: M. Ciglič V lasta Vidi c Radovljica - V četrtek, 19. junija, je bila v Radovljici volilna konferenca ZKS Radovljica. Na konferenci so temeljito obravnavali gospodarske rezultate v prvih mesecih letošnjega leta. stabilizacijske ukrepe in naloge komunistov pri uresničevanju stabilizacijske politike. Številni razpravljavci so obravnavali predvsem tiste probleme, ki so najbolj pereči v radovljiškem gospodarstvu. Tako so govorili o zunanjetrgovinski menjavi, d zaposlovanju, nagrajevanju po delu, sekretar medobčinskega sveta ZKS za Gorenjsko Zdravko Krivna pa je spregovoril o nalogah komunistov pri varstvu okolja in pri stabilizacijskih prizadevanjih. Občinska volilna konferenca je znoya pokazala, da čaka prav ko- Ciril Ažman Na volilni seji so za predsfdnt* občinske konference ZKS Račno obdobje. Zaposlenost se je v tržiški občini v prvih treh mesecih letos povečala le za 0,1 odstotka, kar pomeni, da se je težnja po zaposlovanju novih delavcev, značilna za minula leta, unesla. Značilno za to obdobje pa je prelivanje delavcev iz ene delovne organizacije v drugo, kar bi lahko preprečili le s poštenejšim nagrajevanjem. V zvezi s tem vprašanjem so komunisti opozorili tudi na razraščanje administracije tako v zdru-čenem delu kot v družbenih dejavnostih, še posebno v interesnih skupnostih, ki bi jo morali čim bolj omejiti. Zdaj so ponekod pravcate »tovarne v tovarni«. Veliko pozornosti so komunisti, namenili tudi planiranju in zamujanju rokov pri pripravi dokumentov v delovnih organizacijah in krajevnih skupnostih. Interesne skupnosti so osnutke za samoupravno sporazumevanje že pripravile, vendar pa zahteve močno odstopajo od možnosti gospodarstva, ki se že zdaj duši v najrazličnejših dajatvah. Njihovi plani so nestvarni, če vemo, naj bi skupna poraba naraščala za deset odstotkov počasneje od družbenega proizvoda. V tržiški občini menijo, da bo družbeni proizvod v naslednjem petletnem obdobju rasel s štiriodstotno stopnjo, torej bi skupna poraba smela dosegati le 3,6 odstotka. Vendar pa plani interesnih skupnosti predvidevajo kar 8,8-od-stotno povečanje. Torej bo treznost pri usklajevanju še kako potrebna. Komunisti so zatem spregovorili še o nujnosti povezovanja nekaterih delovnih organizacij. Možnosti za združevanje bi morali iskati predvsem v kovinsko predelovalni industriji, ki v tržiški občini najbolj zaostaja z razvojem. H. Jelovčan G L, A S4.STRAN Obrtništvu ugodnejše kredite Radovljiški obrtniki hi rodi. občanov, z okoli 4 zaposlenimi in Tu vajenci, v skupnem številu prebi valcev občine jih je /.a 'ia odstotkov več. kot znaša republiško povprečje. Lani je znašal njihov promet -VM milijonov dinarjev, lani so z davki namenili v občinski proračun l'-' milijonov dinarjev, prometni davek pa je znašal skoraj 4 milijone dinarjev, medtem ko so prispevali za interesne skupnosti 6 milijonov dinarjev. Samostojna obrt ima v radovljiškem gospodarstvu pomembno mesto, zato naj bi tudi skrbeli za razvoj samostojnega osebnega dela. Obrtnike tarejo številni problemi: novi prostori, kreditiranje, vključevanje obrti v kooperacijo z organizacijami združenega dela. davki, cene in ne nazadnje tudi poklicno usmerjanje mladine v obrtne poklice. V občini primanjkuje storitvenih obrti predvsem zato. ker nimajo ustreznih prostorov. Zato naj bi občinska skupščina iz dela davkov in iz drugih virov oblikovala sklad za |M)speševanje razvoja deficitarnih dejavnosti ter tako spodbujala (»hrt. Stanovanjske skupnosti naj bi skrbele za izgradnjo najemnih prostorov, banke pa zagotovile posojila. Treba bo bolj pomagati začetnikom in jim dati posojila pod ugodnejšimi pogoji, prav gotovo pa z vsemi načini zagotoviti več samostojnih gostinskih obratov in s tem obogatiti turistično ponudbo. Radovljiški obrtniki ugotavljajo, da proizvodna obrt ni deležna skoraj nobene pozornosti, čeprav v občini plačuje HI) odstotkov davka in bi lahko ustvarjala še več dohodka Njen pomen je še večji, saj nado mešča uvoz in pomaga večjim organizacijam, tako. da prav samostojni nhrtniki-kooperanti > svojimi nizkimi cenami rešujejo konkurenčno sposobnost izdelkov Obrtniki imajo težave / najemanjem posojil za obratna sredstva, čeprav gre za poslovne kredite / najvišjimi obrestmi in za največ leto dni. Ljubljanska banka — temeljna banka Kranj zahteva mnenje občinskega organa, ki pa lahko upošteva koristnost obrti tako ali drugače Zgrešeno se jim zdi. da s*« kratkoročno kreditiranje enači z dolgoročnim, zat > naj bi banka odločala o posojilih v sodelovanju z obrtnim združenjem. V občini so za obrtno cono namenili industrijsko območje v Lescah Del tega območja naj bi namenili za izgradnjo stanovanjskih objektov z delavnicami, saj drugih zemljišč ni. Obrtniki želijo, da bi z dokumentacijo pohiteli, stroške komunalne ureditve pa enakovredno pora zdelili med vse investitorje. Obrtnike je prizadelo, ker nekatere organizacije niso razumele stališč sindikatov o obrtnikih-posrednikih na gradbiščih in menijo, da naj bi prepovedali koo|>eracije z obrtniki Prav tako jih boli poročilo davčne uprave za lani. ki pravi, da je bilo od !M> pregledanih kniin II}' kujiu t nepravilnostmi. Tu podatek brez podrobne obrazložitve mere 4aho In«' na poštenost obrtnikov, ki ><> prepričani, da je sin \ večini primerov /a manjše pomanjkljivosti Ne nazaduje niso zadovoljni z davčno politiku in ugotavlja njeni dohodka. Zalo predlagalo, da *e razvoj obrti vključi v plane, da se priskrbijo ustrezni prostori in se uvede prožnejša politika kreditiranja Davčne olajšave naj bi razširili za vlaganja v osnovna sredstva in v vso obrt. z ustrezno družbeno akcijo pa naj bi čimprej spremenili /motno mnenje o nezaželen ost i kooperacije obrtnikov \ organizacijah združenega dela I). Sede j Predstavništvo na Japonskem -Japonska je industrijska velesila / vrhunsko razvito tehnologijo in močno zunanjo trgovino, kapitalno zelo močna in kot taka zanimiva tudi za naše industrijsko in komercialno sodelovanje, ugotavljajo v Ljubljanski banki — Združeni banki. Prav zato in pa ker na japonskem območju praktično ni predstavni: štev jugoslovanskega združenega dela. naj bi naše" gospodarstvo na Japonskem organizirano nastopalo prav preko Ljubljanske banke. Naloga tega predstavništva bi bilo predvsem močneje se vključiti v pospeševanje rasti izvoza jugoslovanskega blaga, storitev in turističnih uslug, zbiranje in posredovanje gospodarskih in finančnih informacij ter navezovanje poslovnih stikov med našimi organizacijami združenega dela in japonskimi firmami. O ustanovitvi predstavništva Ljubljanske banke na .Japonskem je pred kratkim sklepal tudi Izvršilni odbor Ljubljanske banke - Tcmeli ne banke Gorenjske in dal svoj pri stanek. Vsekakor bo ta vez velikega pomena tudi za gorenjsko gospodarstvo. I>. D sodobna izaeiava uuui»c - » >o«"/"' .....w. . ^,„%KV lu varna obutve Breznica. kjer 212 delavcev izdela na dan okrog 2200 /*„.,„ zgornjih delov športne in druge obutve, se lahko pohvalijo z dobro storilnost fo Leto zagotavlja tudi sodoben proizvodni proces. Na sliki: delo v šturfe*, poteka ob dveh avtomatiziranih tekočih trakovih, po katerih delavkam pm vocasno dostavljajo potreben material. Besedilo in slika: S. Saje r Priprave prihodnjega srednjeročnega plana Planirajmo, kar bomo zmogli Kranj — Izvršni svet kranjske občinske skupščine je soglašal , osnutkom dogovora o temeljih plana občine do leta 1985. Prihodnji teden ho o dokumentu razpravljala občinska skupščina in s tem bo opravljena pomembna faza v sistemu družbenega planiranja in v nastajanju dogovora o družbenem planu za prihodnje obdobje. Po razpravi na občinski skupščini bo o dogovoru organizirana obravnava po samoupravnih organih temeljnih organizacij in skupnosti, po interesnih skupnostih in družbenopolitičnih organizacijah, v razpravo pa naj bi se vključili tudi predstavniki posameznih gospodarskih gflipacij, združenj in banke. To je način, poudarjajo v Kranju, da oblikujemo za prihodnje srednjeročno obdobje realen in predvsem uresničljiv dokument, ki ne bo le kos papirja, ampak dogovor, ki bo vsakogar obvezoval na osnovi samoupravnega sporazumevanja o temeljih plana. Nesmiselno je planirati, za kar že danes vemo. da ne bomo mogli uresničiti, menijo \ Kranju, kar pa ne pomeni, da v procesu družbenega planiranja ne snie biti smelosti in odločenosti uresničiti tudi tisto, kar je mogoče sedaj neuresničljivo. V kranjskem osnutku dogovora o temeljih plana za prihodnje ob. dobje velja še posebna pozornost področjem, kjer občina zaostaja. To so področja trgovine, kmetijstva, preskrbe in drugih dejavnosti primar nega in terciarnega sektorja. Predvsem pa bo moral biti razvoj odvisen od rasti dohodka gospodarstva, saj bo tudi prihodnje srednjeročno ob. dobje ustalitveno. Zato ne kaže pretirano obremenjevati gospodarstva temveč težiti, da bodo bremena gospodarstva čim bolj realna in spre-jemljiva za vse ter na ravni, ki zagotavljajo napredek. Pomembna z« kranjsko občino je problematika uporabe prostora. Ne gre le za stano-vanjsko in industrijsko gradnjo, temveč za rabo prostora v najširšem smislu. Z njim se ne kaže več igrati, saj so posledice takšnega ravnanja vedno težke in predvsem dolgoročne! J. Košnjek Več deviz, a ne brez truda V Hotelsko turističnem podjetju Bled se zaveda-da bodo privabili tuje goste le s kvalitetnejšo -Združevanje sredstev z delovnimi organizacijami jo ponudbo Jesenice - Delavci jeseniškega Gradbinca grade na Javorniku od lanskega maja nove delovne prostore Tehničnega biroja z Jesenic. V stavbo, ki bo i *L 27 m'hJ°n,)r dinarjev, se bodo vselili predvidoma avgusta letos. Za to naloibt> seje okrog 50članski kolektiv, ki s projektiranjem in konstruiranjem hHu0 m^talurSklh naprav ustvari letno blizu HO milijonov dinarjev prihodka odločil zaradi slabih delovnih razmer v pretesnih prostorih nad jeseniškim trgovskim centrom Murka in v železarni na Jesenicah. -Besedilo in slika: S. Saje Bled — Hotelsko turistično podjetje Bled združuje štiri temeljne organizacije, hotele Krim. Lovec. Toplice. -Jelovica z depandansami. Skupaj predstavlja skoraj polovico blejskih zmogljivosti, saj razpolaga z okoli tisoč ležišči. Z direktorico Hotelsko turističnega podjetja Bled. diplomirano inženirko Evgenijo Korošec, smo se pogovarjali pred- SKUPNOST ZA ZAPOSLOVANJE KRANJ Preusmerjanje učencev V teh dneh se uresničujejo poklicne želje, namere in odločitve učencev, ki zapuščajo osnovno šolo. S prijavami so se »predvpisali« na šole, kamor so želeli. Komisije za sprejem so se že začele sestajati z namenom, da J)i ugotivile. koliko učencev se je prijavilo na njihovo šolo premalo ali preveč. Ugotovile bodo. koliko učencev ustreza glede na uspeh, sposoluiosti. delavnost, mnenje poklicnega usmerjanja, osebnostne lastnosti, oddaljenost in drugo Včasih pa nastane problem tudi tedaj, če učenci ustrezajo vsem tem kriterijem. V komisijah za sprejem v prve razrede srednjih šol sodeluje tudi strokovna služJ>a Skupnosti za zaposlovanje, in to sodelavci skupine za poklicno usmerjanje. V dokumentaciji te službe so učenci, ki zapuščajo osnovno šolo: tu so podatki o poklicnih željah, namerah, ciljih staršev in otrok, sposobnostih otrok, o razvoju poklicnih želja, o tem. kako so včasih cilji previsoki, kdaj pa kdaj tudi prenizki. Istočasno je strokovna služba skupnosti za zaposlovanje sodelovala pri načrtovanju kapacitet posameznih usmeritev srednjega šolstva in bila pretok informacij o namerah učencev srednjim šolam, kot tudi povezovale« informacij o kapacitetah srednjih šol iti potrebah osnovnošolcev. Razen tega so timski razgovori o željah učencev z razredniki in razrednim učiteljskim zliorom ter šolsko svetovalno službo že razčlenjevali ustreznost poklicne želje pred prijavami učencev na šole. Znano je tudi. da so v globalu kapacitete in potrebe večje, kot je število učencev. »S tem seveda problem ne za družbo ne za posameznika, najmanj pa za službo poklicnega usmerjanja ni rešen. Nasprotno — zavedati se moramo, da so želje eno. možnosti drugo in tretje zmožnosti. Zato ves naval na neketere šole in pomanjkanje kandidatov na drugih šolah ne preseneča. Prav tako se iz leta v leto dogaja, da se učenec, namenjen in obravnavan za neko šolo, prijavi na popolnoma drugo (običajno zanj prezahtevno). Računa pač na srečo. Zgodi pa se tudi. da odrečejo mesto na srednji šoli učencem, ki po vseh zakonitostih poklicnega usmerjanja spadajo na šolo in vendar naj bi bili odklonjeni zaradi administrativnega ukrepa, da bb na šolo sprejet pač en oddelek manj. Vsi ti problemi se zgrinjajo na učence, njihove starše, šole, ki sprejemajo, in tudi na službo poklicnega usmerjanja ter ostale širše družbene dejavnike. Nekatere misli bi radi posredovali vsem. ki jih prav sedaj tare problem preusmerit ve. Ta skrb je obenem tudi skrb in problem strokovnih, družbenih in političnih služb. Skupnost za zaposlovanje ima vsakodnevne podatke o zasedenosti šol in prostih kapacitetah. Prav tako ima služba pokih nega usmerjanja mnenje tirna o vsakem učencu o njegovi ustreznosti za izbrano šolo. Zato l>o mogoče ugotoviti, zakaj je učenec odpadel: zaradi kandidatov, ki so imeli boljše startne pogoje, zaradi previsokega cilja, zaradi navala ali zaradi drugih objektivnih razlogov. Zato se je treba takoj, ko učenec dobi obvestilo, da je odklonjen*, oglasiti na enoti Skupnosti /a zaposlovanje: na -Jesenicah, v Kranju, Radovljici. Tržiču ali Skofji Loki, Preusmeritve morajo biti smiselne, vendarle pogojene tudi v učencu m ne prilagojene samo morebitnim možnostim, sicer j». 'dejavnost poklicnega usmerjanja brezpredmetna, vključitve pa neustrezne. Bes pa je tudi to. da se mnogo največjih skrbi ne uresniči. Antonija Križaj Habjan vsem o blejski turistični ponudbi ter vplivu stabilizacijskih ukrepov na njihov poslovni uspeh. »Cene penzionskih storitev imamo v dolarih: tisti tuji gostje, ki so na to pozabili, so hitro prišli, a še hitreje odšli. Zadržuje jih in zadrževala jih bo le izvenpenzionska potrošnja, najbolje pa jim bo v kampih in v zasebnih sobah, saj so ti gostje vezani na izvenpenzionske storitve. Na Bledu že nekaj let beležimo znatno več domačih kot tujih gostov in upamo, da se ho to razmerje spremenilo. Razen tega blejska turistična ponudl>a še ni enotna, pozimi Bled nima kaj ponuditi. Prav zato imajo nekatere temeljne organizacije v prvih mesecih leta izgube, ki jo nadoknadijo v poletnih mesecih. Blejski turizem J>o moral sloneti na zdravstveno preventivni in vsesplošni rekreacijski ponudbi, medtem ko naj bi imel Bohinj predvsem zimsko-športno rekreacijsko ponudbo. Ves nadaljnji razvoj pa je odvisen od resnične in poštene povezave v^h v okviru turistične poslovne nosti. ki naj bi oblikovala ustrV(M,„ turistično ponudbo. Mi predvidevamo, da bomo let,,; nje leto dobro gospodarili. , V(i. prizadevanji. Tuji turizem bo ^ rasel, odločili pa smo se tudi ,A združevanje dohodka z nekaterimi drugimi delovnimi organizacijam, Problemi bodo: ne poznamo še\-^ spremljajočih učinkov devalva(ju, bojimo se. da bo v glavni sezoni ari-manjkovalo nekaterih potrošnih fo. brin. ki pa jih tuji gost brez vsa^ opravičila terja. Osebni dohodki >.„'. stinskih delavcev že zdaj capljaj,, n drugimi, kader odhaja. •Junija bomo imeli precejšnje »,.. zave zaradi odplačila anuitet. , upam. da bomo tudi te težave p^. magali. Zdaj se s kranjsko Savo jn Gorenjko v Lescah pogovarjamo poslevnem sodelovanju, ko naj h| jim odstopili del deviznih sredste\ delovni organizaciji pa naj hi x\^m pomagali pri odplačilu anuitet \ zadnjem času smo hotele in depan. danse precej obnovili g naslednjem srednjeročnem programu pa naj h, pridobili 280 postelj, in sicer z novim hotelom in obnovo depanrians O. Sede ji"" Delikatesa v Tržiču - V četrtek zjutraj je kranjski Central racm, tržiške potrošnike z novo delikatesno trgovino, s katero je prvič posegelprrt meje svoje občine. Lokal na Trgu svobode je odkupil od gostinskega fMrjpfti Zelenica, ki je v njem imelo mlečno restavracijo. Prenova, usklajena ; n; talizacijskim načrtom starega mestnega jedra, je stala dobra dva milijim dinarjev. V trgovinici, ki je že prvi dan privabila številne kupce, prodanv delikatesne izdelke, pijače in tople malice, kar pomeni za Tržič rsffojik veliko pridobitev. — rofo.' H.-f. Zločin nad otroško ustvarjalnostjo Skoraj vsako leto, ko v Nevv Delhiju podeljujejo Shankarjeve nagrade za naboljša otroška likovna dela. so med nagrajenci tudi učenci kranjske osnovne Sole Simon Jenko. Doslej so na teh natečajih, na katerih sodeluje okrog sto držav in je najpomembnejše srečanje otroške likovne ustvarjalnosti na svetu, pobrali že šestnajst ali sedemnajst priznanj. Letos so jih dobili nekaj tudi na drugih natečajih. Rok Kosirnik. zdaj že gimnazijec, je prejel glavno na propagandno-turističnem razpisu na Madžarskem, Andreja Mušič. učen ka četrtega razreda, drugo nagrado na podobnem natečaju v Italiji in še bi lahko naštevali. To so uspehi, na kakršne bi bil lahko ponosen vsak osnovnošolski kolektiv. Tako kot so ponosni učenci in učitelji šole Simon -Jenko, še zlasti pa likovna pedagoginja Jolanda Pibernik, ki že vrsto let skrbi, da najuspelešja likovna dela potujejo po svetu. Ob tem pa velja tudi z druge plati osvetliti vprašanje likovne vzgoje v osnovnih šolah. Ni narobe samo to. da likovni pedagogi v primerjavi z drugimi nimajo enakopravnega statusa; bolj boleče je. da je tej dejav nosti v učnem programu osnovnih šol odmerjen tako skromen kos. Nekako pred dvajsetimi leti smo v naši republiki sprejeli novo obliko likovnega pouka. Namen je bil dober, uspeh pa, kot se je kasneje izkazalo, ravno nasproten. Obseg pa tudi kvaliteta pouka je namreč tako skopa, da je to pravcati zločin nad otroško ustvarjalnostjo. r Dobro pripravljen nastop Moški pevski zbor kulturno umetniškega društva Bela je letos praznoval desetletnico svojega delovanja. Kot je to običajno, je ob tej priložnosti priredil poseben slavnostni koncert, da bi na njem prikazal bero svojega udejstvovanja na pevskem področju. Majhno skupino navdušencev je pred desetimi leti zbral Edo Ošabnik, pozneje so bili zborovodje te skupine še Milan Kokalj in Albert Zupane, v zadnjem letu vodi zbor domačinka Marjanca Rehberger. Skupina je v kvalitativnem in kvantitativnem pogledu doživljala vzpone in padce, prav v.zadnjem času pa se je konsolidirala (zbor šteje kar 20 članov) kar kaže na nadaljnje možnosti razvoja zborovske dejavnosti na tem območju. Številni poslušalci, ki so do kraja napolnili dvorano obnovljenega kulturnega doma na Beli, so lahko prisluhnili dovolj obsežnemu programu zborovskih skladb. Tega so v veliki večini sestavljale slovenske ljudske pesmi ali skladbe, ki so v melodičnem in harmonskem pogledu močno oprte na ljudsko pesem. Skladbe po izvajalski plati niso bile zelo zahtevne, v skladu z doseženo izvajalsko spretnostjo in ambicijami skupine, ki mora v svojem delovanju pokrivati precejšnje število razvratnih prireditev. V program so bila vključena tudi dela, skupnega nastopa slovenskih pevskih zborov na XI. Taboru slovenskih zborov v Šentvidu pri Stični, ki je bil preteklo nedeljo. Izvedbo jubilejnega programa je pripravila dirigentka Marjanca Rehberger. Prav po njeni zaslugi je bilo izvajanje gibko in tekoče, fraze so bile dosledno izpeljane, zaključki pa smiselni in utemeljeni. Prav to je dalo koncertu svojevrsten pečat, saj smo dostikrat priča »interpretacijam«, ki želijo biti osebnostno samosvoje, pa delujejo neživljenjsko in neiskreno. Zvok zbora ustreza razmeroma raznovrst-vrstnemu sestavu Članov zbora (z razveseljivim odstotkom mladih pevcev), a še ni izenačen v okviru posameznih glasov in oblikovan v celovit zborovski zvok. Podajanje pesmi je bilo iskreno in doživeto, sem in tja pa so motile nekatere intonančne nedoslednosti. Večjo pozornost bo potrebno posvetiti oblikovanju dinamike, ki se je le malokdaj premaknila iz srednje lege. Vsekakor pa je bila prireditev dobro pripravljena in ob primernih perspektivah obeta še nadaljnjih lepih glasbenih doživetij. Ob desetletnici je prejel zbor številna priznanja in izrečene so bile številne spodbude za nadaljnje delo. CJani zbora, ki se na pevskem področju udejstvujejo že več kot pet oziroma petnajst let pa so prejeli glasbena ljubiteljska odlikovanja - bronaste in srebrne Gallusove značke. M. S. Lahko bi rekli, da se likovna vzgoja konča že v šestem razredu osnovne šole. V sedmem in osmem ima odmerjeno samo še eno šolsko uro na teden. Če upoštevamo čas. ki ga zahtevajo priprave, ostane za delo komaj pol ure. V nižjih razredih ima likovni pouk sicer več prostora, vendar pa je kvaliteta, posebno v prvih štirih razredih, odvisna predvsem od dobre volje in znanja učiteljev. V našem osnovnem šolstvu niti ni svetovalne službe za to področje, čeprav bi mladi likovni pedagogi Še kako potrebovali dobrih nasvetov, vodenja. To.vedo vsi. samo tisti ne. ki sestavljajo učne programe in skrbijo za kvaliteto pouka. Prepričani so, da bo vse nepravilnosti nadoknadil likovni krožek ali celodnevna šola. kar pa je povsem zmotno mišljenje. H. Jelovčan Kranjska pevska talenta Ljubljana - SNG Opera iz Ljubljane občasno prireja tekmovanja mladih pevskih talentov. Namen je. omogočiti mladim solistom, da pred posebno komisijo — letos jo je vodila priznana glasbena pedagoginja Ksenija Vidali — preverijo svoje sposobnosti. Uspeh pa jim odpira možnosti na opernem področju. Letošnjega tekmovanja se je udeležilo deset solistov iz Slovenije in Hrvatske, večinoma študentov glasbenih akademij in srednjih glasbenih šol. Med njimi sta se posebej izkazala dva slušatelja kranjske glasbene šole: altistka Nevenka Zad-nik iz šestega letnika, sicer študentka ekonomije, in bas-baritonist altistka Nevenka Zadnik Stane Vidmar, absolvent solopev-skega oddelka, sicer strojni tehnik v kranjski Savi. Komisija prve nagrade ni podelila, drugo deli Nevenka Zadnik, Stane Vidmar pa tretjo nagrado. Pomembno razsežnost temu uspehu daje dejstvo, da sta oba nagrajenca slušatelja nižje glasbene šole, medtem ko so bili ostali tek- Ljudska umetnost na Gorenjskem — V prostorih Mestne hiše v Kranju s<< preteklo sredo odprli zanimivo razstavo »Ljudska umetnost na Gorenjskem«. ki bo v teh poletnih mesecih posebej privlačna za turiste, ki se ustavljajo v Kranju. Gorenjski muzej je razstavo pripravil s sodelovanjem Loškega muze ja iz Škofje Loke, Čebelarskega muzeja iz Radovljice, Muzeja iz Kamnika in Slovenskega etnografskega muzeja iz Ljubljane. - Foto: F. Perdan bas-baritonist Stane Vidmar movalci Študentje srednjih in visokih glasbenih šol. Uspeh govori o izjemnem strokovnem in prizadevnem delu solopevske pedagoginje, me-zosopranistke Sabire Hajdarovir. Omeniti velja, da bodo nagrajenci v prihodnji sezoni pripravili posebno operno predstavo. M. S. Akademski kotnimi zbor Kranj vabi v svoje vrste nove pevke ir pevce. Avdicjje bodo ves junij, vsak ponedeljek in četrtek, ob 20. uri v pevski sobi Gimnazije K ra n j. Prijeten, sproščen večer dalmatinske pesmi - Klapa Srdela iz Makarske je v Skofji Loki že nekajkrat nastopila in občinstvo jo pozna. V sredo. 18. junija, jo je navdušeno pozdravila nabito polna avla Osnovne šole Peter Kavčič v Podlubniku. Gostil jo je oktet delo vica, saj skupini veže dolgoletno prijateljstvo. Gostje so imeli za sabo naporen dan, deseturno snemanje na RTV Ljubljana, vendar so se vabilu okteta radi odzvali in pripravili prijeten, sproščen večer dalmatinske pesmi. S tem so najlepše potrdili besede, da pred škofjeloškim občinstvom radi nastopijo. Klapa z nekaj zamenjavami obstaja že štirinajst let, zato je uigrana skupina, ki zna pesem popestriti tudi s prijetnim kramljanjem in šalami. V Komendi odprli kamniški arhiv V stari šoli je dobil prostor arhiv, ki bo zbiral in hranil gradivo z območja kamniške občine — Krajani imajo nemalo zaslug, da poslopje, ki ga je leta 1805 zgradil Peter Pavel Glavar, ne pro- pada več Komenda - V soboto, 21. junija, so Komenčani z otvoritvijo arhivskega muzeja končali niz prireditev, ki so jih pripravili ob svojem prvem krajevnem prazniku. Vlogo in pomen za kamniško občino pomembne pridobitve je orisal dr. Jože Zontar, ki se je uvodoma zahvalil krajanom za izredno pomoč in sodelovanje pri urejanju prostorov, ki bodo hranili arhivsko gradivo celotnega območja kamniške občine. Pripovedovalo bo o zgodovini Kamnika, mesta, ki ima izredno in vsestransko bogato preteklost, ki smo jo nekoliko bolje spoznali lani ob njegovi 750-letnici. Nič manj pomembni pa niso zapisi, ki govore o Širšem kamniškem območju, ki ima prav tako bogato izročilo. Nikoli pa nima arhivsko gradivo le krajevni pomen, marveč je sestavni del celotne slovenske arhivske dediščine, je poudaril dr. Jože Zontar, ki je spregovoril v imenu delavcev Zgodovinskega arhiva Ljubljane. . Primerne prostore je torej dobilo gradivo, čigar najstarejši del sega v prvo polovico 19.'stoletja in je rezultat dela arhivske službe v zadnjih šestih letih. Mnogo je že zbranega, vsaj v grobem urejenega in popisanega. Nedvomno pa bodo novi prostori še spodbudili delo na tem področju in ohranili marsikateri dokument preteklosti, ki bi sicer ostal pozabljen in neznan. Ali pa okrepili zavest, da je treba takore-koč že pri nastajanju gradiva določiti, kateri del bo predstavljal kulturno dediščino. Marsikdo bo lahko črpal podatke iz arhivskega gradiva, jih analiziral in sintetizirah Tako oplojena bo arhivska dediščina v obliki objavljenih izsledkov prihajala do bralcev, sami izsledki pa bodo bogatili poznavanje preteklosti. Ureditev prostorov je veljala dvestotisoč dinarjev. Sredstva je namenila kamniška kulturna skupnost, krajani pa so vložili veliko prostovoljnega dela. Zavzeto so sodelovali pri snovanju in izvedbi del. Rečemo lahko, da je za kraj pomembna pridobitev zrasla na bogati preteklosti Komende, na zavesti, da je treba ohraniti kulturno dediščino. Istočasno pa je storjen velik korak k ohranitvi poslopja, ki je spomenik preteklosti. Leta 1805 ga je postavil komenški mecen Peter Pavel Glavar, ki je kraju ohranil tudi izjemno dragoceno, danes imenovano Glavarjevo knjižnico. Nekdanji dom revnih in onemoglih vaščanov, kasneje šolsko poslopje, danes ne ustreza več zahtevam sodobnega bivanja. Zato nameravajo tudi prostore, v katerih so še stanovalci, preurediti. Namenili bi jih lahko tudi kiparski koloniji, ki jo je letos že drugič priredila Osnovna šola Komenda-Mo-ste in je pokazala na vrsto mladih umetnikov. Njihovi izdelki bi lahko dobili razstavne prostore, skratka poslopje bi lahko združevalo kulturno dejavnost kraja. M. Volčjak Tabor likovnih samorastnikov Trebnje - V četrtek, 26. junija, se bo v Trebnjem začel 13. tabor likovnih samorastnikov Jugoslavije, ki bo trajal do 5. julija. Na četrtkovi otvoritveni slovesnosti, ob 19. uri v prostorih osnovne šole, bo spregovoril Marko Bule, vodja delegacije SR Slovenije v zboru republik in pokrajin skupščine SFRJ. V kulturnem programu bosta VVebrov koncert za klarinet in klavir izvedla Ivan Matoš in Romana Rek, nekaj pesmi bo zapel oktet Boštjanski fantje. Letošnji, že trinajsti tabor, bo zbral 27 slikarjev in 10 kiparjev samorastnikov iz vse Jugoslavije, med njimi bodo gostje iz tujine, celo iz daljne Brazilije in Kolumbije. Izmed gorenjskih likovnih samorastnikov bodo na taboru sodelovali: slikarja Zlata Volarič in Boris Lavrič iz Kranja ter kipar Frane Tavčar iz Čabrač. Q GOZDNO GOSPODARSTVO KRANJ n. sub. o. TOZD Gozdarstvo Skofja Loka n. sub. o. . delavski svet ponovno razpisuje na podlagi določil 83. člena statuta TOZD Gozdarstva dela in naloge INDIVIDUALNEGA POSLOVODNEGA ORGANA TOZD -VODJE TOZD Poleg pogojev iz 511. člena ZZD mora kandidat izpolnjevati še naslednje pogoje: — da ima visokošolsko ali višješolsko izobrazbo gozdarske smeri — da ima najmanj 5 let delovnih izkušenj — daje moralno politično neoporečen Kandidat bo izbran za mandatno dobo 4 let. Kandidati naj prijave z dokazili o izpolnjevanju pogojev pošljejo v roku 15 dni po objavi razpisa v zaprti ovojnici z oznako za razpisno komisijo na naslov GOZDNO GOSPODARSTVO Kranj, n. sub. o., TOZD Gozdarstvo Skofja Loka n. sub. o. Skofja Loka, Partizanska 22. O rezultatih razpisa bomo kandidate obvestili v roku 15 dni po izbiri. 5 L, AS 6. STRAN ® ŠK. LOKA 5. seja zbora krajevnih skupnosti, ki bo v sredo, 2. julija, ob 16, uri v mali sejni sobi občinske skupščine Skofja,Loka Dnevni red - ugotovitev sklepčnosti - delegatska vprašanja - potrditev zapisnika 15. seje z dn« 21.5. ter poročilo o uresničevanju sklepov - obravnava planxkih dokumentov: predlog odloka o spremembah odloka o pripravi in sprejetju družbenega plana za obdobje od leta 1981 do 1986 in o pripravi prostorskega plana za obdobje do leta 1985 z elementi dolgoročnih ciljev in smeri prostorskega vidika družbenega razvoja do leta 2000 za občino Skofja Loka predlog odloka o spremembah dopolnitvah odloka o pripravi sprejetju dolgoročnega plana občine Skofja Loka - osnutek dogovora o temeljih druž benega plana 1981 - 1985 s sestavinami dolgoročnega razvoja občine Skofja Loka - poročilo o uresničevanju odloka o izdelavi družbenega in prostorskega plana občine Skofja Loka - ocena uresničevanja stabilizacijskih ukrepov v občini - poročilo o opredelitvi možne organiziranosti za opravljanje strokovnih nalog na področju družbenega planiranja v občini skofja Loka in o reorganizaciji upravnih organov občine ter strokovnih služb centra SIS - osnutek odloka o organizaciji in delovnem področju upravnih organov občine Skorja Loka - predlog odloka o u»t«no\it\i bolnice v občini skofja Loka - o ustanovitvi oddelka Zavoda /a socialno medicino in higieno dela Kranj v občini Skofja Loka - predlog odloka o urbanističnem načrtu Soriška planina - poročilo o požarnem varstvu v občini Skofja Loka s predlogi za nadaljnji razvoj - volitve in imenovanja TOREK. 24 JUNIJA 1980 16. seja družbenopolitičnega /bora občinske skupščine Skofja Loka, ki ho v ponedeljek, 31. junija, ob 13.30 v sejni dvorani občinske skupščine. Poljanska C. 2 Dnevni red izvolitev komisije za verifikacijo pooblastil, verifikacija pooblastil in ugotovitev sklepčnosti delegatska vprašanja potrditev zapisnika 5. seje z dne 21. 5 ter poročilo o uresničevanju sklepov obravnava planskih dokumentov: predlog odloka o spremembah in dopolnitvah odloka o pripravi in sprejetju družbenega plana za obdobje od leta 1981 do 1986 in o pripravi prostorskega plana za obdobje do leta 1985 z elementi dolgoročnih ciljev in smeri prostorskega vidika družbenega razvoja do leta 2000 za občino Skofja Loka predlog odloka o spremembah in dopolnitvah odloka o pripravi in sprejetju dolgoročnega plana občine Skofja Loka osnutek dogovora o temeljih družbenega plana 1981 — 1985 s sestavinami dolgoročnega razvoja občine Skofja Loka poročilo o uresničevanju odloka o izdelavi družbenega in prostorskega plana občine Skofja Loka ocena uresničevanja stabilizacijskih ukrepov v občini ■ poročilo o opredelitvi možne organiziranosti za opravljanje strokovnih nalog na področju družbenega planiranja v občini Skofja Loka in reorganizaciji upravnih organov občine ter strokovnih služb SIS - osnutek odloka o organizaciji in delovnem področju upravnih organov Skofja Loka - predlog odloka: o ustanovitvi bolnice v občini Skofja Loka o ustanovitvi oddelka Zavodu za socialno medicino in higieno dela i Kranj v občini Skofja Loka - predlog - odloka o urbanističnem načrtu Soriika planina - poročilo o požarnem varstvu v i>b-čini Skofja Loka a predlogi za nadaljnji razvoj - predlog odloka o splošni prepovedi prometa z zemljišči prepovedi parcelacije, graditve in spremembe kulture zemljišča za območje Soriške planine - predlog sklepov: o potrditvi zaključnega računa davkov občanov za leto 1979 o potrditvi zaključnga računa prispevka za starostno zavarovanje kmetov za leto 1979 - predlog odloka o povprečni gradbeni ceni stanovanj, povprečnih stroških komunalnega urejanja zemljišč in osnove za določitev vrednosti zemljišč na območju občine Skofja Loka volitveji} imcjnuvunJH 6. seja zbora združenega dela občinske skupščine, ki bo v sredo, 2. julija, ob 16. uri v sejni dvorani občinske skupščine Skofja Loka Dnevni red Izvolite\ komisije za verifikacijo pooblastil, verifikacija pooblastil in ugotovitev sklepčnosti. Delegatska vprašanja. Potrditev zapisnika 4. seje zbora z. dne 21/5-1980-ter poročilo o izvršitvi sklepov. Obravnava planskih dokumentov: Predlog odloka o spremembah in dopolnitvah odloka o pripravi in sprejetju družbenega plana za obdobje od leta 1981 do 1985 in o pripravi prostorskega plana za obdobje do leta 1985 z elementi dolgoročnih ciljev in smeri prostorskega vidika družbenega razvoja do leta 2000 za občino Skofja Loka. Predlog odloka o spremembah in dopolnitvah odloka o pripravi in sprejetju dolgoročnega plana občine Skofja Loka, Osnutek dogovora o temeljih družbenega plana 1981 - 1985 s sestavinami dolgoročnega razvoja občine Skofja Loka, Poročilo o izvajanju odloka o izdelavi družbenega in prostorskega plana občine Skofja Loka, Ocena izvajanja stabilizacijskih ukrepov v občini. Poročilo o opredelitvi možne organiziranosti za opravljanje strokovnih nalog na področju družbenega planiranja v občini Skofja Loka in o reorganizaciji upravnih organov občine ter strokovnih služb centra SIS, Osnutek odloka o organizaciji in delovnem področju upravnih organov občine Skofja Loka, Predlog odloka: o ustanovitvi bolnice v občini Skofja Loka. o ustanovitvi oddelka Zavoda za socialno medicino in higieno dela Kranj v občini Skofja Loka, Predlog odloka o urbanističnem načrtu Soriška planina, Poročilo o požarnem varstvu v občini Skofja Loka s predlogi za nadaljnji razvoj, Predlog odloka o splošni prepovedi prometa z zemljišči, prepovedi parcelacije, graditve in spremembe kulture zemljišča za območje Soriške planine. Predlog sklepov: o potrditvi zaključnega računa davkov občanov za leto 1979, o potrditvi zaključnega računa prispevka za starostno zavarovanje kmetov za leto 1979, Predlog odloka o povprečni gradbeni ceni stanovanj, povprečnih stroških komunalnega urejanja zemljišč in osnove za določitev vrednosti zemljišč na območju občine Skofja Loka, Volitve in imenovanja. V „...ednjem srednjeročnem obdobju morajo prev.adovat, vl.g.nj. v „.dobno tebno.ogij. DOGOVORIMO SE Uresničevanje stabilizacijskih ukrepov Programi so zastavljeni dovolj široko Ustalitev gospodarstva ne bo prišla sama od sebe. Zato so po trebni dobri programi in seveda dosledno uresničevanje sprejetih ukrepov. V škofjeloški občini je stabilizacijske programe pripravilo 73 organizacij združenega dela ali 87 odstotkov vseh. Osnovni problemi, na katere so v svojih programih opozorili so: slaba izkoriščenost delovnega časa, predvsem pri delih, ki niso normirana ali pa so izven neposredne proizvodnje, slaba kakovost dela in velik izmet, nespo-štovanje dogovorjenih rokov in zastoji v proizvodnji, premajhna aktivnost družbenopolitičnih organizacij in samoupravnih organov pri razreševanju konfliktnih razmer, neizdelane in premalo definirane naloge, ki jih TOZD prenašajo na skupne službe in podvojena dela, slaba pripravljenost sestankov med delovnim časom in zato večje izgube časa, ne dovolj izdelana merila pri odločanju o novih investicijah. Iz zgoraj naštetih problemov je razvidno, da so OZD svoje sta- Izdelava družbenega in prostorskega plana Bolj aktivni porabniki dohodka Hitrejša izdelava urbanističnih dokumentov Zaradi izrednih težav, ki so nastale zaradi zaostanka pri izdelavi urbanistične dokumentacije in zahtevnih nalog, ki so na področju planiranja, je občinska skupščina lansko jesen, podprla predlog za ustanovitev posebne organizacije, ki se bi ukvarjala s strokovnimi nalogami družbenega planiranja. Taksna organizacija naj bi bila ustanovljena najkasneje do konca junija letos. V tem času je izvršni svet občinske skupščine opredelil naloge te organizacije, celotno gradivo pa je bilo posredovano delovni organizaciji Lokain vest, ki naj bi ta dela prevzela. Tam so predlog obravnavali na zboru delavcev in zahtevali podrobnejše informacije. Hkrati pa je izšel še osnutek republiškega zakona, ki predlaga urejanje problematike s področja planiranja prostora. Vse to pa je že dobra osnova za nadaljnje razreševanje vprašanj oblikovanja posebne organizacije za izdelavo urbanističnih in drugih planskih dokumentov. Lani in letos je bilo v občini vrsta delovnih sej, posvetov in sestankov ter usklajevanj tudi v regiji v zvezi s pripravami družbenega in prostorskega plana občine. Rezultat vseh teh aktivnosti je, da so vsi nosilci planiranja izdelali smerinee za plane in večina tudi elemente za sklepanje samoupravnih sporazumov o temeljih planov. Sedaj se elementi usklajujejo in pripravljajo se samoupravni sporazumi kot osnove temeljev planov. Izpostaviti velja dejstvo, da je tako odbor za družbeno planiranje kot tudi oddelek za družbeno planiranje in razvoj, namenil posebno pozornost področjem, na katerih je čutiti velik razkorak med finančnimi možnostmi in potrebami. To velja posebej za občinsko komunalno interesno skupnost, zdravstvo in kulturo. Pripravljen je bil tudi izračun prihodkov posameznih interesnih skupnosti družbenih dejavnosti in gospodarstva ter pregled predlaganih vlaganj v redno dejavnost in investicije Tako pripravljeni podatki so bili osnova za delo delegatov KS in predstavnikov SLS pri usklajevalnih postopkih. Nadalje velja omeniti veliko de-lovnost komisij za pripravo planov v krajevnih skupnostih tako glede kvalitete doslej pripravljenih planskih dokumentov kot tudi glede rokov. Na splošno pa vel ja ugotovitev, da so bili pri pripravi planov veliko bolj aktivni »porabniki« dohodka kot pa temeljne organizacije, zato velja v bodoče posvetiti več pozornosti pripravi samoupravnih sporazumov o temeljih plana OZD. Osnutki samoupravnih sporazumov posameznih interesnih skupnosti bodo kot celota posredovani v obravnavo v združeno delo v razpravo, da bi na ta način delavci dobili celoten pregled obveznosti iz dohodka in bruto osebnega dohodka in pravic, ki jim iz tega naslova slede, oziroma kako in zakaj so bodo zbrana sredstva porabila. bilizacijske programe zastavile dovolj široko, da so opredeljene posamezne naloge in nosilci nalog in, da so podane tudi rokovne opredelitve. V stabilizacijskih programih je tudi točno obdelana problematika v zvezi z razporejanjem dohodka leta 1980, skladno z dogovorom o družbeni usmeritvi razporejanja dohodka. Razen nekaj izjem (SOZD Alpe-tour, DO Loka, Šešir, Jelovica, LTH, EGP, Alpina, Tehnik) pa je v predloženih programih slabo obdelano področje zunanje trgovine, zmanjševanje stroškov, kvalifikacijske strukture, varčevanje z energijo in politika cen. Se nadalje je opaziti težnjo, da je produktivnost v odnosu proti cenam sekundarnega pomena: dohodek naj povečujejo cene, na pa večja produktivnost). Ce še na kratko pogledamo uresničevanje letošnje resolucije, vidimo, da so v škofjeloški občini kot celoti njenim zahtevam zadostili. Vendar pa je še vedno precej TOZD, ki niso uresničevale zahtev resolucije. Sredstva za OD so prehitro rasla v 15 temeljnih organizacijah. Res pa je, da so te TOZD predložile izjavo, da imajo svoje planske akte za leto 1980 usklajene z resolucijo za to leto. Izgleda, da se nanašajo na boljše rezultate, ki jih bodo dosegle ob koncu leta. r Posebna pozornost bo v letih 1981 - 85 posvečena razvoju šolstva. Poročilo o uresničevanju sklepov L Izvleček sklepov 15. seje družbenopolitičnega zbora, 5. seje zbora združenega dela in 4. seje zbora krajevnih skupnosti z dne 21/5-1980 je bil posredovan članom predsedstva, izvršnega sveta in upravnim organom občinske skupščine za seznanitev in neposredno izvajanje. Določeni sklepi bodo objavljeni tudi v Biltenu INDOK centra. i 2. Na delegatsko vprašanje v družbenopolitičnem zboru v zvezi z rudnikom urana Zirovskivrh je pristojni upravni organ pripravil potreben elaborat in bo vključen kot točka dnevnega reda za seje zborov 3076 oziroma 2/7-1980. 3. Občinska konferenca SZDL in občinski sindikalni svet Skofja Loka sta obveščena o sklepu na poročilo o delu občinske skupščine in njenih organov za obdobje 1978 do 1980, da skličeta delegacije oziroma konference delegacij s področja kmetijstva oziroma OZD pri katerih je i/, poročila razvidna minimalna udeležba. 4. Predpisi: — odlok o razpisu referenduma za uvedbo samoprispevka za območje občine za gradnjo vzgojnoizobraževalnih objektov, — odlok o spremembah in dopolnitvah urbanističnega načrta mesta Skofja Loka — načrt cestno prometnega omrežja, — odlok o potrditvi zaključnega računa proračuna in ostalih računov občine Skofja Loka za leto 1979. — odlok o pomožnih objektih in merilih za določitev zemljišča namenjenega za normalno uporabo že zgrajenega objekta v občini Skofja Loka so objavljeni v Uradnem vestniku Gorenjske, št. 12/154-157/80 z dne 27/5-1980. 5. Odlok o ustanovitvi Uprave inšpekcijskih služb za Gorenjsko je bil posredovan komisiji - nosilki akcije pri SO Kranj v nadaljnji postopek. f>. Pripombe na predlog za izdajo zakona o začasnih ukrepih družbenega varstva samoupravnih pravic in družbene lastnine so bile posredovane skupinam delegatov za zbore republiške skupščine in komisiji za pripravo sprememb in dopolnitev statuta občine. Osnutek dogovora o temeljih plana Temeljita javna razprava Osnustek dogovora o temeljih družbenega plana občine Skofja Loka 1981-85 je predložen v obravnavo zborom občinske skupščine in s tem se začne javna razprava o tem dokumentu, ki bo trajala do konca avgusta. Osnutek je izdelan na podlagi osnov dogovora, ki so bile objavljene v strokovnem gradivu marca letos in na podlagi pripomb razprav, ki so sledile. Upoštevane so pripombe, predlogi in stališča, ki so bila oblikovana na sejah odbora za družbeno planiranje, izvršnem svetu, družbenopolitičnem zboru, zboru krajevnih skupnosti in zboru združenega dela občinske skupščine. O osnovah dogovora so razpravljali tudi izvršilni in nekateri samoupravni organi SIS, družbenopolitičnih organizacij, krajevnih skupnosti in organizacij združenega dela. Organizirani so bili tudi številni usklajevalni sestanki. Kljub temu pa osnutek še ni dokument za sprejem. Dokument je namreč še vedno neusklajen v republiškem in tudi zveznem merilu na področju samoupravnih interesnih skupnosti gospodarstva in negospodarstva. Zlasti v organizacijah združenega dela nedosledno uresničujejo zakon o družbenem plrniranju; nosilci planiranja še vedno ne upoštevajo resnost gospodarskega položaja in planski dokumenti, ki so pripravljeni, niso grajeni na sprejetih načelih stabilizacije; pri načrtovanju naložb ne upoštevajo lastnih materialnih možnosti. Računa se z denarjem, ki ga ni; celo v temeljnih organizacijah še prevladuje podjetniška miselnost in ni še potrebne naravnanosti za združevanje dela in sredstev. Zato je vse poglavje, ki govori o industriji, nedorečeno, kratko in le načelno. Ker ni ustreznih predlogov samoupravnih organov o temeljih planov nosilcev planiranja v materialni proizvodnji, ni bilo mogoče pripraviti konkretnih prednostnih investicij v gospodarstvu. Globalno materialni okviri in struktura delitve družbenega proizvoda temelji na sedaj znanih izhodiščih in na predpostavki, da bodo ostale obveznosti gospodarstva za skupne potrebe izven občine v globalu nespremenjene. Ponovno pa velja naglasiti, da morajo biti v planskih dokumentih delovnih organizacij * kadrovske bilance usklajene z načrtovanimi sredstvi za stanovanjsko gradnjo in druge družbene potrebe. Kadrovske potrebe morajo upoštevati naravni ciklus približno 12 let, ko se kadri skoraj v celoti zamenjajo. Pri obravnavanju osnutka dogovora naj bodo še posebej pozorni nosilci planiranja v kmetijstvu, trgovini, gostinstvu in turizmu, obrtni dejavnosti, prometu in gradbeništvu, ker je gradivo v tem delu konkretno in pogojuje neposredne ukrepe pri združevanju dela in sredstev. Vprašljiva pa je predlagana konstrukcija za komunalno urejanje stavbnih zemljišč, ker izvajalci nimajo sredstev. Tudi poglavje, ki govori o infrastrukturi in komunalnem gospodarstvu, mora biti poglobljeno obravnavano z vsemi prizadetimi v okviru komunalne skupnosti, ker so izražene potrebe veliko večje, kot razpoložljiva vsota denarja. V času javne razprave mora biti razčiščena tudi problematika, ki izhaja iz stroškov izgradnje infrastrukture in družbenih dejavnosti, ki nastajajo v zvezi z rudnikom Žirovski vrh. Varstvo pred ognjem Lani 26 požarov Požarno varstvo se je v škofjeloški občini začelo razvijati lani. ko se je povečala prispevna stopnja v ta namen, vendar kljub temu še ni bilo moč doseči sodobne tehnologije pri reševanju ob požarih in zahtevam industrije. Glede na vse večjo vlogo varstva pred požarom v nadaljnjem razvoju občine, je interes požarne skupnosti, da se pridruži naporom delovnih ljudi in občanov za hitrejši industrijski in družbeni razvoj s tem, da bo krepila varstvo pred požarom in tako preprečevala škodo, ki jo lahko povzroči ogenj. Velik delež pri varstvu pred požarom in pri pridobivanju denarja t«r sodobne opreme imajo gasilci s prostovoljnim delom in organizacijo raznih prireditev. Lani so začeli graditi gasilske domove na Rudnem v Zalem logu in Skofji Loki. Pripravlja se obnova doma v Gostečah n gradnja centralnega doma na Do-»račevi. Gasilci so združeni v občinski gasilski zvezi, ki povezuje 22 teritorialnih društev in 5 industrijskih gasilskih društev. Ustanovljenih je 11 trojk na območjih, ki so težje do-ltopna. Skupno je v gasilska društva klhtčenih 2194 članov. Od tega oe^ žena in 487 mladincev. Operativnega članstva je 1379. Na občinskem tekmovanju je lani sodelovalo 66 ekip, področnega tekmovanja pa se je udeležilo 8 najboljših. Posebno razveseljivo je dejstvo, da so se tekmovanja udeležila vsa društva in tudi 6 gasilskih tekmovalnih enot civilne zaščite iz krajevnih skup nosti. V tedno požarne varnosti so bile po vseh sektorjih organizirane praktične vaje in prikazi gašenja z ročnimi gasilskimi aparati. Gasilci so pregledali opremo, požarne hidrante in zajetja voda. Lani so pomagali pogasiti 26 požarov in sicer 8 v družbenem in 18 v zasebnem sektorju. Sedemkrat je ognju botrovala malomarnost, petkrat otroška igra. štirikrat slabi dimniki, trikrat požig itd. Letos bo gasilska zveza skrbela za čimvečjo preventivo, nadaljevala z nakupom opreme, se čimbolj vključila v srednjeročni program požarnega varstva v občini, se vključila v akcijo NNP. skrbela za izobraževanje gasilcev, povečala bo število žena in mladine v svojih vrstah in nadaljevala z redno dejavnost jo. ^Ij^^p^ ^^^^^ V javni razpravi o novem srednjeročnem planu se bo nujno potrebno dogovoriti, kako vzdrževati in obnavljati ceste. Volitve in imenovanja Komisija za volitve in imenovanja predlaga, da se zaradi odhoda na novo službeno mesto razreši vodja in sodnik za prekrške pri občinskem sodišču v Skofji Loki Ana Koman in na njeno mesto imenuje Eriko Brani sel j. Nadalje komisija predlaga, da se Ferdinand Buh razreši dolžnosti sekretarja občinske skupščine, ker je bil imenovan za načelnika za ljudsko obrambo pri občinski skupščini. Na njegovo mesto pa naj se imenuje dosedanja načelnica oddelka za splošne in pravne zadeve Olga Franko. Razreši naj se tudi Vra-ničar Fedja kot načelnik oddelka za ljudsko obrambo, ker je bil izvoljen za izvršnega sekretarja pri občinski konferenci ZKS Skofja Loka. Jenko Anton pa se imenuje za vršilca dolžnosti načelnika oddelka za splošne in pravne zadeve. Zrn hitrejše reševanje urbanističnih vprašanj in za izdelavo drugih planskih dokumenotv naj bi oblikovali ustrezno strokovno organizacijo. rave planov PREDLOG ODLOKA O ... ... spremembah in dopolnitvah odloka o pripravi in sprejetju družbenega plana za obdobje od leta 1981 do leta 1985 in pripravi prostorskega plana za odbobje do leta 1985 z elementi dolgoročnih ciljev in smeri prostorskega vidika družbenega razvoja do leta 2000 za občino Skofja Loka. Zakon o sistemu družbenega planiranja in o družbenem planu SR Slovenije opredeljuje vrste in način sprejemanja planskih dokumentov in sicer tako. da se sprejemajo le družbeni plani, ki vključu jejo družbenoekonomske, socialne, prostorske in druge samoupravne odnose in interese delavcev in drugih delovnih ljudi oziroma posameznih delov združenega dela. Glede nato je oddelek za družbeno planiranje in razvoj pripravil osnutek odloka o spremembah in dopolnitvah odloka o pripravi in sprejetju družbenega plana za obdobje od leta 1981 —85 in o pripravi prostorskega plana za obdobje do leta 1985 z elementi dolgoročnih ciljev in ' smeri prostorskega vidika družbenega razvoja do leta 2000 za občino Skofja Loka. ... o spremembah in dopolnitvah o pripravi in sprejetju dolgoročnega plana občine Skofja Loka. Tudi za dolgoročni plan je zakonodajalec postavil enake zahteve kot za srednjeročni. Zato je oddelek za družbeno planiranje in razvoj pripravil osnutek odloka o spremembah in dopolnitvah odloka o pripravi in sprejetju dolgoročnega plana občine Skofja Loka. Urbanistični načrt Soriške planine 50 ha smučišč za 2500 smučarjev Osnutek urbanističnega načrta za Soriško planino z vasmi pod Ra-titovcem od Sorice do Torke ter širokim zaledjem Jelovice obravnava ta prostor kot enoten turistični teren z možnostmi razvoja . zim-skošportnega in letnega turizma. Njegov namen je opredeliti prednosti tega prostora tako, da bodo obogatile turistično ponudbo v širšem slovenskem prostoru, po drugi strani pa zaustavila odseljevanje tukajšnjih prebivalcev m jim omogočile stalno zaposlitev. Posebnosti Sorišle planine ni samo planinska klima in pejsaž ampak predvsem raznolikost reliefa, ki nudi strmino in odprtost prostora hkrati. To je izredna prednost ponudbe bodočega turistično rekreacijskega centra. Soriška planina nudi poleg športne smučarske proge tudi predvsem širok, odprt in na sosednja pogoja direktno vezan prostor, ki omogoča rekreacijo ne samo športnemu smučarju, ampak vsem starostnim kategorijam obiskovalcev glede na specifiko njihovih rekreativnih interesov. Ena bistvenih prednosti tega področja je tudi izredno dolga snežna sezona kljub relativno nizki nadmorski višini. . Od Dravha do Zhonta z naravnim iztekom v Bohinjskem sedlu z nadmorskimi višinami od 1280 do 1545 metrov je možna ureditev 50 ha smučišč t zmogljivostjo 2500 smučarjev Postavljenih bo 6 vlečnic in žičnica. Razen smučišč bo urejeno tudi drsališče in skakalnice, za tekače bo urejena osvetljena krožna proga v dolžini 2 kilometra v neposredni bližini centra ter nekaj tekaških prog speljanih v smeri proti pobočju Ratitovca in proti Jelovici. Pomembno novost, ki ima vse realne možnosti razvoja na rahlo valovitem terenu je skoering s konjsko vprego. V sklopu centra bo tudi povsem ločena sankaška proga, tekmovalna in rekreativna. Poleti je Soriška planina izhodišče za lažje planinske ture v smeri Ratitovca in Jelovice, kakor tudi proti Kobli. Gostje bodo v tem času lahko koristili teniška igrišča, letni stadion, zaprto kopališče z notranjim bazenom 12 krat 20 metrov in zunanjim podaljškom 8 krat 12 metrov ter štiristezno kegljišče. V letnem programu bo pomembna turistična novost turno jahanje. Konje, primerne za planinske predele, naj bi gojili v vaseh pod Ratitovcem. Za izgradnjo rekreacijskega centra na Soriški planini bo potrebno zazidati 9,7 ha površin. Glede na namembnost so objekti v treh kompleksih: centralne funkcije, počitniške hišice in Litostrojski dom z infrastrukturo. Program predvideva od skupnega števila obiskovalcev 1700 stacionarnih gostov in 1000 enodnevnih gostov. V ta namen naj bi zgradili hotel B kategorije s 150 posteljami, garni hotel z dvesto posteljami, apartmaje s 640 posteljami, sindikalne domove s 410 posteljami, počitniške hišice s 100 posteljami in samski dom s 30 posteljami, i Z uvedbo kmečkega turizma v vaseh pod Ratitovcem pa naj bi dobili še 200 postelj. Rekreacijsko-turistični center Soriška planina naj bi gradili postopoma. DOGOVORIMO SE Učinkovitejša občinska uprava Sedanji odlok o organizaciji upravnih organov občinske skupščine Skofja Loka je bil sprejet konec leta 1978." Potem pa je bil sprejet zakon, ki prinaša vrsto novosti pri organizaciji in delu upravnih organov, kar zahteva, da se organizacija uskladi z zakonom. Spremembe so nujne, ker se še vedno pojavljajo pomanjkljivosti pri usklajevanju dela znotraj upravnih organov kakor tudi v usklajevanju dela med temeljnimi in drugimi organizacijami in skupnostmi izven uprave. Prav tako niso ustrezno razmejene pristojnosti med upravo, raznimi strokovnimi organizacijami in SIS. Predlog nove organizacije zasleduje naslednje cilje: državna uprava mora biti odprta, sposobna, kvalitetna, racionalna, organizirana in učinkovita; z novo organizacijo se število zaposlenih ne sme povečati; z ustanovitvijo komiteja mora biti dosežena večja odgovornost in učinkovitost pri planiranju; upravnih organov z manjšim številom delavcev naj se praviloma ne ustanavlja: posamezne naloge z geodetske uprave, družbenega planiranja in urejanja prostora je treba v naslednjih letih prenesti v ustrezno izvajalsko organizacijo združenega dela: naloge inšpekcijskega nadzora in naloge geodetskega področja se morajo organizirati na medobčinskem nivoju. Odbor za organizacijo upravnih organov in strokovnih služb SIS pri izvršnem svetu občinske skupščine je po sklepu izvršnega sveta zadolžen za organizacijo potrebnih aktivnosti za razmejitev pristojnosti pri upravljanju strokovnih in drugih nalog in za sočasno izgrajevanje mikroorganizacije upravnih organov in centra strokovnih služb SIS. Zaključna računa Zaključni račun davkov občanov: Letos je bilo občanom škofjeloške občine odmerjenega 63,013.092 din davkov. Plačali so za 60.281.958 din. dolga pa je 2.731.134 din. Zaključni račun prispevka za starostno zavarovanje kmetov: Občani so bili lani obremenjeni za 1.248.074 din prispevka za starostno zavarovanje kmetov. Plača i so 1.511.425 din in je predplačila 263.351 dinarjev. Ostanek je nastal, ker so kmetje zaradi suše in drugih pogojev dosegli znižanje obremenitve. G LAS 8.STRAN TOMO KRIŽNAR: »BOS PO ČRNI CELINI Menda je hila Sahara v starih časih prej ve/ kot ovira med belo in črno Afriko. Dokazano je. da je bila največja prometna pot na tem kontinentu. Karavane so dirkale gor in dol po starih karavanskih poteh, Prenašale so slonovo kost. začimbe in dišave, ki so bile V Evropi tako cenjene in iskane. Proti /lati obali. Nigeriji, celo v Kamerun so prodrli To so bili krasni časi Tudi na osvajalne pohode so se podajali Ljudstva s severa so se želela polastiti bogastev v osrčju Afrike. Cim večja je luč. več muh je okoli rij j*. Tam. kjer je bogastvo, tam so tudi ravharji in žandarji. Karavane so potrebovale zaščitnike. Taki zaščitniki so bili očetje današnjih Tuaregov. Od trgovskih karavan so tudi izterjevali tribut. Včasih so kakšno tudi. nič hudega hoteč. oropali. Kar jim je manjkalo, so tudi naravhali pri drugih plemenih. Predvsem zaloge prosa ali kak kos živine. Na trgu jih največ srečaš okoli orožja in srebrnega okrasja, /a njimi diši. Okoli vratu imajo usnjene mošnjičke i/, temnega usnja. Za denar'.' Ko se dva taka možakarja ravno vzpenjata na kameli, jih prosim, če me vzameta s seboj. Kamorkoli' Ven iz te moreče monotonije. Spodaj na jugu se je pravkar začela deževna doba. Poti so polne vode in zato neprevozne. Moja uboga Švicarja scagujeta. Kdo ve. kdaj se bomo lahko podali naprej proti južni črni Afriki? Ponudim jima pest alžirskega drobiža Fran eosko znam slabo, zato umolknem in ju proseče gledam. Dišeči mož me gleda zviška. Potem potegne žival na noge in se brez besede odgunca. Za njima se odpravi tudi več jezdecev v belih šeših. Nihče me ne pogleda. Strahotno užaljen zacepetam z nogami: »Vi zmešani zabiti črnuhi! Niti pisati ne znate V smrdljivih šotorih živite. Se nikoli niste videli ljubljanske Metalke. Se /. avionom se nisi peljal, nadutež ošabni!« Ko se jeza poleže, me prime trma. Za njimi grem. Moj edini kos prtljage si vrženi na rame: spalna vreča in nekaj filmov. Hitro stopam po vročem pesku. Sandale sem vrgel proč že v Tuniziji. Kamele se prestopajo kar hitro. Primem se za rep zadnje kamele. Bele glave se obrnejo. Nekakšno hihitanje se sliši izpod tančice. Možakar spredaj da komando. Vsi utihnejo in še bolj spodbodejo živali. Sapa mi piska skozi osušene nosni ce. Stolpičasto mesto je ostalo zadaj. V migotajoči vročini se jasno razloči veliki vodnjak. Možgani mi ugašajo. Koncentriram se na eno samo misel. Vzdržati! Hočem videti posledice moje trme. Tečem. Pesek je mehak in posut s kamni. Mala karavana zlagoma dobi počasnejši tempo. Volja mi izhlapeva kot bistra voda, ki jo poščijem na bleščeči pesek. Pokleknem in vdihavam prijetno vlažnost. Potem zopet zagrabim spalno vrečo. U jamem jezdece. Hodim dolgo. Zdi se mi večnost. Skušam misliti na nekaj, kar zavesti ne bo uspelo prodreti in me nenehno opozarjati, da hudo trpim in mi moči pojenjujejo. .Pozno popoldne sonce prične izgubljati svojo za t onako barvo. Sipine in kamniti griči potemnijo. Kupolasti vrhovi gora se utapljajo v modrino. Ozračje se ohlaja. Vsega mi je dovolj. Spalno vrečo vržem na kamelje sedlo in se še sam močno potegnem za njo. Tuareg zavpije in zamahne z bičem. Odskočim. Tudi zadnja dva se obrneta in visoko vihtita okrašene palice. Ustrelim jih s svojim malim fotoaparatom, ki je vedno pripravljen v torbi za pasom. Krasna slika. Sumljivo me gledajo, potem zopet mirno nadaljujejo pot, kot da se ne bi nič zgodilo. Od vzhoda potegne veter. Prinese drobni fini pesek in mi ga odlaga v preznojeno brado in obrvi, /obje škripi jejo. Sesedem se in prižgem cigareto. Gledam za rijimi in udobno kadim naslonieri na kup kamenja. Kot Don Kihoti so. na svoji viteški poti. Nič ne čutim. Ne jeze ne žalosti. Porazen sem pač! Spoštujem jih Ne marajo nas. Ne marajo nas. pri«, nažrtih in prevzetnih meihkužjiežev. ki se klatimo po njihovi'domovini. Prihajamo motorizirani in polni denarja, da si jih ogledujemo kot redke živali v razervatih Prezirljivo in /viška se hočemo dotikati njih miru in svobode. Zgražamo se nad njihovimi' tradicionalnimi oblačili in svojstvenim načinom življenja. Mi. ki lepo našemljeni padamo iz ene past i v drugo naše lažne kulture in civilizacije. Za denarjem pehamo drug drugega. Lažemo si in krademo. Za dobro službo si \ rit /lezemo. Le /a užitki se pehamo Naše telo. smo izdelali v občutljiv instrument /a uživanje produktov našega dela Zanj delamo. Kadar delamo, ne mislimo, kadar uživamo, še manj. Pohotni enostransko razviti šnobi smo. Kaj vemo o absolutnih stvareh'' Kje je naša filozofija'.' Smo nesrečni: nekateri delajo samomore. Kdo je pri nas danes sploh srečen'.' Daleč tatu spredaj sinovi puščave razjahajo in brkljajo okoli prtljage. Posedejo V krog. Seme se daljšajo čez neparegledno ravan. Noč ho Nazaj do Tatnomosseta je najmanj pet ur hoje. Izčrpan sem. Pil bi. Zmanjka me • •• Začutim klofuto Gina roka me stresa za brado. Smeh Ne moreni verjeti. Manem si oči in neumno buljim v glinast vrč vode. ki mi ga možakar ponuja. Zvezde migotajo. Neskončno zvezd je na črnem nebu. Nekdo si oprta mojo spalno vrečo in molče se podamo v njihov tabor. To je pa že malo podobno Karlu Mavu! Zjutraj se nekako pogovorimo. Največ z rokami. Vračajo se domov v dolino pod goro Akar Akar. Vzeli me bodo s seboj, vendar za vrnitev v Tamomosset odgovarjam sam. Posadijo me na eno od praznih kamel. Molčim kot ostali. Tuaregi, vitezi puščave so že stoletja v obraz zakriti Največji del Tuaregov živi v stepah južno od Sahare. Pristnih puščavskih sinov kot so ti v Hoggarju in morda še v gorovju Ajjev. je komaj okoli 30.000, Točnejšega števila ne ve nihče, saj jih ni mogoče prešteti. Nedavno jim je aližirska vlada razdelila prve potne liste. Hoteli so jih prisiliti k ustalitvi Zgradili so jim nekaj hiš. podobno kot pri nas Romom, tudi šole in bolnišnice so imeli v planu. Pa jim ni uspelo. Tuareg ni Indijanec niti Eskim. Rezervatov ne prenese. Svoboden nomad je. Ne priznajo niti političnih niti ekonomskih meja. m Trgovska delovna organizacija modna hiša n. soi. o. LJUBLJANA Soecal./nana trgovska organizacija MODNA HISA za prodaj« tekstila tekstilne konfekcije in galanterije nudi v svojih blagovnih hišah TOZD Ljubljana. Maribor. Osijek. Smederevo bogat izbor modnih oblačil za poletne dni za vse starosti m postave, za najrazličnejše priložnosti. r Obiščite nas in se prepričajte. MODNA HIŠA VAS PRIČAKUJE lahke modne kvalitetne tkanine TEKSTILINDUS KRANJ Informativno prodajni center Hotel Creina v Kranju tel. 25-1 «8 Pred dopustom pričakujemo vaš obisk. Veletrgovina 2IVIL-A TOZD Maloprodaja Kranj Komisija za delovna razmerja objavlja na podlagi sklepa naslednja prosta dela in naloge 1 PRODAJALCA TEHNIČNE STROKE V BLAGOVNICI CERKIJE Pogoji: — Poklicna trgovska šola — tehnična smer — 1 leto delovnih izkušen j — poskusno delo 60dni. posebni pogoj šoferski izpit B kal. Delovno razmerje se sklene za nedoločen čas s polnim delovnim časom, Prošnje z dokazili o izpolnjevanju pogojev sprejema kadrovski služba VT Živila Kranj, poslovni prostori Naklo, 15 dni po objavi. Ivan Jan Kokrški odred Zaradi zasledovanja, ki so ga Nemci razvili na območju južnega predela Košute vse od Kofc in Dolgih njiv, Brsnine, Stegovnika in Komatevre nad Jezerskim, se je Kokrški bataljon začel umikati v smeri Jezerskega. Zaradi tega tudi ni mogel vzpostaviti zveze s Kranjčevim bataljonom, ki je na desno pobočje Ljubeljske kotline prišel 20. avgusta 1942 in se nato prek ceste prebijal proti Kofcam. Po dvodnevnem manevriranju na vzhodnih pobočjih Košute je Kokrški bataljon dne 23. avgusta 1942 prešel na koroško stran in se tam spustil malo niže. Komaj se je utaboril, so straže že opazile Nemce, ki so prišli s koroške strani — bili so v črnkastih uniformah — in ki so takoj napadli. Bataljon je s položajev v taborišču nemški napad odbil, nato pa se je takoj spet umaknil nazaj prek Karavank. Mejo je prešel ponoči na 24. avgust. V bližnji gozdarski koči med Dolgimi njivami in Komate v ro je še odkril Nemce, čez dan pa je pod Stegovnikom naletel na več kot 100 še toplih ognjišč, ki so jih kurili nemški policijski oddelki. Ti so se na tem območju zadrževali vse od tedaj, ko so začeli zasledovati Kranjčev ali k bataljon Savinjskega odreda. Torej so Nemci odšli od tod tik pred prihodom Kokrškega odreda ali 2. bataljona KO s koroške strani. Med tem je bil Kranjčev bataljona že na Koroškem, le zahodneje kot Kokrški bataljon. Tako se bataljona nista mogla sestati. Nemški oddelki so med 21. in 24. avgustom 1942 na območju med ljubeljsko cesto, Košuto in Jezerskim vzpostavili pregosto zaporo.121 Iz štaba Kokrškega odreda, ki je bil tedaj še v Zmavcar-jih pod Skuto, je okoli 22. avgusta (natančnega datuma ni bilo mogoče ugotoviti) šla na koroško stran skupina Kokrškega odreda. To je bil četrti, a manjši odredov poseg na Koroško. Ta skupina, sestavljena iz štabne zaščite in kurirjev, se je povzpela čez Sleme pod Skuto, nadaljevala pot čez Dolgi hrbet in Ledine ter na koroško stran prešla vzhodno od Jezerskega. Vendar pa je tam opravila le prehranjevalno akcijo, se ustavila pri nekaterih domačinih in se nato s hrano vrnila k štabu odreda.1** Petič je oddelek Kokrškega odreda Sel na Koroško med 24. in 26. avgustom 1942. Tedaj je v Kokrški bataljon prišel odredni politkomisar Ivan Bertoncelj-Johan, ki je medtem že ozdravel od rane. Ivan 2upanc-Johan je namreč s koroške strani prinesel vesti o tistih jetnikih — Poljakih, ki so nad Obirjem in Selami za Nemce sekali les. Z večjo skupino borcev Kokrškega bataljona je odredni politkomisar prešel Košuto vzhodno od Dolgih njiv. Na koroški strani Karavank so res dobili stik s Poljaki, ki jih je bilo okoli 50. Politkomisar jim je razlagal pomen boja proti nacizmu in jim prigovarjal, da bi prešli k njim, k partizanom, a brez uspeha. Poljaki niso tvegali, zato so jim partizani nazadnje prepovedali sekati les in jih nato pognali v dolino. V prvih septembrskih dneh je manjša skupina Kokrškega bataljona še enkrat odšla na Koroško. V tej skupini sta bila tudi Alojz Stružnik-Jug, politkomisar 3. čete, in vodnik Karel Kravcar-Kola. Nemci so se tedaj že več dni zadrževali na območju Storžiča in varovali prehode v dolino. Zato ni bilo mogoče po hrano v kranjsko ravnino ali vsaj v podnožje Storžiča. Odločili so se in se ponjo odpravili z Dolgih njiv. Majo so prešli nad Jezerskim. Na koroški strani so se pogovarjali z nekaterimi ljudmi, potem pa zaplenili nekaj hrane in eno govedo. To žival so potem prignali celo do Konjščice nad Lomom, kamor se je medtem bataljon premaknil.1** Če k temu dodamo še prvi večji spopad Kranjčevega bataljona 25. avgusta nad Robežem, je Koroška poleti 1942 doživela celo vrsto srečanj s slovenskimi partizani.* Tako sta v začetku novembra 1942 prišla v štab Kokrškega odreda neki Viktor in Franc* ki jih je prek PK KP za Oo» Kokrški bataljon KO pa je poleti in jeseni 1942. leta še večkrat posegel na Koroško, da bi okrepil narodnoosvobodilno gibanje v tej pokrajini. * O tem boju glej v knjigi Ivana Ferleža: Druga grupa odredov, Ljubljana, 1972, str. 385—387. Jeseniška Ispostava gestapa, kl Je s elementom Dnurtdtejenk na Cel« u sledovala organizatorje ln pripadnike OF tudi na Koroškem. Od lev« st-dljo: Helmut Bobetz Kpadel pri Golobu), Filip ZwlckL AdoU Msnrer, kUks Schiller, element Druschke, Maks Grundenman, Heinz Useke In Le*s«M Bruck renjsko poslal na Koroško CK KPS. Kmalu po 1. novembru jih je s primernimi napotki štaba Kokrškega odreda odpeljal z Dobrče redni kurir Peter Blažič-Melhior. Napotili so se ni Koroško k Stanetu Mrharju in Ivanu Zupancu-Johanu. Dunaj-čan Franc je bil namenjen za politično delo v celovški okolici, Viktor pa naj bi skrbel za tisk. S seboj so nosili precej literature in pošte za Staneta Mrharja. Na meji pa so zašli v nemško zasedo. Tedaj sta Viktor in Franc padla ali bila najprej ujeta in tako z vsem, kar sta nosila, prišla v nemške roke, medtem ko je kurirju Petru Blažiču-Melhiorju uspelo pobegniti.1*4 • Kljub poizvedovanju ni bilo mogoče ugotoviti priimkov Viktorja, študenta iz Ljubljane, in Franca-Dunajčana (znano je 1«, da je bil 2id). O tem poizveduje tudi Mile Pavlin, ki pripravlja monografijo o Koroški. KmeckrPovorka ob razvitju prapora Strojne skupnosti Senica - Več kot petdeset skupin je obsegalo kmečka povorka, ki se je v »edeljo. 15 /unija, popoldne vila na prireditven, prostor pred dom suđenih organizaciji Senici. Slikala je kmečka opravi a za skoraj *''» let nazaj videli smo volovsk"opremo, k, je dandanes že prava red j«* pa kosce in grabljice. kmečke stroje in naprave vse do sodobnega {'tnega kombajna, ki gaje lani ustanovljena Strojna skupnost Senica topila letos. V nedeljo,epripra vda slovesno razvitje prapora. k, je so "Padalo z desetletnico Kmetijske zadruge Medvode. Slovesnost,, ki je Pomenila začetek praznovanja občinskega praznika LjubljaneSfke *M udeležila tudi delegacija pobratene makedonske občine Kavadar- Gradnja prometnega poligona Kranj — Svet za preventivo in vzgojo v cestnem prometu ima v letošnjem letu v programu i/gradnjo prometnega poligona ali Stadiona tehnične kulture. Uporabljali bi ga tako za prometno vzgojo odraslih udeležencev v prometu kot tudi za prometno vzgojo šolske in predšolske mladine /a gradnjo poligona, ki naj bi bil pri osnovni šoli na Prim-skovem, je že imenovan gradbeni odbor, ki mu predseduje Krist ina Kohal. Potrebna soglasja za gradnjo so že zbrana, denarja — poligon naj bi veljal 1.4 milijona novih din. pa še ni dovolj. Izvršni svet kranjske skupščine občine je že sklenil, da se sredstva i/ mandatnih kazni za prometne prekrške v mestu namenjajo za gradnjo poligona: na leto se nabere teh mandatnih kazni (zaradi napačnega parkiranja) kar za 400.000 novih din. L. M. 9.STRAN Črtomir Zoreč NEKAJ BESED 0 KAMNIKU OB NJEGOVI 750-LETNICI (18. /upi s! V četrtem zapisu, to je bilo še lani, sem bežno omenil dohod v Kamnik od Sidraža pod Krvavcem pa čez Zakal in oh Ristričici v dolino. Toda spričo nedavnega odkritja spomenika štirim domačinom in trem partizanom ki so jih raztrganci prav v Zakalu še polžive zmetali v ogenj goreče hiše. je le prav. ča se s pripovedjo o tej tragediji, vrnem V to hribovsko samoto. Odkritje spomenika je bilo v nedeljo. H. junija 1980 KONČNO - VENDARLE PRIZNANJE! Brigadirji v Cerkljah rnJadi Je ~ V soboto. 7. junija. *<> •fcnk ,z (>8n«vne šole Davorin akcij!' Plavili mladinsko delovno šol«, m erkl,e 80 Uredili so okoli«"« dih v ■ deJč^L , so hoteli spoznati vsaj Uga|i ,n«ad'rskega življenja. Pred-treba "°' da bi bi,° podobnih akcij zadnj nrKan'z>rati še več. saj je v "»lade obd()bJu težko pridobiti k,, 'a rePubli.ške in zvezne akciff akciji a"dant mladinske delovne toarih ^,klje 80 'e bil Borl,t takole je povedal: »Akcijo Krvodajalske akcije v juliju križ Slovenije vabi vse aru> m delovne ljudi, da se « ritn daJalske vf^'em številu udeleže krvo- akcije v juliju. Prijave kn?Jema finski odbor Rdečega Wi!' P° krajevnih skupnostih orli m °dhori RK in v delovnih v0£?,ZaciJ«h aktivisti RK pdgo-Co ,Za krvodajalstvo. Jufija C'^ajalske akcije v teh **«J«*ih občinah: Ju|ija'a J^>ka - 10.. 11.. M. in 1» ^ele,n- • I« julija zn,ki - 19.. 23. in 24. julija smo v Cerkljah pripravili z namenom, da mladim pokažemo, kako delovne akcije potekajo in da lahko sami ocenijo delo v brigadi. V pripravah smo se povezali z osnovno organizacijo ZSMS Cerklje in občinsko konferenco ZSMS Kranj ter krajevno skupnostjo Cerklje. v akcijo pa se je uspešno vključilo tudi vodstvo šole« J. Kuhar Veseli partizanski večer Gorje — Minulo nedeljo je bil v domu TVD Partizan v Gorjah Veseli partizanski večer, ki ga je pripravila skupina borcev NOR. Ta desetčlanska skupina, ki so jo sestavljali borci in aktivisti NOV, je prišla iz slovenske Benečije. Recitirali so slovenske narodne in partizanske pesmi, pa tudi humorja ni manjkalo. Na klavirski harmoniki jih je spremljal Anton Birtič, znani vodja ansambla Beneški fantje. Z recitacijami je navdušil 93-letni očanee France iz Slovenske Benečije, ki je recitiral znane pesmi Simona Gregorčiča. .Predstava je bila izredno prijetna, v zadovoljstvo vseh navzočih. Vendar pa je bilo poslušalcev zelo malo. le štirideset. V Gorjah so takšne prireditve zelo redke, ob tej prireditvi je bila obveščenost dobra, vstopnine ni bilo. Kljub temu je bil obisk zelo majhen. Jože Ambrožič Avtobusi skozi Križe Tržič - O tem, da so pri Sap-Vi-atorju sklenili, da njihovi avtobusi zaradi slabe nosilnosti ceste in zaradi prometne varnosti ne bodo več vozili skozi Pristavo in Križe, smo že pisali. Pa tudi o tem. da so Križani nezadovoljni, ker morajo kar kilo meter daleč peš do najbližjega postajališča. Delegatsko vprašanje, sproženo na zadnji seji zborov skupščine občine Tržič, pa tudi nekatera protestna pisma krajanov, so prisilila člane izvršnega sveta, da o tej razburljivi temi ponovno razpravljajo. Zavzeli so se, da bi skozi Križe vozili vsaj delavski in šolski avtobusi Sap-Viatorja. Pobuda je dana. dokončno pa se bodo morali o njej izreči delavci avtobusnega podjetja. Če upoštevamo, da je v tržiški občini še nekaj takih cest — za primer vzemimo samo cesto skozi Tržič na Ravne — lahko upamo, da bo odtehtala odločitev, ki bo v prid krajanom Pristave in K rižev. H. -I. Skrbimo za živali 42 mer. Poučen je tudi naslednji pri-relativno ------ ki prikazuje vrednost figur. V položaju na diagramu 85 (AVGUŠTIN _ /977) hi bil 0 *■ črnega sla ho pričakovano nadaljevanje I. ... Sgh5 2 Sff>. + SfB: 3. Dfli in beb' dose xe očitno pozicijsko prednost. Zato se je črni odloči] za žrtvovanje dame. za manever, ki razbremeni no'/ieijske utesnitve in mu nasprotno igro. Ke7 7. Tgl Th2:+ 8 Kh> Th8+ 9. Kg3Tg8 + IO.Kh2in remi s ponavljanjem potez. Društvo proti mučenju živali Ljubljana naproša in opozarja vse lastnike živali, da v poletni vročini redno oskrbujejo živali z zadostno količino pitne vode. Pomanjkanje vode zlasti trpijo psi čuvaji na podeželju, ker morajo biti zaradi nevarnosti stekline priklenjeni, in jim Res. treba je tako vzklikniti saj je vse do odkritja spomenika širša javnost le malo vedela o nesreči, ki je doletela 5. januarja 1945 — skoraj že v zarji svobode — tri člane Doboviškove družine, njihovega soseda in tri partizane iz bližnjega hunkerja. Zaradi izdaje neke (natanko se ve katere!) mlade 17 letne domačinke, so pridrli v Cevkino hišo (Cevka je pravi priimek Doboviškovih) raztrganci iz doline in najprej pobili Andreja Boštjančiča, okrožnega načelnika VOSa ter dva njegova kurirja (le-ti so skrbeli za zvezo med Sidra-žom in Kamnikom) Nato pa so se znesli še nad hišno gospodinjo Angelo Cevka, rojeno 1H. maja 1899. in njenima otrokoma, sinom Petrom, rojenim b\ julija 1924 ter hčerko Marijo, rojeno 22. januarja 1928. Zgrabili in ubili so tudi soseda, ki je prišel k Dobovišku pogledati, kaj se tam dogaja. — Vseh sedem, deloma hudo ranjenih, a še živih ljudi, so vrgli zločinci v ogenj goreče Doboviškove hiše. Gospodarja Florijana Cevke na srečo ni bilo dima, šel je na zvezo k partizanom in tako ostal živ. Umrl je po osvoboditvi, 6. septembra 1970. Rešilo pa se je troje Doboviškovih otrok (deklica in dva fantiča) in tudi sedanji gospodar na posestvu France Cevka, ki mu je bilo tedaj šele 10 let. a se vsega še prav dobro spominja. Otroci so se rešili z begom navzdol, v strme grape. France Cevka, sedanji mladi gospodar, se je pred leti poročil s hčerko soseda, ki je zgorel skupaj s Francetovo materjo. Zdaj imata mlada Dobovi.ška dva sinova, ki nadaljujeta rod partizanskih prijateljev Tako se je dvoje sosednjih domačij strnilo vendarle tudi v sreči . .. niče, podpiraIce in simpatizerje bor cev /a svobodo Navadno je hil / njimi tudi nemški gostapovei . vsaj eden. Da bi jim naloga bolj uspela, so si morali povrh nemških uniform obleči razcapane cunje — od tod izraz »raztrganci« Seveda je bistro oko partizanov kot tudi domačinov hitro opazilo, kaj se skriva pod raztrganimi cunjami. — Včasih pa so preprosta kmečke ljudi ti falotje le preslepili in tako se s podporo »partizanom« nehote izdali za prijatelje pravih borcev za svobodo. Potem so sledili, poboji, ropi in požigi. — Sicer pa se je spet izkazal za resničnega stari rek. da je poturica hujša od Turka . . . No. in tolpa takih zločincev je vdrla tudi v Cevkin dom in uničila družinsko srečo. In še življenje treh mladih partizanov. MAR RES - PRIZNANJE? pozieijf omogoči 6. . . . 7. Tgl 8. Tg2 9. Lg2: 10. Dd2 11. Kgl Th4! Ke7 Sg2: Tah8 Th2. + T2h4 Beli si je nekoliko olajšal položaj na račun zamenjave trdnjave za skakača. Vendar črni neprijetno preti s pritiskom po liniji g. Čeprav ima beli prednost v vrednosti figur (D : T + L = 10:8). je njegova dejanska moč slabša od nasprotnikove. 12. Tel 13. Te.'J 14. De.J: 15. Kfl 1«. Ke2 Tg8 L«3: Lha bg2: + c5 Črni je pozicijsko prednost spremenil v materialno in ima povsem dobljen položaj. ttfOfUC* t HOTiC K!H0U< iKIHOH > &f H0t I ms.' mer ^ fl&KE HO £ mt HC .§ Diagram 8.5 •I. Lg5 Slabše bi bilo t M« j" črni neprijetno preti • Rn.j / osvojitvijo figure. ;j Sge6 Sf4: 17. Dd2 18. Dc3 19. Da.} 20. Db3 21. 22. Ke.l b6 Tf4 a5 Lh3 Tg2 + Lg4! je dostop do vode onemogočen Živali naj počivajo v senci. Vsako drugačno ravnanje z živalmi pomeni S%8mVteV.,OBkrbe in S(> kaznuje po /-JRM (Ur. |. SRS. št. 16, g. fi točka 7) zaradi mučenja živali s kaznijo do 2000 din ali zaporom do .1(1 dni. RAZTRGANCI Na splošno le malo vemo o tej zvrsti slovenskih janičarjev. Vemo sicer, da so bili to najbolj podli okupatorjevi sodelavci, ki so se nalašč oblačili v raztrgane ob leke. da bi preslepili ljudi, ki naj bi v njih videli nekakšne razhajkane partizane. Toda ta razlaga je močno preprosta. Resnica pa je dosti bolj nevarna. Ko so Nemci uvideli, da sami ne bodo kos vse bolj rastočemu uporu in vse številnejšim partizanskim enotam, so iskali novih metod, da bi zatrli odpor okupirane dežele. Zbrali so najbolj znane svoje zaupnike, izdajalce lastnega naroda, kriminalce, vsakovrstne propalice, ki so se dali podkupiti za denar; obljubljali so jim službe, imetje, posestva in posebne ugodnosti za življenje v rajhu. — Vso to sodrgo so izurili v kratkih tečajih, nekakšnih politično-vojaških »šolah«. Potem so jih kot manjše skupine poslali na teren z nalogo, da bi odkrili partizanska taborišča, holniš- Ažal le v besedah! Mlademu gospodarju je treba pomagati dograditi hišo (zdaj živi vsa štiričlanska družina v prizemni etaži, za nadzidek poslopja ni denarja. Tudi stranišča ni v hiši — treba je iti v gozd . . . Vozne poti do domačije ni — dala bi se napraviti s solidarnostno akcijo. — Skratka: Doboviškim je treba pomagati — kot je on oziroma so domači pomagali partizanom. In bodo še, če bo treba! Saj bodo ostali v gozdni samoti, ker ne silijo v dolino. Dohodkov ni. Le s prodajo mleka, skute in žganja se da malo zaslužiti. Ce smo znali pomagati celim vasem (Dražgoše, -lamnik, Kokra. Bistrica idr.), bomo vendarle zmogli odpreti srce (ali vsaj kredite z ugodnim odplačevanjem . . .) tudi za samotno gorsko kmetijico, ki je skrbela v času vojne za naše fante — mar zdaj ni naša dolžnost, vrniti ljubezen z ljubeznijo? No. spomenik — naravna skala z vklesanimi imeni Doboviškovih in treh partizanov — je postavljen. Zal sta se pri tem vtihotapili dve napaki: Andrej Boštjančič je doma z Mišač. ne iz Radovljice: Hauptrnan ni Havtman. Bil sem tudi na pokopališču v Zgornjih Stranjah — preprost družinski grob je seve delo in strošek domačih. Ob svoji nesrečni sežgani ženi in dveh otrokih zdaj spi tudi gospodar Florijan. rojen 4. maja 1894, umrl 6. septembra 1970! Pod imeni je vklasano: »Majhen dom— velik mir!« PREDLOG ALI PROŠNJA Bilo je pri odkritju spomenika zborovsko petje, recitacije Šolarjev, lepe besede govornikov, ki so priznavali partizanski domačiji njeno pomoč: bile so tu \ tudi salve lovskih pušk - da bi le njih odmev ne zamrl! Sola. velika nova osemletka, v Stranjah, morda kako bližje podjetje (n. p r. Kaolin) ali pa kar občinski odbor Zv. e borcev — ti naj bi bili nosilci akevje za pomoč nezahtevnemu, preprost temu gospodarju, ki si želi le hišo dograditi in urediti nekaj sto metrov kolovoza; da bi otroci lažje v šolo hodili in da bi žena lažje nosila skuto na kamniški trg... Kako malo bi bilo to vse /a skupnost, kako veliko /a posameznika in njegovo družino! (slike o odkritju s ,me-nika in o Doboviskovi domačiji kakor tudi 5 žrtvah raztrg iicev, so v izdelavi in jih bom obj/ .n v okviru enega od prihodnjih zapisov.) Beli se je vdal. Na 23. fg4; sledi Tgf2 / neubranljivim matiranjem. Lf4 nastalem položaj" prešteva- ima beli po suhoparnem nju vrednosti figur prednost, damo proti skakaču in kmetu. „. .......,„l,.;... [>niu. Tre- zna t no lovcu. 10:7. Vendar pa so v položaj mož- nosti. ki so v prid črn* nutno preti Tg8. 5 Khl Led 6. in? beli sam Mt^muje . bilo n\ DA V'"" Tako se Pravilno jt KMETOV OBET PRETVORBE V končnicah pogosto odločilno vpliva na razplet igre možnost kmetove spremembe v damo ali drugo figuro. Na tem temeljijo zanimivi izsiljeni manevri in kombinacije. K Dvajset let vrtca Primskovo - Dvajset let j. lilo 1"). junija, ko je bil na Pnrtitui i m pri Kranju ustanovljen vrtec >d delkoma /a predšolske in š I ik# otroke. 7.v tedaj je prevzela patronat nad njim tovarna I BI. ki je tud .sa kasnejša leta s prispevki ve-k m t priskočila na pomor Zdaj je v vrtni \ t ieh odd« Ikih okrog šestdeset otrok od druge^ sedmega leta starosti, kar pa p a tako veliko krajevno skupnost malo. Zato si vzgojiteljice prizadevajo, da bi s popoldan-khni malimi šolami in uranu pravljic popestrile tudi življenje ti-tih otrok. i >e hodijo v vrtec. Vrtec vseskozi sodeluje s krajevno skupnostjo Primskovo ob raznih proslavah in drugih svečanostih. v.a to je 197S. leta flbl ' "udi priznanje. Dopusti 1980 Uredništva slovenskih pokrajinskih časnikov so se odločila io še tesnejše programsko sodelovanje v prihodnje. Doslej 80 pripravila reč skupnih prilog, le-tem pa se tokrat prvič pridružuje tudi tematska rubrika »Dopusti 1980«. Zanimalo nas je, kako v posameznih delovnih kolektivih, občinah in regijah skrbijo za organiziran oddih zaposlenih. Sporočila prispevkov, ki so jih pripravila posamezna uredništva, so gotovo spodbudna. Vsako po svoje zgovorno pripo veduje o prizadevanjih, da bi kar največ zaposlenih, skupaj z družinskimi člani, preživelo dopust ob morju ali v planinah. Pišemo pa tudi o nadvse uspešnem delu počitniških skup nosti, v mislih imamo pri tem še posebej krško in mursko-soboško, ki sta resnično lahko zgled tudi drugim pri zagotavljanju pogojev za oddih zaposlenih. Gradivo za prvo tematsko prilogo slovenskih pokrajinskih časnikov »Dopusti 1980« so zbrali in pripravili za objavo v uredništvu Našega časa. LetoviSče počitniške skupnosti Murska Sobota Monsena v Rovinju. Kako letujejo Pomurci Sodobno počitniško naselje v Rovinju Združene počitniške zmogljivosti dajejo več možnosti za letovanje. Počitniška skupnost Skofja Loka Več možnosti za letovanje Pomurje je med slovenskimi območji od morja najbolj oddaljeno. In to je poleg tega, da se polovica tukajšnjega prebivalstva še vedno ukvarja s kmetijstvom, ki pač poleti od človeka terja svoje, osnovni vzrok, da se število tistih pravih počitnikarjev ob morju občutneje povečuje šele zadnje desetletje. Nič kaj presenetljiv ni podatek, da je še vedno veliko zlasti starejših Pomurcev, ki doslej morja Še videli niso, in še več tistih, ki si zaradi različnih vzrokov niso ^pravega dopusta ob r ju ali pa kje druRje. Da pa pnv ju številko so se postopoma v Pomurju bi to e zmanjšali, organizirano enejše lotili urejanja in tako dostopnejše P^"*0,^ e. Zaposleni so akcijo, katere usmene valeč ie že vseskozi smd.ka v celot. Na zadnjem kongresu slovenskih sindikatov je bila dana pobuda za ustanavljanje počitniških skupnosti temeljnih organizacij združenega dela. Namen počitniških skupnosti naj bi bil združevanje zmogljivosti za letovanje in s tem omogočanje delavcem — članom skupnosti večjo izbiro kraja počitnic in tudi več možnosti za cenejši dopust. Hkrati pa bi na ta način omogočili tudi manjšim delovnim organizacijam, da prek počitniške skupnosti organizirajo letovanje za svoje delavce, čeprav nimajo lastnih domov ali hišic. Pobuda je naletela v Škofi Loki na zelo ugoden odmev. Občinski sindikalni svet. ki je imel v Strunjanu naselje počitniških hišic in na Rabu v zakupu zasebno vilo. je takoj začel akcijo za ustanovitev počitniške skupnosti. Pridružila so se podjetja Selške doline, ki so imela počitniški dom v Portorožu. Skupaj je v omenjenih krajih nekaj čez 150 ležiščjn to predstavlja dobro osnovo za uspešen razvoj skupnosti. Možnosti za združevanje počitniških zmogljivosti pa so še velike. Kar sedem delovnih organizacij v občini ima namreč svoj počitniški dom, 26 delovnih organizacij počitniške (avtomobilske) prikolice. 9 počitniške hišice in 15 stanovanja ob morju ali v hribih. 12 delovnih organizacij pa organizira letovanje pod šotori. Vendar se v počitniško skupnost niso vključile Glavni razlog, ki. ga navajajo, je. da počitniška skupnost ne more poslovati brez stroškov, medtem, ko naj bi delo v podjetju opravili zastonj. Seveda gre za delo med rednim delovnim časom, ki ga je prav tako treba plačati, čeprav se marsikomu zdi, da je zastonj, ker ni za to potrebno izstaviti posebnega računa. ednosti združevanja zmogljivosti v počitniški skupnosti pa ob tem puščajo ob strani. Predvsem je to večja izbira kraja letovanja in večni) »žnOKti za organizirano in s tem c-iejše letovanje. Da že mnogi oh takšni razporedili počitniških hišic, domov in drugih zmogljivosti nimajo možnosti letovanja, govori podatek iz ankete, k; jo je pripravil občinski sindikalni svet. da v domovih ali hišicah delovnih organizacij letuje komaj 40 odstotkov delavcev, vsi drugi pa si morajo poiskati sami možnosti za dopust'. V tja pa ob tem poudariti, da je v ftkofjeloftki občini precej delovnih or-v •• i,H< ij, ki so zelo dobro poskrbele r\ letovanja svojih delavcev. Poleg !«Mtnih domov so v zadnjem času nakupile stanovanjske prikolice, za organizacijo letovanja pa so zadol->.eni delavci v »kupnih službah in sicer z nalogo, da poiščejo možnosti za letovanje tudi izven lastnih zmogljivosti. Na drugi strani pa so organizacije, ki pa do sedaj še niso storile ničesar in si morajo delavci pomagati sami. V vseh delovnih organizacijah so letos izplačali regres za letovanje in povsod imajo diferencirano lestvico višine nadomestila za dopust. Povprečno so delavci prejeli od 1.944,00 do 2.474.00 dinarjev regresa, najvišji pa je znašal 3.300,00 dinarjev. Leopoldina Bogataj valeč je podprli in danes zadovoljstvom povem "ob starejših počitniških> nase je lahko Z o.da so uspehi naseljih. v glavnem so ta ob _ morju - na Baski, kjer je dom ^ V letovanju otrok, pa primer v celoti namenjen rc»v v Lovrenčici in Laterni, je nazadnje zraslo še novo in lepo urejeno naselje v Monseni pri Rovinju. Prizadevanja počitniške skupnosti, v katero je povezanih 43 delovnih kolektivov iz celotnega Pomurja, štirje izmed njih celo iz mariborske 'leta 1975, ko je bila občine, so. od ustanovljena, rodila ta pravi biser počitniškega naselja ob istrski obali. V ličnih hišicah je 620 ležišč in lansko leto je tu letovalo kar 5 tisoč delavcev. Tako pa bo tudi letos, saj so vse kapacitete razprodane. Cena letovanja v Monseni je dostopna vsem zaposlenim. Sedemdeset dinarjev mora prispevati posameznik za bivanje v družinski hišici, kjer ima na voljo sodobno opremljeno kuhinjo, vedno toplo vodo, tuš. sanitarije — pravzaprav celotno domače udobje. Tudi okolica je iz leta v leto privlačnejša. Zelenje je bohotnejše, še pred leti tako zelo pogrešana senca je vedno obilnejša, pa tudi za rekreacijo je na igriščih na in pri naselju dovolj možnosti. Nekoliko lahko moti le to, da je naselje nekaj sto metrov oddaljeno od obale in da je na plaži v sezoni velika gneča. Zato pa je dovolj tolažbe v tem, da je pravzaprav tako povsod ob Jadrapu, da so na plaži za otroke urejeni peskov-niki, gugalnice in še kaj, pa da se je možno tam tudi okrepčati in odžejati. In če se komu ne ljubi kuhati še v počitnicah, se lahko abonira v bližnji restavraciji. K vsemu je treba pripisati še, da so za odgovorne v počitniški skupnosti nekajletne izkušnje zelo dobra šola. Tudi letošnja sezona bo, vsaj tako obljubljajo, minila v Monseni brez napak iz lanskega leta. Največ pripomb so imeli lansko leto počitni-karji zaradi neupoštevanja omejitev Počitniški dom RGK Velenje v Fiesi Ed©H od biserov severnega Čeprav med nami šele zadnja leta dozoreva spoznanje, da moramo oddihu delavcev posvečati več pozornosti, so v nekaterih delovnih organizacijah vendale že mnogo prej dojeli, da z organiziranim letovanjem svojih delavcev zelo ugodno vplivajo na njihovo počutje in delovno storilnost. V občini Velenje so željam in potrebam delavcev po ustreznem letnem in zimskem oddihu najprej prisluhnili na rudarsko elektroenergetskem kombinatu, kjer je večini zaradi težkih delovnih pogojev počitek še kako potreben. Tako je rudarsko elektroenergetski kombinat že pred leti, ko je naš turizem Se iskal ustrezne poti za svoj nadaljnji razvoj in je bilo na organiziranih in divjih plažah še obilo prostora, v Fiesi zgradil lep počitniški objekt. Z leti so ga dograjevali in posodabljali, tako, da je danes skupno z okolico, v kateri leži. gotovo eden od biserov severnega •Jadrana. Kljub izredno ugodni klimi in prijetnemu okolju je zadnjih nekaj poletnih sezon zanimanje za letovanje v Fiesi med delavci rudarsko elektroenergetskega kombinata upadlo. Zmogljivosti so zasedli le ob vrhuncu sezone v juliju in avgustu, v ostalih mesecih pa je tu letovalo malo članov kolektiva. To je povzročilo različne težave, saj je drugače zanimanje za organizirano letovanje v kolektivu naraščalo in je bilo potrebno za te delavce iskati ustrezna mesta v drugih letoviških krajih. Vzroki za manjši obisk v Fiesi so bili jasni. Počitniški dom. zgrajen pred leti, kljub manjšim obnavljanjem ni več ustrezal zahtevam sodobnega letovanja. Topla voda, urejene sanitarije in tuši so danes namreč že med najosnovnejšimi elementi opreme hotelskih sob. Zato so se odločili, da še pred pričetkom letošnje sezone odpravijo omenjene pomanjklivosti. Z deli so pričeli januarja, zaključili pa so jih ob koncu aprila. Naložba v višini 7 milijonov dinarjev bo bistveno izboljšala udobje in prijetno počutje gostov. V domu so uredili tudi centralno ogrevanje. To bo ob dograditvi zimskega bazena in še nekaterih spremljajočih športnih objektov gotovo pripomoglo k razširitvi turistične sezone prek celega leta. Na rudarsko elektroenergetskem kombinatu se dobro zavedajo, da tako potrošena sredstva niso nekoristna, saj s skrbjo za svoje delavce tudi v času dopusta veliko prispevajo k njihovemu prijetnemu počutju, k odgovornejšemu izkoriščanju prostega časa in ne nazadnje tudi k občutku še večje pripadnosti kolektivu. Vse to pa se na koncu odraža v večji produktivnosti in ta nam je vsem zelo potrebna. Boris Zakošek Naš čas Velenje pri vožnji ob menjavi izmen, zato so letošnje že organizirane tako. da do te nevšečnosti ne bo več prišlo Gostje v Monseni bodo letos ie vnaprej dobili tudi program družabnih in športnih aktivnosti v naselju program izletov z ladjo in vse druge potrebne informacije. In Se to naj dodamo, da se je letošnja sezona pričela že 6. junija, trajala pa bo vse do devetnajstega septembra, kar pomeni, da bodo zmogljivosti v primerjavi s preteklimi leti b»h> izkoriščene. Za vse, ki ne želijo letovati oh morju, pa je na voljo počitniški dom Jelka na Pohorju. Za zdaj je sicer še precej zanemarjen in ga bo potrebno obnoviti. To bi bilo potrebno vsekakor storiti čimprej, saj je interesentov za počitnice na svežem pohorskem zraku in v čudoviti naravi iz leta v leto več. V počitniški skupnosti Murska Sobota pa se istočasno, ko skrbijo ja organizacijo in nemoteno letovanje v že obstoječih počitniških naseljih, resno pripravljajo nadaljnje jg. grajevanje počitniških zmogljivosti za pomurske delavce. Skupaj s Celjani se dogovarjajo za novogradnjo podobnega tipa naselja v Turanju pri Biogradu na moru. Celjani in Pomurci naj bi v prihodnjih letih tam zgradili vsak po 600 novih ležišč, kar bi sloves Pomurja, ki je med redkimi slovenskimi pokrajinami s tako dobro in poceni organiziranim dopustom, še povečalo. Pomurske organizacije združenega dela bi nova naložba veljala okoli 50 milijonov dinarjev Naselje pa bi tako kot v Rovinju seveda gradili v etapah. Z zadovoljstvom lahko naš prispevek o tem, kako letujejo Pomurci. strnemo z mislijo, da bo možnosti za organizirano in cenejše letovanje v prihodnje še več. In le tako bo vedno manj tistih, ki se bodo S? odpovedovali pravim počitnicam in dopustu, ki še dolgo ni več le razvedrilo in priložnost za sprostitev, pač pa nujna potreba za nabiranje novih moči, še kako potrebnih za težko in zahtevno delo skozi vse leto. In podatek, da komaj tretjina vseh zaposlenih Pomurcev resnično dopustuje, obvezuje vse. zlasti pa sindikalno organizacijo in počitniško skupnost, da akcija pridobivanja novih počitniških kapacitet niti za trenutek ne zastane. Vestnik Murska Sobota Irma Benko In kako so na rudarsko elektroenergetskem kombinatu organizirali letošnje letovanje delavcev? Sami premorejo približno 500 ležišč v počitniških domovih in kamp prikolicah. Enako število ležišč pa so za svoje delavce za vsako desetdnevno izmeno najeli v različnih krajih na naši obali. Po predvidevanjih bo letos organizirano letovalo več kot H000 delavcev rudarsko elektroenergetskega kombinata in njihovih družinskih članov. Za letovanje bodo plačali le 40 odstotkov polne ekonomske cene. ostalo pa bodo nadomestili / regresom temeljnih organizacij. Izredno ugodna je cena desetdnevnega bivanja v Fiesi, saj bodo morali odrasli plačati le 880 dinarjev Cene bivanja v drugih letoviških krajih pa ludi niso bistveno višje. Preurejen in posodobljen počitniški dom velenjskih rudarje v Fiesi. Krško ima eno največjih počitniških skupnosti v Jugoslaviji Oddih za delavce po lanskih cenah Za poceni in udobno letovanje imajo delavci in njihove družine malokje toliko možnosti, kot jim jih nudi počitniška skupnost v krški občini. To je ena največjih počitniških skupnosti v Jugoslaviji. Vanjo je do /daj včlanjenih nad 60 delovnih organizacij iz več kot desetih slovenskih občin. Med njimi so vse tri posavske, ljubljanske občine ter občine Kranj. Laško. Celje in Ptuj Počitniška skupnost Krško deluje že več kot dvajset let. Zrasla je na pobudo Tovarne celuloze in papirja v Krškem, ki je bila njena ustanoviteljica in nosilka začetnega razvoja. Zemljišče za počitniško naselje je tovarna kupila v Poreču in na njem postavila zidano poslopje, poleg njega pa počitniške hišice, ki so jih naredili v tovarniških delavnicah. Pozneje so zgradili tam restavracijo s kuhinjo in postavili več montažnih ter zidanih vikendov. V počitniško skupnost Krško so se med tem postopoma vključevale druge delovne organizacije iz domače občine in nato še z drugih območij Slovenije Krška počitniška skupnost se ni nikoli zapirala v ozke meje ali regije in verjetno je prav to budilo njen hiter razvoj. Preras v širšo skupnost, za katero je v: reču kmalu zmanjkalo prostora leta 1975 je imela skupnost 4i telj v počitniških objektih v P-lastno restavracijo in kuhinjo so začeli iskati dodatno lokac postavitev novega. Ipočitniške selja. Dobili so jd'.v Nerezin otoku Lošinju. Tam so leta kupili 18 hektarov-.zemljišča činoma z grmičevjem porasl jine. nekaj pašnikov in nek vinogradov. Počitniška skupnbst se je lotila komunalnega urejanj površin. Napeljala je vso ka cijo, elektriko, telefone. uredil« ipd. V obdobju od 1975 do ! zgradila v Nerezinah 248 počitniških hišic. Vsaka od nji 48 kvadratnih metrov in ima kuhinjsko nišo. jedilni kot. dnevno sobo. otroško sobo in kopalnico. V taki hišici lahko letuje do osem ljudi Zdaj gradijo še 50 objektov gar-sonjerskega tipa za manjše družine, ker so sedanje hišice zanje prevelike Te hišice bodo imele kuhinjo, jedilni kot. dnevno sobo in kopalnico. Grajene bodo zelo gospodarno Vse hišice, ki že stojijo, in hišice, ki jih bodo še postavili, ustrezajo zahtevam B kategorije. K počitniški skupnosti v Nerezinah sodi tudi deset objektov s po 11 postaljami in vsemi pritiklinami za letovanje šolarjev in predšolskih otrok iz krške občine. Počitniška skupnost občine Krško ima v Nerezinah na voljo 1500 postelj, v Poreču pa .'180. V Poreču so lani našteli 20600 nočitev Na Lošinju so jih imeli 78183. leto dni poprej pa 53206. Nadvse razveseljivo je. da se cena za bivanje letos ni prav nič zvišala. Dnevna najemnina za hišico v Nerezinjah je 100 dinarjev oziroma 25 dinarjev na osebo V Poreču, kjer imajo penzionski tip gostov, je dnevna oskrba za odrasle 150 dinarjev, za otroke do desetega leta 90 dinarjev in za otroke do tretjega leta 60 dinarjev. V cene ni nikjer vključena turistična taksa. V Nerezinjah ima največ ležišč krška občina, in sicer 841. Sledijo ji občina Novo mesto s 350 ležišči. Ptuj s 160 ležišči. Ljubljana s 70 in Brežice z 350 ležišči. Hišice so zasedene od 20. junija do L septemBra. Igrišča in bazen omogočajo podaljšanje sezone v maj in september. Izgradnja delavskega počitniškega naselja na Lošinju bo zaključena konec srednjeročnega obdobja. Do takrat bodo uredili še nekaj /ali.i viščnih prostorov, rekreacijskih in športnih objektov ter zgradili restavracijo in kuhinjo. Denar prispevajo delovni kolektivi. Na Lošinju imajo dopust nik i na voljo tudi izletniško ladjico »Krško«, ki sprejme na krov do 70 potnikov. Plovba za goste skupnosti je zelo poceni, saj se za 50 dinarjev vozijo po morju do dvanajst ur. Razen tega si gostje v Nerezinah in v Poreču lahko poceni najamejo vse vrste čolnov in jadrnic, ki so prav tako last počitniške skupnosti. Po besedah Petra Markoviča. turističnega delavca in predsednika samoupravnega družbenega nadzora v krški počitniški skupnosti, je tak način letovanja edina sprejemljiva oblika delavskega turizma. V delavskem počitniškem naselju si lahko privošči počitnice vsak član kolektiva, od čistilke do direktorja, bivanje v hotelih pa le redki. Počitniška skupnost Krško se na Lošinju povezuje tudi s tamkajšnjo krajevno skupnostjo in je do zdaj Že prispevala delež za izgradnjo zdravstvene postaje. Tudi sicer se vključuje v problematiko kraja kot pomemben člen nadaljnjega razvoja krajevne skupnosti, saj bo prej ali slej zaposlovala tudi domačine iz bližnjega okoliša. Dolenjski list Novo mesto Jožica Teppev Naselje počitniške skupnosti Krško Bučanje pri Nerezinah. Istra benz Koper, Meblo Nova Gorica Dopust za vsak okus Na Koprskem je za organizirane oblike letovanja delavcev poskrbljeno zelo različno. Med delovnimi organizacijami s tega območja so takšne, kjer so zaposleni skorajda v zadregi, ko se je treba odločiti med številnimi privlačnimi možnostmi, pa seveda tudi take, k)er takih zadreg ni. saj organiziranega letovanja takorekoč ne poznajo. Kojt, primer delovne organizacije, kjer so za letovanja delavcev dobro poskrbeli, smo izbrali Istra benz Njihov počitniški »recept« se je v praksi zelo obnesel, ima pa še to prednost; da ga je mogoče po potrebi prilagajati, saj so prikolice na kolesih. V Istra-benzu imajo oblike organiziranega letovanje delavcev . le deset let. Člani kolektiva sflHHB odločajo, da bodo dopust p počitniškem domu v Logu pt; gartom, v koči na Veliki osem ležišč imajo na ra / polago . v Spominčici, kdor pa se bol | ogreva za morje, se lahko odloči za dopust v Vrsarju. kjer imajo deset počitniških prikolic. Zasedenost teh objektov se iz leta v leto stopnjuje, kar priča o tem, da je organizirano letovanje med zaposlenimi naletelo na ugoden odziv. fstra-benz je delovna organizacija s specifično naravo dela in geografsko zelo razpršenimi delovnimi enotami. Njihovi bencinski servisi s«» posejani od hrvaške Istre do Gorenjske in Štajerske. Zato je razum Ijivo. da so pri odločanju o organiziranih oblikah letovanja izha jali s stališča, da je potrebno delavcem nuditi možnosti za čimltnlj pestro izbiro klime. Ze nekaj let imajo v rednem delovnem razmerju tudi delavca, ki skrbi za vzdrževanje /počitniški dom koprskega ^Stavbenika na Logu pod VMangrtom pozimi. j počitniških objektov in za organizacijo bivanja v njih. V Istra-benzu pravijo, da je razen nočitev in hrane po ugodnih cenah za prijeten dopust potrebno še kaj več. zato poskušajo v počitniškem domu |mkI Mangartom v zimski sezoni organizirati tudi brezplačne smučarske tečaje. Tudi bivanje v prikolicah ob morju je prijetno, saj s*» opremljene z vsem. kar potre bii|ejo dopustniki. Ugodne so tudi rene: gibljejo se od .'10 do 100 dinarjev za prikolico. 110 dinarjev velja penzion v Logu pod Mangar tom. za 150 dinarjev preživijo dan v Spominčici, 40 dinarjev pa plačajo za sobo na Veliki planini. Poudariti velja, da nezasedene zmogljivosti vsako leto ponudijo zn nanjim gostom. V letu 1980 pričakujejo, da bo to še bolje organizirano, saj bo pri občinskem svetu zveze sindikatov deloval počitniški iniciativni odbor, ki bo proste zmogljivosti ponudil tistim delovnim organizacijam, ki nimajo lastnih počitniških domov ali prikolic. Tako bo organizirano in cenejše letovanje omogočeno tudi ostalim zaposlenim občanom, ki sicer te možnosti ne bi imeli. Na Goriškem je med organizacijami, ki imajo dobro urejeno organizirano letovanje za delavce, tudi novogoriški Meblo. 3000 zaposlenih v tem delovnem kolektivu se lahko odloča za letovanje v počitniških domovih in prikolicah na šestih raz ličnih krajih ob morju, razen tega pa imajo še dom v Možnici na Bovškem. Člani kolektiva in njihove družine lahko preživijo v domovih in prikolicah 10 dni Zanimanja Je seveda precej, doslej se je za letošnje letovanje prijavilo nad 400 družin. V organizirane oblike letovanja je vključenih več kot polovica zaposlenih, ker pa so zmogljivosti premajhne, so se v tej organizaciji odločili za dokaj preprosto rešitev »srečneže« izbirajo z žrehom. Meblovci plačajo za penzion 160 dinarjev dnevno, v prikolici pa atane dan bivanja 160 do 190 dinarjev Podobni) kot v Meblu imajo organizirano letovanje za delavce tudi V ostalih organizacijah združenega dela na Goriškem, v šempetrski Iskri in Vozilih ter v cementarni Anhovo. Primorske novice Koper Vitko Kogoj Gostišče Gorca pri Podlehiku, slikovita izletniška točka sredi vinogradov v Halozah. TGA Kidričevo Veliko zanimanje za letovanje Čeprav nam letošnje muhasto vreme kar naprej nagaja, zanimanje delavcev za letovanje na našem •Jadranu zaradi tega ni nič manjše. Tako je v TGA »Boris Kidrič« v Kidričevem in podobno je verjetno tudi drugod. Delovni kolektiv TGA Kidričeve) je imel pred leti dobro urejen lastni počitniški dom v Crikvenici, potem so ga mislili prodati, vendar so ga po odločitvi delavcev obdržali. Zato ni čudno, da je zadnji čas na večini zborov delavcev in na sejah samoupravnih organov, tako v posameznih tozd kot v delovni organizaciji, precej razprav o tem. kakšne so perspektive tega priljubljenega počitniškega doma, ki ne more zadovoljevati potreb vseh delavcev, ki bi fteleli preživeti svoj letni oddih v Crikvenici. Idejni načrt za nov počitniški dom v Crikvenici je že napravljen, saj hi bila obnova sedanjega doma predraga in neracionalna. Vendar gre pri tem za veliko in zahtevno investicijo, ki je v sedanjih gospodarskih razmerah ne bo moč uresničiti. Treba bo počakati na ugodnejše razmere. Poglejmo na kratko, kakšne možnosti letovanja imajo delavci tega nekaj nad dvatisoč članskega kolektiva: V počitniškem domu v Crikvenici ima TGA Kidričevo 42 ležišč, pri Poreču 4 dvosobna stanovanja s 16 ležišči, v Nerezinah na Lošinju 4 počitniške hišice s po 4 ležišči. Vse to je last TGA, vendar ne zadostuje potrebam vseh interesentov, zlasti ne v turistični sezoni, zato v TGA Kidričevo nudijo svojim delavcem možnost letovanja tudi prek Turist agenta v Mariboru. ftp nekaj o regresu za letni dopust. Regres dobi vsak zaposlen v TGA po določeni tabeli, ki so jo izdelali na podlagi osebnih dohodkov že pred leti. Merila po tej tabeli vsako leto valorizirajo za odstotek povečanja osebnega dohodka v okviru delovne organizacije. Od tega dobi vsak delavec 80 odstotkov, preostalih 20 odstotkov pa gre v sklad za razširitev in vzdrževanje lastnih počitniških zmogljivosti. Na nekaterih zborih so delavci predlagali, da bi iz teh sredstev nakupili prikolice in zgradili nekaj počitniških hišic, vendar se večina odloča za to, da bi sredstva vlagali v zgraditev novega počitniškega doma v Crikvenici. France Meško Tednik Ptuj Organizirano, prijetno ... Štorski železarji letujejo na Rabu, od letos pa tudi v Rabcu Več je kolektivov, na celjskem območju, o katerih bi lahko zapisali tako ali vsaj približno tako kot o štorskih železarjih. o njihovi skrbi za organizirano letovanje, o zavzetosti, da bi se njihovi člani tudi tedaj, ko uživajo letni oddih, počutili prijetno, sproščeno, in v spoznanju, da življenje v tem času ni prepuščeno slučajnosti. Skrb za organizirano letovanje ima v kolektivu štorskih železarjev dolgoletno tradicijo, za dom na Rabu pa so se odločili že leta 1954. V njem, sredi prijetnega gozdička, ki nudi tudi v poletni pripeki prijetno senco, imajo štirideset ležišč, od letos dalje pa imajo v kraju rezerviranih še dodatnih oseminštirideset postelj. Za bivanje in življenje v domu pa ne skrbijo samo člani gostinske temeljne organizacije, ki jo vodi Tone Kajha. marveč tudi dobro organizirana služba za rekeracijo. Na čelu te dejavnosti je Tine Veber. Zato skupna skrb ni posvečena le dobrim gostinskim oziroma hotelskim uslugam, ampak tudi organizirani rekreaciji. Tudi rekreativno življenje oziroma udejstvovanje v domu poteka po določenem programu. Na voljo imajo dve mizi za namizni tenis, pet čolnov - sandolinov, strelišče za zračno puško. rusko jegljišče. majhno otroško igrišče s peskov-nikom in raznimi igrali, žoge in druge pripomočke za igre. šahe. karte, večji motorni čoln za izlete (sprejme lr> oseb) itd., itd. t Rekreativno življenje v domu v času počitnic vodijo v glavnem absolventi visoke šole za telesno kulturo. Program tega udejstvovanja je pripravljen za vsak dan. in to tako. da prinaša dobro voljo, sproščenost, zabavo in veselje. Pomembno mesto v tej aktivnosti imajo plavalne šole za neplavelce. Ce je bilo pred leti z njimi se nekaj težav, ker so neplavalci, zlasti starejši, zanje niso odločali, zdaj tega »sramu« ni več Plavalne šole so postale ena od najbolj hvaležnih oblik dejavnosti In česar ne morejo izvesti doma ali pri domu pripravijo na športnih igriščih v mestu Nogometne tekme med starimi in mladimi so običajne za vsako skupino In ne samo to. tudi nastopi za pridobitev t rim značk za streljanje, plavanje in zdaj tudi za bojo V domu železničarjev na Rabu je dobro poskrbljeno za rekreacijo dopustnikov. Osvojitev trim znaka je seveda dogodek, ki ga v domu obeležijo na slavnosten način. Motorni čoln je vsak dan na vodi in pelje izletnike v bližnje kraje, na otoke . . . Med člani kolektiva štorskih železarjev je med počitnicami za desetdnevno bivanje v domu veliko zanimanje. Zato so majhne možnosti, da ostane kakšna postelja še za druge. Seveda družinski člani, otroci, upokojenci sodijo k njihovi železarski družini. Samo lani so v domu zabeležili 8.330 penzionov. Skoraj polovico jih je odpadlo na člane kolektiva, ostali pa njihove svojce, upokojence itd. Letos so domu na Rabu dodali še nove zmogljivosti v obliki prikolic in s hotelom v Rabcu. Vse dopustnike pripeljejo na Rab in jih odpeljejo z lastnim avtobusom Penzionska cena za člane kolektiva se »uče od 170 do 210 dinarjev, glede na pred in posezonski čas oziroma na glavno sezono. Razliko do ekonomske cene, ki znaša 2800 dinarjev na dan. krijejo v kolektivu z združenimi sredstvi temeljnih organizacij. Dom štorskih železarjev na Rabu je že zaživel. Lepo vreme in prijetno bivanje! Milan Božič Novi tednik Celje OL»ASl2.STRAN. TOREK, 24 JUNIJA 1980 Tek ob prazniku KRANJ — V počastitev krajevnega praznika Planine bo Športno druStvo Planina danes organiziralo tek po ulicah Planine. Nastopili bodo Člani, članice, mladinci, mladinke in pionirji. Za HtarejAe kategorije ho proga dolga tri kilometre, pionirji in pionirke pa hodo tekli 700 metrov. Ta zanimivi tek ho v torek, 24. 6., ob 18.30 s startom ob rokometnem igriSču. Prijave bodo sprejemali se uro pred pričetkom teka. ■ rib Iskraši v kegljanju KRANJ - Iskra Elektromehanika Kranj jeleto.'pripravila kegljaSko tekmovanje med TOZD. V tem "n^ivem m«,St Jeseniški šport nazaduje Nogometno moštvo kranjskega Triglava se je v svoji polfinalni skupini za najboljše moštvo a slovenskih rekravijskih ligah po zmagi nad Lescam, uvrstilo r zaključni det tekmovanju. Finaln( - Foto: l) Humer nastopilo petnajst ko so se za ic igre bodo v soboto v Ljubljani Uspehi za zaključek Ob zaključku nogometne sezone so zlasti prijetno presenetili mladi nogometaši. Kadeti Save so osvojili tretje mesto v Sloveniji in to je odličen rezultat obetavnega moStva. Na turnirju v Mariboru so zaigrali slabše kot zmorejo in zamudili priložnost celo za prvo mesto. Pred njimi so bili vrstniki Železničarja in Ljubljane, kljub temu pa je Gorenjski finale KRANJ - V nedeljo je bil na stadionu Stanka Mlakarja polfinalni nogometni turnir rekreacijskih nogometnih prvakov zahodnega dela Slovenije. Po solidnem nogometu in zanimivih srečanjih je prvo mesto zanesljivo osvojil kranjski Triglav pred Lescami, moštvom Induplati, ki je zastopalo domžalsko regijo in Proletarce iz Zagorja. V prvem srčanju je moštvo Lesc premagalo Proletarca z 1:0, potem pa so triglava-ni z dobro igro v drugem polčasu napolnili mrežo gostom iz Domžal in zmagali s 5:1. Zlasti razpoložen je bil Kneževič. V boju za tretje mesto so potem po ogorčenem boju slavili igralci moštva Induplati nad Prole-tarcem s 3:2. V gorenjskem finalnem obračunu ta se pomerila Triglav in Lesce. Goatje z Lesc so se sicer dobro upirali boljtim Kranjčanom, terensko premoč Triglava pa je z lepim zadetkom kronal Mokič, ki je pobegnil po krilu. Najlepši gol turnirja pa je dosegel Česen, ki je v pravem angleškem stilu z volčjem zatresel mrežo solidnega vratarja gostov. Trigtavanl so se tako uvrstili v finale, ki bo 28. t. m. v Ljubljani. Obstajajo torej možnosti, da nogometaši Triglava (rekreacija) osvojijo naslov prvaka Slovenije. M. Suhi« ---- Jutri Triglav : Slovan KRANJ - Po nedeljskem uspehu nogometašev kranjskega Triglava na polflnalnem turnirju za najboljšo moštvo v slovenskih rekreacijskih ligah jutri v sredo čaka Triglav se eno zanimivo srečanje. V polfinalu slovenskega pokala za pokal maršala Tita bodo Kranjčani ob 16.30 gostili ljubljanski Slovan. Vsekakor se ponovno obeta pravi nogometni praznik. Tako kot Triglav je tudi Slovan v dobri formi. Prav gotovo čaka triglavane sila pomemben nastop, saj bi se lahko z dobro igro uvrstili v zaključni del tega našega največjega nogometnega tekmovanja. -d h Tomaž Koželj Nedoumljivi slučaj ti je stri krila v razcvetu mladosti. Tvoja hotenja, vsa tvoja ljubezen do narave. Sporta in znanosti — vse je obviselo in obmirovalo. Poln si bil igrivosti mladosti, želje po življenju, občudoval si lepoto gorskih skal, poznal temno lepoto podzemlja. Slovo od tebe je bilo trpko, spomini na skupna leta v Šolskih klopeh, na tihe poti po nalih prelepih gorah, na polete, so ie vedno preveč živi. SkuSali jih bomo zadržati v skritih kotičkih, kjer ostajajo občutja do ljudi, ki smo jih imeli radi. Razdajal si se. kot se lahko razdaja mladinec Titove .Jugoslavije Nenehno si bil v gibanju, bodisi kot predsednik OO ZSMS, bodisi kot jamar, kolesar, planinec, zmajar. Student geologije. Tesnoben je občutek, da so si nase poti ločile. Soočamo se s krutostjo življenja, z nerazumljivostjo slučaja, ki ti je presekal zadnji let nad tebi tako ljubo in poznano Kriško goro. Vse je minljivo, neusmiljeni čas počasi celi rane. Mi, tvoji prijatelji, sošolci, tovariši, bomo skušali v sebi zadrža ti drobec tvoje radoživosti, skuSali bomo hoditi po tvojih poteh. Vrzeli pa ostajajo in nenehno nas hodo spominjale na Tomaža Koželja, ki je v sebi nosil toliko mladostnih idealov in načrtov. Tvoja prešerna planinska pesi odzvanja nekje v nas. nosimo jo v sebi kot nem spomin na Tomaža i/, drug« klopi, na mladega človeka, ki je želel poleteti kot ptica in odkriti smisel živ ljenja, ki ga Iščemo vsi v svojem vsak danu. Spomini nate, Tomaž, pa bodo 1 nas živeli naprej! \1 šlll.l. uspeh velik in znova potrjuje delo v klubih in selekcijah. Tudi nogometaši SSD Simon Jenko so zaigrali odlično in postali drugo najboljše Šolsko moStvo v Sloveniji. V finalu, ki je bilo v StražiSču, so sodelovala moStva iz Trbovelj, Sempasa. Maribora in Kranja. Finalno srečanje so mladi Kranjčani izgubili Sele po streljanju enajstmetrovk, čeprav so že v regularnem poteku srečanja zamudili priložnost za zmago. V moStvu so igrali nekateri obetavni nogometaši, ki bodo kmalu zaigrali za kadetsko moStvo (Jerina, Vovk, Lotrič, Pavlin, Je-lovčan, Zukevič in ostali). Dve lepi uvrstitvi in dobri rezultati skozi vse leto pa pomenijo, da tudi nogometni trenerji v okviru svojih možnosti delajo z mladimi odlično in spadajo v sam slovenski vrh. Tak uspeh pa ima v najmnožičnejSem Sportu veliko vrednost! Prijetno so presenetili tudi nogometaši r« .reacijskega moStva Triglava, ki so se uvrstili v polfinale pokala maršala Tita za SRS z zmago- v Trbovljah nad moStvom drugoligaAa. Odlična in pametna igra vseh je presenetila domačine in Triglav je zasluženo slavil z 2:1. Odlikovali so se vratar Kljon ter Tkalec, Valant, Dulič, Mrak in Radosavljevič. Pri rekreativcih so novi prvaki moStva TRIGLAVA (rek.), PREDDVORA (napreduje v A ligo), SAVE (pionirji) in NAKLA (mladinci). Lestvice občinskih lig bodo objavljene v eni prihodnjih Številk. M.Sllbic venem tekmovanju je mosk ih in pet ženskih moštev. V moAki konkurenci so bili najboljši kegljači TOZD Vzdrževanje, pri ženskah pa so bile najuspeAnejAe kegljačice TEA. Zanimivo je, da je bil lanski prvak TOZD Orodjarna Aele peti, letoinje prvakinje TEA pa so v svojih vrstah imele tri aktivne kegljačice Triglava. Vrstni red — mosk i — 1. Vzdrževanje, 2. STD. 3. Stikala, ženske - 1. TEA, 2. Instrumenti (Otoče). 3. Mehanizmi (Upnica). r JESENICE — Javno razpravo o aktualnih . nalogah na področju nadaljnjega razvoja telesne kulture v naAi republiki s posebnim poudarkom na domačih razmerah so v jeseniški občini sklenili z razpravo v sekciji za telesno kulturo pri občinski konferenci Socialistične zveze. Na sestanku sekcije so strnili ugotovitve o razmerah v. jeseniiki telesni kulturi ter predvideli prihodnje naloge na tem področju. Podobno kot ugotavljajo nosilci telesno-kulturne dejavnosti drugod, trdijo tudi v jeseniiki telesnokulturni skupnosti, da se vse prepočasi spreminja vsebina dela telesnokulturnih organizacij, saj je v njej premočno prisotna težnja po tekmovalni usmeritvi. Nosilec te preobrazbe bi morala biti zlasti Občinska zveza telesnokulturnih organizacij, vendar njenega ' vpliva in pomoči doslej ni bilo dovolj čutiti. Njena prvenstvena naloga mora biti zadostna vzgoja novih terenskih, sodniških in or-ganizatorskih kadrov. Odstotek sredstev, ki ga za telesnokul-turne dejavnosti namenjajo iz osebnega dohodka v združenem delu jeseniške občine, se postopno smanjiuje. Od 1974. leta, .<> so se za redno dejavnost telesne kulture brali blizu 4,8 milijona dinarjev, pa do lani, ko so združili okrog 10,6 milijona dinarjev, je z 0,92 odstotka upadel na 0,62 odstotka. Zbrana sredstva pa zmanjšujejo Ae vse večji prispevki za skupni in solidarnostni program republiške TK8. Glede množičnosti v telesnokulturni dejavnosti so v jeseniiki občini dosegli vidne rezultate. Vseeno niso zadovoljni s polo- —ih delo ■topa v ustrezni republiški organizaciji. Ta društva nimajo niti enotne delovne zasnove niti zadostne materialne podpore. Podobno zajem druitev TVD Partizan, katerih delo ^odvisno le od lastnih spodbud in ~ rebitnega povezovanja v občini, manj je s financiranjem planinske dejavnosti, kjer je delo mentorjev Ae vedno povsem' amatersko in morda prav zato prihaja do problemov z novo iziolanimi kadri. Strokovnih kadrov pa niti ni moč tako naglo vzgojiti, kakor naraščajo potrebe po njih, posebno za smučanje, plavanje in druge panoge. Za prioritetne Športne panoge, so menili, hi veljalo ponovno premisliti, katere bi sodile v republiiko in katere v občinsko prioriteto. V občini je treba namreč razvi, jati Aportne panoge, ki imajo tradicijo in pogoje za delo. Glede hokeja so ocenili, da ima uresničene zasnove za vrhunske Aportne dosežke, vendar bo treba čimprej resiti tudi težave pri financiranju zaradi odsotnosti igralcev med čaaovno zahtevnimi pripravami. Težave v smučarskem Sportu so manj izrazite, vendar selekciji skakalcev in tekačev nista v enakopravnem položaju z alpsko selekcijo. Panogi iz republiikea prioritetnega izbora, košarka in atletika, v jeseniiki občini nista izraziti v prvi ni moč govoriti o vrhunskih dr> sežkih, druga pa se niti ni razvila. Dejav. nost v nekaterih neprednostnih športnih panogah je v zadnjem obdobju celo zamrl« zato je moč ugotoviti nazadovanje v j«J seniikem iportu. Razprava je poudarila tudi problematiko pri uporabi športnih objektov. Predvsem gre za telovadnice, ki jih je sicer v občini dovolj, vendar ostajajo večkrat prazne zaradi visokih najemnin. Zato se bo treba xa nadaljnjo rast telesne kulture tesneje po-vezovati z izobraževalnimi in vzgojnimi organizacijami, saj je ie mnogo neizkoriščenih možnosti tako pri skupni uporabi objektov kot izbiri iportnikov in raziskovalnem delu. STRELSTVO Petrnela odlična LJUBLJANA - Strelca Peternel iz Kranja sta na letošnjem republiškem prvenstvu na Dolenjski cesti v Ljubljani ponovno dokazala, da sta najboljša s pištolami v Sloveniji in Jugoslaviji. Franc Peternel starejši je s hi-trostrelno piitolo s 594 krogi izenačil svoj državni rekord. Pri tem je ponovno potrdil olimpijsko normo. Dosti za očetom ni zaostajal tudi sin France, saj je z MK piitolo proste izbire zmagal. Sicer pa sta bila Peternela osrednje osebnosti tega slovenskega republiškega prvenstva. Rezultat' — MK piitola proste izbire - 1. Peternel ml. (Kranj) 546. moitveno - 1. Olimpija 2142. 3. Kranj 2079. revolver - 1. Gaber (Olimpija) 570, 2. Peternel st. 570, 3. Peternel ml. (oba Kranj) 570. moAtveno - 1. Olimpija 2259, 2. Kranj 2138, MK hitrostrelna pištola - 1. Peternel st. 594, 2. Peternel ml. (oba Kranj) 573. -h Turnir v malem nogometu TRZlČ - Komisija za rekreacijo in Sport pri KS Bistrica pri Tržiču bo v počastitev krajevnega praznika 28. in 29. junija pripravila turnir v malem nogometu. Tekmovanje bo na igriiču pred osnovno iolo v Bistrici, prijavijo pa se lahko ekipe krajevnih skupnosti, OO ZS, OO ZSM in drugi. Prijavnina znaia 150 dinarjev, prijave pa sprejema vsak dan od 7. do 15. ure pisarna krajevne skupnosti, oddaste pa jih lahko tudi Lazu Nikoliču ali Matevžu Valjavcu. •I.Kikel Iz lige Korotan in Primskovo KRANJ - Občinska prvenstva so končana. Po dramatičnem razpletu v A ligi sta v nižji razred izpadli moStva Korotana in Primskovega kar je malo presenečenja, saj sta bili ie pred letom celo pri vrhu. V B ligi so prav tako malce nepričakovano prvi igralci Preddvora, ki so tik pred koncem izkoristili poraz vodečih Filmarjev in zmagali. Tako bodo naslednjo sezono nastopali v A ligi. Pri pionirjih so bili najboljši Savčani, ki so igrali dobro, od varovancev trenerjev Kožarja in Hribernika pa velja pričakovati ie večjih uspehov. Tudi nasplosno je delo v pionirskem nogometu v vzponu in to je temeljna značilnost pravkar končanega prvenstva. Lestvica B lige — člani: Preddvor 16 Film ar j i 16 Britof 16 Grintavce 16 Visoko 16 Uspeh gorenjskih kegljačev MEDVODE - Na kegljišču Konstruktorja v Mariboru je bilo kegijaiko srečanje med mladima ekipama domačega Konstruktorja in Gorenjske v disciplini 8 x 200 lučajev. Ekipa Gorenjskeje zmagala z izidom 6572:6395, med posamezniki pa sta bila najboljša Lebar in Juvančič v zmagovalni ekipi in domačin Steržaj. Zanimivo je, da je do srečanja priilo na pobudo mladih kegljačev Gorenjske, ki si želijo podobnih srečanj, toda zanje nihče ne skrbi. Čeprav so sami krili stroike gostovanja, bodo skuiali navezati stike s svojimi vrstniki Airom Slovenije, povratno srečanje z Mariborčani pa bo najverjetneje jeseni v Kranju ali Medvodah. KOLESARSTVO 10 9 7 I 2 51:30 57:24 39:40 38:44 27:74 M.Šubic Lesce in Tržič zmagovalca KRANJ - Odigrani sta tudi povratni tekmi članov in pionirjev za letoAnjega prvaka Gorenjske. Lesce so premagale Tržič z 2:1 in tako osvojile prvo mesto, pionirji iz Tržiča pa so premagali Bohinj z enakim izidom in prav tako postali prvaki. Vzačetku junija pa je bila v Tržiču redna volilna konferenca medobčinske nogometne zveze za Gorenjsko. Na vodilni konferenci so ugotovili, da dve tretji selekciji, tri četrte in ena peta selekcija uspeAno zastopajo gorenjski nogomet v repubiiAkem merilu. Delegati so kritično ocenili gorenjska rekreacijska tekmovanja in predlagali, da jih je treba okrepiti in razdeliti na severno in južno skupino. K tekmovanju hi kazalo povabiti tudi nekatere klube i/, kranjske občine. Gorenjski nogomet mora napredovati in se ne sme zapirati za občinske meje. Govora je hilo tudi o tekmovanju kadetov III. selekcij, /a katega so skrbeli Dom/al čani in Kamničani. vendar je bilo tekmovanje neresno. Predlagajo, da Gorenjska organizira to tekmovanje in povnhi tudi kadete iz kranjske občine. Tekmovanje bi bilo tako ccncjAc. Novi upravni odbor bo vodil Anton Kokali z Jesenic. I' Ni.vnk i PD KRANJ vabi: pohod, tragično "kon-resevalne akcije na avtobusom ' nedeljo. 1. na spominski čani! gotske Ledinah ()<|Ikh1 s posebnim i/pred hotela Creina ?9 |iiiii|.i 1980 ob 6. uri. ? na Snežnik Odhod bo organiziran s posebnim avtobusom, v petek, 4 |iih|,i ob 6 uri i/pred Creine Prijave »prejema društvo, na Koroški 27 s. s •J* Na štirih novih teniških igriščih ob letnem kopališču gredo dela v zaključn fazo. Vsi smo bogatejši še za en nov športni objekt. - Foto: F. Perdan Z zbiralno akcijo in prostovoljnim delom do novih igrišč KRANJ - Že v začetku julija se bo delo To ie po desetih letih objekt W. w kranjskim tenisačem uresničila petletna slutil vsem. S takim delom kot tenis.J«** zamisel. Pred petimi leti so namreč začeli ponaiajo tudi smučarski .k.k.i.i **" ponaiajo tudi smučarski skakalci li se »o S razmiiljati, da bi pri tovarni Roleta prido- prostovoljnim delom leko^^aUaM igriSča. Ze takrat je bilo kalnico na Gorenji Savi. «"-an SKa Naši izvrstno startali SMEDEREVSKA PALANKA - Z dirko na kronometer se je začela tu letoinja že petintrideseta dirka Po Jugoslaviji. V močni mednarodni konkurenci, nastopa AtiriinAestdeset kolesarjev iz devetih držav, so se v dveh uvodnih dirkah na kronometer najbolj odrezali Jugoslovani. Izvrstno so startali, saj so v ospredju. Po iestih letih je spet jugoslovanski kolesar že po prvem nastopu prevzel vodstvo. Vinko Polončič je bil na prvi etapi na kronometer najhitrejši. Vodstvo je obdržal tudi v drugi dirki na kronometer. Odlično so se držali tudi ostali. V skupni razvrstitvi je Bojan Ropret četrti, Bulic je peti in sesti Zanoikar. V skupni razvrstitvi so Jugoslovani prvi. Rezultati — I. ekipa (kronometer- »posamični start) - 1. Polončič (Jugoslavija) 4:46,5 2. Gomez (Francija) 4:47,0, 3. Ropret (Jugoslavija) 4:49,7, 4. Bulic (Jugoslavija) 4:50,0, 5. Carstaing (Francija) 4:50,0, 6. Zanoikar (Jugoslavija) 4:51,21 II. etapa (44,4 km) - 1. Carstaing (Francija) 58:57, 2. Vasile, 3. Boncia (oba Romunija) 4. Quintero (Kuba), 5. Stejskal (CSSR), 6. Rakui (Jugoslavija B) vsi v času zmagovalca. h* bili nova teniika jasno, da sedanjih pet peičenih aslfaltno igriiče ne zadoiča več za vse ljubitelje tenisa. Toda prostor pred Roleto ni bil primeren za novo gradnjo. Potrebno je bilo poiskati novo lokacijo. In pred Štirimi leti se je začelo. Pred letnim kopaliičem je bil primeren prostor za teniika igrišča. V načrtu je bilo tudi, da na tem prostoru zgrade streliiče. Toda zmagala je trezna presoja, saj streliiče tu ne bi bilo primerno. Cesta je le preblizu. Trezna presoja: ali teniika igrišča ali strelišče je kmalu tehtnico prevesila v korist teniikih igrišč. Toda treba je bilo mnogo truda, da je teniskim delavcem uspelo, da so dobili ta prostor. Zadnjo besedo je imel kranjski izvrsni svet. Trezna presoja je bila v prid teniskih delavcev kranjskega Triglava. Odločitev je bila pravilna, saj Atiri nova igrišča združenega dela ne bodo obremenjevala. Teniiki delavci in igralci Triglava so že pred petimi leti začeli z zbiranjem finančnih sredstev. Sli so v akcijo z reklamami, varčevali so v klubu vsi. Opreme niso več kupovali, trenerji so se v celoti odpovedovali honorarjem ali pa so svoje ure zaračunavali polovično. Tudi prevoze na tekmovanja so starši opravljali brezplačno ali pa so dobili le za bencin. Tudi poraba teniikih žog se je zmanjiala, minimalno so troiili sredstva za tekmovanja. Vsi ti prihranki so pomenili za teniiki klub ogromna sredstva. Od ZTKO Kranj so dobili v dveh letih 25 milijonov dinarjev. Vsa ostala sredstva pa so tenisači prihranili že iz naitetih virov. Pri tem pa so na novih igriščih opravili 1500 prostovoljnih ur. In tudi to je bil ogromni prihranek. Za dokončno ureditev jim sedaj, ko so igriiča v zaključnih delih, primanjkuje ie 15 milijonov dinarjev. Te bi radi zbrali do konca tega meseca, saj naj bi igriiča začela služiti že v začetku julija. Od 6. do 13. julija bo teniiki klub Triglav organizator državnega prvenstva za pionirje do dvanajstih in itirinajstih let. Državno prvenstvo bo za pionirje in pionirke ter dvojice. Tako bo v teh dneh nastopalo nad sto mladih igralcev in igralk iz vseh jugoslovanskih teniikih klubov. Igrali bodo v osmih kategorijah. Uradna otvoritev bo posvečena občinskemu prazniku z odprtim turnirjem za pokal Kranja. Teniiki iport si je v zadnjih letih v Kranju pridobil precej novih igralcev. Tako sedaj klub iteje 240 članov. In petero peičenih igrišč na stadionu Stanka Mlakarja je bilo zasedenih od jutra do večera. Bilo jih je premalo za vse tiste, ki so hoteli igrati tenis. Teniika rekreacija je bila na pohodu in je Ae. Ravno sedaj tečejo tečaji za začetnike. Začetni tečaji so za pionirje in cicibane ter odrasle. V obeh tečajih je po Štirideset novih igralcev tenisa. Poleg teh dveh pa so organizirali Ae začetni tečaj z.h delavce Iskre. Vseh pet starih in Atirje novi hodo Se bolj približali tenisko rekreacijo združenemu delu. Sam nov kompleks igrišč pa se arhitektonsko lepo vklaplja v že obstoječe objekte krajevne skupnosti Vodovodni stolp. Tako je po zaslugi teniskih delavcev Triglava krajevna skupnost Vodovodni stolp bogatejša Ae za en Športni objekt. Dobilo pa ga je tudi kranjsko združeno in eno Z novo pridobitvijo problem larii* *- tist h ki imajo radi tenis. V nekajiletik £ teniiki klub v svojih vrstah 'mel u\t pet«, o članov. Zato je že sedaj treh. r«? miihati o izgradnji novih igriič v KS pu* nina m Stražišče. D Humer Arh spet zmagal KAMNIK - Teniiki klub Kamnik je organiziral letoinje mladinsko prvenstvo Slovenije, na katerem je sodelovalo nad 100 igralcev, ki so se izkazali z lepim in borbenim tenisom. Največ uspeha so imeli igralci Branika, ki so zmagali v dveh kategorijah: Zibratova pri starejših mladinkah in Večej pri starejših mladincih. Pri mladinkah do 16 let je slavila članice Olimpije Didič, ki je v finalu tesno premagala obe-tavno Kranjčanko Ferenčakovo. Nasploh so se kranjski tenisači dobro odrezali. Ferenčakova se je pri mladinkah do 18 let uvrstila med Štiri najboljše, kar je uspelo tudi T ratnikovi v obeh kategorijah in Pisku ter Arhu pri starejših mladincih Polfinalist je bil tudi Filipčič pri mlsjiih mladincih. A Filip,v NOGOMET Vodita Petrol in Koprive TR2IC - V občinski rekreacijski nogometni ligi, ki že precej časa poteka v Tržiču, nastopa letos 18 ekip, ki so razdeljene v dve skupini. Do sedaj so odigrali že pet kol brez težav in zastojev. Edini nedisciplini-rani so bili igralci Tokosa, ki ao jih morali zaradi tega, ker so poskuiali fizično obra-čunati s sodnikom, izključiti iz tekmovanja. Poglejmo rezultate petega kola: skupina A : Petrol : Loka 3: l. Zlit: Teksat 1:5 in Strožič : Tulipani 5:1, Peko je bil prost; skupina B: GG Tržič : SGP 1:1. Muppet show : Blue racers 1:1, Lepenka : Kopriv«-3:0 in Kino: BPT 4:2. Lestvica: skupina A: 1. Petrol 2. Storžič 1. Peko 4. Teksas 5. Tulipani 6. Loka 7. Zlit slupina B: t. Koprive 2. Blue racers 3. GG Tržič t. Lepenka 5. M. show 6. Kino 7. BPT 8. SGP 18: 2 14: J 8: 4 7:12 7:17 5:12 3:16 11: I 16: 4 5: J 8: 8 5: 6 5: 7 4: 7 4:11 I Klkel ——■ Šport v JLA Kranjčani vrstijo uspehe NESREČE V Tolminu je bilo 35. Aportno prvenstvo ljubljanskega armadnega prvenstva, hkrati pa je bila tudi tretja predstavitev kul-turno-zaba vnih dejavnosti pripadnikov JLA. V Tolminu je bilo ie zimsko prvenstvo LAO, na katerem je bila prepričljivo najboljAa ekipa Kranja. Tudi na letnem prvenstvu so pripadniki enote Momčila Marjanca dosegali vidna mesta. Pogovarjali smo se z nekaterimi člani kranjske ekipe. Starešina MARKO PETRIC je bil tehnični vodja ekipe Kranja. »V nafti enoti že po tradiciji posvečamo veliko pozornost množičnosti na Aportnih tekmovanjih po osnovnih enotah. Pogoji za Aportne dejavnosti so zelo dobri, saj imamo ie tri nove kompletne Aportne objekte v Kranju, Skofji Loki in Tolminu, take objekte pa načrtujemo tudi v Bohinjski Beli in Bovcu. V Tolminu je naAo ekipo sestavljalo 109 tekmovalcev. Na prvenstvo •mo ae pripravljali le sedem dni, a so bili kljub temu pogoji za priprave sorazmerno dobri. Najbolj smo se izkazali v streljanju, zlasti Milan S traži sur, MiloA Djuran in Stanko Velimirovič. Dobro se je držal tudi plavalec Mato Avsec in vojaški mnogoboje« Franc Miklavčič, ki je zmagal v voja-Akih preprekah in krosu na 2.000 metrov.« Vojak FRANC MIKLAVClC, doma z Ma-lenskega vrha v Poljanski dolini, vojni rok je služil v Tolminu, po poklicu pa je gozdar. »Tekmoval sem v najzahtevnejši disciplini Aportne ga prvenstva LAO in v skupni uvrstitvi zasedel osmo mesto, čeprav sem zmagal v premagovanju vojaških preprek na 240 metrov dolgi progi in v krosu na 2000 metrov. To niso moji prvi uspehi, saj sem letos sodeloval že na zimskem prvenstvu v Bovcu, kjer sem zmagal v biatlonu, tekel pa sem tudi za zmagujočo ekipo Kranja v patrnlah. Doslej sem se največ ukvarjal s tekom na smučeh, sicer pa sem kot gozdar stalno na terenu. Bolan sem bil na srcu, zato tečem predvsem zaradi zdravja, lahko pa rečem, da me je ravno tek spravil iz bolniške postelje.« Franc Miklavčič je vsekakor častno odslužil svojo dolžnost. Takoj po prvenstvu je slekel vojaško suknjo. Za svoja prizadevanja si je prislužil značko »Primeran vojnik«, kot vojak pa je sam ali skupaj s tovariši na Aportnih poljih osvojil kar 17 pokalov. Vojak DANILO DORNIK, doma iz Krope, vojni rok pa služi v Bovcu. »Tudi jaz sem sodeloval že na zimskem prvenstvu v Bovcu, kjer sem tekmoval za ekipo Bovca. Zasedli smo četrto mesto. V Tolminu sem zastopal barve Kranja v odbojkaški ekipi. Bili smo Aele Aesti. Prej sem bolj rekreativno igral nogomet, že pred leti pa tudi odbojko pri Aportnem društvu Plamen. Ko bom odslužil vojni rok, se bom s športom ukvarjal le rekreativno. Tekel bom na smučeh in sodeloval na maratonih.« Vojak MARKO TlCAR, doma iz Preddvora, Atudent VSTK, vojni rok služi v Tolminu. »Ekipo Kranja sem zastopal v atletiki, v teku na 800 metrov. Sem eden tistih, ki se z atletiko pred odhodom v JLA niso ukvarjali aktivno. Največ se ukvarjam s smučanjem in sem na zimskem prvenstvu LAO na Kaninu tekmoval v veleslalomu ter zasedel solidno sedmo mesto. Zdaj sem se hotel preizkusiti Ae v atletiki in prizadevanja so obrodila sadove. Uvrstil sem se v ekipo Kranja. Sicer pa sem na letošnjem Aportnem prvenstvu ljubljanskega armadnega območja sodeloval tudi v foto službi Press centra.« Matija Hudnvernik V zahodni skupini druge republiške rokometne lige so v 17. kolu poskrbele za presenečenje rokometašice Peka, ki so edine doslej uspele odščipniti točko rokometašicam Burje iz Škofij. S tem so dokazale, da se bodo prihodnji, sezono potegovale za prvo mesto v ligi in za vstop v republiško rokometne ligo. — Foto: J. Kuhar Dobro zastavljeno delo KRANJ - Po skupAčinah vseh treh sekcij Smučarskega kluba Triglav je tristo članov Smučarskega kluba Triglav svoje dvoletno delo pregledalo tudi na skupni •kupAčini. Smučarski klub Triglav iz Kranja združuje tekmovalce v vseh treh alpskih disciplinah, smučarskih tekih, skokih in klasični kombinaciji. Zal se ie redne skupAčine udeležila le tretjina članov, čeprav je smučarski klub Triglav ena od najbolj množičnih tovrstnih organizacij v državi. Največji napredek so v dveh letih napravili smučarski skaklci. Ta sezona je bila za skakalce Triglava najuspeAnejAa. Ponovno so osvojili državni naslov kot naj-boljsi skakalni klub v državi. V svojih vrstah imajo od pionirjev do članov veliko itevilo državnih reprezentantov. Dobre odnose imajo tudi z zamejskimi klubi, saj njihov trener dela in vadi skakalce v Obir-ju. Velik napredek so naredili tudi s tem, da so v svoje vrste vzeli skakalce iz K rižev. Da so vse to lahko dosegli, jim je v veliko pomoč poklicni trener Ivo Konc. Enako dobro so v dveh letih delali tudi »mučarski tekači. S prihodom poklicnega trenerja Joika Kecerina se je stanje v klubu pri uspehih »e popravilo. Tako kot skakalci imajo tudi tekači v svojih vrstah lepo število reprezentantov. S pridobitvijo poklicnega trenerja in novega teptalnega »troim se tekačem Triglava obetajo boljAi časi. Napredek naj bi bil že v prihodnji sezoni Ae boljAi. Alpinci Triglava spet dobivajo tisto mesto v državi kot so ga imeli pred leti. V klubu se pozna, da so začeli z načrtnim delom s pionirji in cicibani. Tako delo se pri alpincih že obrestuje. Delajo res dobro in nadarjeni mladi alpinci jim več ne odhajajo v druge klube. Delo naj bi se Ae iz-boljšalo v novi sezoni, saj načrtujejo tudi alpinci poklicnega trenerja. Uredili bodo poligon za trening. KrvavAka smučišča so z.a Kranjčane najprimernejša, le v konicah imajo preveč težav pri že načrtovanih treningih. Kot tekači in skakalci se tudi mladi alpinci vse bolj in bolj uveljavljajo v reprezentančnih vrstah. Smučarji Triglava imajo tudi dober zbor smučarskih sodnikov, vaditeljev in učiteljev smučanja. Vrste pa morajo stalno obnavljati. Le tako bodo sodniki in ostali Ae bolj usposobljeni z.a organizacijo raznih zimskih prireditev. Da so vse to dosegli, jim je veliko pomagalo združeno delo. Za lansko sezono je smučarski klub Triglav dobil 441.515.000 dinarjev. Večino tega denarja so dobro vložili. Za svoje delo so prejeli v letu 1979 tudi najvišje občinsko telesnokulturno priznanje Ručigajevo plaketo. Pred ustanovitvijo je tudi aktiv Zveze komunistov. V pozdravnem govoru je predsednik komisije za skoke pri SZS Jože Kavčič dejal, da naj se smučarji Triglava pri svojem delu zgledujejo po vodilih, ki so bili sprejeti na skupščini SZS. Aktivno se morajo vključevati v razpravo o telesni kulturi ter narediti plan razvoja z.a leto 1981 do 1985. Upravni odbor bo tudi v naslednjem mandatnem obdobju vodil predsednik Janez Kern. I) Humer Avtomoto šport Janez Pintar odstopil Na dirkaliAču Grobnik je bila 30. dirka za Veliko nagrado Jugoslavije. Za točke svetovnega prvenstva so se tekmovalci potegovali v Atirih razredih, žal pa so letos manjkali najboljAi tekmovalci v razredu do 350 cem in 500 ccm. Pred okoli 30.000 gledalci je v lepem vremenu nastopilo 120 tekmovalcev, med njimi je bilo 6 Jugoslovanov, od tega polovica Slovencev. V razredu do 50 ccm je nastopil Domžalčan Peter Verbi*. v razredu do 125 ccm pa Novo-meAčan Alojz Pavlic in Kranjčan Janez Pintar. V razredu do 50 ccm je malce nepričakovano zmagal Spanec T ormo pred Švicarjem Dorflingerjem in svetovnim prvakom Lazzarinijem iz Italije. Verbič je imel smolo z motorjem in se je moral ustaviti v boksu, kljub temu pa se je uvrstil na 21. mesto. V razredu do 125 ccm favoriti niso imeli sreče. Najprej je odstopil na vodilni poziciji svetovni prvak Angel Nieto, nato ps je padel trenutno vodeči v točkovanju za svetovno prvenstvo Italijan Pier Paulo Bianchi. Tako je dokaj presenetljivo zmagal Francoz Gay Bertin. Dobro je vozil Zagrebčan Ljeljak, ki se je uvrstil na solidno deseto mesto. Pavlic pa je imel težave s sklopko in se je uvrstil na 14. mesto. Kranjčan Janez Pintar ni imel sreče z motorjem in je zaradi okvare moral odstopiti. V razredu do 250 ccm je v odsotnosti svetovnega prvaka Balingtona zmagal Nemec Mang, ki si s to zmago, tretjo v letoAnji sezoni, že zagovotil letoAnji naslov svetovnega prvaka v tej kategoriji. Med prikolica rji sta po pričakovanju zmagala svetovna prvaka Biland in V/altisperg, Jugoslovani pa v teh dveh razredih nismo imeli svojih predstavnikov. Sedaj pa se Ae enkrat vrnimo k našim tekmovalcem. Jasno je, da so dosegli več. kot smo realno lahko od njih pričakovali. Ze to, da se je na uradnih treningih kar Aestim našim tekmovalcem uspelo uvrstiti na uradno dirko, je v^lik uspeh. Na treningih so namreč morali voziti hitreje od 20 tujih profesionalnih voznikov. Vedeti moramo, da tuji tekmovalci hodijo iz dirke na dirko, da jim stroje pripravljajo tovarniški mehaniki, da veliko trenirajo in kar je najvažnejše - imajo sponzorje, torej finančno podporo. Pri nas pa tega ni. Tekmovalci si morajo iz svojih sredstev kupiti motor in ostalo opremo, nimajo možnosti treniranja niti nastopanja na dirkah, ker jih pri nas preprosto ni. Prva dirka za državno prvenstvo bo namreč Aele 13. julija v Prnjavoru! Na istem dirkaliAču bi isti organizator sicer moral že pred enim mesecem organizirati dirko za državno prvenstvo, vendar je ni. Zakaj ne, ve le on. Organizatorji so naredili Ae eno veliko napako. NaAim prikoličarjem namreč sploh niso dovolili voziti na uradnem treningu in sicer z obrazložitvijo, da so preslabi in da bi le blatili uglednaAe države!? Sicer pa je pri nas postalo že pravilo, da organiziramo dirke za svetovno prvenstvo, ne poskrbimo pa, da bi se naAi tekmovalci lahko uspešno borili z najboljAimi tujimi tekmovalci. Dokler se razmere v našem avtomoto Aportu bistveno ne bodo spremenile, je iluzarno misliti, da bi se lahko eden izmed naAih tekmovalcev uvrstil okoli petega mesta na dirki za VN Jugoslavije. Torej lahko našim fantom Ae enkrat čestitamo, da se jim je v razmerah, kakršne vladajo v jugoslovanskem avtomoto Aportu že nekaj let, s^loh uspelo uvrstiti na dirko. -fp PREHITRA VOŽNJA Bistrica - V četrtek. 19. juhija. ob 15. uri se je na magistralni cesti pri Naklem pripetila prometna nezgoda zaradi neprimerne hitrosti Voznik osebnega avtomobila Sken-der Govori (roj. 19f>()> iz Tržiča |e j>eljal proti Kranju; v Bistrici je dohiteval kolono vozil, ker pa ni mogel pravočasno zmanjšati hitrosti, je zavil levo mirno kolone in pri tem trčil v osehni avtomobil Alojza Balerja (roj. 1945) iz Ljubljane, nato pa ga je zaneslo v desno, kjer st je prevrnil in končno obstal na kolesih V nesreči sta bila voznik Govori in sopotnica ranjena, škode pa je za 60.000 din. AVTO V KOLESARKO Kranj — V četrtek, 19. junija, ob 17.15 se je v križišču Geste 1. maja in Smledniške ceste pripetila hujša prometna nezgoda. Kolesarka Antonija Grušovnik (roj. 1924) iz Kranja je peljala proti Smledniški cesti in v križišču zavijala v levo, pri tem pa se ni dovolj prepričala, če je prednostna cesta prosta. Iz smeri Girč pa je prav tedaj pripeljal voznik osebnega avtomobila Slobodan Bjelić (roj. 1955) iz Kranja, ki je sicer zaviral, vendar pa je avtomobil kolesarko kljub temu zadel, da je padla, si zlomila gleženj in medenico in si pretresla možgane. Prepeljali so jo v Klinični center. SPREGLEDAL PEŠAKINJO Kranj — Na Kidričevi cesti se je v petek, 20. junija, ob 15.30 pripetila prometna nezgoda zaradi neprimerne hitrosti. Voznik motornega kolesa Milan Huskič (roj. 1961) iz Kranja je peljal po Kidričevi cesti proti Cesti Staneta Rozmana in pri hiši št. 16 zadel Eriko Jakšič (roj. 1964) z Gornje Bistrice. Motorist je prav tako padel in se ranil. MOTORIST S CESTE Mavčiče — V petek, 20. junija, ob 13. uri se je na lokalni cesti Kranj — Medvode pripetila prometna nezgoda motoristu Enverju Oautoviču (roj. 1960) iz Letenc. Dautovič je peljal skozi Mavčiče, v levem ostrem ovinku pa ga je zaneslo s ceste v drog električne napeljave. Pri padcu si je motorist zlomil roko. NEPREVIDEN KOLESAR Lahovče — V soboto, 21. junija, ob 8.45 se je na regionalni cesti v Lahovčah pripetila prometna nezgoda. Janko Koželj (roj. 1970) iz Nasovč je pred hišo št. 1 zavil v levo čez cesto, ne da bi se prej prepričal, če je prosto. Prav tedaj je kolesarja že prehiteval voznik osebnega avtomobila Anton Zabret (roj. 1933) iz Most, ki se mu je sicer umikal v levo, a je kolesarja, ki mu je nenadoma zavil pred avto, kljub temu zadel. Huje ranjenega, z zlomom lobanje in .zlomljeno nogo so Jankota Koželja prepeljali v Klinični center. NEPRAVILNO PREHITEVANJE Naklo — Na magistralni cesti v Naklem se je v soboto, 21. junija, ob 13.45 pripetila prometna nezgoda zaradi nepravilnega prehitevanja. Voznik osebnega avtomobila nemške registracije Irfan Arslan, turški državljan je na nadvozu v Naklem začel prehitevati vozila pred seboj, kljub temu da na tem odseku ceste ni dovoljeno prehitevati; pri prehitevanju je oplazil osebni avtomobil Janeza Bevca z Visokega, ki se je že bil pravilno razvrstil za zavijanje v levo. Zaradi tega je voznika Arslana odbilo v levo na parkirni prostor, kjer je trčil v parkirani avtomobil nemške registracije. V nesreči je bil ranjen voznik Bevc, škode na avtomobilih pa je za 80.000 din. NESREČA Z MOTORJEM Skofja Loka - V petek, 20. junija, ob 23.20 se je na regionalni cesti v Zmincu pripetila prometna nezgoda. Voznik motornega kolesa -Janez BozovVar (roj 19611 i/ Zminca je hitro peljal proti Gorenji vasi; zato tudi ni mogel zvoziti levega preglednega ovinka, zaneslo ga je v desno v parkiran avtomobil last Kožuh Bernarda iz Florijana nad Zmincem. V trčenju je bil motorist hudo ranjen in so ga nezavestnega prepeljali v Klinični center. NEPREVIDEN OTROK Kranj — V križišču Ulice Staneta Rozmana in Ulice 1. avgusta se je v nedeljo. 22. junija, ob 18.45 pripetila prometna nezgoda. Petletni Marjan Pesnik se je z otroškim kolesom pripeljal po Levstikovi v križišče z Ulico Staneta Rozmana in se ni dovolj prepričal, če je prosto. Prav tedaj je pripeljal z osebnim avtomobilom Slavko Kunej (roj. 1952) z Jame; kljub zaviranju je avtomobil otroka zadel, tako da so ga z zlomljeno nogo in pretresom mozga n prepeljali v Klinični center. MOTORIST SPREGLEDAL AVTO Kranj — Na Ručigajevi cesti se je v nedeljo. 22. junija, ob 14.20 pripetila prometna nezgoda zaradi nepravilnega vključevanja v promet. Voznik motornega kolesa Rajko Aljaž (roj. 1962) iz Vogelj se je vključeval v promet z bencinske črpalke na Ručigajevo cesto. Zavijal je v levo. gledal pa je v desno, če ne prihaja kako vozilo; pri tem je spregledal, da je po Ručigajevi pripeljal voznik osebnega avtomobila Janez Pelko (roj 1944) iz Kranja, ki je sicer zaviral in odvijal v levo. vendar pa je kljub temu trčil v motorista Aljaža so z zlomljeno nogo prepeljali k zdravniku AVTO RAZPOLOVILO Ljubno — V nedeljo. 22 junija, ob 10.55 se je na magistralni cesti na Ljubenskem polju pripetila huda prometna nezgoda. Voznik osebnega avtomobila znamke zastava 101 Srečko Možina (roj. 1957) z Jesenic je vozil od Podtabora proti Črnivcu. Na ravnem delu ceste ga je začelo zanašati, zapeljal je v desno na odstavni pas. nato pa v levo na levi vozni pas. po katerem je prav tedaj pripeljal iz nasprotne smeri voznik kombija Tahir Ahmetaj (roj. 1950) iz Tacna. V silovitem trčenju je stoenko razpolovilo, voznik Možina, voznik kombija Ahmetaj ter njegove sopotnike Bojana Rozmana iz Ljubljane in sina Darka je vrglo iz avtomobilov, medtem ko je Marjan Smodiš iz Ljubljane ostal vkleščen v kombiju. Vse so s hudimi poškodbami prepeljali V Klinični center. Škode na avtomobilih je za 100.000 dinarjev. NI VIDEL PEŠCA Kranj — Na Smledniški cesti se je v nedeljo, 22. junija, nekaj po 21. uri pripetila prometna nezgoda vozniku motornega kolesa Janku Nagliču (roj. 1960) iz Cirč. Naglic je dohitel pešca Ignaca Lutra (roj. 1963) iz. Hrastja. ki je hodil po desnem robu ceste proti Hrast ju. Motorist ga je zagledal na kratko razdaljo in se mu ni več mogel izogniti. Huje ranjenega Lutra so prepeljali v Klinični center. L. M. mm* : ■ m * Pozabljen — Na parkirnem prostoru za kranjskim nebotičnikom sameva že kaki dve leti. vsaj tako pravijo poznavalci, rdeča stoenkajepo opremljena z registrskimi tablicami. Oken nima vseh, zato jo namaka dež. na sedežih se igrajo občasno otroci, ne da bi se bali, da bi se avtomobil kaj premaknit, saj i gumah nima zraka. Rja že močno načenja pločevino, okoliški stanovalci pa ugibaj*), koliko časa bo rja potrebovala, da »dokonča« delo. - Foto: M. Ajdovec Živela od vlomov Radovljica — Delavci PM Radovljica in kriminalisti UJV Kranj so skupaj razvozljali vrsto vlomov v radovljiški občini. Začeli so se 17. maja ko je bilo vlomljeno v vikend v Lescah, izginilo pa je nekaj obleke in hrane. Kasneje sta bila tega vloma kot tudi drugih vlomov osumljena Roland Magdič iz Lesc in Faik Loki iz KaČanov. 16. maja sta namreč zbežala iz celjskih zaporov in se napotila na Gorenjsko. Pogledala sta tudi v camp Sobec, kjer sta ponoči, 19. maja. vlomila v lesenjačo, kjer hranijo opremo za mini golf. Magdič je razbil steklo na oknu in zlezel v notranjost. Loki pa je straži!. Vendar pa je bilo v lese-njači le za 45 din drobiža. Dan pred tem pa sta obiskala kar podnevi shrambo menze LIP Bled, tozd Lesna predelava v Podnartu; vzela sta nekaj oranžade, konzervo in kruh. V noči od 19. na 20. maj pa sta na Bledu v Valvazorjevi ulici odkrila nezaklenjeno garažo in v njej zastavo 1300 s kontaktnim ključem. Magič je sedel za volan in odpeljala sta se proti Jelovici. Vendar pa se je vožnja končala že v Ribnem, kjer je avto trčil v kovinsko ograjo pokopališča. Iz avtomobila sta vzela le manjši kovček, kamor sta spravila jestvine. ki sta jih dobila pri vlomu v bife Vintgar, in jo peš mahnila proti Taležu; toda kovčka na Jelovici nista imela za kaj rabiti, pa sta ga odvrgla. utonil v jezeru Iz zapora v pripor Bled - V petek, 20. junija, ob 12.35 je v blejskem jezeru v grajskem kopališču utonil Radoslav Kovače-vič, star 15 let, učenec 8. razreda OS A. Santiča iz Novega Sada. Kovače-vič se je skupaj z ostalimi pripeljal na izlet na Bled nekaj po 12. uri skupaj s tremi razredniki. Dogovorili so se za 40 minut postanka, učencem pa so učitelji kopanje prepovedali. Kljub temu pa se je sedem učencev šlo kopat: bili so v vodi okoli H> minut, ko je Kovačevič. ki je bil okoli 7 metrov od obale, nenadoma začel kriliti z rokami in se je potopil brez krika. Obvestili so kopališko upravo, ki je poslala potapljače, saj je jezerska voda močno kalna. Učenca so iz vode potegnili že mrtveg^. Zadela ga je kap Jesenice — V četrtek, 19. junija, okoli 15. ure so na cesti v Rovte našli Nurija Jusufagiča (roj. 1950). Prepeljali so ga v bolnišnico, vendar je že med prevozom umrl. Obdukcija je pokazala, da je pokojnega na cesti zadela kap. Kranj - Le dobra dva tedna je bil na prostosti 21-letni Bojan Blažič iz Tržiča, pa je že spet za zapahi, saj je osumljen kar devetih tatvin. Konec maja letos je namreč prišel s polletnega prestajanja kazni in se nastanil pri sestri v Kranju, že čez dva dni pa je prvič vlomil. Lotil se je vrtca Janine, kjer je našel nekaj drobnarij, v hladilniku pa tudi jestvine. Vendar pa ni vrtca obiskal prvič, pač pa, kot so ugotovili miličniki kranjske PM in kriminalisti UJV. je ponoči ta vrtec obiskal že 19. aprila, ko je bil na tridnevnem dopustu v Kranju. Naslednjo noč, 27. maja, je vlomil v samopostrežno restavracijo v Kranju in tako še dvakrat v naslednjih dneh. Prebrskal je vse predale in iskal denar, nekaj pa je tudi popil in pojedel. Nato se je »premaknil« v Tržič, kjer je ponoči obiskal šolo Heroja Grajzerja in tam našel moško uro s srebrnim pasom, vredno 1500 din in denarnico z nekaj drobiža. 2. junija ponoči je v Kranju vlo mil v meonico KZK v Stošičevi ulici. našel 940 din, vzel pa je tudi kisle kumarice in tri klobase. Cez dva dni, ko je bil spet brez denarja, ga je zamikalo kegljišče kranjskega kluba Triglav na Sejmišču. Poprej je nekaj popil v gostilni Pri zlati ribi, nato p.i je skozi okno bifeja na kegljišču zlezel v notranjost. V pisarni knjigovodstva je nasilno odprl zaklenjeno omaro, jo prebrskal, vendar pa je videl le papir, kuvert z denarjem pa na srečo ni opazil. Našel je le za 200 din drobiža. V hladilniku bifeja je našel tud; nekaj za pod zob in sicer kuhano suho meso, ki ga je žalil s pivom. Poskušal je tudi vdreti skozi vrata v skladišče, toda to je bil zanj le pretrd oreh. S seboj je odnesel še steklenico vvhvskija in 14 škatel cigaret. Blažič je osumljen tudi vloma v slaščičarno-kiosk na Cesti l.maja v Kranju: tja naj bi vlomil 8. junija in napravil skupne škode za več kot 5500 din, saj je odnesel radiokase-tofon z dvema kasetama, našel pa je tudi 1440 din in si jih prilastil. G L AS 14.STRAN TOREK, 24 JUNIJA 1980 Posledice alkoholizma zdravimo, preventiva pa spi Koliko sploh preprečujemo alkoholizem? r Na regionalnem posvetu, ki ga je pripravila RK SZDL in njen Koordinacijski odbor za boj proti alkoholizmu in narkomaniji tudi v Kranju, so ugotavljali, da vsekakor zdravimo škodljive posledice alkoholizma, še vse premalo pa se znamo postaviti proti širjenju tega zla med odraslimi kot tudi med mladino Kranj Koordinacijski odbori za boj proti alkoholizmu in narkomaniji pri > • mskih konferencah SZDL so še\i"lm> bolj ali manj »osamljeni bojevniki« kot pa koordinatorji družben«1 akcije proti zlu sodobnega sveta 7 »vest, da bi se proti alkoholizmu morali boriti že v- krajevni skupno Soli, v organizaciji združenega la. skratka povsod se ni i ugotavljali na nedavnem posvetu, ki ga je tako kot Sloveniji organizirala RK roma njen Koordinacijski boj proti alkoholizmu in prodrla re^ij^ke po vse; SZDL odbor , narkomaniji. Čeprav imamo v Sloveniji akcijski program boja proti alkoholizmu, sprejel je bil v slovenski skupščini pred sedmimi leti. pa se s kakšnimi posebnimi uspehi še ne moremo pohvaliti, četudi pa ni mogoče reći. da vendarle ni bilo nič narejenega. Tudi na Gorenjskem tako so poudarili udeleženci, strokovnjaki / zdravstvenega in socialno skrbstvenega področja ter predstavniki klubov zdravljenih alkoholikov, si ne zatiskamo oči pred dejstvom, da je alkoholizem v precejšnjem razmahu, njegovo preprečevanje pa slabo. Opozorili so predvsem na več kot zaskrbljujoče pojave vse večjega pitja alkoholnih pijač med mladino, še Združeni do kvalitete Na Gorjušah so se kmetje združili v mlekarsko skupnost za večjo kvaliteto mleka in boljše rezultate - Na pobudo pospeše pri Gozdnem gospodar - temeljne organizacije oopefantov so se tisti oddajajo na Gorjušah •ka. /družili v mlekarsko Gor, valne A\ snu Rl kmetov kmetje, naivci skupno? Na G :i>.išah in tudi na Koprivni-ku se krnel h- največ ukvarjajo z živinorejo, kajti semlja je skopa — zima traja dolgo, polet ie se zadržuje komaj mejM dni. Kmetje zato pridelujejo krompir, največ za domačo krmo in -e ukvarjajo z živinorejo. Mleko dnevno oddajajo Kmetijski Doma za samce ne bo V tržiški občini, v kateri nih veliko mladih delavcev ugoslovanskih republik, so isa pogov arjaii o gradnji da bi na ta način rešili '• stanovanjske problema gradnji*, ki so letos i'ih Moka i trdno obliko, i"'ili• ~<-r|ein organizacij dela varčevanje, ki ua i reva jo novi stabilizacijski ■ irarln i'i doma postavilo Nov vprašaj um je /apn-|ovMiije, ki -o ua \ •mi skoraj popolnoma 'j.t nameravajo čim boli .t i»- t i h torb \ prihodnje lati r,\ finali" n mii |e gradtl je »ko odpadali kar po v rst i rivama obutve Peko', je i la -ama Gradit i dom -•In mani posteljaini pa tudi poslov no sprejemljiv o je-', da bo raje teine!|ito -i danji dom na Trgu sv o Trži v je zapi iz dni: se že dal doma ' njihov, me V na.' spoml se v zdrn/. po.vsofl ukrepi na k< dodae t rž 1-4 i Omejil držal Kanti doma Pobih' naposled sto ali zanjo Odi obimv bode zadrugi Srednja vas, ki ga zdaj vozi v kranjsko mlekarno, kajti sirarna v Srednji vasi je še vedno zaprta. Prav zato, ker oddajajo več tisoč litrov mleka na leto. kmetijska zadruga načrtuje, da bi v prihodnjih letih zgradili mlekovod s Koprivnika in Gorjuš do Srednje vasi. Vsekakor velika in težko uresničljiva naložba, ki pa bi se obrestovala. Knajst kmetov je na Gorjušah, ki so se združili v mlekarsko skupnost in vsi se ukvarjajo izključno s kme-tijstvorn. Tako v mlekarski skupnosti skupaj spremljajo proizvodnjo mleka, si prizadevajo za boljšo kvaliteto in nasploh za večji izkupiček — mleko pa morajo redno tehtati, meriti, prav tako tudi krmila, da bi tako prišli do končnega rezultata in koristnih izkušenj, dobrodošlih za nadaljnjo rejo. V mlekarski skupnosti si tudi vzajemno pomagajo, rešujejo vse probleme in si tako združeni prizadevajo za boljšo kvaliteto in večjo proizvodnjo mleka. Posamezni kinetje oddajo na Gorjušah več kot deset tisoč litrov mleka letno, to se zbira v zbiralnici na Gorjušah. od koder ga odpeljejo v Kranj. Zdaj. v poletnih mesecih, je kvaliteta mleka z Gorjuš še posebno dobra, pravijo v kranjskih mlekarnah. Živina je namreč na paši na planini .Javornik na Pokljuki, na planini, ki so jo kmetje, primerno Uredili, ogradili, dve planšarici pa skrbita za molžo in oddajo mleka. Poleti |c na -lavorniku do 120 glav živine, kmetje so uredili še koče nik m hleve. /daleč seveda ni mogoče reči. da vsa mladina — pač po vzoru odraslih — se^a po alkoholu, toda na raznih tudi Aportnih prireditvah, kjer točijo tudi alkohol, so med pivci tudi mladi Ali je res potrebno, da se v bifejih športnih dvoran ali prostorov za kulturne prireditve, ki jih največ obiskuje mladina, toči alkohol'.' Inšpekcijskih služb je tudi premalo, da bi lahko preverjale točenje alkohola mladini v javnih lokalih, kjer imajo napis o prepovedi točenja mladoletnikom navadno le za okrasek na zidu. Prav gotovo mladi nekaj že slišijo o alkoholu in alkoholizmu že v šoli; morda bi kazalo prav v osnovnem izobraževanju nekaj več minut posvetiti tej temi. saj kaže. da se prenekaterim petnajstletnikom ob prestopu na višje šole hudo mudi na glas in s kozarci v rokah dokazovati vsem. da so že skoraj odrasli. Mladim je treba vedno znova prikazovati, da so še drugi, boljši načini potrjevanja odraslosti; seveda pa so za to potrebni dobri mentorji, organiziran prosti čas. dovolj športnih in kulturnih objektov. Tega pa ne žalost še nimamo dovolj, dovolj pa je na vsakem koraku bifejev in gostiln, kjer se da s kozarcem v roki preganjati čas. To seveda le ena stran »za obdelavo« — mladinska, na posvetu pa so govorili tudi o nalogah sindikalnih organizacij v združenem delu, kjer si pač tudi mnogokrat zatiskajo oči pred pojavi alkoholizma in šele ob hujših posledicah ukrepajo, medtem ko pa v preprečevanju prav gotovo še nismo prebrali prve čitanke. Kakšni so uspehi oziroma neuspehi v preprečevanju alkoholizma pri nas pa bo pokazala analiza sedemletnega uresničevanja akcijskega programa boja proti temu zlu. ki se v Sloveniji prav sedaj pripravlja v. Ni dovolj le varčevati Do 15. avgusta bo potekala javna razprava v združenem delu in KS o osnutku samoupravnega sporazuma o temeljih plana občinskih zdravstvenih skupnosti vseh petih gorenjskih občin za naslednje srednjeročno obdobje Nikakršnega bujnega razcveta zdravstvenih dejvnostih in s tem tudi zdravstvenih pravic uporabnikov zdravstvenega varstva ni pričakovati v naslednjem srednjeročnem obdobju: v bistvu naj hi v naslednjih letih s prispevki za zdravstveno varstvo le ohranjali sedanji nivo zdravstvenega varstva, razširjene pravice pa gredo le na račun pravic, ki jih prinaša mrvi zakon o zdravstvenem varstvu. Viri za financiranje zdravstvenega varstva bodo namreč v prihodnjem obdobju zreducirani le na prispevke iz. združenega dela in od kmetijskih zavarovancev ter seveda participacije, po drugi strani pa zakon o zdravstvenem varstvu prinaša tudi nove obveznosti, kot je financiranje zdravstvenega varstva upokojencev, do prihodnjega leta sicer še iz. prispevkov pokojninsko invalidskega zavarovanja; nova je tudi obveznost za izplačevanje nadomestila osebnega dohodka za čas bolezni z.a kmete, več sredstev pa zahteva tudi informacijski sistem in pa razširitev programa ljudske obrambe. Ko so o tem prav pred kratkim razpravljali tudi v gorenjskih občinskih zdravstvenih skupnostih, seveda niso skrivali skrbi, kako bo seveda mogoče izpeljati financiranje temeljnih planov zdravstvenega varstva v prihodnjem srednjeročnem obdobju, ko pa se finančne možnosti ne kažejo v nič kaj rožnati luči. Ze sama rast družbenega proizvoda po posameznih gorenjskih občinah je sila različna, pri upoštevanju, da mora skupna poraba zaostajati z.a družbenim proizvodom za najmanj ID odstotkov, pa je na dlani, da bodo morale biti prispevne stopnje rasti za prihodnje srednjeročno obdobje nižje od sedanjih. Ze sedaj je jasno, da nekatere občine kot na primer Tržič ne hodo ob razmeroma nizkih osebnih dohodkih mogle zbrati dovolj za zdravstveno varstvo in bo treba manjkajoča sredstva dopolnjevati z regijsko solidarnostjo. Že letos je bilo potrebno za investicije v zdravstvo'sila gosto rešeto, toda trenutni izbor investicij prav tako še ni dokončan Za zdravstveno varstvo kot tudi za ostalo skupno porabo že sedaj ni bilo vedno na pretek denarja, tako da so se morali tako uporabniki kot tudi zdravstveni delavci že doslej marsikdaj krepko stabilizacijsko obnašati; ob tem. da se tudi v prihodnje »vremena ne bodo jasnila«. pa bi vsi pričakovali od že pred tremi leti združenega gorenjskega zdravstva učinkovitejše ukrepe za boljše gospodarjenje, kar je bil tudi namen združevanja dela in sredstev. Samo »rezanje« pri dohodku zdravstvenim delovnim organizacijam, kot se je v razpravi nekdo plastično izrazil, ne prinese ničesar, le nezadovoljstvo na obeh straneh - pri uporabniku in izvajalcu. Zdravstveni delvci že spoznavajo, da s sedanjo organizacijo, ki je mnogokje predraga in počasna, ne gre vč in da bodo morali tudi sami kot samoupravljala v združenem delu iskati ustreznejše, gospodarnejše načine dela - enako kot delavci v gospodarstvu. Samo varčno obnašanje nikakor ni več dovolj, pač pa tudi nekaj - že tolikokrat poudarjenega in zahtevanega-ekonomskega obnašanja. _ L. M. Prizidek pod (urbanističnim) vprašajem Zlatem polju Pri OŠ Helene Puharjeve na naj bi zrastel prizidek za oddelke delovnega usposabljanja — Na Stritarjevi ulici, kjer so oddelki že deseto leto, pa bi ostala le delavnica pod posebnimi pogoji s trenutno 20 mladostniki, a z možnostjo trikratnega povečanja — Skupaj z novo šolo H. Puharjeve načrtovani prizidek oddelkov za usposabljanje pa trenutno ovirajo neustrezne urbanistične rešitve cestnih povezav bodočega centra srednjih šol na Zlatem polju pas- li II Mlekarska skupnost na Gorjušah jt lahko vsekakor /a zgled še drugim kmetom, saj gorjlIŠkj kinetje dokazujejo, kako se da s povezanostjo in sodelovanjem pomagati in tazrešc vati številne probleme. V sodelovanju s strokovno službo pa bo tudi proizvodnja mleka lahko bistveno večja in kvalitetnejša. I). Sedej Ze leta 1974, ko so se učenci sedanje osnovne šole Helene Puharjeve v Kranju preselili iz starih neustreznih prostorov na Stritarjevi ulici v lepo in sodobno šolo na Zlatem polju, je bilo z idejnim načrtom zamišljeno tudi dograjevanje sedanje šole. Vendar pa ne za širjenje šole s prilagojenim učnim programom, čeprav tudi za sedanjih 135 učencev iz. Kranja in Tržiča že zmanjkuje prostora; na šoli namreč že drugo leto poteka celodnevni pouk. zaradi katerega so šolski pro stori — občasno celo zbornica — izkoriščeni do zadnjega kotička. Ob sedanji šoli na Zlatem polju naj bi. tako je bilo zamišljeno že leta 1972. dozidali prostore ,za delovno usposabljanje zmerno in težje du- ševno prizadel ib otrok: oddelki delovnega usposabljanja in pa delavnica pod posebnimi pogoji so namreč po preselil vi učencev šole Helene Puharjeve ostali v starih šolskih prostorih na Stritarjevi. Gradnja etažnega prizidka ni bila zajeta v samoprispevek za gradnjo šol v letu 1972. pač pa le nova šola. Pred leti odložena gradnja pa seveda ni niti najmanj izgubila na svoji aktualnosti, celo nasprotno: vsem. ki so trdili, da se bo populacija učencev osnovne šole Helene Puharjeve z leti zmanjšala in bo zato na šoli dovolj prostora tudi za oddelke delovnega usposabljanja za zmerno in težje duševno prizadete, je sedaj tudi jasno, da do tega ne bo prišlo. M Dim nad smetiščem se razblinja Smetišči'. <>reh F. Perila n .s/x»/y/ meti KninrfiiHi m slitftHi'tno nhčine Tržič — Fntn: Tržič — Niti ni čudno, da so se krajani Kovorja tako upirali preselitvi asfaltne baze v podbreško gmajno. S,trah pred obljubami je bil močnejši od razuma, saj imajo kaj slabe izkušnje z občinskim smetiščem, s katerega se pogosto valijo oblaki dima in neprijetnega vonja. Da bo kdajkoli bolje, že skoraj niso več upali, saj so zagotovila o ureditvi smetišča stara približno toliko kol smetišče samo. Kaže pa, da bodo žolčne razprave, ki jim je bila povod asfaltna baza. končno obrodile nekaj dobrega. Pred izvršni svet skupščine občine Tržič je namreč prišel predlog o ureditvi odlagališča za industrijske odpadke. Tega nameravajo li»čiti tid smetišča, saj so prav industrijski odpadki, meti katerimi prevladujejo odpadna olja in druge vnetljive snovi, povzročali pogoste požare in onesnaževanje talne vode. Seveda pa bo za to naložbo, gre za dober milijon dinarjev. treba združiti sile delovnih organizacij, saj niti skupščina občine niti Komunalno podjetje Tržič, ki upravlja z. odlagališčem, nimata dovolj denarja. Za prihodnji teden je predviden sestanek z direktorji, ki naj bi na osnovi izsledkov inšjiekcijskih služb in pritožb krajanov doumeli, da industrijski odpadki ne gredo skupaj z gospodarskimi, da je novo odlagališče, sodobne je opremljeno, potrebno in da je zanj treba zbrati denar. Prvi korak k uresničitvi obljub Kovorjanom je torej storjen. Zaradi precej dragega zametavanja odpadkov pa bi morda v tržiških tovarnah vendarle razmislili tudi o tem. da bi se ta ali oni odpadek, ki zdaj potuje na smetišče, dalo u|w>rabtti kot sekundarno surovino. »Že uvedba celodnevne šole,« pravi ravnateljica OS H. Puhar, »zahteva dosti več prostora, razen tega pa ostaja populacija otrok, ki ne zmorejo redne osnovne šole pač pa le šolo s prilagojenim učnim programom, več ali manj konstantna. Tudi ideja, da bi mejne primere sicer kategoriziranih otrok puščali v redni osnovni šoli, nima več toliko zagovornikov kot pred tremi leti, ko smo to po zahodnem vzorcu začeli uvajati.« Prav sedaj poteka v okviru raziskovalne skupnosti Slovenije naloga z naslovom Integracija lažje duševno prizadetih otrok v osnovne šole. čeprav naloga še ni zaključena, pa se po mnenju Silve Lebar, vodje oddelkov delovnega usposabljanja pri OS H. Puharjeve. ki prav tako sodeluje v raziskavi, sedanji rezultati testiranja kategoriziranih učencev na rednih osnovnih šolah na Gorenjskem pokazali, da ti Otroci le s težavo ali pa sploh z neuspehom slede pouku rednih osnovnih šol. Z ustanovitvijo delavnic pod po sebnimi pogoji v začetku letošnjega leta v Stritarjevi ulici pa so bih dani pogoji za večjo socialno varnost duševno prizadetim mladostnikom in odraslim. V delavnici pod posebnimi pogoji, kamor se »zaposle., mladostniki potem, ko zaključijo vse tri stopnje delovnega usposabljanja za zmerno in težje prizadete, je trenutno 20 mladostnikov, v petih letih pa naj bi se to število povečalo na 60. saj bi lahko imeli v teh delavnicah varstvo in delti tudi mladostniki, ki so doslej morali v neprimerno dražje zavodsko varstvo. 0e naj bi tako povečane delavnice ostale na Stritarjevi, pa bi tu zmanjkalo prostora za predšolski oddelek in šolske oddelke delovnega usposabljanja zmerno in težje duševno prizadetih otrok; ti oddelki naj bi se preselili v načrtovani prizidek šole H. Puharjeve na Zlatem polju. Idejni načrti za prizidek so v delu. vendar pa so trenutno nastale nekatere urbanistične zadrege. Že pred dvema letoma so urbanisti začrtali cesto v bodoči center srednjih šol na Zlatem polju samo 7 metrov mimo sedanjih učilnic šole H. Puhar. novo začrtana cesta mimo Sole in d« bodočega športnega igriiča pa poteka sicer po mejah šolske zelenice, vendar pa s tem onemogoča gradnjo načrtovanega prizidka. Ker je to proti vsem normam varovanja šolskega prostora, obenem pa onemogoča gradnjo prizidka, bo vsekakor treba najti drugačno ustreznejšo urbanistično reftitev. h. M. Z Glasom in Alpetourom na izlet Za Dan borca v osrčje Bosne in Hercegovine Veliko nas. Gorenjcev, je že obiralo Jasenovac. Kozaro. .Jajce, toda M\e v i>srčje Bosne, do krajev, kjer n partizani bili najhujše bitke, do lahlanice. Nevesinja. Tjentišta in vitjeske. nas je prišlo se malo. Vse premalo poznamo te čudovite naivne narodne parke — sicer je pa Bosna vsa en sam zeleni park — Mamo š«> videli mogočnih spomenika, ki so jih ljudje Bosne postavili borcem, ki so se z nadčloveškimi napori borili z.a rešitev ranjencev, se prebijali skozi obroče najhujših ofenziv. Lepo priložnost imamo tokrat, ko organiziramo ta izlet pia\ za Dan borca, ko bo vsa Bosna praznovala in hodo doživetja še toliko polnejša, še bogatejša Odhod iz Kranja bo .1. julija ob H. uri zjutraj izpred hotela GRKI NA. Prvi dan nas bo pot vodila skozi Zagreb do Banja Luke. kjer bomo imeli krajši pristanek, do •Jajca, kjer bo kosilo. Pot bomo nadaljevali skozi Travnik, kjer si bomo ogledali tudi Andričevo hišo. v večernih urah pa prispeli v Sarajevo. Tu se bomo nastanili v hotelu Terme in si po večerji ogledali Sarajevo ponoči. Drugi dan, 4. julija, se bomo peljali od Tjentišta, si ogledali spomenik in spominski muzej bitke na Sutjeski, naravni park Peručico in nadaljevali pot preko Nevesinjskega polja do enega najlepših Jugoslovan1 skih mestec. Mostarja. Tu se bomo nastanili v hotelu Ruža in si še pred večerjo ogledali mesto. Tretji dan. 5. julija, bomo nadaljevali pot do Jahlanice. kjer si Odprto radovljiško letno kopališče Radovljica - Radovljiško letno »opališče. eno najlepših na Gorenjcem, ki ga upravlja kopališki odbor pri krajevni skupnosti Radovljica, so dprh v nedeljo. 15. junija. Ogrevalne naprave, ki so si jih omislili lan-4o leto. ogrevajo vodo v bazenu od -Ido 24 stopinj, kar omogoča kopane tudi v slabših vremenskih razmerah. Letos so v predsezonskem času ob- novili nekatere kopališke naprave in prepleskali bazen ter druge objekte, pri čemer so prostovoljno sodelovali tudi člani domačega plavalnega kluba. Za ureditev in obnovo kopališča so porabili okoli 170.000 dinarjev. Zaradi višjih stroškov kuriva in drugih izdatkov bo letos vstopnina za 2o do 30 odstotkov višja od lanske. Prav toliko bo zvišana cena nočnin v kampu. Gradnja na Pavlinovi jasi - Po nekaj letih zamude so na Pavlinovi /asi v Butrici pri Tržiču končno^ahrumeli gradbeni stroji. V organizirani gradnji, katero se je vključilo 33 občanov, članov stanovanjske zadruge Crnetov vrt, m namreč zraslo novo stanovanjsko naselje. Gradbišče bo predvidoma do hnea julija komunalno opremljeno, nato pa bodo iz tat počasi začele poga niati hiše. (H J.) - Foto: F. Perdan Večno mladi spet na Stol Radovljica — Minulo soboto so imeli člani rekreacijskega kluba Večno mladih fantov iz Radovljice svoj redni letni občni zbor. Domenili so t. da bo v soboto, 30. avgusta, vsakoletni standardni pohod na Stol. organizirali pa bodo tudi družinski pohod na Vogar nad Bohinjem, ki naj bi bil meseca septembra. Večno mladi so že organizirali rekreacijsko kolesarjenje, najprej krajšo turo, ki pa je dobro uspela. Zato pripravljajo drugo družinsko rekreacijsko kolesarjenje od Radovljice do Črnivca, razen tega se bodo odločili tudi za druge oblike rekreacije. Na občnem zboru so podelili štirim članom medalje za udeležbo na vseh petih pohodih: Francu Globoč-niku, Ladu Erženu, Jožetu Kvedru in Stanetu Jerebu: Božu Banu in Milanu Vipotniku pa so podelili umetniški sliki z.a izdelavo vseh dosedanjih simbolov. Člani kluba so izdali tudi gramofonsko ploščo s kroniko kluba in himn o, za katero je glasbo napisal Andrej Arnol, tekst pa Dušan Velkavrh. Kronika je delo Tončka Dežmana. bere pa član kluba, radijski in TV napovedovalec Marjan Kralj. V klubu so tudi člani iz Avstrije, Italije. Francije in Ho-landije, M. Murko bomo ogledali porušeni most na Neretvi in spominski muzej, v katerem je pra\ /da i razstava del poznanega kranjskega slikarja Ljuba Ravnikarja »Po poteh IV. in V. ofenzive« Kosilo bo v novem hotelu v Jabla-nici. pot pa bomo nadaljevali skozi Prozor, se povzpeli do spomenika na Makljenu in potem peljali naprej do Bugojna in Jajca, kjer se borno nastanili v hotelu Turist. Četrti dan. 6. julija, si bomo ogledali znamenitosti Jajca, muzej II. zasedanja AVNOJ-a. trdnjavo, slapove na Plivi, potem pa nadaljevali pot do Bosanskega Petrovca in Bihača. Tu si bomo ogledali muzej I. zasedanja AVNOJ-a. kosili v eni najlepših restavracij, restavraciji Sunce, zgrajeni na sami reki Uni, od tu bomo pa mimo Plitvic in skozi Karlovec pohiteli do Gorjancev in domov. V Kranj ae bomo vrnili okrog 22. ure. Gena izleta z. vsemi vstopninami in polnimi penzioni je 2.800 dinarjev. Prijave sprejema turistična agencija Alpetour v hotelu GREINA v Kranju (tel. 23-883 in 21-022) in njeni poslovalnici v Radovljici in Skofji Loki. Na pot bo šel samo en avtobus, zato velja s prijavami pohiteti. Obeta se nam pa zares enkraten in čudovit izlet po partizanski Bosni. SPREJEM ODLltN JAKOV - Predsednik kranjske občinske skupščine in predstavniki družbenopolitičnih organizacij so v torek sprejeli 107 osmošol-cev, ki so šolanje zaključili z odliko. Predstavniki skupščine in družbenopolitičnih organizacij so odličnjakom zaželeli obilo sreče in uspeha pri delu in življenju ter čimprejšnjo vključitev v ustvarjalno dela občinske družbenopolitične skupnosti fjk) - Foto: A. Mali Priprave na razstavo cvetja Partizanski dom vabi Radovljica — Upravni odbor Partizanskega doma na Vodiški planini na Jelovici, ki je že aprila poslal vsem organizacijam ZZB NOV prospekte za letovanje v tem lepem objektu na Jelovici, je v teh dneh ponovno obvestil interesente o možnostih letovanja. Glede na to, da nekateri člani ZZB NOV in drugi niso bili obveščeni o prostih zmogljivostih doma, je upravni odbor sporočil, da je še vedno dovolj mest za letovanje vseh članov in nečlanov, ki bi to želeli. Cez Vodiško planino vodijo osrednja planinska, mladinska in kurirska transverzala. Vsi udeleženci lahko dobijo v Partizanskem domu žige treh transverzal. zato pričakujejo tudi obisk planincev in drugih izletnikov, ki bodo v domu vselej dobro postrežem in sprejeti. CERKLJK - Lepšemu videzu kraja in okolice posvečajo v Cerkljah vse več skrbi in pozornosti Zadnjo soboto maja so bile še zadnje očiščevalne akcije po krajevnih skupnostih cerkljanskega območja, ki jih zajema Turistično društvo Gerklje. Pred dnevi so se pričele zaključne priprave na letošnjo 14. razstavo cvetja in 11. razstavo lovstva, ki bo letos odprta od 4.-7. julija*. Vsakoletno razstavo cvetja in lovstva organizira Turistično društvo Gerklje ob 4. juliju - dnevu borca. Pred štirinajstimi leti je TI) Gerklje v šoli pripravilo razstavo šopkov, ki so jih naredile gospodinje iz Gerkelj. Po prvi razstavi so se že naslednje leto ob šopkih pojavile lončnice, vrtno in drugo rastlinstvo, ki uspeva v dolinah in hribih pod Krvavcem. Na letošnji razstavi bodo poleg gospodinj sodelovali tudi zasebni vrtnarji in cvetličarji iz vse Slovenije, predstavili pa se bodo tudi predstavniki družbenega sektorja. Med šolskimi počitnicami bodo »zasedli« spodnje prostore osnovne šole Davorin Jenko, zunanji razstavni prostor med osnovno šolo in vzgojno varstvenim zavodom Kurirček Robi ter prostor ob šolskem zidu. Letos bo večji poudarek na rezanem cvetju, pri aranžiranju pa bodo uporabili tudi razne stare skrinje, okna itd. Večjo možnost razstavljanja bodo imele tudi gospodinje. Na letošnji razstavi bodo prikazane tudi zanimive lovske trofeje in še marsikaj zanimivega. Za šolskim vrtom bodo na ogled številne živali. Skratka, obiskovalci bodo lahko uživali tudi v lepo urejeni okolici pred šolo in ob njej. Prireditelji so pripravili tudi zanimiv kulturni in zabavni program. Omenimo naj še, da je Turistično društvo Gerklje ob lanski razstavi izdalo krajevni turistični vodič z opisom zgodovinskih in drugih posebnosti cerkljanskega območja z naslovom »Gerklje na Gorenjskem z okolico«. Cerkljanski turistični delavci dokazujejo, da so vasi pod Krvavcem prav z razstavo cvetja in lovskih trofej postale znane ljudem zunaj Gorenjske in zunaj republike ter državne meje. Vsako leto obišče to prireditev okrog 20 tisoč ljudi, večina popotnikov, ki so si razstavo ogledali enkrat, pa postanejo njeni stalni obiskovalci. J. Kuhar »Jest pa pit pa na morje« Tristo let že živi Cudnov rod na Gorjušah -Janezu Čudnu je danes štiriinosemdeset let, že sedemdeset let je zvest svoji zemlji — Mladi odhajajo v dolino, kaj ho s kmetijami'? Odcvetele so hruške, češnje, jablane v dolini, visoko na Gorjušah nad Bohinjem pa je sonce komaj komaj zmoglo toliko moči, da je odprlo še zadnje popke v sadovnjakih; bujni in cvetoči so že vrtovi po dolinah, na Gorjušah pa so kalčki še sramežljivo in krmežljivo kukali iz zemlje. Zima je tu dolga in predolga, pomlad hladna, poletja skoraj ni. Bo kar držalo, da imajo na »Gorjušah en pridelek, pa še ta zmrzne«, bo kar držalo, da so letni časi gorjuškemu kmetijstvu nenaklonjeni, zemlja je skopa, z žulji in ukrivljenim hrbt< m ji je treba iztrgati vsaj tistega nekaj malo, da se živi in preživi. Visokogorske Gorjuše so lepe, slikovite. Rekel hi. skupaj z letoviščar-ji, ki pridejo sem na kmečki turizem: »Kako ste srečni, da ste tukaj.« In bi kidal gnoj. »dišal« po hlevu, kosil — in nevoščljivo vzdihoval. Štirinajst dni počitnic v kmečkem turizmu, čeprav delovnih, je le prijetna sprememba. Življenje pa niti približno ni tako idilično kot se zdi. življenje tod je bilo in je en sam garaški delovni dan. Janezu Cudnu. najstarejšemu »Gorjušcu«, je danes štiriinosemdeset let. Dobro pomni, kako se je nekdaj Gorjušam godilo, predobro pozna kmečko življenje. Janez, ta gorjuška grča. v tej visoki starosti še vedno marljivo dela. bistroumno spremlja svetovne dogodke in tako kot zna le on. obrne vse bridkosti na hecno plat Tista prava, kmečka korenina je Cudnov Janez, korenina zdravega razuma in življenjskega poguma, / neusahljivim vrelcem moči in poštene dobre volje. »V hlad hiše pojva, je prevroče«, de Janez, ko se vrne s hriba. k|ei ie »Jtterkal« čebele, ki so rojile. Počasi m' težko je prilezel, kajti noga ga hudo boli. Janez Čuden z Gorjuš »Zdrav sem že, zdrav,« zamah ne z roko in že se mu okoli ust zariše dobrodušni Cudnov nasmeh, »le z nogo je hudo. Zadnje leto sem nekam precej opešal, a leta 1896 sem bil rojen, »poj« pa zračunaj-te, koliko križev že nosim! Dve vojni sem dal skozi, Galicijo, bil ujet in zaprt. Ko sem se po prvi svetovni vojni vrnil domov, tedaj mi je bilo hudo kot nikdar v življenju. Umrla mi je mama, bil sem sam za vse, za sedem bratov in sestra, vse breme je padlo name. Da bi odšel? Tako škoda se mi je kmetije zdelo, saj vidite, kako lepa je!« Res je Cudnova kmetija na Gorjušah. ki leži na ravnini, prav toliko od ceste, da je ravno prav. ena najlepših. Tristo let je stara, še zdaj hranijo kos tramu iz leta 1697, ko je prvi Čuden, iz Nomenja je bil doma, postavil tu stajo. »Tako rad bi kot fant iel v šole, pa oča ni imel denarja. Z enim iz Koprivnika sva bila že zmenjena, pa potlej ni bilo nič. Skupaj sva jokala ... Potem je bilo eno samo delo, brez kosilnic in strojev, ki jih imamo zdaj. Na deset tisoč kilogramov krme sem znosil na hrbtu, na ramenih, saj se sam sebi čudim ... Ko se je dan naredil, sem bil le v hosti, nekaj časa mi je eden pomagal, potlej se mu je ponudil želez-ničarski kruh. Razumel sem ga. Vzel sem ženo, tako pridno in poftteno, da bolj ne more biti. Tri fante imava, vse pridne, eden je ostal doma. Zraven hiše imamo čedno štalo, velbano, sto in deset let je, kar smo jo zgradili, potlej pa obnovili. Ah, zdaj je dobro, včasih pa na Gorjušah nismo imeli ne trgovine, ne elektrike in ne ceste. Na Bohinjsko Belo smo hodili po moko. In Janez Čuden, ki je do zdaj edini v stari Cudnovi rodbini dočakal tako visoko starost, ima svoj prav in svoj trezni pogled na svet. »Ljudje ho se scrklali,« pravi, »hja, nič drugega kot jest pa pit pa na morje!« Ko ga podražim, da jeseni pa na krnete, domov po krompir in zelje, odvrne: »Kaj krompir, šunken jim paše!« Janez, on ima že prav. Ve, kako se ta ljubi svet obrača, kako vse hiti v dolino, on. ki sedemdeset let že ljubi in obdeluje svojo zemljo. Sto-dvajsel jurjev ima starostne pokojnine, ki jo potem lahko kar vrne za zavarovanje. »Kaj mi nuca vse premoženje, ko pa vsak mesec obračam in obračam tiste dinar-čke« A njemu, kljub garaštvu zemlja še kako nuca: vir življenjske moči mu je. vir radosti in žalosti, vir trdne zvestobe korenitemu in žilavemu Cudnovemu rodu. D. Sedej G L, A S16. STRAN. 'UHtK, Z4 JUNUTioirT Obisk v Zavodu za usposabljanje invalidne mladine Kamnik Most do življenja Kamnik pb prihodu smo videli, kako čisto in urejeno je okolje zraven restavracije, še bolj pa smo bili presenečeni, ko smo slišali pri jetne zvitke ansambla. Kar nas je posebej razveselilo, a lahko re čem nenavadno za Pokljuko je to. da ima hitro in solidno postrežbo in tudi zmerne cene gostinskih uslug. Kljub kritikam, ki jih beremo na račun tega objekta, smatram kot redni obiskovalci te naše lepe planote da mora vodstvo še naprej delati tako. z oziram na lep<» asfaltirano cesto od Bleda in na specializiran objekt, ki je potreben za ta del naše lepe Gorenjske. Majda in Tine Zevnik iz Ljubljane NEKDAJ^ CVETOČI BLED ... Nekdaj cvetoči Bled je Se senca lepote, dobrega obiska in zadovoljstva. Stalnih gostov skorajda ni: pridejo za dan. dva. potem pa spet gredo. Jezm je Se slabše od mlakuže, da se niti žabe letos ne bodo šle vanj kopat, posebno ob obali grajskega kopališča do Kazine, kjer je gosta umazanija. Temu primerno »čisti« pa so tudi tabi)di. Tujci pa filmajo (najbrž v tolarju), za reklamo, kakršno znajo napraviti le gostje — i z vid niča rji. . . Čeprav je Sele dober mesec od očiščevalne akcije, že povsod lahko vidite odpadke, saj je zaradi redkih košev težko igrat, ■ikošark' >.<• V parkih /e ponoči temno, cestna svetilka pri Festivalni dvorani pa je zaradi lesenih opornikov bolj odobna Eifflo-lemu stolpu kot pa romantični luči ... Tudt izletniški avtobus, m druga cestna vozila parkirajo lepo na pločnikih ni pa nikogar na spregled, da bi jih opomnil al, zapisal kakšno Številko in iofer/e opomnil, kje naj parkirajo. P<, sprehajalnih poteh in zelenicah ter po pločnikih se podi mladež s kolesi, ali pa nasedajo s čevlji po klopen, kakor afne'. Bled pa Se naprej prodaja postelje, sonce, zrak in vodo — i bazenih' Alojzij Vovk. Bled ALI SMO NANJE POZABILI? Vedno rad prisluhnem ali preberem, kakšna je bila zgodovina naše NOB, kaj vse so morali ljudje pretrpeti med NOB. Spominjamo se borcev in aktivistov, prirejamo proslave, okrasimo nji-hova grobišča. *Moti pa me nekaj drugega. 13. maja leta 194.3 je bilo ustreljenih devet talcev v Nomenju pri Bohinjski Bistrici. Res je, da imajo postavljen lep in ograjen spomenik z vklesanimi imeni in kadar sem bil tam. so bile tudi vedno sveže rože ali venci. Nikoli pa Se nisem zasledil v časopisu ali slišal po jeseniškem radiu, da bi se kdorkoli spomnil nanje? Prav bi bilo, ko bi se tudi na te borce kdaj spomnili. Jože Ambrožič Gorje KJE DOBITI POŠTENO SEKIRO? Naš goiionski dopisnik Jože Ambrožič se hudujc: »V letoSnjl pomliuli /c bil. s precejšnjim pim-poni in reklamo, odprt na gospo darskem razstavišču v Kranju se jem kmetijske mehanizacije in opreme. Z mislijo sem odšel, da bom vsaj na tem sejmu lahko ku pil sekiro, spitsobno. da lahko z njo opravljam težja drvarska de la in obsekavanje lesa za dom. pa sem se pošteno uštel' Nisem je dobil. Spraševal sem tudi v trgo vinah z železnino v Ljubljani. Kranju in v Radovljici in še kje. a nikjer nič. V Radovljici, v trgovi ni »Merkur« sem dobil majhno sekirico, ki pa za težja dela ni sposobna, toda draga dovolj za svojo malenkost, saj sem zanjo odštel kar 146.70 dinarjev, priznati pa moram, da je že bila nasajena. Tako. poštene sekire ni moč kupiti pri nas. v sosednji Avstriji se pa dobijo in stanejo kar 701) dinarjev. Tudi kovačev nimamo več. da bi kovali tovrstno orodje, ki pa je vsekakor potrebno. Mar bomo morali uvažati tudi sekir,' in to v letu stabilizacije?« Jasno je. da kljub raznim modernim kmetijskim strojem in motornim žagam brez »ščire« nikjer ne gre. Prav žalostno, da je ni nikjer dobiti, kot je tudi težko dobiti čisto nainidno žago in panja romamo tja v sosednjo Italijo. Zasebniki uvažamo še celo navadne »šajtrge«. cenejše in lažje so. pri nas pa jo komaj komaj dobiš. Tisti, ki smo bolj ali manj v mestih, imamo še posebne težave, a kakor kaži', so zdaj problemi z orodjem fe tudi v naših vase/, in naseljih, kjer se ljudje še kolikor toliko ukvarjajo s kmetijstvom. tudi v Gorjah, Gre očitno počasi iz mode tisti gor-janski: u čeudr pr fetn pa Sčira leži. PRETIRANO NAVDUŠENJE Kranj — Med mladino, ki st fe letos bučno ali manj bučno, veselo in žalostno poslavljala od srednješolskih klopi, no bili tudi dijaki kranjske gimnazije. Le kdo bi jim zameril, da so bili najbrž nadvse navdušeni, da bodo rekli adijo tabli in klopen, in sitnim in manj sitnim profesorjem — čeprav se bodo po dolgo letih z nostalgijit spominjali prelepih gimnazijskih let - a lahko bi jim poočitali, da so v tem navdušenju ob slovesu pretiravali Niso se od veselja valjali po tleh in vpili gaudeamus igitur. šli so dlje: v navalu besa ali kaj veš česa so trgali in lomili vse. kurjim je prišlo pod roko. Zemljevide denimo, učne pripomočke, stole, klopi in najbrž tudi kredo. Ni lepo. res ne, izkazali no se prav divjaško. Nekoč, po več letih, jih bo vsega tega sram. Vseh vragolij. ki jih počenjaš v šolskih klopeh, se rad in z nasmehom spominjaš, če so še na meji dopustnosti. Vse sorte smo delati mi: za zemljevide smo se skrivali, da bi pri zemljepisu prišepeta vali. podpise razrednika pona rejali. kadili in vse vražje neum nosti pogruntali, da na koncu razrednik z nami sploh ni hotel na končni izlet. A klopi, zemljevidov in tako dalje le nismo trgali, še na misel nam ni prišlo . . . VZGOJNOVARSTVENI ZAVOD Kra nj Komisija za delovna razmerja razpisuje prosta dela in naloge VZGOJITELJICE (dve delavki) za dopoldanski del. čas VZGOJITELJICE (eno delavko) za za popoldanski del. čas Dela in naloge se razpisujejo za nedoločen čas. Prijave in dokazila o izobrazbi pošljite Kadrovski službi VVŽ Kranj. 1.9 dni po razpisu na naslov Nikola Tesla 4. Kranj. EKSPRES OPTIKA KRANJ Tavčarjeva 1 (nasproti Delikatese) Vam nudi hitro jn kvalitetno izdelavo vseh v.st očal / na vadmmi in s specialnimi le čami Izdelujemo na re< epi in brez n|eqa SE PRIPOROČAMO' Gorenjska oblačila Kranj DSSS odbor za medsebojna razmerja objavlja prosta delovna področja I. VODJE FINANČNEGA KNJIGOVODSTVA Pogoji: - srednja Izobrazba ekonomske smeri in I leta praktičnih izkušenj ( 2 FINANČNEGA KNJIGOVODJE Pogoji: srednja izobrazba ekonomske smeri in 2 leti praktičnih izkušenj 1 ADMINISTRATOR.!A V KOMERCIALI Pogoj: - poklicna administrativna faita in .1 mesece praktičnih izkušenj Za delovna področja pod L in 3. se sklepa delovno razmerje za nedoločen čas. pod 2. pa za določen čas - nadomeščanje delavke na porodniškem dopustu. Za vsa delovna področja velja .{-mesečni poskusni rok Kandidati naj pošljejo prošnje v 15 dneh po objavi na splošno kadrovsko službo Cesta JLA 24/a. O izbiri bodo obveščeni pismeno v roku S dni po sklepanju na odboru za medsebojna razmerja. SOZD ALPETOUR Skofja Loka TOZD HOTELI SKOFJA LOKA objavlja na podlagi sklepa komisije za delovna razmerja naslednja prosta dela oziroma naloge: 1 ANALITIKA - planerja Pogoji: — SS izobrazba ekonomske smeri — '■) leta delovnih izkušenj Poskusno delo 3 mesece. Delo je za določen čas do 15.8. 1981 - nadomeščanje delavke na porodniškem dopustu. 2. 2 NATAKARJEV Pogoji: — KV nakatar. znanje 1 tu jega jezika — 1 leto delovnih izkušenj Poskusno delo 2 meseca. « KUHARJA Pogoji: — KV kuhar — 1 leto delovnih izkušen j Poskusno delo 1 mesec. Za kuharja in natakarja je delo za nedoločen čas, s polnim delovnim časom. Pismene ponudbe z opisom dosedanjih delovnih izkušenj in dokazili o strokovnosti sprejema kadrovski oddelek v Škof ji Loki. Titov trg 4 b. 15 dni po objavi. O izidu bomo kandidate obvestili najpozneje v 60 dneh po izteku prijavnega roka. Kranj — Pred kratkim se je t Kranju sestala komisija za turistični pmlmla d(k pri Gorenjski turistični zvezi, kije razpravljala o ocenjevanju turističnih podmladkov in o njihovem delovanju. Otroci naj bi />isali naloge h zanimri ati domačega kraja, organizirali pa bodo tudi kviz. — Foto: B. Blenkuš Tovarna obutve Tržič ponovno objavljamo na osnovi sklepa komike za M*™* razmerja delovne skupnosti skupnih služb prosta dela in naloge vodenje biro j a P°d^"ir1nz?;,,,ilrh1,ek1.d11........^^^V|< - :ne.adelovM1h.zkušen|.laodi;«oonHhdehhvUK.dben.slvl, mženir arhitekt, gradbeni inženi, ■ in 5 let delovnih izkušenj.,, od-govornih delih v jBfadbeništvtl - strokovni izpii Posebne zahteve: - sposobnost \(>deiii;i in organiziranjh samostojnost pri delil sposoluiost sodelovanja * k re;i 11\ iio-i rtlMiHohnosJ logičnega mišljenja Sprejeti kandidat bo združil delo za nedoločen čas s polnim delovnim časom in 3-mesečnim poskusnim delom. Interesenti naj oddajo pismene prijave z dokazih o izpolnjevanju pogojev v kadrovskem oddelku tovarne v 15 dneh po objavi. Dom učencev IVO LOLA RIBAR Kranj Kidričeva 53 Komisija za delovna razmerja razpisuje prosta dela in naloge 1. EKONOMA za nedoločen čas Pogoj: — trgovska ali ekonomska šola — praksa 2 leti — nastop službe 15. avgusta 1980 2. KUHARJA za nedoločen čas Pogoj: — KV kuhar — nastop službe 1. septembra 1980 (entral Gostinska in trgovska delovna organizacija Kranj TOZD Gostinstvo n. sub. o., objavlja na podlagi sklepa sveta poslovne enote ter na podlagi sklepa sveta delovnih razmerij proste delovne naloge in opravila PE KRANJ 1. 2 TOČA J A 2. P0MIVALK0 POSODE 3. ČISTILKO Pogoji: pod 1. — gostinska šola, 3 mesece poskusno delo pod 2. in 3. — osnovna šola, 1 mesec poskusno delo PE PREDDVOR 1. 2 NATAKARJA Pogoji: — gostinska šola — 3 mesece poskusno delo Iščemo strežno osebje za izseljeniški piknik v Škof ji Loki. Kandidati naj pošljejo pismene prijave z dokazili o izpolnjevanju pogojev v 15 dneh po objavi oglasa na naslov Central Kranj, Maistrov trg 11 kadrovska služba. Prijavljeni kandidati bodo pismeno obveščeni o izidu izbirnega postopka v 30 dneh po poteku roka za prijavo. HTDO JESENICE TOZD Žičnice Kranjska gora objavlja javno licitacijo za osnovna sredstva 1 kom stružnica — rabljena s pripadajočo opremo, izklicna cena 18.000,— din 2 kom reduktorja — rabljena, izklicna cena 15.000,— din za en komad 1 kom asinhronski elektromotor 33 KW, izklicna cena 12.000, din 1 kom asinhronski elektromotor 50 KW, izklicna cena 12.000,— din Javna licitacija bo dne 2. 7. 1980 ob 10. uri v upravni stavbi TOZD Žičnice Kranjska gora, Bovška c. 107. Ogled navedenih osnovnih sredstev bo 23., 24., in 25. 6. 1980 od 9. do 12. ure, m prostorih stavbe TOZD Žičnice Kranjska gora, Bovška 107. TOREK. 24 JUNIJA 1980 glaski, stran GLAS Prodam KKAVO brez. Megli«' Dota Triglav konfekcija p. o, tTTgT« v| KRANJ, Savska cesta 34 razpisuje imenovanje individualnega poslovodnega organa direktorja Za individualnega poslovodnega organa bo imenovan kandidat, ki ima: — visoko ali višjo izobrazbo ustrezne usmeritve — najmanj 5 let delovnih izkušenj pri vodenju in organiziranju delovne organizacije — je družbenopolitično aktiven in sodeluje pri razvoju samoupravnega socialističnega sistema. Kandidat bo imenovan za dobo 4 let. Prijave z dokazili o izpolnjevanju pogojev in opisom dosedanjih del sprejema razpisna komisija v 15 dneh po objavi razpisa. Prijave naj kandidati pošljejo v zaprti kuverti na naslov Triglav konfekcija p. o. Kanj, Savska c. 34, za razpisno komisijo. O izidu izbora bodo kandidati obveščeni v 30 dneh po veljavnosti razpisa Elim Jesenice Odbor za delovna razmerja javlja prosta dela in naloge 2 ČUVAJEV Pogoji: — končana osemletka in 4 mesece delovni h izkušenj — 3 mesečno poskusno delo Delo se združuje za nedoločen čas s polnim delovnim časom. Kandidati naj svoje vloge poš\\e\o na naslov ELIM Jesenice. Hrušica 72 c, v roku 15 dni po ob\avi. Kandidati bodo o izidu objave obveščeni v roku 10 dni po izteku objave. OPRODAM- Prodan; rabljen« 1Mgfa „ JADRANJE - vvi tom()S KOLO s pomožnim motj enl avtomatic NaslpA 4949 oddelku. ..„^am rabljen« Zelo ugodno SOBNO PO",ft^YJARE NOČNE ZIMNICAM1. 9M, OGLEDALA; I 28-783 5055 ŽtMN- OMARICE, sobna Kranj. KaJtthova ORGLE, .ivomanualne ike EKO - cantorum „ _ znamke iTil,tsUjmi ritmi, predali in avtom« tskun Milan. Kidričeva 1- Žura tel. 26-713 5129 PLEMENSKO KOZO ter JAR-CKE — Pesnice, dobite: Gorice. Srednja vas 7 5132 Prodam 1AHCKK in PETELINE, stare 10 tednov. lTrh Jože. Rehr 3, Zasip - Bled 5133 Prodam cvetlični in gozdni MED. 5134 GUMIJAST bombažna predilnica in tkalnica tržič razglaša naslednje proste naloge in opravila na podlagi 6. čl. Pravilnika o delovnih razmerjih ter v skladu z 21. čl. Zakona o delovnih razmerjih v DSS - VZDRŽEVALNO ENERGETSKI OBRATI: VZDRŽEVANJE STROJEV IN OPREME (4 osebe, za nedoločen čas) Pogoji: — poklicna šola kovinske smeri — 1 leto delovnih izkušenj v stroki 2. INSTALIRANJE PARNIH IN VODOVODNIH NAPRAV (1 oseba, z.a nedoločen čas) Pogoj: — poklicna šola z.a instalaterje. — osnovni tečaj z.a varjenje. — leto delovnih izkušenj v stroki. Pismene prijave z dokazili o izobrazbi sprejema kadrovski oddelek 15 dni po objavi. SGP TEHIMIK IjgjMjB* Kadrovska komisija TOZD Komunalne dejavnosti objavlja prosta dela in opravila za nedoločen čas VZDRŽEVANJE ČISTILNE NAPRAVE V ŽIREH Pogoji: - K V delavec strojne, gradbene ali elektro smeri ali priučeni delavec s 5-letnimi delovnimi izkušnjami v svoji stroki Poskusno delo 2 meseca Kandidati naj pošljejo vloge z dokazili o zahtevani strokovni izobrazbi v roku 15 dni po objavi na kadrovsko službo SGP Tehnik Skofja Loka, Stara c. 2. Kandidati bodo obveščeni p izbiri v 15 dneh po izbiri kandidata. ALPETOUR TOZD PotniSki promet Kranj objavljamo JAVNO LICITACIJO rabljenih osebnih avtomobilov, ki bo dne 27. junija 1980 ob 19. uri v prostorih Remont-a Kranj Komunalna cona. Tip vozila letnik stanje izkl. cena Zastava 101 1977 nevozen Zastava 101 1977 nevozen Zastava 101 1977 nevozen Zastava 101 1977 nevozen Zastava 101 1977 vozen Citroen GS 1980 karambol. Kombi IMV 1600 1971 nevozen 42.000,-40.000,-42.000. ■ 20.000. 42.000. 95.000. 5.000. Ogled vozil bo možen 27. junija 1980 od 8. do 10. ure v Remontu. Kombi, ogled vozila bo možen v mehaničnih delavnicah Alpe- kS^ISE&bU***. polog dne 27.6. 1980 od 8. do 10. ure v Re-montu. Nakup vozil bo po siatemu videno kupljeno! TEKSTILNI IN OBUTVENI CENTER, p.o. KRANJ Staneta Žagarja 33 Odbor za delovna razmer\a in varstvo pri delu razpisuje za nedoločen čas s polnim delovnim časom naslednja dela in naloge 1. učitelja i\z\ke in matematike — visoka izobrazba 2. učitelja samoupravljanja s temelji marksizma — ustrezna visoka izobrazba, samoupravna in družbeno-politična aktivnost 3. učitelja obrambe in zaščite — visoka izobrazba — katedra za ljudsko obrambo ali visoko izobrazbo in rezervni oficir JLA 4. vzdrževalca — strojni ključavničar z dokončano poklicno šolo {zaključni izpit) in nalman] 3-letno proizvodno prakso. Zaželena je praksa v tekstilni ali čevljarski industriji. Prijave poštjite v 15 dneh po objavi razpisa na naslov: Tekstilni in obutveni center Kranj, Cesta S. Žagarja 33. - lelettim ali LeSe t. Trži,-5137 poceni prodam globok italijanski VOZIČEK m TKRMOPANSKO STEKLO ! 164 / I mi 1.7 rini |>r,M Z«. Bitni«' - Zabili.« Po ugodni ceni prodam dobro ohranjeno svetlo SPALNICO. Ogled v dopoldanskem času. Tržič. Cankarjeva 20 5139 Prodam CEMENT. Naslov \ oglasnem oddelku. 5140 Poceni prodam dobro ohranjen TELEVIZOR, znamke philips. Informacije po tel. 064-61-396 5141 Prodam 7 mesecev brejo TKLICO. Suha 18. Skofja Loka 5140 Prodam BOJLER za centralno kurjavo in odstopim vrstni red za britofsko PEČ za centralno kurjavo (vrstni red za oktoher) Marenk Franc. Selca 72, Selca 5148 Prodam ŠOTOR z.a štiri osebe. Na Kresu 22. stan. 9, Železniki 5143 Prodam 17 vreč PERLITA za omet. Zebec. Pot v Bitnje 73, K ran i 5144 Prodam 3 OTROŠKA KOLESA in 3 PONYJE ter kolesa z. gumami za »kimpež«. Tenetiše 12. Golnik 5145 Prodam stoječo TRAVO. Lahovče 61. Cerklje 514H Prodam SLAMOREZNICO spev ser. Kozjek, Zg. Bitnje 20. Žabnica 5147 GLISER, semperit — sprinter S. odlično ohranjen, prodam. Pav%č. Maistrov trg 5 Kranj. tel. 23-271 5149 Prodam mlade PSE - NOVO FUNDLANDCE, BOKSE za teleta in ELEKTROMOTOR. 10 KM Benedičič Valentin. Globoko 7. Ra dovljica 5150 Prodam BIKCA simentalca in TELIČKO frizijko. za rejo ali n zakol. Korenčan Dušan. Podhrez.it 17. Duplje 5151 Poceni prodani kombiniran OTROŠKI VOZIČEK, rdeče barve Logar Marjan. Pipanova 60. Šenčur 5152 Prodam 100 kv. m smrekovih talnih in stenskih OBLOG (9 cm) napušč. Kunšič. Kropa 125 515a Ugodno prodam nova. desna VHODNA VRATA, macesnov«, za stekljena. z okvirjm 210X134cm. Jelovčan, Zgoša 47. Begunje na Gorenjskem 5154 Po zelo ugodni ceni prodam dnevno OMARO z MIZICO in raztegljiv KAVČ. Rajk. Jelenčeva JS Kranj 5155 Prodam črnobel TELEVIZOR kalipsa RR-Niš. Telefon 61-907 5156 PRTLJAŽNIK za čoln. prodam Telefon 21-677 - Kranj. C. l. maja 53 5157 Po ugodni ceni prodam dobro ohranjen KAVČ in dva FOTELJA Telefon 45-084 5158 Prodam 100-litrski MEŠALEC za beton. Resman Pavel. Hlebce 43 Lesce 5198 Prodam večjo količino hrastovih PLOHOV. Naslov v oglasnem oddel ku. 5160 Prodam lipov HLOD. primeren za umetniško obdelavo, dolžina :l m. premer 1 m. Telefon 50-283 dopoldan - Tržič 4968 KUPIM Kupim 12 SPIROVCEV. dolžina 6 m, dve LEGI. dolžina 12 m ali dve dolgi 6 m. 60 LAT. 40 x 50 mm. ter desni BLATNIK za škodo 100-L Dežman Franc, Naklo 156 5161 Kupim koroško »FELTSMITO« Strahinj 18, tel. 47-131 5162 Kupim dobro ohranjeno dvodelno OMARO za obleko in par STOLOV, za v kuhinjo. Novak Jože. Podreča 6. Mavčiče 38 5163 VOZILA^ Republiški sekretariat za notranje zadeve Uprava javne varnosti v Kranju C. JLA razpisuje javno dražbo — licitacijo za naslednja osnovna sredstva: - 4 kom O8EBNI AVTO VW 1200 IN 1300, leto izdelave 1971-1974 izklicna cena od 42.099 do 46.999 din - 5 kom OSEBNI AVTO ZASTAVA 101, leto izdelave 1975- 1977 izklicna cena od 35.099 do 47.999 din - MOTORNO KOLO BMW R 59/5, leto izdelave 1970 izklicna cena 14.999 din (poškodovano) Licitacija bo v sredo. 25. junija 1980 v garaži UJV Kranj (za stavbo SO Kranj) za družbeni in zasebni sektor ob 15. uri. Interesenti si lahko ogledajo vozila eno uro pred pričet kom licitacij«-. V prodajni ceni ni vračunan prometni davek. Interesenti morajo pred licitacijo položiti 10-odstotni polog od izklicne cene. =)engineering kranj 64000 Kranj Postna ul. 3 Komisija za delovna razmerja objavlja prosta dela in naloge KOPIRANTA za kopiranje načrtov v kopirnici Pogoji za sprejem: — končana osemletka - odslužen vojaški rok Delo je tudi v popoldanskem času. Delo s«- združuje za določen čas za dobo 15 mesecev. Nastop dela po dogovoru. OD p«i samoupravnem sporazumu o osnovah in merilih za razporejanje čistega dohodka in za delitev sredstev za OD in skupne porab«' delavcev DO Engineering Kranj. Pismene prijave z dokazili o strokovnosti pošljite na gornji naslov v roku 15 dni po objavi. Prodam športno ŠKODO, letnik 1975. Mesec Milan. Delavska c 7. Kranj 4984 ŠKODO 100-L, letnik 1972. pro dam. Šinkovec. Koširjeva 5. Skofja Loka 507:1 ZASTAVO 125-P. 1979. prodam, cena 8 SM. Žarko. Planina 3. Kranj, tel. 064-22-221 - int. 29-62 dopol-dan 5096 LADO 1500. letnik 1977. prodam Hafner Brane. Zasavska 2. telefon 21-315 5113 Po ugodni ceni prodam GOLFA, letnik 1977. Ogled je možen vsak dan. Telefon 064-60-446 od 15. ure dalje. Kalan Sandi, Hafnarjevo našel je 51. Skofja Loka 5164 Ugodno prodam FIAT 750. letnik 1970. registriran do novembra. To-mažič. Podlubnik 1R3. Skofja Loka 5165 Izdaj« ĆP Glaa, Kranj. Stavek: TK Gorenjski tiak Kranj, tisk: ZP Ljudska pravica. Ljubljana. Naalov uredništva in uprave lista: Kranj, MoAe Pijadeja 1 - Tekoči račun pri 8DK v Kranj« številka 51500-«03-3im - Telefoni: a. r. 23-341, slavni urednik, odgovorni urednik in uprava 21-835, redakcija 21-sM. komerciala - propagand«, naročniaa. mali oglasi in računovodstvo 33-341. Naročnina ca prvo polletje 1000 din 200. Oproščeno prometnega davka pa pristojnem mnenju 421-1/72. Prodam PON Y-EXPHKSS. (tsta talcev 21. Skofja I.oka 5166 Prodam dobro ohranjeno DYA-NO. letnik 1977 Ogled popoldan od 15. ure dalje Radošcvič Janez. Delnice 17. Poljane 5167 Poceni prodani ŠKODO S-100, letnik l«»7l. karambolirano. Rihtršič Frane. Log 34. Skofja Loka 5168 Prodam ŠKODO 1 . letnik 1970. \ nevoznem stanju Krek Janez. Barbara 1 f>. Skofja Loka 5169 Prodam ZASTAVO 750. letnik 1968. registrirano do junija 1981. Irankar. Polica 17. Naklo 5170 Ugodno prodam RENAULT 12. letnik 197f) C.rad 43. Cerklje 5171 Prodam ZAPOROZCA. letnik 1975. Prednja leva stran karambo-lirana. Centa Jože. Planina 58. Kranj 5172 ' Prodam 4 leta staro ZASTAVO KM lux. registrirano do junija 1981 Ogrin. Kemična čistilnica — Cerklje 5173 Prodam ZASTAVO 750. letnik 1972. Ogled vsak dan od 18. ure dalje. Lavrič. Nafcio 13 5174 Prodam ohranjeno LADO. letnik 1971. Ogled vsak dan po 15. uri. Stibelj. Vešter 30. Skofja Loka 5175 Prodam MOTORNO KOLO CZ 175. Zr. Bitnje 136 pri puškami 5176 Prodam 4 nove ruske GUME 16.15—13) primerne z.a prikolico. Drulovka 46. Kranj 5177 Ugodno prodam avto ZASTAVA 1900 karavan, letnik 1972. neregistriran, v voznem stanju. Vidmar Tina. Pajarjeva 1. Šenčur, telefon 41-008 5178 Prodam ZASTAVO 750, letnik 1971 in ALFA-SUD. letnik 1974. Podobnik. Mlaka 76. Kranj 5179 Prodam ZASTAVO 750. letnik 1974. Telefon 27-085 5180 Prodam ZASTAVO 750. letnik 1971. Informacije po telefonu 77-001 f»d 6. do 14. ure vsak dan razen sobote in nedelje 5181 Prodam MOTOR TGM sachs. 50 mt, cross. MOTOR TOMOS. elektronk- sprint. 50 ccm in C" Z - endu-ro. 250 ccm. Knaflič Albin. C. v Vindgar 6. Bled 5183 Prodam AUSTINA IMV 1300 Telefon 23-806 5184 Prodam MOPED na dve brzini. Breg ob Savi 66. Prodam 2 ŠOTORA za 4 in 5 oseb. Stojanovič Bojana. Janeza Puhar-ja 5. Kranj STANOVANJA Lesc 75- ali 568 v 5016 Mlada zakonca brez otrok, iščeta manjše STANOVANJE ali na območju Radovljice. Bleda. Informacije po tel popoldanskem času Mlada družina išče dvosobno STANOVANJE v Skofji Loki ah nekje na Gorenjskem. Naslov v oglasnem oddelku. JlOn Nujno potrebujem GARSONJERO ali enosobno STANOVANJE s kuhinjo, za dobo enega leta. v Skofji Loki ali okolici Plačam v naprej. Šifra: Domačin M*5 Nujno iftčem GARSONJERO ah ENOSOBNO STANOVANJE v Skofji Loki ali na relaciji Skofja Loka — G oren ia vas. za Čas do aprila 1981. Celotno stanarino plačam \ naprej, lahko tudi v devizah, Tele fon 064-62-991 popoldan 5186 Iščem SOBO s souporabo kopalnice. Ponudbe pošljite na naslov: Martina Peterle. Pokopališka Kranj 5187 1 POSESTI Na Gorenjskem, v bližini potoka, reke ali jezera, kupim staro HlS(). zapuščeni MLIN, vikend hišico ali ZAZIDLJIVO PARCELO. Plačam v gotovini. Ponudbe po telefonu 061-323-470 in 310-053 - interno 323-737 5190 ZAPOSLITVE Takoj zaposlim PK ali K V LIVARJA za plivanje aluminija. Primožič .Stane. Zminec 30. Skofja Loka 5117 Zaposlim KV AVTOMKHANI-KA. Bogataj Tone. Godešič 83. Skofja Loka 5118 Zaposlim KV SLIKOPLESKAR-JA in priučenega SLIKOPLK-SKARJA. OD 12.000. oziroma 10.000 din. Stanovanje na razpolago. Šifra: Gradbeni servis ali tel. 60-015 5188 Takoj sprejmem dva vajenca ali dva mlajša delavca za KLEPARSKO stroko. Markič Prane, Kranj. Partizanska 14 4189 Sprejmem kakršnokoli honorarno zaposlitev. Prostor ni ovira. Lahko tudi vodenje obrtniških knjig ali delo v kovinski stroki. Naslov v oglasnem oddelku. 5189 OBVESTILA; Uokvirjam slike, gobeline, priznanja, diplome itd .. .. hitro in solidno. Križnar. Radovljica. Linhartov trg 23 5120 Opravljam vse vrste ZIDARSKIH DEL. hitro in dobro. Telefon 21-949 5191 IZGUBLJENO V četrtek. 19. junija 1980 sem od Zdravstvenega doma do Globusa ali v Globusu izgubila ZLATO BROŠKO. Bila mi je drag spomin, zato prosim, da mi jo proti nagradi vrne. Zupan. Mlekarska 19. Kranj 5192 =POZNANSTVA i Želim spoznati simpatično žensko, do 55 let. po možnosti s stanovanjem. Star sem 57 let. ločen ne po svoji krivdi, dobrega, veselega značaja, dobro situiran in neodvisen. Ponudbe pod: Za oba. za oba 5193 OSTALO MATEMATIKO, instruiram za popravne izpite Telefon 27-1329 -popoldan 4639 K podjetju ali privatniku grem VOZIT kombi v času dopustov. Naslov v oglasnem oddelku. 5194 Nujno iščem VARSTVO za 7-me-sečnega otroka. Po možnosti na Planini ali Primskovem. Informacije po telefonu 28-931 5195 INSTRUIRAM angleščino. Demšar, Studeno 28, Železniki 5196 Iščem FIZIOTERAPEVTA za dvakrat tedensko razgibavanje na domu. Telefon 74-220 5197 Kranj TOZD Blagovni promet Po sklepu DS objavljamo javno licitacijo: za prodajo tovornega avtomobila TAM 5500, leto izdelave 1970, v voznem sanju, ni registriran, izklicna cena je 50.000.-dinarjev za prodajo kombija Zastava 1300 TK, leto izdelave 1975, v voznem stanju, ni registriran, izklicna cena je 10.000.-dinarjev Javna licitacija bo 7. julija 1980 ob 11. uri v Planiki Kranj. Savska loka 21. Ogled vozil je možen 2 uri pred začetkom licitacije. Pravico udeležbe na javni licitaciji imajo pravne in fizične osebe. Interesenti morajo pred začetkom licitacije položiti 10-od-atotno varščino od izklicne cene vozila, za katero nameravajo licitirati. 6 S PPC GORENJSKI SEJEM Kranj p. o. vabi k sodelovanju delavca, ki želi opravljati dela in naloge ČRKOSLIKARJA Kandidati morajo imeti končano ustrezno poklicno šolo in delovne izkušnje v črko-slikarstvu. Moški kandidati morajo imeti odslužen vojaški rok. Za obojestransko sodelovanje se bomo odločili po dvomesečni poskusni dobi. Pismene ponudbe pošljite na naslov Gorenjski sejem Kranj, Staneta Žagarja 27, 64000 Kranj, in sicer v roku 15 dni po objavi. Savske elektrarne Ljubljana TOZD Elektrarna Medvode 82 razpisuje javno licitacijo za prodajo naslednjih osnovnih sredstev izklicna cena brez p. d. stroj računski Rheinmetal 4 omare garderobne kovinske kompresor ESA 700 razbit, z. el. mol loščilec stroj računski Arhimede* kombi IMV. I. 1973 100,-po 200,-1.000,-200,-200.-21.700.- Licitacija bo v sredo, dne 25. 6. 1980 v Elektrarni Medvode ob 8. uri Ogled osnovnih sredstev je mogoč eno uro pred pričetkom licitacije. Plačilo oh prevzemu blaga. Osnovna šola HEROJA GRAJZERJA TRŽIČ razpisuje prosta dela in naloge v RAČUNOVODSTVU IN ADMINISTRACIJI s polovičnim delovnim časom, enota glasbene šole Kandidati naj pošljejo vloge v 15 dneh po objavi razpisa na naslov Glasbena šola Tržič. Ob nenadomestljivi izgubi naše drage mame MARIJE KEMPERLE roj. Kunstelj se iskreno zahvaljujemo vsem, ki ste nam v času njene bolezni in ob njenem slovesu prijateljsko stali ob strani! Družine: Kemperle, Gantar. Nadižar Kranj, 22. junija 1980 V globoki žalosti sporočamo, da je v 33. letu tragično preminil naš dragi mož, oče, sin, brat, stric, svak in zet JANEZ BIZJAK Do pogreba leži v hi.ši žalosti v Mavčičah. Pogreb bo v sredo, 25. junija 1980. ob 16. uri na pokopališče v Mavčičah. Žalujoči: žena Pavla z otroki in drugo sorodstvo Mavčiče, 23. junija 1980 ZAHVALA Ob boleči in nenadni izgubi našega dragega moža. očeta, brata in strica ŠTEFANA TRSTENJAKA se iskreno zahvaljujemo vsem sorodnikom, sosedom prijateljem in znancem, ki so nam izrazili sožalja, mu podarili vence in cvetje ter ga spremili na zadnji poti. Nadalje se zahvaljujemo delovnima organizacijama Dežnik — Ljubljana in KZK — Kranj za pomoč in darovano cvetje: kakor tudi g. župniku za obred. Žalujoči: žena, sin Boštjan in hčerka Irena ter drugo sorodstvo Šenčur, 17. junija 1980 ZAHVALA Po težki in hudi bolezni nas je v 59. letu starosti zapustil naš dragi mož. oče. stari oče. brat. stric. zet. tast in svak STANE JELOVCAN Iskreno se zahvaljujemo sorodnikom, dobrim sosedom, botrom za velikodušno pomoč, vsem prijateljem in znancem za izrečena sožalja in spremstvo na njegovi zadnji poti. Najlepša hvala organizaciji ZB - Visoko in KS Olševek-Hotemaže. ter govorniku za poslovilni govor. Iskrena hvala g. župniku z.a lep pogrebni obred in vsem. ki ste mu podarili vence in cvetje v slovo. Se enkrat vsem iskrena hvala' Za njim žalujejo: žena. sinova Franci in Tone. hčerki Minka in Slavka z družinama ter brat Jože z družino in drugo sorodstvo Hotemaže, Sr. Bela, Vikrče Jubilej gorenjskih poštarjev Dobrodošli na vsakem domu Gorenjska ima danes najgostejše in najbolj organizirano PTT omrežje v državi, za kar ima največ zaslug Podjetje za PTT promet Kranj, ki slavi 20. obletnico delovanja — Plakete, značke in pohvale Slavnostni govornik na prireditvi v počastitev 20. obletnice podjetja za PTT Kranj je bit predsednik delavskega sveta Danihi Cadež —. Foto: F Perdan Kranj - Pohvalimo se lahko, da imamo med najbolje organiziranimi in najgostejsimi PTT omrežji v državi. 45 pošt fn 12 postnih zbiralnic imamo na Gorenjskem, tako da pride ena PTT enota na 3151 prebivalacev. Poštar je dobrodošel gost vsake gorenjske domačije. 95 odstotkov Gorenjcev prejema pošto vsak dan, drugi pa trikrat tedensko. En poštni nabiralnik pride na 352 prebivalcev. Telegrafska centrala v Kranju ima 200 priključkov. Tovrstna mreža trenutno zadovoljuje potrebe. Telefonski promet je v " celoti avtomatiziran od leta 1967 dalje in obsega 23.120 priključkov. Imamo 70 medkrajevnih javnih avtomatshih telefonskih govorilnic, ki so dobrodošle v oddaljenejših krajih in tam. kjer telefonska mreža še ni dovolj gosta. To pa na splošno velja za vso Gorenjsko, čeprav pride 17,5 pri ključka na 100 ljudi in je to več od slovenskega in jugoslovanskega povprečja, vendar veliko manj od razvitih držav. Gorenjski poštarji so z dograjevanjem omrežja skrbeli tudi za kvalitetnejše delo, za modernizacijo opreme in zgradb, za svoje delovne pogoje in znanje ter s tem tudi za splošni družbeni napredek Gorenjske nasploh. Teh ugotovitev smo veseli zaradi tega. ker je bil takšen napredek narejen v dveh desetletjih in ker je bila začetna osnova izredno skromna ter je zaostajala za gospodarsko rastjo pokrajine. Danes tega razkoraka večinoma ni več in PTT delavci napredujejo "in gradijo vzporedno z napredkom družbe in njenega gospodarstva. To so še posebej poudarili na petkovi slovesnosti v počastitev Jt jf m * ¥ 3 PTT delavci, upokojenci, sodelavci in nekdanji vezisti so napolnili dvorano kina Center v Kranju. Med njimi so bili tudi predstavniki slovenskega in gorenjskega družbenopolitičnea življenja — Foto: F. Perdan PTT 20. obletnice Podjetja za promet Kranj, ki so se je delavcev, upokojencev in zanskih vezistov udeležili publiški sekretar za ljudsko obram bo Martin Košir, sekretar medobčinskega sveta ZKS za Gorenjsko Zdravko Krvina, predstavniki gorenjskih občinskih skupščin in družbenopolitičnih organizacij ter številnih poštnih podjetij iz Slovenije in Jugoslavije, med drugim razen parti-tudi re- dele- Boljše delo, zdravilo za težave Nadaljevanje s 1. str. »Stražišče napreduje,« je ugotovil Vinko Hafner. »Veliko je že narejenega, skupnost pa bo kmalu bogatejša za nov dom, dvorano, ceste in še marsikaj. To je razvoj nas vseh, razvoj v svobodi. Delamo, ker želimo srečo in napredek. Povezava z združenim delom je osnova za napredek. To je zveza delavca v tovarni in krajana v krajevni skupnosti, ki tudi tako uživa sadove svojega dela. Če ne bomo ravnali tako, ne bo napredka.« Petek je bil najslovesnejši dan 10. jubilejnega praznika krajevne skupnosti Stražišče čeprav so številne prireditve že bile, številne pa še bodo. Po otvoritvi spominskega parka, ki že vzbuja izredno zanimanje med ljudmi, je bila akademija v počastitev praznika. Vinku Hafnerju so podelili listino o imenovanju za častnega krajana, sledila pa je podelitev plaket in priznanj krajevne skupnosti. Vsebinsko bogat kulturni program so pripravili v Stražišču tako ob otvoritvi parka kot kasneje na akademiji. Skupno so zapeli pevci domače Svobode in Iskre, zaigrala je kranjska godba, izbrane besede pa so izrekli učenci in recitatorji. Padlim v spomin so odjeknile častne salve iz vojaških pušk. J. Košnjek gacije pobratenih PTT podjetij Kra-gujevac, Subotica in Zenica. Prvega januarja leta 1961 je bilo oblikovano Podjetje za PTT promet Kranj, najprej razdeljeno na štiri osnovne enote, od leta 1974 dalje pa na pet temeljnih organizacij združenega dela. Poštna, telefonska in telegrafska dejavnost se je še naprej podružabljala, omogočala čim večji vpliv delovnih ljudi in občanov in tako je bila leta 1976 oblikovana območna interesna skupnost za PTT promet Gorenjske. Združuje sredstva, misli in dejanja. Marsikatera naloga je bila uresničena prav zaradi takšne organizacije. Gorenjski PTT delavci so v petek prav tako proslavili 30. obletnico delavskega samoupravljanja, ki je del njihovega vsakdanjega življenja in način za razreševanje osebnih in skupnih ciljev. Na osnovi samoupravnih odnosov so gradili svojo organizacijo in PTT organizacijo na Gorenjskem ter se morali tudi marsičemu odreči, vendar ne zaman. Na petkovi slovesnosti so podelili plakete, značke in pohvale organizacijam in posameznikom, ki so ustvarjali ali soustvarjali sedanjo PTT organizacijo na Gorenjskem. J. Košnjek Dan Kokrškega odreda Referendum uspel — V nedelji* so se v škofjeloški občini odločili za uvedbo samoprispevka za naslednjih pet tet, s pomočjo'katerega bodo zgradili 4 nove iole, telovadnico, 3 športna igriiča in obnovili in dogradili 13 centralnih in pitdruiničnih šol Glasovanja se je udeležilo 892 odstotka občanov za samoprispevek pa je glasovalo 54J92 odstotka volilcev. Najboljše so se odrezali r Davči in Sorici, najslabše pa na Godešiču in v Retečah. Posnetek je iz Selc. kjer je do /ft ure glasovah \le 70 odstotkov krajanov, skupno pa jih je za samoprispevek glasovala i ,77.46 odstotka, (tb) . -i-•—--'-:—-—--rs*- Kranj — Stanovalci kranjskega Doma upokojencev so se prejšnji teden, v petek, pridružili praznovanju praznika krajevne skupnosti Planina. Razstavili so svoja ročna dela nastala bodisi v prostem času ali pa kot del delovne terapije. Obiskovalci razstave so večino del lahko tudi odkupili. Na vrtu Doma upokojencev pa so zatem pripravili tudi piknik za vse stanovalce Doma: sprva so sicer nameravali na izlet z avtobusom, ker pa na vitžnjo nikakor ne bi mogli prav vsi, so se raje poveselili kar doma ob muziki in jedeh na žaru. povabili pa so tudi nekaj'gostov in predstavnike KS Planina. (L. M. — Foto: F. Perdan) V spomin na ustanovitev Koroškega odreda, pred 38. leti, je, bil letos organiziran 6. tradicionalni pohod na Kališče. Organizacijski odbor letošnjega 6. spominskega pohoda Koroškega odreda je organizacijo izvedbe širše zasnoval. Zajel je vse krajevne skupnosti, na katerih je odred deloval: Jezersko, Kokra, Preddvor. Bela. Trstenik. Gorice, Križe. Tržič. Lom . . . Poleg borcev so tudi letos sodelovali planinci, pripadniki teritorialnih enot. taborniki, lovci in še druge organizacije. Vsekakor je bil sobotni večer najzanimivejši. Na KališČu so oh tabornem ognju borci Kokrškega odreda z mladimi obujali spomine na slavne dni naše preteklosti Tudi partizanska pesem je odmevala. V nedeljo, 22. junija, ob 11. uri pa je bila osrednja slovesnost in proslava v počastitev ustnovitve odreda. Slavnostni govornik je bil predstavnik teritorialnih enot Tržič, kulturni program pa so izvajali mladinci iz krajevnih skupnosti Tržiča, Trstenik a in z. Bele. Udeleženi borci Kokrškega odreda in zaslužni člani odbora so oh tej priložnosti prejeli spominske značke. P. Leban Gorenjska integracija zdravstva zaostaja z rezultati Združevanje sredstev, ne samo dela V petek se bodo zdravstveni delavci Gorenjske odločali o združevanju sredstev rezervnih skladov na nivoju SOZD, kar naj bi bil le eden od nadaljnih ukrepov za združevanje sredstev zdravstvenih delovnih organizacij in s tem tudi krepitve materialne osnove za gospodarjenje v sedanjih in tudi prihodnjih pogojih poslovanja Zdravstveni delavci pa tudi uporabniki zdravstvenega varstva na Gorenjskem so prav gotovo veliko pričakovali od integracije gorenjskga zdravstva, za katerega so se delavci odločili z referendumom konec leta 1977. Združevanje dela in sredstev pa Se ni dalo pričakovanih rezultatov, kar je bilo seveda zaradi zastoja po sicer dobro opravljeni formalni združitvi tudi pričakovati. Zastoj na pol koraka pa seveda sedaj zahteva ponovno akcijo, ponovna prizadevanja, da bi uresničili cilje, zastavljene z združevanjem gorenjskih zdravstvenih delovnih /"]?a,"Jac'J Prav zato pomeni petkov referendum, na katerem xJ*f*j? ^| v stveni delavci odločali o združevanju sredstev rezerva«** s*'«1« «e'ovnih organizacij, korak naprej v prizadevanjih, da b\ tudi x zarule-vanjem sredstev in s tem z večjo ekonomsko močjo zdravstva nolje gospodarili v zdravstvu namenjenimi sredstvi. Javna razprava ° SPT^-membi samoupravnega sporazuma v sestavljeno organizacijo gorenjskega zdravstva se je zaključila te dni, vendar pa bistvenih pripomb na spremembe, to je na združevanje rezervnih sredstev na nivoju sestavljene organizacije ni bilo; za tako združevanje sredstev, podobno kot v gospodarstvu, se zdravstveni delavci odločajo predvsem zaradi zaostrenih pogojev gospodarjenja in v želji, da bi k stabilizaciji, ki se je že doslej krepko poznala v zdravstvu, pomagali z ustreznimi ukrepi. Se posebej je to pomembno v sedanjem trenutku, ko tudi občinske zdravstvene skupnosti »razrezujejo« regijski rezervni sklad na pet delov, kar seveda pomeni manjši »rešilni pas« v primeru '^pm zdravstvenih delovnih organizacij in seveda večjo spodbudo gospodarnejšemu obračanju zdravstvenega dinarja. Združevanju sredstev na nivoju SOZD pa bo verjetno morala slediti dokaj kmalu tudi združevanje nekaterih sredstev na nivoju delovnih organizacij. Gorenjske lekarne, ki so enovita delovna organizacija,so prav gotovo lep primer uspešnega združevanja sredstev posameznih tozdov, saj je v razmeroma kratkem času lekarnam uspelo posodobiti lekarni na Bledu in na Jesenicah. Kritika, da združitev gorenjskega zdravstva še ni prinesla bistvenih sprememb, je vsaj deloma upravičena, čeprav se je prav sedaj na več področjih vendarle začelo premikati. Ze zdravstveni delavci sami so imeli na delitev dela v zdravstvu vrsto pripomb: korak dalje v organiziranju boljše delitve dela pa je prav gotovo torkov podpis samoupravnega sporazuma o delitvi dela med Kliničnim centrom in gorenjskim zdravstvom. Ze jeseni pa bo po vsej verjetnosti podpisan sporazum med osnovnim zdravstvenim varstvom in specialistično bolnišničnim varstvom v regiji, ki bo z uvajanjem stopnjevite diagnostike omogočil ne le hitrejše obravnavanje pacienta, pač pa bo brez podvajanja preiskav seveda tudi cenejši in ekonomičnejši, skratka boljši tako za uporabnika kot za zdravstvene delavce. Prav v te namene bo tudi v jeseni odprta kirurgična ambulanta v prostorih sedanje stalne dežurne službe kranjskega zdravstvenega doma, kjer bosta dva specialista poleg poškodb obravnavala tudi bolnike z gastrointerloškimi in travmatološkimi težavami, to pa bo močno razbremenilo ambulanto jesneiške bolnišnice. Ena od oblik nove organiziranosti in delitve dela je tudi sodelovanje kranjske Bolnišnice za porodništvo in ginekologijo ter ginekološko porodniškega oddelka jeseniške bolnišnice, L. M. J