POVABILO K VEČLETNIAKCIJSKI RAZISKAVI
Kolektivno lastništvo družbenega kapitala
S prehodom na podjetništvo postaja aktualno tudi vprašanje učinkovitejšega gospodarjenja v dmžbenih podjetjih - nasproti zasebnim in mešanim podjetjem. Tudi v njih naj bi se, kot predlaga dr. Gojko Stanič, uveljavila neka oblika delničarstva, tako imenovano notranje vlagateljstvo zaposlenih, oziroma dru-gače povedano: kolektivno lastništvo (doslej anonimnega) druž-benega kapitala:
Tu je več možnih pristopov. Za vlaganje rizičnega kapitala je sprejemljivo pravilo ena delnica - en glas (vsakemu zaposlenemu po en glas). Lahko pa se tudi za to področje uveljavi načelo, da ima delavec toliko glasovalske (upravljalske) moči, kolikor znaša njegov osebni dohodek (oziroma prispevek podjetju).
Stanič s sodelavci je že razvil splošni model statuta družbenega podjetja, ki je bil deležen spodbudnih recenzij, sedaj pa se lotevajo še večletne akcijske raziskave s povsem prakiičnimi aplikacijami. V projekt so - proti plačilu 3 milijonov dinarjev, toliko stane »vstopnica« - vabljene vse organizacije, ki jih takšno sodelovanje zanima.
Pri založbi Domus je predviden tudi izid knjige s teoretičnimi razlagami in konkretnim modelom z različnimi variantnimi reši-. tvami. Na tej strokovni podlagi bodo, kot meni dr. Stanič, podjetja sama zlahka izdelala svoje interne statute.
Teoretično gledano se dr. Stanič zavzema za uvedbo »podružb-ljenega kapitalizma«, ki bi - po njegovem mnenju edini - lahko obvaroval družbeni sektor pred klavrnim podjetniškim propa-dom. Prva nevarnost, ki jo z uveljavitvijo novega modela lahko preprečimo, je že pred durmi: odliv sposobnih strokovnjakov iz družbenega v zasebni sektor, ki naj bi ga že kmalu podprli tuji sovlagatelji in soupravljalci.
Zamisel je naslednja: po odlokih republiških in občinskih skupščin naj bi se družbeni poslovni sklad v celoti ali vsaj deloma prenesel na individualne kapitalske račune zaposlenih delavcev, oziroma bi se razdelil v obliki delnic. S tem bi se pri vseh, še zlasti pa pri vodilnih kadrih, vlagateljih sorazmerno večjega delničar-skega deleža, močno povečala odgovornost za dosežene poslovne rezultate. Zato bi moral novelirani zakon o podjetjih izrecno spodbuditi tudi to, notranjevlagateljsko obliko delničarstva in zanjo določiti primerne davčne olajšave.
Po predlogu prof. dr. Mirana Mihelčiča, najožjega Staničevega sodelavca pri projektu, bi morali delavcem delničarsko ovredno-titi tudi njihovo minulo delo. Metodologijo bo še potrebno dognati.
Predlagani model statuta je po mnenju nosilcev raziskave
-   poleg Staniča in Mihelčiča tudi pravnika Naceta Pavlina
-  primeren tako za družbena podjetja z delnicami, kot tudi za mešana podjetja z »viadavino« notranjih vlagateljev po vsej Jugoslaviji. Na temeljnem načelu kolektivnega kapitalnega so-lastništva pa bi se prav tako lahko organizirala monopolna podjetja v državni lasti. Sicer pa bi bil to najprimernejši način usmerjanja vseh občanov k varčevanju in investiranju njibovih prihrankov v rizični kapital.
IGOR ŽUŽEK