LETO J
k>
LJUBLJANA. 20. MAJA 1923.
ŠTEV. 22.
NACIONALISTIČNI ORGAN.
NAROČNINAi ra Jugoslavijo: za tri mesece 12'— Din-j xa celo leto 48'— Din.) za inozemstvo jo dodati požtnino. Oglasi po ceniku. —— Posainczna štev. stane 1 Din*
IZHAJA VSAKO NEDELJO!
REDAKCIJA CJ ADMINISTRACIJA i Arena Narod. doma.
Rokopisi se ne vračajo. — Anonimni dopisi se ne sprejemajo. 0SS- POŠTNE'A PLAČANA V GOTOVINI I “VSHS
Mož — značajev nam je treba!
»Po naši domovini se iz-preletavajo neke čudne vrste bitja, pol tiča pol miši, — pravijo jim — pilpo-
gačice.«
Dr. .Ivan Tavčar.
To je bilo v onem času, ko je zajel Ivan Cankar iz svoje mlade, za
vse blago in dobro dovzetne duše dna našega slovenskega Revizorja — satirično komedijo »Za narodov blagor.«
Tedaj so obletavali našo milo zemljo take sorte tiči, o katerih pravi Tavčar, da bi radi letali malo po svetlem, malo v temi, najrajše pa v
— mraku. Pilpogačice!
Že tedaj je bujno cvetela pri nas
— neznačajnost pod varuštvom habsburške dinastije, ko se je bil boj med črnimi in belimi; »pilpogačice« pa niso bile ne bele, ne črne in so pod »gospodarskim programom«, katerega sploh ni bilo, koketirale i z našimi zakletimi sovragi — Nemci in Nemškutarji. To je bil tisti žalostni čas, ko nam je tako zelo manjkalo
— značajev ...
A boij kot kdaj poprej nam jih treba — danes v svobodni domovini, ko gradimo svoj dom. Toda ravno v tem kaosu, ko vse vre kakor nedozorelo vino, v tej godlji, iz katere je kar čez noč zrastlo toliko nam do-zdaj neznanih novih strank — so posebno ugodna tla za pilpogačice; ko tako-le pod »narodno-napredno« firmo lahko frfotajo malo po svetlem, malo po temi, najrajše pa v mraku... Danes demokrat, jutri radikal, malo bel in malo črn, malo socijalen, malo za in malo contra — za take rastlinice je danes dobro pognojeno,
— saj gnoja je dosti...
In vendar so te vrste tiči v zgodovini več ali manj le — enodnevnice. Za enkrat še prosperirajo, — trajno nikdar! V gnoiu se zadu-Sfe...
Zgodovina, ta neizprosni sodnik, ki preseje in preveje čisto zrno od plev, zgrabi take in enake tiče prej ali slej za vrat in jih vrže tja, kjer so zmstle in kamor spadajo — na gnoj! Ona nima nobenega rešpekta, in naj bo potem to ta ali oni Ivan, malo bolj bel ali malo bolj črn! Pa makar da je bil častni občan stoterih občin, predsednik stoterih društev in sto in enkrat — Sokol!
Je bila doba, ko so se razna društva, ki so živela od odločno naprednih ljudi, naravnost bala odločnih značajev kot predsednikov, in so naravnost iskala — pilpogačic, katerim so oddala tiste predsedniške časti kar tako pod — roko, — in to vse radi teh ljubih klerikalcev, češ: proti temu ne bodo nič imeli, ker je tudi pri njih kolikortoliko — »pri-• ljubljen«, on ne bo čisto nič »polomil«. čeprav o glasbi, telovadbi, ali kar se že goji v društvu, ničesa ne razume ... Klerikalci pa so se nam vzpriče tega na tihem rogali. In res niso imeli ničesa proti — pilpogačici, ker jim ni bila in nikdar ni mogla biti nevarna; sami pa so delali po svoje naprej, in se lepo razvijali ter se prav nič ozirali po — pilpogačicah na svoji strani. Sadovi se kažejo: Včasih je bilo inteligenta naravnost
— sram biti le na sumu, da je črn,
— danes se je klerikalstvo razširilo bohotno ravno med inteligenco in to vse vzpričo »naših« — pilpogačic, ki niso hotele zamere, se kopale v
— miru, malo po svetlem, malo v temi, najrajše pa v — mraku.Brez barve, brez boja... In tako imamo danes na čelu naših društev nekaj takih tičev, ki zbirajo take-le društvene časti kakor filatelisti marke In sami ne vedo, pri katerih društvih vse — načelujejo. So povsod in
—	nikjer. Zato danes tako lepo iz-gleda po — Sloveniji.
Toda življenje je boj, tudi narodno. Le oni živi in se ohrani, ki se bojuje za svoje nazore, brez strahu. — z eno besedo: ki je mož, ki je značaj !
Danes, ko gradimo svoj dom, nam je treba vsepovsodi, — tudi pri kulturnih društvih, — celih mož. Zato proč s pilpogačicami! Treba je zopet uveljaviti tisto staro načelo, ki je veljalo nekdaj: na čelo naših društev spadajo značajni možje, ki se ne boje pokazati svoje barve, ki niso ravno »priljubljeni« pri vseh in nikjer in ki ne tavajo v mraku. Vsaj značajnost ne sme biti več ovira, da stopijo na čelo kulturnih in drugih društev značajni ljudje, posebno če so poleg tega zmožni in — strokovnjaki, kakršnih dotična društva potrebujejo.
Današnji čas naravnost kategorično zahteva na čelo društev - celih mož. Ta naravna potreba in sila začne z elementarno močjo sama od sebe delovati In izločevati ono, česar ne more več prenašati...
Kakor znamenja kažejo, je že začela pometati z raznimi pilpogačicami. Brezobzirno vsled naravne nujnosti. Tako je zgrabila danes enega Ivana, -- jutri zgrabi drugega, ki slučajno ni Ivan, a ie po svojem duhu in metodah pravi epigon prvega, — pa makar da še v zadnjem hipu zasede danes ali jutri slučajno od njega še ne zasedeno mesto staroste ali predsednika — požarne brambe na Viču ali v Zgornji Šiški ali »požarnega ravnatelja« (»Branddirektor«) v Ljubljani...
Zadnjič smo poročali o žalostni rehabilitaciji —• »Efijalta slovenskega naroda«, ki se je zdela značajnim ljudem danes kakor vedno — povse izključena in nemožna; celo sam se tega ni nadejal, temveč se je bal vsled soglasne narodove obsodbe, da ga kdo ne — ubije. Danes je bilo to mogoče — vzpričo razpasle se ne-značajnosti in nemožatosti.
»Mož«, ki je še pred pol ure bil mnenja, ki ga je slučajno neprevidno tudi izrekel, da je taka rehabilitacija nemogoča, te čez ool ure videi, da je slučajno navzoča večina na strani — Efijalta. glasoval za — Efijalta, ker se on pač »slaže sa majoritetom«. To ni mož, to je — baba!
Podobni taki ljudje hočejo danes igrati neko vlogo naslednikov tistega, ki je v svoji duhoviti šegavosti napisal povest o — pilpogačicah! Tak »vredni naslednik« ima pač v svoji malhi par — govorov, ki so podobni drug drugemu kakor saldi,brez duha in poleta. — govorjeni brez temperamenta in iskrenosti, — kakor zbirka pridig starega obrabljene-nega fajmoštra; — nikdar ni v zadregi za — »govor« —- seveda »globoko zasnovani« — tako se vsaj poroča, — kajti vedno ima s seboj svojo _ gramofonsko ploščo. Toda eno mu manjka: tista Tavčarjeva duhovitost: bleščeči njegov talent in humor, njegova nravnost, iskrenost in
—	globokost, — pred vsem pa — značaja, ki se nikdar ni bal ocikritcga boja za načela, čeprav je bil slučajno v _ manjšini. Manjka mu oni Tavčarju lastni blesteči uma svitli meč, — kajti to, kar drži on v svojih rokah ni niti rapir niti — gnojne vile, nego — lesena sablja Don Kiho-ta ... Kajti to je najprimernejše orožje za onega, ki frfota malo po svetlem, malo po temi, najrajše pa v — mraku...
In koj se oglasi jih sto: leta nam županil ne bo! Vsaj ne dolgo! — Mož — značajev iTain treba!
a
Or luna in slovenska javnost,
Tradicija iz pradavnin je, da sodobniki obsojajo vsak novi pokret, da ga obsedi znanost in javnost in da so mu šele poznejše generacije pravične, da ga ocenijo po zasluže-nju. sine ira et studio. Ta tradicionalni pojav je opaziti pri vseh soci-jalnih in duševnih revolucijah v zgodovini človeštva. Vedno vidimo, da filistrozna starokopitnost in konservativnost javnosti in znanosti ovira vsak novi pokret, ki preti prinesti kaj svežega v življenje.
To tradicijo izkuša tudi Orjuna vse od prvih dni svojega obstanka. Orjuna sicer nikakor ni revolucionaren pojav par excellence in je zato odpor malomeščanske družbe proti nji nerazumljiv, vendar ima v sebi kal nečesa novega, svežega, zato se naš apatični, duševno leni. breztemperamentni in mrzlokrvni malomeščan boji, da ga ne bi Orjuna zmotila v njegovem gnitju pri živem telesu.
Opetovano smo že izjavili, da stojimo za koncepcijo državnega in narodnega edinstva, t. j. za tisto koncepcijo, ki jo je sprejel tekom vojne in ob prevratu enodušno naš troimeni narod, kot edini izhod iz položaja, ki nam je pretil s popolnim uničenjem in v katerem je videl edino jamstvo za svoj obstoj in za človeka vredno življenje v bodočnosti.
Ideja, ki se je porodila med mukami in solzami, je z elementarno silo objela ves naš narod. Oprijel se je je z vsem žarom svojega čustva. Kdor to zanika, potvarja zgodovino. Nimamo niti časa, niti prostora, da navedemo vse dokaze za to resnico, ki spada že v zgodovino.
Ideja jugoslovanskega narodnega edinstva. ki je bila prevzela čuv-stvovanje našega naroda, mora prevzeti tudi vse naše mišlenje in umstveno dejanje in nehanje. So ljudje, ki se njih čustvovanje hitro poleže in ne ostavi sledu v mišlenju, imamo jih mnogo, ki so ob prevratu le hlinili splošno narodno čustvovanje, imamo končno take, ki je bilo njih čustvovanje sicer pristno in je tudi vplivalo močno na njih mišlenje. toda demagogi so speljali žar njihovega narodnega čustvovanja na svoj mlin in jih še vedno počasi, toda vztrajno zastrupljajo, dokazujoč, da je bilo to njih čustvovanje blesteča zabloda, ki odreče, ako se jo skuša realizirati.
Iz teh treh skupin in njihovih večjih ati manjših odtenkov obstoji slovenski separatizem. Kogar pa je tedanje čuvstvovanje tako prevzelo, da je pokazalo pot tudi njegovemu mišlenju in umstvenem 'stremljenju, ta ostane pristaš ideje ujedinjenja za vedno in bo vedno deloval v tem pravcu. Iz teh vrst je vznikla Orjuna.
V	upravni nesposobnosti posameznikov aii posameznih plemen mi ne vidimo vzroka, da bi se odrekli Uledinjenju, ampak zahtevamo, da se nesposobneži odstranijo. Korupcija, ki se je razpasla na obeh straneh Drine do strahovite obsežnosti. nas ne bo zavela v separatizem, raje jo bomo pobijali, Analfa-betstvo naših južnih bratov nam ne vzbuja superiorne domišljavosti na svojo kulturnost, ookler nase ljudstvo porablja svoio pismenost skoro izključno samo v čitanje »Domoljuba« in pobožnih bukvic. Se manj bomo na temelju razlike civilizacije zahtevali ločitev od svojih bratov, ker vemo, da nepismenost ni nekaj, česar ni mogoče iztrebiti. Bistri Bosanec ali Šumadinec, ki se je šele včeraj naučil čitati je namreč bolj dostopen pametnim razlogom in dokazom kakor Slovenec, ki že deset
let čita »Domoljuba«. Z eno besedo:
Ni zunanje ovire, ki bi nam mogla zatreti idejo ujedinjenja. kajti vse ovire so efemernega pomena, ujedi-njenje pa nam jamči za boljšo bodočnost in za prostor na solncu, ki so ga nam do sedaj sosedje vedno odrekali.
Ne čudimo se, da se je klerikalizem postavil proti nam že v dobi, ko ie ostala javnost komaj poznala naše ime. Ne čudimo se, da se je klerikalizem ustrašil, ko ie čul, da je število naših članov zrastlo v par mesecih na 12.000 in da šteje naša organizacija samo v Sloveniji okoli sto podružnic in poverjeništev. Saj je začutil, da je ost gibanja naperjena proti njemu v prvi vrsti, čudili pa bi se, da naše gibanje pri inteligenci ne najde odmeva, če bi ne vedeli. da so baš najboljši napredni in-teligenti že naši člani ali vsaj somišljeniki, ki zro simpatično na naš pokret in ga odobravajo. Da je tako, imamo dokaze, imamo pismene in ustne izjave zavednih domoljubov.
Da je vsa mladina naša, nam je v ponos in zadovoljstvo, ker vemo, da se preporod naroda ne da izvesti s tistimi, ki so kadarkoli klonili in omahnili v suženjstvu in kojih duše še vedno navdaia stari tlačanski duh. Pod praporom Orjune dozoreva nov rod, generacija bodočnosti, zato nam je očitek, da je naš pokret mladostno zanesenjaštvo, sladak in nas napolnuje z najlepšimi nadami za bodočnost. Senilnosti res ni v naših vrstah, še starci med nami so polni mladeniškega ognja.
Drugo razveseljivo dejstvo je, da se delavsko in kmečko ljudstvo zanima za naše gibanje in trumoma hiti v naše organizacije. Dohajajo nam prošnje za ustanovitev podružnic iz vseh krajev Slovenije, da smo komaj kos organizatoričnemu delu.
Sovražni so nam slej ko prej ideologi in voditelji klerikalizma in separatizma, toda njihova rodna de-ca popravlja zablodo svojih očetov in deluje z vnemo v naših vrstah.
Indlferentizem nekaterih naprednih inteligentov, ki iim je narodnost in naprednost samo nekaka etiketa, nas pa ne more vznevoljiti. Ti ljudje, ki se pri vsaki umestni in še raje neumestni priliki skeptično posmehujejo našemu pokretu in ga omalovažujejo, res ne spadajo v naše vrste. Njih zapeti ohsleurantizem jim brani udejstvovati se pri vsaki stvari, ki bi zahtevala od njih entuzijaz-ma. temperamenta in ekspanzije. Teh atributov, ki dičijo polnovrednega človeka, ta sorta inteligentov nima. Njej je ostro zlikana hlačna guba edini dosegljivi ideal, trd ovratnik jo tlači kot jarem vola in boji se vsake živahnejše kretnje, ker bf ji utegnila zinršiti pomadovano frizuro. Ti ljudje vedo. da ne spadajo v našo bojevito in bojno organizacijo, kjer je treba postaviti na kocko kaj več kakor hlačno gubo ali zlizano frizuro, vedo. da jim manjkajo bistvene lastnosti polnovrednega Človeka:	ognjeviti temperament,
sposobnost oduševljenja in mladostni zanos! Naj ostanejo, kjer so!
Mi pa gremo naprej, mi strelci....!
„Jngofaši£em“.
Vedeli smo, da nas »Slovenec« ne more hvaliti, če bi slišali iz ust pobožnega lista hvalo Orjuni, bi mo-1 rali izgubiti vero vase in brž likvidirati vso naše organizacije. Ta sveta hidrofobija ljudi, ki nosHo »cha-raeter indelebile« mašniškega posvečenja in izpolnujejo zapoved ljubezni do bližnjega in celo do sovražnika na način, da blatijo, grde in psujejo okoli sebe. nam je dokaz, da naše gibanje le ni čisto »brez vsake etične podlage, tradicije in smernic«.
Hvale tedaj nismo mogli pričakovati od pobožnih ljudi okoii glasila božjih namestnikov in njihovih vernih ovčic, smeli pa bi bili pričakovati vsaj . malo objektivnosti, mani laži in klevet in vsaj trohico spodobnosti. Očividno je »Sovencu« samo zato, da nas oblati iti opljuje pred svojo javnostjo. Calurnniare audaeter, sem per aliquifl haeret.
Katoliško glasilo katoliške stranke iz katoliške tiskarne si ie že večkrat dovolilo uprav ogabne napade na Orjuno. ki kljub temu prospeva in raste v milosti pri Bogu in pri ljudeh, to pot pa ie zopet enkrat prekosilo samega sebe. Tako surovega in lažnivega ter neduhovitega napada na nas še nismo čitali. česa vsega nam ne očita!
Pravi, da »hodimo po inspiracije
v	Italijo«. Mi imamo glavarja doma, nam ni treba prositi kardinala Gasparija, tajnika svete stolice in člana vatikanskega fašija za dtrektive, kakor dela to SLS v pisarni »de propaganda fide«.
Ker v naših organizacijah ni včlanjenih... kardinalov, smo izvržeki ljudstva, v fašistih pa je »zdravo jedro«. ker so med člani celo kardi-< nali.
Iz fašizma da je posnela Orjuna le »paganski element«, pravi »Slo<-venec«. Morda misli narodnost, ki so jo ideologi klerikalizma progla-* sili za paganstvo, V tem slučaju bi bilo nekoliko resnice, dasi svoje nacionalnosti ne hodimo šele iskat v Italijo, kakor delajo klerikalci. Če sta narodnost in paganstvo sinorti-rna, potem smo pač pagani, in sicer zagrizeni pagani. ki jim ]e evangelij iz katoliške tiskarne nad vse zopern,
Glede Danteja, Manzonija in Cavourja, ki jih »Slovenec« imenuje v eni sapi kot idejne vire fašistov, so Orjunaši — ne samo dalmatinski — bolje poučeni ko »Slovenec« in ta mixtum compositum iz diplomata, pisatelja nesmrtnih »Zaročencev« in strastnega nasprotnika papeške sa-inopašnosti po njih mnenju ni tisto »zdravo jedro«, ki ga »Sovenec« milostno dovoljuje fašizmu.
Novodobne nacionalistične po-krete je pobožni žurnalist dejal pod zaščito raznih svetnikov in svetnic božjih. Nemcem je obesil Tomaža Akvinskega, Francozom Ludovika Svetega, devico Orleansko in Morisa Bareja. Nam ni priporočil nobenega. ker naš narod, ubožen kakor je. ne zmore sredstev za beatifikacijo in kanonizacijo kakega domačega svetnika. Sploh Slovani nimamo sreče s svetniki. Na drugi strani pa moramo omeniti, da smo nekdaj že hoteli vzeti sv. Jerneja za patrona, pa se je »Slovenec« silovito uprl in klical na nas državnega pravdnika.
Člankar tudi trdi. da so metode Orjune posnete po azijatskem barbarstvu ruskega boljševizma. Kolikor vemo, so se glasilo katoliške stranke in njega kilavi deteti blago-pokojna »Večerni list« in »Novi čas« silno zavzemali za boljševike. Se celo za boijševiško »živo cerkev«, kreacijo židovskega framasonstva. se je »Slovenec« pred par meseci toplo zavzel. Odkod naenkrat ta silna izprememba? Ali, da... boljše-viki so hoteli svoje metode, ki jih je »Slovenec« odobraval na pravoslavju. primeniti tudi na edino zveličavno mater sv. katoliško cerkev. Obogatiti so hoteli zbor mučenikov za novega člana sv. Butkievvičža; ta nasilna beatifikacija pa »Slovencu« ni bila všeč. Dokler more bolj-ševiki patrijarhe. nadškofe, škofe in metropolite pravoslavne cerkve, je vse prav če stotiseče krivovercev spravijo na drugi svet, jim katoliško glasilo ploska, naj gre konkurenca k vragu, če pa se brezverci in bcgoskrunci lotijo katoliškega duhovnika, potem pa ic treba zaviti oči in zacviliti na najbolj mile viže*
da svet čuje, kako hudo se sodi služabnikom edino zveličavne ...
Fej. hinavstvo! Končamo, dosti nam ie smradu, ki veje iz članka, nočemo še nadalje secirati ogabne mrhovine v uvodniku »Slovenca« z dne 15. t. m.!
»umu r— :~'i	-	...	.rzz3
mm mm
uaautfa
TRODCMkRK C  __________________________
iste!’
RA DIVO j REHAR:
Srbski separatizem.
(Konec.)
Pri tem svojem apostolskem delu imamo samo enega sovražnika: trmoglavo samoljubje gotovih samo-vsiijenih voditeljev Srbov, Hrvatov in Slovencev, katerim pravimo separatisti. Pri nas v »preku« poznamo v prvi vrsti samo dvoje vrst separatistov: hrvatske in slovenske ter se pečamo tudi skoro izključno le z njimi. Pri tem pa vse preveč pozabljamo da obstoja še tretja vrsta separatistov, ki nam ni nič manj, če nam ni celo še bolj nevarna — to so srbski separatisti. Zato ie nujno potrebno. da v bodoče posvetimo več nažnje nego doslej tudi srbskim separatistom, srbskemu separatizmu. Srbski separatizem je razdeljen na dve skupini, ki sta si idejno in taktično nasprotni. Ekstremistična srbska separatistična skupina ni nič manj nasprotna narodnemu in državnemu edinstvu. kakor na pr. hr-vatska ali slovenska. Ta ekstremistična skupina vidi v sedanji veliki enotni jugoslovenski državi opas-nost za ortodoksno samosrbstvo, zato besno pobija vse kar je jugoslo-venskega, blati dan za dnem državno zastavo in državni grb ter odkrito zahteva amputacijo, to se pra-
vi	državno ločitev Srbov od Hrvatov in Slovencev, Ta skupina je po svoja histerični zagrizenosti opasna, njeno opasnost pa zmanjšuje njena šibkost. Skupina ni močna, nima zaslombe v širokih masah srbijanskega prebivalstva.
Druga skupina ni tako ortodoksna je pa Številnejša in zato mnogo bolj opasna. Ta druga skupina je velikosrbska. Kakor se drže hrvatski in slovenski separatisti krčevito svojega zgodovinskega imena, svoje zgodovinske zastave itd., tako se drže tudi srbski separatisti te druge skupine insignij nekdanje samosrb-ske kraljevine. Oni sicer niso proti narodnemu in državnemu edinstvu, toda edinstvo, katero si zamišljajo oni je temeljno različno od našega iugoslovenskega edinstva. Njihovo edinstvo bazira na posrbljenju ostalih jugoslovenskih plemen. V svoji zaslepljenosti ti ljudje ne vidijo, koliko neprecenljivih dobrin krije v sebi široko, svobodno Jugoslovanstvo, oni vidijo samo svoje brezpomembne historične insignije. Oni ne vidijo, kaj bi pridobili z jugoslovenstvom. ampak samo. kaj bi izgubili s svojim srbstvom. V boju proti jugosloven-stvu se ti ljudje poslužujejo činjeni-ce. da je Srbija stvorila to državo in da se radi tega ta država mora imenovati Srbija; da so oni ujedinili
naš narod in da se radi tega ta naš narod mora imenovati srbski. Toda to ne drži. Zgodovina ne pozna analognih dogodkov, pač pa pozna obilo uj edin j eni na novi podlagi in pod novim imenom. Pijemont je osvobodil in ujedinil Italijo, toda država, katero ie stvori!, se ne imenuje Pijemont, ampak Italija in narod, katerega je ujedinil, se ne imenuje pije-montski. ampak italijanski. Istotako io v Nemčiji. Prusija ni zmagala nad ujedinjeno Nemčijo, ni ji dala svojega imena, pač pa je ujed in jen j e tudi njej dalo novo skupno ime — Nemčija. Tudi Srbija in srbsko ljudstvo morata sprejeti široko ime uje-dinjenja. ime jugoslovensko.
V	»preku« smo mi jugoslovenski nacijonalisti že postavili trdne temelje svoji novi ideologiji, zanemarjali pa smo doslej vse preveč delo v srcu Srbije same. Mislili smo, da tam naše delo ni tako nujno potrebno kakor v »preku«. toda razvoj dogodkov v zadnjem času ie pokazal, da smo se varali in zato mora biti sedaj prva naša skrb, utreti pot naši ideologiji tudi v Srbiji. Brez zmage v centrumu ni zmage na periferiji. Velika napaka, ki smo jo storili, je bila tudi prepustitev dela v Srbiji izključno Narodni obrani in četnikom. Res je, da delajo ti v najtesnejših stikih z nami in v našem smislu, toda razlike v namenu in pomenu po-kreta so med Orjuno in omenjenima organizacijama velike. Naš pokret je mnogo širši, ni samo ozek nacionalističen in patriotičeu. ampak je tudi širok socijalen. kulturen in etičen. Orjuna stremi za preobrazbo našega naroda in naše države ter se pripravlja, da v danem trenutku sama vzame v svoje roke usodo države; Narodna obrana in četniki pa so samo kontrolni organ, njihov namen ni pr eob razo v ati, ampak samo čuvati narodne in državne pridobitve. Zato je naloga Orjune, stopiti krepko v dotlino reke Morave, v Podonavje in v Šumadijo in tudi tam zbrati ped svojo zastavo vse kar čuti jugoslovensko. Tudi v Šumadijo je treba zanesti našo jugoslovensko ideologijo. Da je to mogoče, nam dokazuje Ma-cedonija. ki je tudi srbska. Tam se širi Orjuna z bliskovito naglico, osvaja si srca vseh res iskrenih pristašev naše velike skupne države. V stari Srbiji nam je treba samo agilnih ljudi, pa bo šlo, in sicer bolje nego si mislimo. Naj se direktorji lot! dela, naj si pridobi delavcev, kajti čakati ne smemo več. če hočemo zatreti separatizem na Hrvatskem in v Sloveniji, moramo zatreti istočasno separatizem tudi v Srbiji. Z našimi organizacijami moramo po vseh zemljah naše države podminirati tla separatizmu, podminirati tako, da se bo ta separatizem nekega dne. ko se bo najmanje nadejal, znašel v — zraku.
DR. KRSTO CAZAFURA:
Cerkev m politika.
Krist ie z bičem v roki pognal iz templja mešetarje in kupčevalce; pognal jih je, ker je cerkev hiša božja ne pa trgovina. Kako bi šele pognal veliko Število današnjega duhovništva. ko bi videl kako v cerkvi uganja politiko, ker cerkev ni prostor za politično propagando, ker
cerkev ni prostor za širjenje napri-jateljstva med ljudstvom.
Kakšne so razmere pri nas?
Prižnica je postala navaden političen oder, na katerem drže. v črne halje oblečeni politiki protidržavne in strankarske govore. Cerkev ni več hiša božja, ampak prostor za politično propagando Slovenske ljudske stranke. Ta stranka ie monopolizirala vero, prevzela je Kri-stov križ kot sredstvo politične propagande ; kdor ni v njenih vrstah, ie brezverec, kdor ne trobi v njen rog ni kristjan.
Ne, oni sami so največji berzver-d ker so božjo hišo oblatili s političnim blatom.
Krist nam je podaril najkrasnejšo vero, vero. ki zahteva od nas medsebojne ljubezni. Za to idejo so žrtvovali tisoči in tisoči življenje. Kaj bi rekli vsi ti, ki so dali vse za katoliško vero če bi videli, kam so zavozili to idealno cerkev oni, katerim je bila izročena v varstvo? Raz prižnice se ne širi več medsebojna ljubezen raz prižnice se vsaj pri nas širi najostudnejša plemenska in verska mržnja. Raz prižnice se drže politični govori, iščejo se kroglice za volitve, o Kristu, ustanovitelju cerkve, se sploh ne govori več.
Nočem reči. da so vsi naši duhovniki taki. večina pa je taka. le majhen del je še zdrav in pošten, Ta zdravi del duhovništva naj stori to, kar je Krist napravil v templju, vzame naj bič in naj požene iz cerkve vse one, ki zlorabljajo vero in Boga v politično - strankarske namene.
Cerkev le za vse. cerkev je za , vsakega poštenega človeka in ni j monopol ene same stranke.
Če bo šlo tako dalje potem se ne bomo čudili, če si bodo tudi druge stranke osnovale svoje lastne cerkve in bo potem verska pripadnost pomenila obenem tudi strankarsko pripadnost. Morala pada, etični čut izginja, družbe se nolašča razkroj — vsega tega so pa krivi tisti, ki so samo zato tu, da bi to preprečili.
Žalostna usoda je doletela sveto Kristovo cerkev.
Čevlje kupujte od domačih tovarn
tvrdke Peter Kozine & Co. z znamko »Peko«, ker so isti priznano najboljši in najcenejši. Glavna zaloga na drobno in na debelo Ljubljana. Breg 20 in podružnica Aleksandrova c. 1.
Govor predsednika O. O. ob razvitju prapora Orjune na Bledu.
Blejska Orjuna! V veliko zadovoljstvo in odkrito veselje mi je, da Vas lahko danes ob tej svečani priliki v znamenju našega vzvišenega nacionalističnega evangelija najpri-srčnejše pozdravljam. Zdravo!
Nam vsem je še dobro v spominu. kako težko pot smo morali hoditi v predvojni in pa v vojni dobi, ko smo pripravljali teren za zgradbo naše mile Jugoslavije. Nebrojni so brli naši sovragi in srce se nam je krčilo bolesti, ko smo spoznali, da so jim naši lastni bratje v svoji krivi orijentaciji najboljša opora. Od teme suženjstva so jim bile oslabele
oči in niso mogli gledati svetlobe vzhajajočega sdnea svobode. Strašne so bile zmote in le nadčloveške žrtve so jih premagale. Zasijalo nam je po uničujoči svetovni vihri solnce zlate svobode, vznikla je iz krvavega žrtvenika mlada Jugoslavija. In pokrili smo v bratski ljubavi prt pozabljenja na preteklost.
Strupena kača pa ni bila strta, ona je samo v silnem strahu pred našo osveto otrpnela in se je začela ob žarkih naše bratske ljubezni v zlati svobodi na novo oživljati. Sprva tajno, pozneje javno je začela spodkopavati, kar so naši najboljši zgradili s svojo srčno krvjo. Znova je začela postavljati teorije, ki so bile že davno ovržene na krvavih poljanah, začelo se je širiti in gojiti sovraštvo do krvnih bratov, ki so nam v svoji vzvišeni zgodovinski misiji prinesli svobodo, sklepale so se vezi z zunanjimi sovražniki in obstoj svete zgradbe naše države je prišel v opasnost.
Tedaj pa je v našem najčistejšem jugoslovanskem nacionalističnem mestu Splitu zaoril bojni klic »Na okup vsem onim. ki hočejo to državo braniti do poslednjega diha.« Z bliskovito brzino je prešel ta klic širno našo domovino do Kajmakča-lana in Drave, do Vardar a in Triglava. Našel je odjeka tudi pri vas v tem divnem kraju naše mile domovine. po katerem je še nedavno naše grude željni Italijan steza! svoje kremplje.
Blejska Orjuna! Danes razvijaš svoj prapor, ki ni prapor kakor so prapori pevskih in drugih društev, ta prapor je bojni prapor, kakor je tudi naša organizacija bojna organizacija.
Sprejmi dragi brat ta simbol naše vzvišene ideje, glej da bo šel strah pred njim našim sovragom, glej da ga bodo dičile naše čednosti, pogum. poštenost in nesebičnost, glej da bo ostal neomadeževan in da bo prvi v boju kakor je prvi razvit.
Govor g. Stanka Žnlderš ča, predsednika Orjune Bled ob predan prapora zastavonoši.
Dragi bratje in sestre!
Še nam je vsem v spominu, kako je naše zemlje lačni tujec posegal
tudi t>o tein najlepSem delu naše d-r--
žave. da postavi krono svojemu zločinu. ki ga je storil nad jugoslovanskim narodom z ugrabitvijo našega Primorja. Prvi poizkus pohlepnega sovraga je bil srečno odbit, ni pa dvoma, da bo verolomni sosed skušal pri vsaki priliki ponoviti svojo roparsko gesto. Ni čuda! Ta kotiček nase domovine je tako krasan, da vzbuja poželenje vsakogar. Toda ta zemlja ie naša, ena je pila kri naših prednikov, ki so se borili proti navalom germanstva. Bled je bolj naš ko katerikoli drugi del slovenske zemlje. Postal je svojina nas vseh, ker ga je opeval in ovekovečil mojster naše vezane besede — Prešeren. Naše slovansko gostoljubje ne bo nikomur branilo, da uživa in občuduje lepoto tega kraja, odločno pa bomo odbili vsak poizkus tujca, ki bi hotel izluščiti ta biser 5z krone jugoslovanskega kralja.
Orjuna si je stavila vzvišeni smoter, da brani nedotakljivost naših meja proti vsem sovražnikom in dejstvo, da se narod zbira pod njeno
zastavo, nam priča, da smo na pra-< vem potu. Kot vidni znak, kje je mesto braniteljem naroda in države, razvijamo danes prvo zastavo Or-juue na slovenskem ozemlju.
Zahvaljujem se kumicama naše zastave za čast, ki sta nam jo izkazali s prevzetjem te funkcije in predajam zastavo tovarišu-zastavonošl s pozivom, da jo čuva kot zenico svojega očesa, da brani njeno čast in želim, da bi naša trobojnica vihrala vedno ponosno kot znak rodoljubne zavednosti Bleda ter da bo ob uri obračuna z našimi neprijateiji kazala vsem Jugoslovanom pot do osvoboditve zasužnjenih bratov na severu in jugu. Verujemo v to osvoboditev, vemo. da naša ura pride, zato bodimo čuječi na straži za varnost naše domovine! Živela Orjuna! no-siteljica ideje jugoslovanstva!
V	Lescah je bil dne 12. t. m. ustanovni občni zbor naše organizacije, ki je kaj dobro uspel. S tem so se začele naše organizacije po naravnem razvoju cepiti; iz radovljiške podružnice so nastale dve. To nam je dokaz o zdravem prodiranju naše ideje. Novemu odboru kličemo? »Čvrsto naprej!«
Zagorje ob Savi. Dne 13. t. m. se je vršil v tem delavskem kraju do^ bro pripravljen in obiskan ustanovni občni zbor naše organizacije. Pa tu-1 di naši nasprotniki so se dobro pripravili. da nam zborovanje razbijejo. Posrečilo se jim ni, zbor je dobro uspel in naša podružnica v Zagorju eksistira kljub vsem grožnjam iu naporom različnih delavskih demagogov. Vsa čast pogumnemu in odločnemu nastopu naših tamkajšnjih članov.
Prepričani smo, da se bodo ven-> dar enkrat odprle našemu zapeljanemu in izrabljenemu delavstvu oči in bodo spregledali kam so jih vodili njihovi demagogi tekom dolgih 5 let in koliko so mu škodovali na njegovem imetju in ugledu. Razbite in neorijentirane leže na tleh delavske organizacije, Orjuna pa zmago--nosno vstaja in zbira Pod svoje okrilje vse one. ki pošteno mislijo — ki imajo dobro voljo po delu za dobrobit celokupnosti nacije in države. Orjuna bode vedno ščitila opravičene interese delavstva, ker je to v njenem -programu. katerega ona ne oziraje se na desno niti na levo, strogo izvršuje. Po naših delih nas bodo sodili naši nasprotniki, naša dela pa že danes izbijajo demagogom iz rok orožje, ki ga oni z lažjo uporabljajo proti nam.
Medvode pri Škofji Loki. Dne 16. t. m. se je vršil pri nas informativen sestanek pristašev Orjune. Prisotni so z velikim zanimanjem sledili izvajanjem predsednika O. odbora, ki je v daljšem govoru razjasnil stremljenje in delovanje, kakor tudi ustroj organizacije. Prepričani smo, da so besede padle na rodovitna tla in s® bo tudi tu pristopilo v kratkem k ustanovitvi Orjune.
Nova Orjuna na Ptujskem polju. Mariborska Orjuna je te dni osnovala v Št. Janžu na Ptujskem polju poverjeništvo naše organizacije. Število naših pristašev je že znatno in se bo v najkrajšem času vršil prvi informativni sestanek.
Občni zbor Orjune v Št. Lenartu v Slovenskih goricah. V Št. Lenartu v Slovenskih goricah se je vr-
Sprejem „St3nkovica<J v Sloveniji.
Ostudna klerikalna gonja proti Srbom, vsakodnevno psovanje vsega srbskega, ki si ga je dovoljeval separatistični tisk. in deinagoško hujskanje našega plemena proti Srbom. ki je doseglo svoj višek na volčinih shodih in neposredno po volitvah, je bratsko čustvovanje med obema plemenoma skoro popolnoma ohladilo.
član te odlične pevske družine, ki smo v njej pozdravili v prvi vrsti zastopnike srbskega plemena, nam je izjavrl, da je vest o separatističnem nagnemn Slovencev med Srbi vzbudila globoko užaljenost. »Na Hrvate smo bili jezni, toda jeza je hipen afekt ki izgine brez posledic, Slovenci pa so nas bili globoko užalili in kruto razžalili, kar je pri nas Srbih skoro nepopravljivo. Vedeti morate, da smo koi po prevratu slino vzljubili Slovence in lepo Slovenilo. bila ie tedaj kruta žalitev, da so Slovenci s tako brezobzirno gesto odbili našo ljubezen in prezirno
pokazali, da si ne žde sožitja z nami.«
Morali smo pritrditi, da so klerikalci z vnemo, ki bi bila vredna najboljše stvari, podvzeli vse. da razbrati j o brate. Oholo so se trkali na prša. poudarjali visoko kulturo Slovencev, njih srednjeevropsko civilizacijo in mentaliteto. Srbom pa očitali analfabetstvo. zaostalost, bal-kanstvo, cincarsko poreklo in korupcijo. Opisovali so Srbe tako do dobra, da se je človeku zdelo, da »Slovenec«, »Avtonomist« in »Straža« ponatiskujejo protlsrbske članke »Grazer Tagblatta« in dunajskih šmokov iz leta 1914.
Bolelo nas je to divjanje rimskih in habsburških hlapcev, ki so se zakleli zasejati neiztrebljivo Ijuliko plemenskega sovraštva med našim narodcan in če le mogoče, razdejati to državo. Zakleli smo se. da razdora ne bomo pripustili, da se rnu bomo zoperstavili s fizično stlo, zapisali smo bili celo besede o kande-labrih hi obešenih klerikalcih. Naj nam verujejo, da to ni bila samo prazna grožnja, ampak naš trdni namen tla obračunamo na ta način z onimi, ki Jih je srce vleklo pod Italijo.
Zdi se. da so se naši separatisti le nekoliko spametovali in prošli teden so že energično zatrobili na umik. Oficijalno psovanje v glasilih je nekoliko ponehalo, med narodom pa ne bo tako lahko izruvati srda. ki so ga klerikalci v dveh letih zasejali, in klevet, ki so jih raztrosili o naših osvoboditeljih. Vendar se tudi tu že obrača na bolje. Orjuna pa bo še dalje poskrbela, da se separatističnemu gibanju stare glava popolnoma.
Da je bilo ogorčenje Slovencev samo plod klerikalnega volilnega hujskanja, nam je dokazal sijajni spreiem društva »Stankovič«, ne samo v Ljubljani, ampak no celi Sloveniji. Jasno je, da se na tak način ne sprejemajo pevska društva, pa naj bi bila še tako elitna, slavna in znamenita. Nočemo s tem odrekati zaslužene hvale pevcem, ki so na koncertu odkrili nam dosedaj skoro popolnoma neznane krasote jugoslovanske pesmi in nam pripravili izreden užitek, moramo pa znova poudariti, da je sprejem veljal v prvi vrsti zastopnikom srbskega plemena In preš tol ice države, kot take jih je objela in pritisnila na srca Slovenija in Ljubljana.
Krišni voda in hvaležnost, ki smo jo dolžni kot pošteni ljudje srbskemu plemenu za osvobojenje, ie planila z elementarno silo na dan. Zadovoljni smo lahko, da smo dokumentirali Srbom svoje neomajno bratsko čustvo, da smo demantirali na najzgovornejši način potvorjeno ljudsko voljo z 18. marca in da smo hujskačem pokazali, da njihovo seme le ne gre tako v klasje, kakor so upali. Ljudstvo se je iztrez-nilo od demagoške volilne pijanosti in se spomnilo, da Slovenija ne spada nikamor drugam kot v okvir Jugoslavije.
Z zadovoljstvom smo imeli priliko ugotoviti, da je bila pevska družina očarana nad našim sprejemom, ki ga ni pričakovala, bila je iznena-dena. da je njena pot po »avtonomistični« Sloveniji nalikovaila triumfalnemu pohodu in da jih }e posebno stolica Slovenije pozdravila nad vse prisrčno in iskreno.
Uvideli so naši gostje, da bile v Sloveniji zanje isto gorko srce In da Je bilo bratsko čustvo, ki nam je narekovalo deklaracijo In progiašenje ujedinjenja, samo trenotno zastrto s črnim oblakom separatizma.
Uverili so se, da stoji Slovenija trdno za nerazdeljivost države in za tesno sožitje z junaškim srbskim plemenom in so obljubili, da bodo verni tolmači naše ljubezni do srbskega plemena. Zlasti nas ie prijetno izne-nadila vest. ki so nam jo sporočili, da kralj nenavadno Uubi Slovence in Slovenijo in da često v razgovorih s prostimi srbskimi seljaki stavi Slovence za vzgled in ima zanje samo besede hvale in ljubezni. —
Talcih manifestacij potrebujemo še več. da bomo lahko izgladili žalitev, ki smo jo zadali 18. marca srbskemu plemenu in da paraliziramo pogubni vpliv separatističnega tiska.
Orjuna doprinaša obilno k iztrebitvi plemenskega sovraštva in bolj ko se množe njene vrste, bolj se odpirajo srca Slovencev in njih oči iz-pregledujejo ter se odvračajo od separatizma. Njeno delovanje rodi uspeh in ta uspeh se vidi in čuti na vseh straneh. Ni več daleč čas, ko bomo proglasili: Slovenski separatizem je bil!
Nacijonalisti, zahtevajte »Orjuno* v vseh kavarnah, gostilnah, čiiaU nicahl
Sil v soboto, dne 12. t m. zvečer ustanovni občni zbor naše tamkajšnje organizacije, na katerem je zastopal Oblastni Odbor podpredsednik mariborske Orjune tovariš dr. J. Stefančič. Izvoljen je bil definitivni odbor. Organizacija je že z dosedanjim pripravljalnim delom pokazala, da se zaveda svoje važne naloge, zato smo trdno prepričani, da bo tudi v bodoče dajala lep zgled ostalim Orjunam v Slovenskih goricah.
OBČNI ZBORI.
19. maja Vič.
19. maja Rajhenburg.
24. maja Dolnja Lendava.
članom mariborske akcijske čete! Na Binkoštni ponedeljek, dne 21. t. m. popoldne se vrši obvezen izlet na Pesnico. Zbirališče pred glavnim kolodvorom točno ob 14. uri. — čelnih. — Pripomba upravnega odbora: Zadnje čase se opaža, da se velika večina članov akcijske čete ne odziva ukazom in se ne udeležuje vaj in izletov. Kdor je vstopil v akcijsko četo in se s častno besedo s svojim lastnim podpisom obvezal, pokoriti se vodstvu in disciplini, je tudi dolžan izpolnjevati vse odredbe. Pri nas ne poznamo gospode in članov, ki so le na papirju, ampak samo člane ki se pokore disciplini in ki delajo. Radi tega pozivamo zadnjič vse člane sekcije, da se brezpogojno udeleže ponedeljkovega izleta. Kdor se ne udeleži ali se dovoljno še pred izletom pismeno ne opraviči, bo kaznovan oo disciplinarnih predpisih, kazen pa se objavi v »Orjuni«. Malomarnosti ne bomo več trpeli.
Izlet mariborske akc:ske čete v Kamnico. Na praznik 10. t. m. je priredila mariborska akcijska četa izlet v znano nemčursko gnezdo, v Kamnico. Nemčurji so se deloma odstranili v vinograde, deloma pa so se poskrili, ker so se bali, da jih bo Orjuna požrla, tako da je bila vas skoro prazna. Oni maloštevilni, ki so ostali, so se lahko prepričali, kak red in disciplina vladata v naših vrstah. Mi ne izzivamo, odgovarjamo pa, če smo izzivani. Kdor ima čisto vest. temu se ni treba bati naše organizacije in naših čet. Če se bodo kamniški nemčurji poboljšali, bomo živeli ž njimi v prijateljstvu, če pa bodo nadaljevali svoje hujskaško protidržavno delo, potem se res lahko zgodi, da naš pohod v Kamnico ne bo samo zabaven.
Orjuna v Celju je priredila v nedeljo, 13. maja izlet v Žalec. Celjski Orjunaši so se pozivu v častnem številu odzvali. V restavracijskih prostorih g. Vilka Kukeca v Žalcu se ie vršil informativen sestanek, kateremu je prisostvovalo okoli 70 oseb. Sestavil se je pripravljalni odbor. ki bode ukrenil, da se v najkrajšem času vrši ustanovni občni zbor Orjune v Žalcu. Sestanka, oziroma izleta se ie udeležil tudi pevski krožek iz Celja, ki je zapel par lepih pesmi ter s tem našo prireditev znatno povzdignil.
OBJAVA.
Vsem našim organizacijam naznanjamo, da je izdelava naših kro-evJn dobava vseh društvenih potrebščin. ki spadajo v oblačilno panogo. poverjena tukajšnji tvrdki Peter Capuder. Več v oglasu.
Barvne trakove za vse pisalne in računske stroje.
IHE tli K Ijoii.
Dopisi.
Z Bleda. Dolgo je trajalo, da je Prišel »Slovenčev« dopisnik z Bleda do sape od strahu, ker je slišal počiti papirnati topič. Ni pa tudi izključeno. da še ni tako pokvarjen in |e rabil tako dolgo, da ie spravil toliko neresnice skupaj.
Naštejem samo najbolj gorosta-sne :
Dopisun trdi. da je blejsko ljudstvo Orjuno odklonilo. Od kje smo na vzeli nad sto članov? Le to naj P°ve, kako se je od klerikalne strani agitiralo proti Orjuni, češ, da pride Orjuna na 10. maja na Bled, da ga pzge. Žalostna ti majka. jadniče, da wnaš ljudstvo za seboj. ki verjame takim gorostasnostim.
Riše tudi, da se blejski domačini niso zmenili za Orjuno, pod blejskimi domačini misli samo svoje ovčice. ki so skovale pod vodstvom iz-
vozščka Žirovca načrt, vzeti nam pri razvitju prapor. Ko je pa p^šel čas zato. so pa porivali drug druzega v ospredje. Tako je prišel neki izzivač do zasluženega plačila. Privoščili so mu to celo lastni somišljeniki.
Kar se tiče streljanja v tistega odrastlega fanta, naj dopisnik ve. da kadar bode Orjunaš streljal zares, bode tudi pogodil.
Istotako je neresnica, da so Orjunaši bežali, saj vendar niso imeli pred kom.
Glede pijanosti: Konštatirali smo, da so bili pijani le klerikalci, ki so prišli na prireditev špijonirat; naj-brže ste jih po klerikalni navadi vi napojili. Ko je bil eden iz one pogumne družbe, ki bi imela vzeti prapor. klican na odgovor, je počel Orjuno hvaliti ter se iz samega poguma celo ponudil za člana.
Istotako je neresnica, da bi kdo metal ročne granate, tako potratni nismo, te borno hranili za resnejše čase.
Zlobno dopisnikovo natolcevanje, da smo kričali »v družbi se ve kakšnih žensk«, je vredno samo njega, ve na naj. da kar se tiče žensk, nismo hodili k njemu v šolo, ter da smo bili v družbi dam, ki se jim ne more očitati najmanjše nekorektnosti.
Glede orožništva naj dopisun ve, da je storilo svojo dolžnost; moti pa se, ako misli, da se bo orožništvo njemu udinjalo, pa magari ako pride Korošec v vlado.
Obetanega dneva plačila težko čakamo, bomo videli, kdo bo prejel plačilo.
Ker dopisun očita Orjunašem strahopetstvo, upam da bo sam imel toliko poguma in se podpisal pod svojo zbirko neresnic.
Ako rabi dopisnik še kaj podatkov obrne naj se osebno na podpi-kanega, prihrani si na delu in času.
Stanko Žnideršič 1. r.
Iz Trbovelj. Kako daleč privede zagrizenost in sovraštvo celo dušnega pastirja, da ne more v nebrzdani strasti prizanesti s temi strupi celo nežnim srcem šolske mladine, nam priča sledeči žalostni dogodek:
Dne 11. maja 1923 je g. Goro-granc Martin, katehet na dekliški ljudski šoli Trbovlje-Vode med veroukom razlagal učenkam 7. razreda, kaj so Sokoli in Orjunaši in je med drugim izrekel sledeče: »Sokoli in Orjunci so sami fakini in smrkavci«. Pravil je učenkam tudi. da so bili Orjunaši pred vojno sami nemčurji. sedaj pa da delujejo proti državi in napadajo poštene ljudi. Na pripombo neke učenke, da »saj so tudi naša gospodična učiteljica So-kolica in Orjunašica«, je odvrnil g. Gorogranc: »Tudi zanjo velja isto!«
Podpisane učenke potrjujejo resničnost navedenih podatkov. (Sledi 18 podpisov).
Istotako se je izrazil g. katehet Gorogranc dne 9. maja 1923 v 5. razredu dekliške šole Trbovlje-Vode med poukom krščanskega nauka. (Slede podpisi 13 učenk v potrdilo).
Vprašamo šolske oblasti, ali so te stvari tudi v učnem programu vero-nauka in prosimo nujne odpomoči.
Poljčane. Tu imamo uprav idealno orožništvo za ponočnjake. Za policijsko uro se prokleto malo briga. Gostilne so odprte po mili volji gostilničarjev, samih Nemcev in nem-čurjev. ki so pri nas vse drugo kot zaspani. Zgodi se pa tudi, da sam orožniški komandir sedi pozno v noč. čez policijsko uro s svojimi nem ciprski mi bratci v gostilni. Nočemo se vmešavati v stvari oborožene sile, upamo pa, do bode orožniška komanda tukaj napravila red, sicer borno postregli še z drugim.
pozori
Več otroških vozičkov, kolesa z g< mo se poceni prodajo že od Din 250'—. Ljubljana, Zvonarska ulica štev. 1.
Ranta vesti.
OPOZORILO.
Vse organizacije, člane in javnost opozarjamo ponovno, da v imenu Orjune ni upravičen nastopati nihče, razen Oblastnega Odbora, oziroma pooblaščencev, ki se izkažejo s po-obiasjjlom tega.
Posamezni člani nimajo pravice nastopati oficijelno kot zastopniki Orjune, ako nimajo v to izrecnega pooblast ia Oblastnega Odbora.
Javnost ie naprošena. da naznani vsako zlorabo nemudoma Oblastnemu Odboru.
ODBOR ORJUNE.
Tistim, ki nam očitajo, da so med nami sami mlečnozobi mladiči, sporočamo. da je naša statistična sekcija dognala, da je 63% naših članov nad 30 let starih. Koliko je to prt 12.000 članih, naj zabavljači sami izračunajo.
Radenci — Slatina. Kakor nam javljajo, misli tukajšnji propagator nemštva, dobro poznani Wieltsch-nigg, ponovno vložiti prošnjo za naše državljanstvo. Dvakrat mu je to že izpodletelo. ker v tretjič rado gre. poživljamo naše pristojne oblasti, da pogledajo preje v konto preteklosti tega človeka, predno se odločijo dati mu to, kar je največji zaklad vsakega Jugoslovena. Mi pa mu kličemo da ga imamo dobro in vedno na nišanu.
Taki so! Italijanski salezijanski red ima tudi v Ljubljani svoj zavod in cerkev. Ker vse naprave še niso bile gotove, se je za stavbena dela pozvalo nekatere firme, da predložijo tozadevne proračune. Med ponudniki sta bila dva Slovenca in nemški stavbenik Treo. Poslednji je stavil naivišji proračun tako. da ie bil za več stotisoč dražji kakor pa najnižji ponudnik Slovenec I. Ogrin. Ako se pomisli, da ie Ogrin eden glavnih stebrov SLS in ie bil v konkurenci v korist švabskega tujca odklonjen tedaj si lahko vsakdo naredi sodbo o mišljenju, ki vlada pri tem famoznem salezijanskem zavodu. Po celi Sloveniji se naberači več stotisoč dinarjev zato, da jih potem zasluži — Švaba!
Skrajna zanikrnost. Vodstvo ljubljanskega narodnega muzeja opozarjamo, da so napisi na posameznih izkopninah, preparatih itd., še vedno nemški. V petem letu po prevratu je to pač že precejšnja zanikrnost, da se ne izrazimo drugače. Pri muzeju je nastavljeno lepo število gospodov in je le nujno želeti, da se eden prime potrebnega čiščenja!
Svoji k svojim! Na Mestnem trgu se nahaja inodist. trgovina Gorjanc & dr., pod katero se pa skrivajo zagrizene nemškutarice Gdtz, ki so pristojne v Avstrijo. Ti ljudje pred in med vojsko niso hoteli znati slovensko, njihova hiša je bila nem-škutarsko zbirališče — oče je pa med vojno ovajal ljudi z namenom, da jih spravi na grad ali na Suhi bajer. Sedaj se silijo v razne narodne kroge in društva — to pa pač samo radi »kšefta« in športa. — Takih slovenskih tvrdk pa mi ne maramo, zato naj naše članice in zavedne narodniakinje ne prestopijo praga — kompanjonka naj si Pa v svojem lastnem interesu zbere kako Slovenko in naj ne posoja svojega slovenskega imena nemškutarjem.
Ali je to samo slučaj? Italijanski časopisi prinašajo poročila, da se je o priliki obiskaangleškega kralja go-vzhodu o ekspanzivnosti Italije proti vzhodu — o korekturah meje, t. j. prikrito namigavanje o delni zasedbi Slovenije. Istočasno pa prične hvaliti »Slovenec« Musollinija in njegove fašiste. — Po deželi pridigujejo nekateri katoliški duhovniki o katoliških in krivoverskih vladarjih — drugi pa priporočajo dekletom ženitev na zapad, kjer so katoličani, ne na jug, kjer so ciganski krivoverci... In to satansko delo se vrši vse v slavo in čast božjo. Juda Iškarijot je imel vsaj toliko vesti, da se je obesil.
Resen opomin! V Ptuju je bil nastavljen Dri podružnici »Ljubljanske kreditne banke« neki dr. Kalb. raz-upit nemškutar še iz predvojnih časov. zagrizen nasprotnik in preganjalec našega naroda. Na intervencijo slovenskih visokošolcev in Ju-goslov. Matice ie bil na povelje ljubljanske centrale »odstavljen«, ampak samo v — Ptuju, ker se je naenkrat prikazal pri podružnici v Mariboru. Ne vemo, a'!> Je bila ta odstavitev samo pesek v oči — ali efekt pritiska nekega advokata — »narodnega prvoboritejja« — vemo pa gotovo, da ta poturica ne bo odjedal kruha našim ljudem! Zato pozivamo »Ljubljansko kreditno banko«, da nemudoma izpolni svojo dolžnost in zapodi Kalba v blaženo Avstrijo.
Junakom »pantefla«. Ob prevratu se je vrnilo v domovino precej naših ljudi ki so privedli s seboj žene — tujke. Njihova možata dolžnost je bila, da bi jih že popreje naučili slovenskega jezika — no pa če tega niso storili takrat, zatisnimo eno oko — ker mož in mož je velika razlika! Vsekakor pa lahko zahtevamo sedaj da se neha švabčarenje in italijansko mijavkanje njihovih
žen in otrok, ker jih v nasprotnem slučaju postavimo kot strahopetne mlačneže na sramotni oder. Šlev ne trpimo, naj pa izginejo nazaj v domovino svojih netalentiranih ženic.
Vuk disku menja, a čudi pikada. »Naprej« se je preselil v Celj-f, opustil pa ni svoje ogabne navadice. Še vedno natolcuje in blati Orjuno. Bleda zavist ob pogledu na naše in-serate ga gloje. Vsaj drobtinico od teh bi rad imel sam. Ker pa tvrdke njega ne smatrajo toliko važnim, da bi mu dale oglase, iznaša v svoji onemogli zlobi, da naš akviziter pobira oglase z revolverjem v roki. To je kleveta, kakršne nam niti klerikalci niso še vrgli v obraz. Z izsiljevalci nas do sedaj še nihče ni pital. Ta kleveta nas žali globoko in ne bomo ie »Napreju« pozabili!
Nemškutarska stavb, družba. »Obnova« je imela za polirja nekega Bavarca, Ambroscha. Ta človek se je javno o naši državi izražal »Ju-
goslavien ist ein A loch eln
Dreck« itd. Na intervencijo nekaterih zavednih Slovencev in naše organizacije se je politična oblast vendarle zganila in tega predrznega Švaba izgnala. Cujemo pa, da je »Obnova« prijavila priziv z utemeljevanjem da ji ie ta človek neob-hodno potreben, ker bi drugače morala firma ustaviti delo. Ta priziv je našel odprta ušesa tudi pri nekaterih naših gospodih, kot je pač pri nas običaj, kadar gre za kakega tujca: vendar pa naj vedo, da naše stališče ostane neomajano. pa magari če preneha »Obndva« in če se podere cel jez doli na Fužinah. Naše očiščevalno delo se bo vršilo dalje brez ozira na levo in desno.
Inž. Biihl, mariborski tovarnar zvonov je sprejel te dni v službo kot knjigovodjo inozemskega Nemca. čenrav se mu je ponudila prvovrstna slovenska moč. Knjigovodja ni »strokovnjak«, zato po zakonu sploth ni dovoljeno sprejemati ino-zemce. ko imamo še sami preveč domačinov. Kaj pravi k temu inšpekcija rada. kaj državna policija? Inž. Biihl nam osebno odgovarja za to, da nemški knjigovodja takoj zopet izgine tja od koder ie prišel. Mi čakamo...
Na naslov mariborskega okrajnega glavarstva. V Breznu ob Dravi ima gostilniško koncesijo bivši volkswehrovski nadporočnik Grogi. Ta Grogi je vodil ob našem umiku iz Koroške nemške tolpe, ki so pustošile slovenske domove, bil ie kažipot in informator nemških uničevalcev in pod njegovim vodstvom ie bila demolirana marsikatera slovenska hiša. In ta človek ie dobil gostilniško koncesijo v naši državi! Zahtevamo odločno, da se mu odvzame, njemu pa priporočamo, naj izgine predno ga obiščemo.
Maks Holzl v Selnici ob Dravi. Leta 1919. ob umiku naših čet s Koroške je ukradel naši artiljeriji. ki se je nahajala v Črešnjevcih pri Fali dva konja ter strojno puško, ter pobegnil k prodirajočim nemškim tolpam pri Dravogradu. Ko so na to srbske čete pričele prodirati po dravski dolini, je pobegnil v Avstrijo, kjer je ostal eno leto, ko pa je izvedel za amnestijo, se je pritihotapil nazaj in živi sedaj na posestvu svojega očeta, kjer nemoteno dalje zabavlja čez naš narod in našo državo ter čaka na »osvobojenje«. Or-iuna bo poskrbela da bo čimprej osvobojen.
Moč mariborske col>c je. Gorje Slovencu, nad katerega se spravi niegova modrost vpolicijski nadsvet-nik Kerševan. Če je Orjunaš, mu grozi celo z izgonom preko meje, četudi ie naš državljan. Kako brez moči pa ie napram nemškim gadom, dokazujeta naslednja dva slučaja: Restavrater Halbwidl »Hotel stara pivarna«. ki se je udeležil tudi znanega celjskega »Jagabala«, ima plačilnega natakarja ki je inozemski Nemec. Policija je že večkrat zahtevala. da se mora odstraniti, toda Hallnvidl in njegov »ober« se za vse te odredbe ne brigata in policija molči. Hotelir Friedl »Hotel Meran« ima večinoma inozemsko nameščen-stvo. Tudi pri njem je policija intervenirala. toda zaman. Friedl se brani izvršiti nalog in policija molči. Mi bomo čakali še par dni, da vidimo, kaj ukrene slavna policija, če v doglednem času ta družba en izgine, ji bomo mi pomagali povezati prtljago.
Ilustracija »Jugoslovenskega« Lloyda v Mariboru. Ravnatelj podjetja je Nemec, drugo važno mesto zavzema Nemec tretje ravnateljev sin Nemec. Delovodje so sami im-
portiranci, kar je Slovencev, se jih šikanira in čimprej izpodrine. V delavnici je upeljan nemški občevalni jezik, če slovenska delavka ne obvlada nemščine, se ne sprejme! Očiščenje je nujno potrebno in pride.
NE SAMO OB SLOVESNIH POJEDINAH
ampak v petek in svetek naj kuhajo naše gospodinje »PEKATETE«. So najcenejše, ker se zelo nakuhajo.
ZRNA.
»Slovencu« in blejskim klerikalcem priporočamo, da postavijo na Bledu pri lopi Sekovanovičevega hotela, kjer se š e danes poznajo streli »O r j u n a š k i h topo v«, spominsko ploščo, na kateri naj vznačijo tudi maratonski beg blejskih klerikalcev pred orjunaškimi otroci. Pri odkritju plošče zbrani denar naj pa uporabijo za popravo zdraviliškega doma, ki so ga Orjunaši podrli. Naš bojni poročevalec doznava. da ga je polovico podrtega, ne samo četrtina.
Jej. jej! Kaj bo. kal bo? Orjunaši se vežbajo po Bledu v metanju »Handgranat!« Pa ja ne bodo prestavili svojega vežbališča v Ljubljano v Kopitarjevo ulico! Orožniki, policija, državni pravdnik na pomoč!!!
Z veliko težavo smo dosegli premestitev municijskega skladišča iz Ljubljanskega polja. Sedai so ga spravili Orjunaši v areno »Narodnega doma«. Imajo tamkaj celo tovarno za bombe in granate, ki jih uporabljajo na Bledu. Z Dravsko de v. obastio smo se sporazumeli, ali z Orjunaši pojde trše. Policija! Ali ne slutiš nevarnosti, ki preti Ljubljani?
Čitamo v »Slovenskem Narodu«, da proda tobačna tovarna 1600 q bukovega listja. Naš nastop je imet torej dober uspeh. Pričakujemo samo še, kedai bo tovarna objavila prodajo umetnega gnoiila, ki ga producira iz najfinejšega nizozemskega tobaka.
V	petem letu do osvobojenju:
K. k. priv. allgou.eine Verkehrsbnnk Filiale I.nibach (vormals J. C. Mayer) Marienpiatz 5.
Kuverta z označeno glavo je bila poslana dne 12. maja 1923 tvrdki Reitarek v Tržiču. Gospoda, ali hočete. da Vam preskrbimo mi nove kuverte? Ampak te ne bodo preveč poceni!
P©§LHP^O.
Ker se me je danes napadlo z izjavo znanega mi delavca (ki ima za ženo Nemko in ki je velik prijatelj Nemcev), da sem »Srbofil«, s tem, da je nacijonalna organizacija »Orjuna« izgnala »Bavarskega državljana« iz Fužin pri Ljubljani Jos. Ambrosa, izjavljam. da bodem proti vsacemu, ki bode žali! naš narodni in državni čut postopal brezobzirno s tem. da ga ovadim državnemu pravdniku in »Orjuni««. da dobi tako kazen v srni. slu našega zakona.
Za svojo državo »Jugoslavijo« boril sem se nad 9 mesecev v ječah in boril se bodem tudi danes proti vsemu, kar je proti edinstvu in naj si bode potem Peter ali Pavel ali pa vsi »Švabi« in »Šusterštčiiancl« na Fužinah in Vevčah.
Pri tem, da je izgnan »Bavarski državljan« polir Ambros ie na mestu istega na razpolago več kot 6 slovanskih pol rjev brez službe v Ljubljani.
Na naši zemlji naj bo najprvo zaposlen Slovan, potem pa tujec!
Politično smo se osvobodili, delajmo. da se osvobodimo še gospodarsko in dobro bo za vse!
Najprvo Slovan, potem tujec.
FRANJO PENEŠ.
LISTNICA UREDNIŠTVA.
Izjavljamo, da nam žaljive opazke g. prof. Sodnika o Orjuni, priobčene v našem listu z dne 6. t. m. ni sporočil kak dijak srednie tehnične šole. G. prof. Sodnik se ie medtem lahko prepričal, da za Korošcem ni varno ponavljati izjav, ker niso zanesljive. Kdo nam je sporočil besede g. profesorja, pa vsled uredniške tajnosti ne moremo izdati.
Lastnik inl. F. Ksrsnjes.
Odgovorni urednik i. SšaHstk Ja.
aon bobbdbbbbbbbbbbbbbbbbbe3|i
Ib	_	  H
bbbbbbbbbbbbbbbbbbbbbb
a
a gaDcaDaBDaDcsacaanisaa B&BBBBBBBBnBBBBBBBBcg |
□ h Rogaška Slatina H
OB	B 52
d	B®
□BBBBBBBBBBBBBBBBBBBB BBBBBBBBBBBBBBBBBBBBB S
B
B
(S
E>
P
O
Ki
a
■a
3!
n
a
n
El
rs
n
ta
li
J3
U
m
a
a
E3
si
a
5.1
Sl
a
a
a
a
a
B
¥
B	B
B	B
BaBBOBBBBBBBB BBBBBEBBBBBBg
|	.	..	. .	.	.	B
B |
B
BBBBBBBBBBBBB BBBBBBBBBBBBB
MM M
Zdravljenje vseh želodčnih in črevesnih bolezni. Cene zmerne.
Pred in po sezoni znatni popusti. Največja udobnost.
Zahtevajte prospekte. Ravnateljstvo zdravilišča.
EaaBBEBBBaBBBBBBBBCSaBBB BBBBBBBBBBBBaflBBBBBBBBBB
Generalna
popravila automobilov.
Nove karoserije ali predelavanje starih, lakiranje in tape-ciranje. Solidno delo in zmerna cena.
Če auto odpove,
pride takoj pomožni auto na telefonični poklic 236.
JUGO-A UTO d. z o. z.
Dunajska cesta 36.
rMERAKLl
bole, barve, late, kit,
emajl, žopižB
najboljše kakovosti nudi
Maribor, Ljubljana, Novisad,
L podružnica.	centrala.	podružnica.	||
RestavracUa klat In kavarna
ZVEZDI
vsak vetter
KONCERT
v klet! is* kasarni.
Za obilen obisk se sl. občinstvu priporočata
F?0n in i$oza Krapež.
m<mm\ 1
leg. V. NIKOLIČ
Kraljevski dvorski liferant
LJUBLJANA - MOSTE
Telefon št. 562.
SP ■
Mko kaillate je edino sredstvo proti prehlajeniu
PEKTO
kateri sigurno pomaga
„ADRIJA“
drogerija in foto - manufaktura
B. Čvaočara, Ljubljana
oblata poverjen itaM Mm
k mestni Malik
liBiii, li it. n.
Imšsje In projektira Mi M ®8l8, vsiii zpfln, MMe sla* itd.
Carinsko - Posredniški « Bureaus Podružnice«
Uvoz QROM izvoz T zTb,AarlS.
. I E«"	Jesenico,	Boh. Bistrloa)
Centrala	Kolodv.	itiica	41.	Čakovec,	Rakek.
CHARLES PRINC
Postni predal 124.
|i\a’
M
LJUBLJANA,
MIKLOŠIČEVA C. 86.
SLOGRAD
n
m
Slovenska gradbena in industrijska d. d.
Telefon inter. 180.	Telefon	teter.	180.
Tehnična pisarna Ljubljana, Sp. Šiška,
Frankopanska ulica 151.
Izvršuje: stanovanjske hiše, trgovska poslopja, modeme industrijske zgradbe, betonske in železobetonslce konstrukcije, vse vrste vodnih naprav na podlagi 25letnih izkušenj. Specialiteta: železobetonske cevi za vodne naprave in vodovod.
L
Zastopa: Patent Dr. inž. Emperger-a za izvrševanje konstrukcij iz armiranega betona z litoželeznimi vlož-kami za visoke tlačne napetosti (kakor pri skladiščih, „silo“-mostovih in podobno). Izdeluje: vse vrste tehničnih projektov in statičnih proračunov. Parna žaga.
se vljudno opozarjajo na našo veliko izbiro nižje navedenih predmetov, kateri pridejo pri urejevanju novih stanovanj v poštev, in sicer:
Velika izbira preprog vseh vrst, iz volne, jute, kokosovega vlakna in linoleja in umetniško izdelanih zastorov na kose in metre. Moketi in gobelini za prevleko otoman in divanov. Platno za rolete in verande. Različno posteljno perilo, kakor rjuhe brez šiva, gradi za žimnice in blazine, pernice, flanelaste in volnene odeje, šivane odeje iz klota, kretona, volne in svile.
LILI
Mestni trg štev. 10.
MODNA TRGOVINA
A. SINKOVIČ
NASL, K, S0SS
LJUBLJANA
Mestni trg 19.
CENE ZMERNE It
; utoga aia
AUTODELAVNSCA
1 Thaler
LJUBLJANA
C-LINCE 17.
Cement, apno, gips,
strešna lepenka, karbolinej, watproof, drvocement, Hatscb eketernit, mavčne plošče i. t. d. nudi po najnižji ceni tvrdka
H IMof in im
Ljubljana. Miklošičeva testa številka 13
Zobna pasta
»Aikadont*
Ustna voda
lannfaktura - H - Me®
DRAGO
SCHVVAB
m. M lig M i
v zalogi specijelno angleško i češko sukno, vseh vrst obleke, usnjeni suknjiči, dežni plašči) pelerine, zimniki, raglani etc«
* Izdelava oblek v last- I nem modernem salonu. ■
!J'
! - Hit
(plavžar)
jugoslovenske narodnosti, z dovršenimi visokošolskimi študijami, se sprejme kot obratni asistent za železo-livarno. Prosilci, tudi brez prakse, naj vpošljejo svoje ponudbe na
Strelu teran li In J. i
Ljubljana.
s gaB&gBg^sBBirassaaaeBBBasMi ■»igHEr.S
Dne 20. maja 1923 bode otvorjeno po popolnoma modernem prenovljenju
termalno
Topilce pri Novem Mestu.
Vulkaničuo juvenilni vrelci 87° — 38° naravne toplote.
Kopeli neposredno nad vrelci.
Najbolj radioaktivne kopeli z najvišjo radio-emanacijo.
Tisoče let znani visoko zdravilni vrelci. Indikacije: revmatizmus, protogonia, neuralgija (Ischias), ženske bolezni (exsudati), težave pri klimakte-rium, oslabelost itd.
Glavno poslopje preurejeno v sanaterium s celoletnim obratom.
Moderni komfort: Centralna kurjava s toplo vodo, v vsaki sobi topla in mrzla voda, električna luč itd. Nova velika garaža. Izborna popolna oskrba. Pošta in telefon v mestu. Cene zmerne.
Postaja Straža-Toplice na progi Ljubljana -Karlovac.
Pojasnila daje ravnateljstvo kopališča.
II
VELEUMU!
I
S
IM: HEDlET
li
'mmmm
itcnarerasasrarai
nastanilo
Ljubljana, Gosposvetska cesta 2
fom!«!	izborna konstrukcija in
UiiUiili si!5ifi elegantna izvršitev iz tovarne v Linču. - Ustanovljena leta 1867.
Pisalni stroji „Adier“ in „Urania“.
Ceniki zastonj in franko.
Koiesa iz prvih tovarn in m. torete za prvo kolo: Dfirkopp, Styria, Waffenrad — (orožno kolo).
'!! lOletna garancija H
Cen j. občinstvu se vljudno naznanja, da se zopet otveri dosedanja restavracija in kavarna v Narodnem domu v LJubSJani v soboto, dne 19. maja 1923 a
H©H€iftT©t*!
Avtomobile
koles®, mot^rie, pnevmatik® ??seh vr*t, @§Je» bencSn in drug© potrebščin®
Stna v@dn© v galsgi
F« Florjanžli
LiJBUANA.
btegu m drugi
kom. družba za strojno in električno industrijo.
v senčnatem vrtu. — Začetek ob 7. uri zvečer brez vstopnine. V slučaju slabega vremena v restavracijskih prostorih. Prvovrstna kuhinja pod zmernimi cenami. Postrežba točna. — Sprejemajo se tudi abonenti.
Za nadaljnjo naklonjenost in obilni obisk sa priporočata
več vrst. DVOKOLESA raznih modelov, najnovejši motorčki amerikanskega tipa Velika zaloga pneumatike in delov po najnižji ceni. Sprejemamo tudi vsa popravila, einailiranje in po-niklanje, - »TRIBIfllft4 F« B S«
tovarne dvokoles in otroških vozičkov
v Ljubljani, Karlovška cesta 4.
Dunajska c. Ib. III. nadstr. Postavlja:
kompletne naprave modernih žag ter neprave sa sušenje lesa.
Dobavi,a in montira:
vse stroje za lesno obdelavo.
Slschfia & Tom$K,
Telefon int. št, 247.
Glavna zaloga cigaretnega papirja „ HBJ1S$SE“
J, i	tp>os mhim>k •«iaass>jKVaA«j|
Papir groš«
n i im	.KCKaBrsMi:z'jrArzscxvrg**~« -rrtaag«
Vse vrste ovojnega, konceptnega, pisemskega ter barvastega Couleur-papirja ima vedno v zalogi po najnižji ceni.
Z frasi€@sk®
Krakov trg št. !@
Telefon int. št. 24'
'ZAGREB	BEOGRAD
t*#*. fp. I	tecett.sJk.cz.
STtULt
Pooblaščeni dobavitelj OR. JU. NA
se priporoča za v as a v to sfiroko
trgovina s sokolskimi potrebščinami
Ljubljana
Vidovdanska eesta 2.
Pooblaščeni dobavitelf OR. JU. NA.
iKOSiia-
| fp§	m
Fonsier
Stran 6,
}!A0JLVN*I3a 'O
t bj) guissM ‘vNvnann
VNSA0D8J, VMSrDMf JNOM
SVETLA
Telefon štev. 588.	m*	d.	LJUBLJANA
CENTRALA:
RIMSKA CESTA ŠTEV. 2	HILŠERJEVA	ULICA	ŠTEV. 5
PODRUŽNICE:
DUNAJSKA CESTA ŠTEV. 20	MESTNI	TRG	ŠTEV. 25
MARIBOR ZAGREB BEOGRAD
Cie. Gle. Transatlantique, Francoska linija
HAVRE — NEWYORK
Najkrajša linija, samo 6 dni čez morje.
Glavno zastopstvo Slavenska banka d. d. Zagreb.
fsiB8 listke In tuzatotiii poMia flaie imm
Tovarniška zaloga polnogumijastih obročev,
pnevmatika in vsake vrste telmiškili gumijevih cevi, auto-delov in vsakovrstnega auto-materijala.
NA RAZPOLAGO STISKALNICA za montiranje polnogumijaetih obročev.
VELIKA ZALOGA ELEKTRO - MATERI JALA.
Zastopstvo svetovnih tovarn.
Solidna in točna postrežba. Cene brez konkurence.
KUVERTA
OBJAVA
d. Z O. Z.
konfekcijska tvornica LJUBLJANA, VOŽARSKI POT 1
Vsi zavarovanci, ki posedujejo police življenskih zavarovalnih družb:
Allianz, Atlas, Lallgemeiner Beamtenverein, Gisela-Verein, Januš, Universale, Wiener stadtische Versicherungsanstalt (vse na Dunaju), in Erste Militfirdienst-Versicherungs-anstalt v Budimpešti
se najvljudneje pozivajo, da predložijo v najkrajšem času svoje zavarovalne police v svrho oznake na tistih, da se jim bodo zavarovalne glavnice svoječasno v celoti izplačale v jugoslovanskih kronah.
Stranke iz Ljubljane in okolice naj se zglasijo osebno in prinesejo s seboj zavarovalno listino in potrdila o vplačanih premijah za čas od 1. aprila 1919 naprej. Stranke iz oddaljenejših krajev, katere se ne bodo zglasile do konca meseca julija 1923, se pa bodo pozvale pismenim potom, ozir. jih bodo obiskali naši potovalni organi na njih domu.
Istotako se naj zglasijo stranke, čijih zavarovalne police so radi smrtnih slučajev ali poteka zavarovalne dobe v času od 1. novembra 1918 do današnjega dne v izplačilo zapadle, a od gori imenovanih družb še niso bile likvidirane, v svrho likvidacije in izplačila zavarovanih vsot.
V interesu vseh prizadetih strank je, da se zglase v najkrajšem času pri podpisanem ravnateljstvu.
Uradne ure od 8. do 18. in od 15. do 17.
Zavarovalna družba na življenje,FENIKS*
IMA VEDNO V ZALOGI IN IZDELUJE PO NAROČILU VSE VRSTE KUVERT
(IIIMIIIIM
!! NA ŽELJO POŠLJEMO VZORCE !!
Ravnateljstvo za Slovenijo in Dalmacijo:
v LJUBLJANI, Cankarjevo nabrežje štev. 1
PodruIn!c@:
Maribor Novo mesto Rakek
Slovenjgradec Slovenska Bistrica