DR. O. ILAUNIG: 25 TATENBAH : ZGODOVINSKA POVEST. V kratkem je stal v domači nošnji sredi svo§ih gostov; poklicali so soproge iz bližnje sobe 4n po medsebojnem prijaznem pozdravu sedli k mizi. Bilo je res pravo nebrzdano veselje sub rosa, kajti vsak je govoril, kakor mu je narekovalo srce. Močno vino in zavest, da so sami med seboj, ki so ene misli, je povzročila, da so se vdali brezskrbnemu veselju ter so gospodje pri mizi pozabili na navzočnost gospa in je padla marsikatera beseda, ki bi je ne smelo prenesti žensko llho. Tudi gospodar grof Tatenbah, ki je sedel na spodnjom delu omizja blizu vrat, je pridno srkal štajersko vino ter bil nenavadno živahen. Seve o tem večeru njegova soproga nič ni vedela, pa tudi grofica Zrinjska ni bila navzoča. Grof Tatenbah je storil vse, da bi eo njegovi gfostje zabavali, kajti želel je, da se ta večer ko- likor mogoče veselo zaključi. Zato je hotel tudi, j da se polnočna ura na poseben način proslavi. [ Ko je odbila ura ednajst, se je pokazal za: zelenim zagrinjalom, ki se je razdelilo na dvajj dela, mal oder z ozadjem mesta Budimpešte, nad \ katerim je visela krona Sv. Štefana z napisom v zlatih črkah: Svoboda. Zdajci zazvoni srebrn zvonček, na oder stopijo igralci. Bili so grofovi uslužbenci; pričela se je mala burka, katero je spisal vzgojitelj miadega Tatenbalia. Nastopile so oscbe, predstavljajoče nekdanje znamenite ogrske može: Arpad, Štefan Hunjady, Korvin. Gostje so postajali vedno bolj razburjeni, ker so grofovi uslužbenci letali okoli njih s polnimi vrči vina. Kupice so? žvenketale, živahno se je razpravljalo, glave soj bile razgrete, šumelo je kakor v čebelrijaku. \ Zdajci je udarila ura dvanajst. « Tedaj vstane grof Tatcnbah in dvigne z biseri ;| in grofovskim grbom okrašeno kupico. Bil je \ ravno trenutek, ko bi si imeli drug drugemu| napiti. ? Bila je navada, da se je pri svečanostih šta-? jerskega plemstva napilo najproj na zdravje cc-j sarja. Grof Tatenbah je držal težki kozarec z močno roko in ga dvigne. Ko pa se pokaže na odru postava sigetskega junaka, slavnega pra-| deda Petra Zrinjskega, v sijaju mnogobrojnih j luči, zavihti grof Tatenbah kupico proti stropu' in vsi za njim stojeCi shižabniki vzkliknejo: Vivat — živel Zrinjski! Gospodje pri mizi so se temu pozdravu pridružili. Grof Peter Zrinjski se dvigne, prikloni in zahvali ves rdeč v obrazu. Jasen mu je bil pomen te zdravice, veljala je bodočcmu ogrskemu vladarju. Soproge pa so sedele nemo in preseneCene; pomirile so se Se le tedaj, ko Je napil grof Tatenbah tudi na zdravje cesarja, ne da bi se gostje, ki so se smejali in bili razposajeni, Se dalje za to zmenili. Prizor je bil s tem končan; ostali del noči so slavili še bolj razposajeno, ko so zapustile gospe sobano ter so se mogli gospodje čisto prosto gibati. Eden pa je vendar jako natančno opazoval prizor pomembne zdravice — bil je to Laslo Fekete. Bil je zdaj tu, zdaj tam v krogu štajerskih in ogrskih plemerntačttv, nacnkrat je zginil, se zopet prikazal, nikjer pe ni dolgo miidil. Da je | bil danes v Račju na povfilir gro'a Tatcnbaha sa-' mega, mu je prišlo kakor naiarč. ' j Ravnokar je zapel netelin prvikrat, ko je stopil v bližino sluge Boltažarja Ribla ter gledal, kako je ta hotel čistiti suknjo svojcga gospoda. Laslo Fekete je pristopil v trenutku, ko se ja odstranil Boltažar, da prinese krtačo. Feketovo bistro oko je zapazilo v žepu kos papirjev. Laslo jih izmakne, naglo pregleda vsebino, nato pa jih porine, ker se je bližal Ribl, zopet nazaj v žep — njegove oči so nenavadno žarele. »Dober večer, gospod Boltažar,« reče Laslo ter stopi bližje. »Hvala,« odvrne ta malomarno ter krtaSi suknjo, ne da bi se ozrl. »Ivan Boltažar,« nadaljuje »tarl Laslo Cez nekaj časa, »tl si res norec!« Boltažar pogleda pozorno. »Zakaj,« vpraša ter premerl starega vojaka od glave do nog. »Kako se vendar moreš mučiti z nizkimi opravki,« nadaljuje stari Laslo, »ko bi bil lahko sam gospod in imel svojega slugo, ki bi ti krtačil suknjo.« »Kaj bočeš s tcm reči,« se razhudi Ribl, »če slnpa go?po;1a profa Tatenbaha snaži suknjo, to nobeneKa nič ne briga.« Laslo se nasmehne ter reče čez nekaj trenutkov: »Boltažar, ti me ne razumeš ali pa me nočeš razumeti. Stari Laslo ve za eredstvo, s katerim se lahko obogatiš.« »Da bi jaz postal bogat, pravite,« odvrne Boltažar, »no, če veste za tako sredstvo, zakaj ga ne porabite sami?« »Ivan Boltažar,« reče starl vojak ter stopi bllžje, »ti si bistra glava, toda tako brihten še nisi ko stari Laslo, ki ve, da Ivan Boltažar Ribl le davno ni tako zvest sluga svojega gospoda kakor se sicer kaže.« Boltažarjev obraz Je oblila rdečlca, »Kaj hočete od mene,« reče skoraj 8 trepetajočim glasom in ne more pogledati Feketu v oCi. »Boltažar,« reCe ta in stopi bližje, »ali mi ne bl prepustil to suknjo za gotov denar?« »To suknjo,« vpraša Boltažar, »kaj hočete t njo?« »Neumen fant,« odvrne stari, »kaj drugega, kakor da jo obleCem, kajti moja je, kakor vidiS, le obnošena. Ti pa lahko poiščeš za gospoda iz bogate zaloge kako drugo suknjo.« Boltažar zmaje t glavo ter rečc: »Laslo, to je neka posebna zahteva, nlsem mislil, da si želi stari vojak ln Oger, ki se sicer kaže tako ponosnega, to staro suknjo.« »Ivan Boltažar, ali znaS bratl,« vpraša Laslo. »Seveda,« odvrne ta. »Dobro, vidim na tvojem presenečenju, da me razumeš, in jaz verjamem, da se bova še bolje razumela, če ti povem, da si se zadnjič »Pri slonu« pritoževal, da tvoj gospod tvojo zvesto službo kot sluga premalo upošteva ter bi, če bi se ti zagotovilo primerno plafiilo, razodel Btvari, kl bi spravile gospoda grofa kmalu ob grofovsko krono.« »KaJ pravite, Laslo,« vtkipl Boltažar. »Mirno, moj slnCek,« odvrne Laslo Fekete z zamolkllm glasom »ti torej čutlg, da Jaz stari Laslo nekaj vem. Zato ti zviti fant kratkomalo reci, ali hočeš prodatl to suknjo za sto ogrskih cekinov deželnemu profosu v Gradcu, gospodu Juriju Francu pl. Will?« »Sto cekinov,« reče radovedno Boltažar. »Sto polnovrednih cekinov,« odvrne Laslo, »lahko se zaneseš na mojo besedo, ki velja toliko kakor imenovanega gospoda.« Boltažar nckaj časa zamišljeno in dvomljivo gleda skušniavca. Zdaj pa zmaje z glavo. V spomin so mu priŠle vso dobrote, ki mu jih je skazal njegov gospod. »Laslo,« reče, »če mislite, da stc vi bolj prcbrisani kakor Ivan Boltažar Ribl, se motite. Toliko vendar spoznam, da vem, kam pes taco moli. Vi hočete vjeti gospoda s slugom vred, na cekine pa lahko čakam do smrti.« »Ne, stari lisjak, Ivan Boltažar Ribl ne ve ničesar povedati o svojem gospodu. Laslo Fekete z dvojnim licem bo dobro storil, če se kmalu zgubi, da milostljivi gospod grof ne zve, kdo je hotel zapeljati njegovega zvestega slugo k nezvestobi.« »In sluga grofa Tatenbaha,« poseže vmes Fekete, »naj premisli, ali hoče sprejeti obilno plačilo, ker potem je prepozno.« V tem trenutku se sliši s hodnika glas grofa Tatenbaha, ki je klical svojcga slugo. Glasen šum v dvorani je bilo znamenje, da gostje odhajajo. Zdajci se prikaže grof Tatenbah ter zakliče: »Svetilke!« Laslo Fekete je izginil in Boltažar je hitel, da izvrši svojo službo ter obenem odnese s seboj lovsko suknjo z listinami, ki so postale za grofa Tatenbaha usodeDOlne. XIV. V grada Iiiebenan. Zvečer ministri zbrani toI So bili v kabinetu. K. Havličelc Južno od Gradca na vzhodnem bregu reke Mure je vas Liebenau, sedaj spojena z mestora Gradcem; tukaj v bližini je zgodovinsko polje, kjer sta leta 1532 vojskovodja Kacijaner in Ivan Ungnad in Ženeka na Koroškem, ki je bil Slovanom jako naklonjen, premagala s krdelom 3000 mož in konjenikov turške čete, ki so že ropale v Gradcu in hotele oditi z bogatim plenom v Turčijo. Oserntisoč Turkov je tedaj padlo, med njirru je našel smrt sam Ibrahim paža. Ogromen plen je prišel v roke zmagovalcev, več ko tisoč krščanskih jetnikov je bilo rešenih. Vhod zmagovalcev v mesto popisujejo kronisti kot najsvečanejši. Tukaj je stal že iz srednjega veka grad Lipbanau, ki so ga posedovali med drugimi tudi grofje Herberstein. , . k A k 4