stev. 312.
V Trsta, v Mrtak dn« 10. dec«mbra 1914.
Letnik XXXIX
Izhaja vsak dan, tudi ob nedeljah to praznikih, ob 5 zjutraj, ob ponedeljkih ob S dopoldne.
Uiedslftvo: Ulica Sv. FrarttSk* AsUkega it 20, L nadstr. — Vi dopisi naj se pošiljajc uredrtfhm lista. Nefranklrsat pisma s« M sprejemajo in rokoplai s« ne vraCajo.
izdajatelj in odgovorni urednik Štefan Godina. Lastnik konsoreg lista .Edinosti". — Tisk tiskarne .Edinosti", vpisane zadrug« m omejenim poroStvan v Trstu, tatica Sv. FrančUka Asiškega WL 30L
Telefon uredništva in uprave štev. 11*97.
Naročnina znala: Za celo lato.......K 2*—
lm pol Ista.................1>-
zi trt meseca. .......................#r—
Za nedeljska Izdajo za cdo leto........
za pot leta.................
Posamezne Številke .Edinosti" se prodajajo po 6 vinarjev zastarele Številke po 10 vinarjev.
Oglasi se računajo na milimetre v širokosti ene kolona
Cene: Oglasi trgovcev In obrtnikov.....mm po 10 vio.
Osmrtnice, zahval«, poslanice, oglasi denarnih zavodov ...............mm po 20 vin.
Oglasi v tekstu lista do pet vrst.........K 5'—
vsaka nadaljna vrsta.............2*—
Mali oglasi po 4 vinarje beseda, najmanj pa 40 vinarjev.
Oglase sprejema Inseratni oddelek .EdlnosU-. Naročnina In reklamacije se poliljajo upravi lista. Plačuje s« izključno la
upravi .Edinosti-. — Plača in toli sa v Trstu. Uprava In Inseratni oddelek se nahajata v ulici Sv. FrančUka Asllkega Št 20. — Poštnohranilnični račun It 841.652
Soji na Dusko-Pollskem so na vseh frontah v polnem teku
0 zapadni Galiciji Je na* napad v tira. - Ha francoskem bojišču položaj v splošnem nelzpremenjen.
Z ovstrijsko-riubego bojifta.
DUNAJ, 9. (Kor.) Uradno se objavila: 9. decembra opoldne.
V zapadni Galici)) ie naš napad v tiru.
Na Poljskem traja položaj v južne« oddelku fronte dalje. Neprestani napadi sovražnika okoli Pfotrkova se vedno ponesrečijo vsled žilavosti zaveznikov. Samo naše čete so ujele tu v zadnjem tedna 2800 Rusov.
Dalje severno nadaljujejo Nemci svoje operacije uspešno.
Namestnik šefa generalnega štaba, pL Hofer, generalni major.
Čestitke debređnskeon 31 peiprtu.
BUDIMPEŠTA, 8. (Kor.) Debrecinski 39. pešpolk je v sedaj se vršečih bojih pri Koskoczu izvojeval sijajno zmago in dobil tem povodom mnogo čestitk.
Njegova c. in kr. Visokost, nadvojvoda Karel Franc Jožef je poslal sledečo brzojavko:
Z velikim veseljem in utemeljenim ponosom sem zvedel o zmagoslavnih in ne-navadno uspešnih činih 39. pešpolka, ki nosi ime barona Conrada Hdtzendorfa. Spominjajoč se kar najprijetneje na lepe čase, ki sem jih preživel kot bataljonski poveljnik pri tem hrabrem polku, pošiljam svojim tovarišem kar najiskrenejše čestitke. Prepričan sem, da si pridobi 39. pešpolk v zgodovini sedanje vojne še nove lavorike. Nadvojvoda Karel.
Nadvojvoda Jožef je poslal polku sledečo čestitko:
Veseli me, da so se čete v prvih bojih, ki so se vršili pod mojim vodstvom, bojevale z običajno vztrajnostjo in da je 39. pešpolk zaslužil pohvalno priznanje korne-ga poveljnika. Le tako naprej!
Dalje so došle še čestitke: od šefa generalnega štaba, barona Hotzendorfa, generala Boroeviča, Colerusa in Le Beana, ki je odredil, da se morajo vse čestitke prebrati moštvu in še sporočil, da si je 39. polk zopet pridobil 9 srebnih hrabrostnih kolajn I. in 35 II. razreda.
Reakcijonarni sistem na Ruskem.
KOPENHAGEN, 9. (Kor.) »Stockhol-mer Sozialdemokrat« poroča iz Petrogra-da. da postaja reakcijonarni režim na Ruskem vsak dan hujši. V sak dan se aretira mnogo političnih osumljencev. Posebno veiiko nevoljo vzbuja aretacija 5 članov dume in 6 drugih socijalistov. Odredba se motivira baje z velikimi revolucionarnim gibanjem. Resnica je, da je bilo aretranih 5 članov dume, ko so hoteli sestaviti poročilo za bodoči socijalistični kongres v Ko-penhagnu. Aretacije so izzvale velike demonstracije.
Postopanje ruskih čet v Bukovini.
BUKAREŠT 9. (Kor.) »AdeveruU razglaša poročila beguncev iz Bukovine, glasom katerih so ruske čete upepelile in oropale 9 vasi ter masakrirale prebivalce.
Z nemšlio-rusKe$fl bojišča.
BERLIN 9. (Kor.) Veliki glavni stan, 9. decembra dopoldne.
Iz Vzhodne Prusije ni nobenih novih poročil.
Na severnem Poljskem se nahajajo naše čete v ozki dotiki z Rusi, ki so se ustavili v močno utrjeni poziciji vzhodno od Miazge. Okoli Lowicza se boji nadaljujejo.
Na južnem Poljskem so avstrijske in naše čete ramo ob rami vnovič napadle uspešno.
\ rhovno armadno vodstvo.
Generalu Rennenkampfu In šestim drugim generalom odvzeto vodstveno po-veljništvo.
NEU-STRELITZ 9. (Kor.) List „Landes-zeitung" doznaje iz Kopenhagna: Tukajšnje časopisje poroča iz Petrograda, da je bilo razven Rennenkampfu odvzeto vodstveno poveljništvo še šesterim drugim generalom ruske armade. Kakor se čujer pridejo vsi prt d vojno sodišče.
I nemško-frnncosRego bojišča.
BERLIN 9. (Kor.) \Volffov urad poroča: Veliki glavni stan, 9. decembra dopoldne.
Zapadno od Reimsa so bile naše čete prisiljene, da uničijo pristavo Pecheri, čeprav je visela ua njej ženevska zastava, j,er *e bik) po fotografijah, ki so jih na-
pravili letalci, dokazano nepobitno, da se je tik za pristavo skrivala težka francoska baterija.
Francoski napadi pri Soualnu in proti mestoma Varennes in Vauquois na vzhodnem roba Argonske šume so bili odbiti z izgubami za nasprotnika.
V Argoaskem lesu samem smo na raznih mestih pridobili na tleh. Pri tem smo v jeli veliko voiakov.
Pri včerajšnjih bojih severno od Nan-cy|a so imeli Francozi težke Izgube. Nafte izgube so razmeroma majhne.
Vrhovno armadno vodstvo.
Tifus v belgijski armadi.
LONDON 9. (Kor.) V »Times« poroča neki zdravniški korespondent iz La Pan-ne v Belgiji o tifusu v belgijski armadi. Strahoviti napori vojne so povzročili trajno napetost živčevj^, ki zmanjšuje naravno odporno silo proti boleznim in pripravlja tla za epidemije. V tem tiči tudi vzrok, zakaj je zavzel tifus tako nevarne dimenzije. Najboljše zdravilo proti bolezni bi bila vsekakor namestitev novih vojakov. Potreba svežega človeškega materijala je razvidna iz medicinskih vzrokov.
Zdravstveno stanje nemškega cesarja Viljema.
BERLIN 9. (Kor.) Wolffov urad poroča: Cesar Viljem tudi danes ni mogel iz postelje, vendar pa si je kljub temu dal poročati od šefa generalnega štaba o vojnem položaju.
Generaloberst Moltke že skoro okreval.
BERLIN, 9. (Kor.) Wolffov urad poroča: Generaloberst Moltke je končal zdravljenje v Homburgu. Prispel je semkaj. Njegovo stanje se je k sreči znatno zbolj-šalo, vendar pa je še vedno tako, da še ne more iti k armadi. Vporabili ga bodo drugje, kakor hitro bo dovoljevalo to njegovo zdravstveno stanje.
Posli šefa generalnega štaba armade so bili izročeni vojnemu ministru Falkenhay-nu, ki je Moltkeja začasno nadomestoval, sedaj definitivno.
IneriiH kongres.
LONDON 9. (Kor.) Iz Washingtona se poroča z dne 7. t. m.: Kongres se je sestal danes. Jutri se bo vršila skupna seja, kjer bo prečitano sporočilo predsednika.
Senat je sprejel sklep, ki poživlja tajnika trgovinskega oddelka, da poroča o množini v Kanado in vojskujočim se državam Evrope odposlanega orožja in mu-nicijskih zalog.
Državni tajnik Bryan je naznanil, da je ladjedelnica Ford River ugodila željam predsednika in ne bo gradila za vojskujoče se države v Evropi nobenih podmorskih čolnov.	_
Z južneso bojišta.
Srbska onstoienla po fenofflt srbskih krojih.
DUNAJ, 9. (Kor.) »Politische Korres-pondenz« piše: Kakor že znano, je srbska armada od začetka svojega umikanja v svojih lastnih krajih pred izpraznitvijo vse opustošila in razrušila. Sedaj so na razpolago že detajlirana poročila, ki soglasno potrjujejo te podatke. Tako so našle naše čete kraje Zadlako, Kamenico in Valjevo deloma popolnoma zapuščene, deloma oropane in razrušene ter požgane. Naše vojaške oblasti so napravile s posameznimi ostalimi prebivalci protokole, ki dokazujejo, da je srbsko vojaštvo pred zapustitvijo kraja oplenilo trgovine in stanovanja in zažgalo hiše, d očim pri naših vojakih o takih stvareh ni niti govora.
Upostošenje in požiganje srbskega vojaštva so opazovali nekateri naši oficriji z daljnogledi
Oddelek med Drino in Valjevom je bil par dni popolnoma neobljuden. Govori se, da je srbska vlada ukazala, da se civilno prebivalstvo teh krajev prežene v Valjevo, pozneje pa, ko je oviralo umikanje srbske armade, je bilo pregnano zopet nazaj. Ker so naše vojaške oblasti dovolile srbskemu civilnemu prebivalstvu, da se lahko zopet vrne na svoja domovja, se vrača sedaj trumoma nazaj.
Vojni s Turčijo.
CARIGRAD, 9. (Kor.) Z uradne strani se poročajo sledeče posameznosti o uspehih otomanskih čet v ozemlju Coroh.
Turški oddelki so zasedli pred kratkim v zoni Čoroh med rekama Borčika in Ma-raditom ležeče višine in soteske in so od-
nik med gornjo in spodnjo Adšaro. Rusi so izvrševali obupne poskuse, da bi poslali v dolini Adššu-e obkoljenim četam pomoč; toda vsa prizadevanja so bila brezuspešna. Eden izmed njihovih kava-lerijskih vodov je bil popolnoma uničen. Ruska infanterija je močno trpela in je imela težke izgube.
Močni turški oddelki, ki so pripadali art-vinski koloni, so zasedli šavašt, druge sile, ki so prodirale od Ardanuša, pa vas Lašan. Neka druga turška kolona je dospela v Sarator.
Verski poglavar Šiftov odposlal svojega sina na bojišče.
CARIGRAD, 9. (Kor.) Z Bagdada se poroča, da je veliki mudždebid ali verski poglavar Šiitov, El Said Kiazim el Eljezi-di, ne samo podpisal letve, tičoče se svete vojne, ampak odposlal tudi svojega sina v Bagdad, da se udeleži vojne.
V očigled vpliva verskega poglavarja v Mezopotamiji, se pričakuje od njegovega nastopa velik uspeh.
Preiskave po raznih egipčanskih mestih.
CARIGRAD, 9. (Kor.) »Tasvir Efkiar« poroča, da so angleške oblasti pri hišnih preiskavah, ki so jih odredile v raznih mestih v Egiptu, odnesle s seboj tudi dragocenosti . Turško armado sprejme egipčansko prebivalstvo kot rešiteljico dežele.
Slovesen sprejem von der Goltz paše y Carigradu.
CARIGRAD 9. (Kor.) Listi objavljajo noto, ki pravi: Generalfeldmaršal von der Goltz paša, ki je bil od cesarja Viljema dodeljen sultanu v lastnosti generalnega ad-jutanta, prispe danes v naše mesto. Ker je generalfeldmaršal, ki je določen, da izrazi prijateljska Čustva med obema dvoroma in obema vladarjema, ona osebnost, ki je posvetila dolga leta svoje delo napredku in procvitu otomanske armade, bo gotovo sprejet s čustvi najiskreneje prisrčnosti.
Turške čete prodrle proti Batumu In Ardahanu.
CARIGRAD 9. (Kor.) Listi ugotavljajo, da so operacije na kavkaški fronti zadobile velik pomen s tem, da so se turške čete približale mesfu Batu m, ki mu na ta način grozi obkoljenje in pa mestu Ardahan, ki obvladuje cesto v Kutais.
Vojno v Kolonijah.
Banka ostala.
LONDON 9. (Kor.) Po poročilu Reuter-jevega urada iz Pretorije, je bilo pri pohodu generala Bothe pri Reitzu vjetih skupaj 820 Burov.
PRETORIJA 9. (Kor.) Uradno se poroča: Ni še gotovo, ako je general Beyers, vodja Burov v Transvaalu, ki je bil, kakor je povzeti iz poročil iz Johannisburga, zadet od kroglje, umrl. Med neko bitko ob reki Vaal je skušal general Bejrers z več drugimi prekoračiti reko. Streljalo se je nanje in videti je bilo, kako je general Beyers padel raz konja in kako so ga valovi drvili naprej.
Japonski minister za zunanje zadeve, baron Kato o povoljnih odnošajlh z zavezniki In nevtralnimi državami.
TOKIO 9. (Kor.) Minister zunanjih zadev baron Kato je izjavil v zbornici, da so odnošaji z zavezniki in nevtralnimi državami v vseh važnih vprašanjih povsem povoljni. Japonska in Kitajska sta izmenjali odkritosrčno svoja mnenja glede Kiauča-va. Kitajska vlada pojmi popolnoma sedanje stanje.
Baron K^to je izrekel Združenim državam za njih trud glede izpuščanja na Nemškem vjetih Japoncev svojo zahvalo.
StsMleott angleika letala.
AMSTERDAM 9. (Kor.) Glasom londonske vesti nekega lista je bil lord Annesley z nekim angleškim oficirjem dne 5. t. m. tekom nekega poleta nad Ostendom od Nemcev sestreljen. Oba letalca sta obležala mrtva. _
Apel društvenega vodstva Rdečega križa na prebivalstvo glede darov za ranjence In bolnike.
DUNAJ, 9. (Kor.) V imenu društvenega vodstva avstrijskega Rdečega križa je naslovila kneginja Montenuovo in dr. Maks Vladimir baron pl. Beck na prebivalstvo topel apel, da bi isto z vsakovrstnimi darovi blažilo usodo ranjenih in bolnih vojakov. Posebno naj bi bili obdarovani oni vojaki, ki so večinoma nevarno bolni ali ranjeni in se vsled tega kot nesposobni za
prenos nastanjajo v okrožju bojišča v vojnih in trdnjavskih bolnišnicah ali pa se nahajajo v kvarantenah. Tudi prostovoljni zdravstveni oddelek Rdečega križa in bolniški vlaki mestne železnice so potrebni daril za svoje ranjence in bolnike.
Zvezno vodstvo mora torej ponovno prositi javnost, da mu daruje posebno darila v naturalijah, da s temi posebno za božič razveseli naše hrabre vojake, ki se nahajajo v bolnicah in zdraviliščih.
Pošiljatve naj se naslovijajo poštnine prosto na društvo Rdečega križa na Dunaju, I., Landskrongasse 1. Glede živil in zavžitnin naj se posebno omenja: čaj, kava, čokolada, kakao, sladkor, pecivo, kocke za juho, klobase, sardine, sadje, sočiv-je, konserve, vino, konjak, rum in medici-nalna vina.
Glede obleke in potrebščin posebno spodnja obleka, v prvi vrsti tople onuče, nogovice, rokovice in snežne čepice, dalje gorke zapestnice in golenice. 2Vz metra dolgi, približno 20 cent. široki komadi iz jute, platna za vreče v svrho zavitja obutih nog, gorka pokrivala, varnostne zaponke, krtače, jermeni za čevlje, mazila proti ozebkom, svinčniki, dopisnice, no-žiči, žepne ure, igre, snovi za obvezova-nje, blazine, papir, birgle, palice, copate, potem vsakovrstni tobak, vžigalice itd.
Pošiljatve, ki se oddajo na pošti proste poštnine, morajo biti opremljene razven z znakom in napovedjo zadržaja s pristavkom: Poštnine prosta vojaška zadeva. Označen mora biti tudi odpošiljate-ljev naslov. Napoved vrednosti ni dovoljena.	__
Radomir Hikollč Izpuščen.
DUNAJ 9. (Kor.) Pri izbruhu vojne je bil Radomir Nikolič, sin predsednika srbske skupščine in bivšega zunanjega ministra A. Nikoliča aretiran v monarhiji vsled osumljenja vohunstva. Preiskava je bila kmalu sestavljena. Radomir Nikolič je ostal kot sposoben za orožje — je 17 let star — pod nadzorstvom.
Te dni je tako italijansko kakor tudi špansko poslaništvo naznanilo ministrstvu za zunanje zadeve, da se je zglasila deputacija članov skupščine v italijanskem poslaništvu v Nišu, da apelirajo z njegovim posredovanjem na velikodušnost c. in kr. vlade, da izpusti Nikoliča in sicer z ozi-rom na to, ker se zdi, da bo oče, ki je že pred par meseci zgubil svojo soprogo, pred par dnevi pa na bojišču starejšega sina, vsled težkih udarcev usode podlegel.
C. in kr. vlada je upoštevala ta izvajanja in odredila, da se zamore Nikolič vrniti k svojemu očetu.
Ogrska poslanska zbornica.
BUDIMPEŠTA 9. (Kor.) Po prečitanju sporočila magnatske zbornice o sprejetju od poslanske zbornice votiranih zakonskih osnutkov, je prečital ministrski predsednik grof Tisza Najvišji reskript glede od-goditve državnega zbora. Prečitanje re-skripta je bilo sprejeto z navdušenimi Eljen! - klici.
Po promulgiranju reskripta je imel predsednik nagovor na zbornico, v katerem je omenjal važnost sedanjih sej in nagla-šal patrijotiči vpogled in enotnost nazira-nja, kar uvrsti posvetovanja zbornice v teh težkih časih med one velike triumfe narodnega skupnega čustva, ki jih žanjejo naše hrabre čete v obrambi prestola in domovine na bojišču od dne do dne z večjim uspehom. (Živahni Eljen! - klici.)
Bog daj, da bi vsled zmag naših hrabrih vojakov in naših zmagoslavnih zaveznikov kralj in narod kolikor mogoče hitro vživala bogate sadove zdravega miru in to kolikor mogoče dolgo. (Eljen! - klici in klici: 2ivel kralj.)
Predsednik je zaključil sejo z vzklikom: 2ivel kralj! Živela armada! 2ivel narod! (Splošni navdušeni Eljen! - klici.)
Ogrska magnatska zbornica.
BUDIMPEŠTA 9. (Kor.) Zbornica se je sestala ob 1 popoldne, k seji. Kraljevi reskript glede odgoditve zbornice je bil sprejet z živahnimi Eljen! - klici. Nato je bilo predsedstvo pooblaščeno, da sporoči ob novem letu homagijalne čestitke zbornice Najvišjemu prestolu.
Nato je bila seja zaključena.
Pogreb barona Belna.
DUNAJ 9. (Kor.) Danes se je vršil pogreb bivšega kranjskega deželnega predsednika, Viktorja barona Heina. Blago-slovljenju so prisostvovali: najvišji cere-monijski mojster knez Montenuovo s soprogo, grof Stiirgkh, ministra Heinold in Burian, cesarski namestnik in predsednik najvišjega računskega dvora.
Njegovo Veličanstvo je poslalo vdovi pokojnika sožalno brzojavko. Dalje so kon-dolirali: nadvojvoda Ludovik Viktor in nadvojvodinji Marija Terezija in Marija Annunziata.
Generalna skupščina avstrijskih sodnikov.
DUNAJ, 9. (Kor.) Na generalni skupščini avstrijskih sodnikov je imel podpredsednik, deželnosodni svetnik Engel, nagovor, v katerem je izrekel zahvalo avstrijski armadi, kakor tudi armadi zavezniške nemške države in junaškemu cesarju, ki je takoj ponudil Avstriji njegovo močno roko. Govornik je končal z navdušenim vzklikom cesarju Francu Jožefu.
Inspekcijsko potovanje nadvojvode Sal-vatorja.
DUNAJ 9. (Kor.) »Korrespondenz Wil-helm« poroča, da je odšel nadvojvoda Franc Salvator, generalni nadzornik prostovoljne sanitetne službe, včeraj zvečer na inspekcijsko potovanje v Solnograd, severno in južno Tirolsko, Predarlsko, Koroško in Štajersko.
Praška železninska družba.
DUNAJ 9. (Kor.) Poročilo praške želez-ninske družbe konstatira nepričakovani nazadek Čistega dobička, ki je padel tako nizko, kakor že leta ne. Cisti dobiček znaša samo 3,440.483 K. Dividenda znaša 8%.
Brzojavna zahvala cesarjeva za udanostno izjavo ogrskega deželnega agrikulturnega društva.
BUDIMPEŠTA 9. (Kor.) Na udanostno brzojavko, katero je naslovilo deželno agrikulturno društvo ob priliki svojega včerajšnjega občnega zbora na Nj. Veličanstvo, je dospela iz kabinetne pisarne na društvenega predsednika danes brzojavna zahvala.
Ogrsko vojno posojilo.
BUDIMPEŠTA 9. (Kor.) Kakor doznaje ogrski korespondenčni urad, znaša celokupna svota pri ogrski obči kreditni banki podpisanega ogrskega vojnega posojila 235 milijonov.
Seja »Alpine Montangesellschaft«.
DUNAJ 9. (Kor.) Danes je bila tu seja upravnega sveta »Alpine Montangesellschaft«, v kateri se je poročalo, da je bilo v prvih treh črtrtletjih tekočega upravnega leta v primeri z isto dobo lanskega leta 4,400.000 kron manj dohodkov. Društveno stanje se drugače od zadnje seje sem ni izpremenilo.
Irska nevarnost.
BAZEL, 9. (Kor.) Pod naslovom: »Irska nevarnost« razpravlja »Baseler Anzei-ger« v uvodnem članku o tem za Anglijo težavnem problemu in pravi: Huda nevihta se je pričela zbirati nad Anglijo. Zanimivo je, kako se bo ubranila Anglija tega novega nasprotnika.
K razširjenju vojnega stanja in k omejitvi svobode govora pripominja list, da je moralo priti že jako daleč, če se je ravno Anglija, ki tako spoštuje svobodo govora in tiska, odločila k temu koraku.
Vodja irskih delavcev James Larkin in njegova propaganda proti Angleški.
LONDON 9. (Kor.) Kakor poroča »Daily Mail«, pripravlja vodja irskih delavcev James Larkin v Združenih državah propagando proti Angleški. V nekem lokalu v Philadelphiji je imel govor, v katerem je vspodbujal Irlandce, da naj pošiljajo na Angleško za dan slavnega obračuna denar, orožje in municijo. Zakaj bi se Irlandska, pravi, vojskovala za Veliko Britanijo? Kaj je storila Velika Britanija kedaj kaj ho, da razdenemo britiško državo in zasnujemo Irlandsko republiko in ne za vzdrževanje sovražnika, ki je 700 let povzročal Irlandski smrt in pustošenje. Bojevali se bodemo, da rešimo Irlandsko iz oklepa one gnile podrtine, ki se imenuje Angleška.
Pri teh besedah je ljudstvo glasno pritrjevalo. Dvignil se je zastor in na pro-zornici je bilo videti stotnijo irskih prostovoljcev ter oddelek nemških ulancev z orožjem v roki. Poveljnika obeh oddelkov sta križala meče, si segla v roke in nad njima sta se razgrnili irska in nemška zastava, ljudstvo pa je pelo »Die Wacht am Rhein« in »Good save Ireland«.
Kolera v Avstriji.
DUNAJ 9. (Kor.) Sanitetnemu oddelku ministrstva za notranje zadeve je bil dne 9. decembra naznanjen en slučaj kolere na Dunaju, 1 v Opavi in 1 na Moravskem. Vsi ti slučaji se tičejo vojaških oseb, do-šlih s severnega bojišča.
5>tran U.
.EDINOST- Itev. 312.
V Trstu, dne 10. decembra 1914.
Stanje v Apuliji vsled brezposelnosti in draginje opasno.
MILAN |9. (Kor.) „Corriere della Sera"
8iše: Stanje v Apuliji je vsled pomanjkanja eia in zvišanja cen živilom resno. Prišlo je do večjih rab u k in v Corignoli je bila proglašena generalna stavka.
Bib Doda predsednik lokalnega upravnega odseka v Skadru.
SKADER 8. (Kor.) Prenk Bib Doda je bil na podlagi sporazuma med katoličani in muslimani izvoljen za predsednika lokalnega upravnega odbora.
Paroplovno društvo »Hamburg-Amerika-Linie ne proda svojih v amerikanskih pristaniščih se uahaiajočih ladij.
HAMBURG 9. (Kor.) Nasproti poročilom lista »Times«, da mislijo Amerikanci pokupiti nemške ladje, ki so vsidrane pred
Newyorkom. izjavlja plovno društvo »Hamburg-Amerika Linie«, da nima namena prodati svojih važnih potnih ladij, ki se nahajajo v amerikanskih pristaniščih.
Noblova mirovna nagrada letos ne bo podeljena.
KRISTIJANIJA 9. (Kor.) Noblov odsek stortinga je sklenil, da letos ne podeli nobene mirovne nagrade.
Newyorške tovarne izdelujejo noć in dan bodeče žice.
LONDON 9. (Kor.) Iz Newyorka se poroča: Tekom zadnjih tednov se je prodalo zelo veliko bodečih žic. Povpraševanje po tem blagu je tako veliko, da ga vse tovarne izdelujejo nepretržno in da se povrh tega vedno še gradijo nove take tovarne.
Izdaja potnih listov v Ameriki se strogo nadzira.
V/ASHINGTON 9. (Kor.) Državni de-partement strogo nadzoruje izdavanje potnih listov. Posebno strogo se preiskujejo prošnje naturaliziranih državljanov, ki odpotujejo s svojo domovino. Tudi izdaja potnih listov za otroke naturaliziranih je pod strogim nadzorstvom. Vsakdo mora dokazati, da odpotuje samo na kratko trgovsko potovanje in da nima namena posluževati se amerikanskega državljanstva v svrho, da bi se izognil zakonu dežele, v katero misli odpotovati.
Predsednik VVilson proti preiskavi etaže nacijonalne obrambe.
\VASHINGTON 9. (Kor.) Predsednik VVilson se je izrekel proti preiskavi etaže nacijonalne obrambe, ker bi to ne bilo pametno in bi povzročilo v mednarodnih odnosa jih slab utis.
Žitni trg.
DUNAJ 9. (Kor.) Splošno stalno, cene neizpremenjene. Jutri stopijo v veljavo fiksirane maksimalne cene.
Razun tega se v Ameriki sedaj mnogo piše o političnih in vojnih posledicah sedanje vojne. Nekateri listi se že nadejajo, da tako Nemčija kakor Anglija oslabite na morju, pak da prvenstvo pripade ameriški mornarici. Ali tudi to bomo šele videli.
Amerika In vojno.
Iz dosedanjega poteka evropske vojne ima največjo materijelno korist Amerika, južna in severna, posebno pa Zedinjene države. Tja se steka evropsko zlato iz dežel trosporazuma. Amerika je postala sedaj prava delavnica vojujoče Evrope, kajti Anglija, Francija in Rusija naročajo tam meso, streljivo, orožje, zdravila in druge potrebe. Te naročbe predstavljajo milijarde. V Ameriki je zadnje mesece nastalo tako blagostanje, kakor ga morda ni bilo Še nikoli. Tudi tvrdke, ki so bile blizu propadu, delajo zopet dan in noč.
Poleg te materijelne koristi si obetajo Amerikanci tudi drugih koristi. Njihovi znanstveni in umetniški Časopisi dokazujejo, da sedanja vojna razruši Evropo do take mere. da ne bo v njej za dolgo časa možno nikako znanstveno in umetniško občevanje ter da na tem polju nastanejo tudi po miru take razmere, ki bodo mnogo škodile znanosti in umetnosti. Naravno |e — tako mislijo v Ameriki — da se bodo potem oči vseh onih, ki intenzivno duševno delajo, obračale do Amerike, kakor do svoje rešiteljice. Tja da se potem preseli vsa umetniška in znanstvena elita ter da Amerika prevzame vlogo kulturne voditeljice. Evropa neha — tako računajo v A-meriki — biti središče velikih umetniških in znanstvenih pobud — izgubi da svojo dosedanjo slavo in novi svet zmaga nad starim: odnosaji človeštva da se izpreme-ne iz temelja.
No. mi mislimo, da so te nade povsem — amerikanske. Središča znanosti in u-metnosti se ne dajo prenašati kakor trgovina. Po našem naziranju bo korist Amerike samo ena: finacijelna.
Sibirijo.
Sibirija je upravno razdeljena na 9 gu-
bernij.
Gube mi ja Tobolsk meri 1 milijon 387 tisoč 423 kvadratnih kilometrov in šteje 2 milijona prebivalcev. Tretjina vsega zemljišča je oranica. Proti severu vse do polarne zone se raztezajo nepregledni gozdovi. Gubernija producira mnogo žita. V kurganskem okraju so velike mlekarne na zadružni podlagi. Trgovina je jako raz-vita.Trgi v Tjumenu, Tobolsku, Kurganu, Išimu in Tjukalinsku imajo milijonski promet. Pred letom dni je bila otvorjena železnica iz Tjumena do Omska in teče po najplodovitejših južnih krajih, pak je zato velike gospodarske važnosti.
Tomska gubernija meri 847.359 kvadratnih kilometrov in Šteje okolo 3,900.000 prebivalcev. Severni del, skoro petina vse gubernije, je obraščena z močvirnimi rastlinami. Na jugu in vzhodu se razteza Al-tajsko gorovje z jako nestalnim podnebjem. Na severu, severo-zapadu bi zapadu tega gorovja se raztezajo ogromne ravnine, med katerimi je največja takozvana Đarabinska stepa. Leta 1912 je bilo v tej guberniji 2,831.000 hektarov obdelanega zemljišča. Razun poljedelstva je razvito tu poleg živinoreje (leta 1912 so našteli okolo 8 milijonov govejih glav) tudi Čebelarstvo, ki donaŠa letnih 600.000 rubljev. V velikih rekah je ogromna množina rib, a v gozdovih je mnogo divjačine. V industriji je zaposlenih okolo 25.000 ljudi. Letna produkcija industrije se ceni približno na 40 milijonov rubljev. Glavna industrijska mesta so Novi Nikolajevsk, Barnaul in Bijsk. Posebno živahne so trgovske zveze te gubernije z Mongolijo. Od glavne sibirske proge se odceplja še nedozidana proga iz Novega Nikolajevskega preko Barnaula v Senipalatinsk s stransko progo do Bij-ska in Kuzuleka. Glavno mesto Tomsk ima okolo 100.000 prebivalcev. Trpi vsled konkurence sibirskega Čikaga, Novega Nikolajevskega, ki se naglo razvija. Pred dvemi leti je štelo to mesto 66.000 prebivalcev, a sedaj je skoraj doseglo Tomsk. Leta 1912 je eksportiraio to mesto z železnico pet milijonov, a po reki 3 in pol milijona stotov blaga. Važni sta še trgovski mesti Barnaul s 70.000 in Bijsk s 35 tisoč prebivalcev.
Gubernija Jenisejsk ima 1,100.000 prebivalcev. Njeni južni kraji so prirojeni za poljedelstvo. Glavni dohodek gubernije so maslo, med, ribe in divjačino. Z industrijo se bavi samo 35.000 oseb. Trgovsko važno je mesto Krasnojarsk s 65.000 prebivalci.
Gubernija Irkutsk ima 675.000 prebivalcev. Industrije ima malo. V krajih Angara in Vitin kopljejo zlato. Našli so ga leta 1912 okolo 159 stotov. V okrajih Balan-gorsk in Irkutsk je ogromnih premogovnikov, ali ti rudniki se za sedaj še malo izkoriščajo. Olavno mesto Je Irkutsk s 113 tisoč prebivalci.
Zabajkalska gubernija ima 844.000 prebivalcev. Tla niso neugodna za poljedelstvo, ali gospodarstvo je še slabo razvito, Važni so zlati rudniki in premogovniki. Važneja mesta so Čita, Verhnendinsk, Trojskosavok in Strjensk m trgujejo s Ki-tajem ter Mongolsko.
Oubemija Jakutsk ima 316.000 prebivalcev. Podnebje je izredno ojstro. Tu je krajev s strahovito zimo. Poletje je toplo ali jako kratko. Poljedelstvo je razvito na jugu, na severu pa se prebivalstvo bavi samo z lovom. Zemlja je bogata na rudah, ki pa se še ne kopljejo. Industrije in trgovine ni. Zadnji čas je urejena parobrodna zveza z Vladivostokom do ustja rek Kolina in Lena, kar kolikor toliko oživlja promet.
Amurska gubernija šteje 220.000 prebivalcev. Zima je ojstra. Poletje toplo in vlažno. Poljedelstvo je dobro razvito. Glavno mesto je Blagoveščensk s 70.000 prebivalci.
Primorska gubernija ima 554.000 prebivalcev. Daje mnogo zlata, železa, srebra in oglja. Industrija je v mestih Vladivo-stok, Nikolsk in Nikolajevsk. Največ je parnih mlinov. V pristanišča prihaja blago za amursko in zabajkalsko gubernijo.
Glavno mesto je Vladivostok s preko 100.000 prebivalci.
Važno je mesto Harabovsk s 50.000 prebivalci kakor skrajna točka primorske in omurske železnice.
Gubernija Kamčatka ima samo 36.000 prebivalcev, ki se bavijo z lovom rib in divjačine. Ima bogatih plasti zlata.
Domoie vesti.
Iz seje mestnega odbora 18. novembra t. 1.: Odobrila se je razdelitev dohodkov raznih ustanov med 49 učencev ljudskih šol in 10 gojencev otroškega vrtca na Stari Reni. Odobrili so se razni manjši izdatki za popravila pri raznih občinskih poslopjih. Odobrila se je stavbna črta za občinsko zemljišče tab. Št. 332 v Rocolu. — Odobril se je izdatek K 260 za opremo občinske posredovalnice za delo in nekatere preuredbe prostorov ter se je obenem pooblastil magistrat, da more za ta urad provizorično najeti 4 diurniste z dnevnino 4 K za revizijo naznanil brezposelnega delavstva, če bi se to delo ne moglo opraviti z močmi, ki so 2e itak na razpolago uradu.
C kr. davčna administracija naznanja, da bo izkaz oseb, podvrženih dohodarini za leto 1914, cenitvenega okraja St 1 a, Trst mesto, v smislu § 217. zakona od 25. okt 1896 drž. zak. št. 220 in 23. Januarja 1914. drž. rak. štev. 13 razpoložen "pri podpisani davčni administraciji (Corso 37, II. nadstr. soba it. 2!) od 14. do 29. decembra 1914 t. 1. in da ga lahko pregleda vsak plačeva-lec osebne dohodarine ob delavnikih od 9. do 12. me zjutraj. Gori navedeni cenitveni okraj obsega V. in VI. mestni okraj, ter I., II. III. predmestni okraj, izvzemši katastralno občino Lonjer.
Klub slovenskih tehnikov v Pragi si je na občnem zboru 5. 12. t I. izvolil sledeči odbor: predsednik: Perko Nace, cand. ing.; podpredsednik: Zorman Vinko, cand. kult.; tajnik: Lobe Srečko, stud. mech.;blagajnik: Tavčar Alojzij, stud. agr.; knjižničar: Guzelj Stojan, stud. ing.; preglednika: Terčič Ant., cand. ing., Žerjav Josip, cand. ing.
Tržaški deželni odbor NDO. sklicuje za danes, v četrtek ob 8. zvečer redno od-borovo sejo. Odborniki so naprošeni, da se je udeleže v polnem številu.
Člani podružnice NDO. pri Sv. Ivanu so vabljeni na pogovor, jutri, v petek ob 8. zvečer v prostorih „Narodnega doma41.
O ranjenih odnosno bolnih vojakih. V pomožno bolnišnico v zavodu „Avstro-ame-rikane" so bili sprejeti Josip Bicz od 16. domobranskega pešpolka, Anton Maver od 87. pešpolka, Simon Smoljan od 2. stotnije 22. pešpolka, črnovojnik Josip Schieder, Ivan Godina od 3. topničarskega polka, Virgilij Standoni od sanitetnega oddelka in črnovojnik Ivan Milič. — Odpuščeni so pa bili iz te pomožne bolnišnice Ivan Saule od 47. pešpolka, Salvator Teran od 87. pešpolka, Ivan Brec od 4. domobranskega pešpolka, črnovojnik Peter Berčič in Marij Mihelčič od 27. domobranskega pešpolka, in sicer vsi na dopust do popolnega okrevanja. Nazaj k svoji četi je pa bil poslan Kajetan Pausche od sanitetnaga oddelka Št. 9. — V mestno bolnišnico je bil sprejet črnovojnik Ivan Benčič. Odpuščena sta bila pa Szurz Cha-skel in Barič Josip. — V pomožno bolnišnico v prostorih nemškega telovadnega društva „Eintracht* sta bila sprejeta Monfredo Fornasaro od 12. stotnije 97. pešpolka in Ivan Doljak tudi od 97. pešpolka. Odpuščen je pa bil iz te pomožne bolnišnice Fran Ma-tevljič od 4. stotnije 20. lovskega bataljona. V pomožno bolnišnico v prostorih društva „Austria" sta bila sprejeta Ciril Schmiedt od 2. baterije 8. topničarskega polka in Ivan Kmet od 2. stotnije 5. domobranskega pešpolka.	_
Zasačen tat. Včeraj zjutraj ob 5. uri je neki redar konstatlral, da je v pekarni Rudolfa Pietrona v ulici del Malcanton št. 4, svetlo, dasiravno so bila vrata zaprta. Ko je pa nato potrkal na vrata, je v pekarni takoj nastala tema. To je v redarju šele zbudilo sum, da oni, U je v pekarni, nima pravice biti tam. Redar je nato počakal Pietrona, Id je res kmalu nato prišel in odprl vrata pekarne. Vstopivša v pekarno sta pa z redarjem našla v njej skritega 21-letnega Petra Torcella. Na vprašanje, kaj da je hotel v pekarni, je Torcello povedal, da je ob polidevetih zjutraj nekje tam blizu naletel na dva Človeka, Id sta ga povabila, naj gre žnjima. On je šel, in ko so prišli pred Pie-tronovo pekarno, sta ona dva odprla vrata in njega pahnila noter, rekši mu: „Tu, delaj 1" Seveda mu niso verjeli, vendar je pa
gotovo, da je moral imeri kakega pomočnika, U ga je zaprl v pekarno, snm pa pozneje pobegnil, ko je videt prihajali redarje. Pri Torcellu so našli žepno električno sve-tiljko in žepni nožiček. V pekami se ni bil Torcelo ničesar dotaknil.
Umrli so: Prijavljeni dne 8. t. m. na mestnem fizikatu: Fatutta Ivanka, 54 let, Sv. Jakob na hribu št 12; Perdichis Helena, 49 let, ul. SS. Martiri št. 23; Sancin Marija, 85 let, Skedenj št. 278; Forli Alojzij, 50 let, ul. deli' Acquedotto št. 42. — Prijavljeni dne 9. t. m. na mestnem fizikatu: Hranič Marija, me*ec dni, ul. del Molin a Vento Št. 62; Verbić Ivan, 60 let, ul. D. Alighieri št. 10; Delcampo Kar lina, 19 mesecev, ulica della Guardia Štev. 11; Kočevar Uršula, 65 let, Škedenj št. 155; Gjurišič Fran, 30 let, ul. Alfieri št. 16; Zennaro josip, 78 let, ul. det Ponte Št 6. — V mestni bolnišnici dne 3. t. m.: Maker Ljudevit, 38 let; Partenio Jo-londa, teden dni; BelloJolanda, 10 mesecev; Paulino Marin, 3 mesece; Ferluga Katarina, 87 let. — V mestni bolnišnici dne 4. t m.: Kuferin Josip, 72 let; Pušič Fran, 72 let; Nicolini Ernest, 49 let; Bašič Koštantin, 39 let; Rodink Maksimilijan, 50 let; V mestni bolnišnici dne 5. t m.: Vučenič Anton, 54 let; Negovetič Anton, 64 let; Sladek Srečko, 3 leta; Štranj Danilo, 4 mesece. — V mestni bolnišnici dne 6. t m.: Miklavčič Just; Pertot Polona, 66 let; Talamini Frančiška, 69 let.	_
Darovi
Za svetolvansko C. M. podružnico je nabrala vesela družba v krogu srečnega g Erana Šušmelja K 7*50.
Za otroški vrtec pr. Sv. M. Magd. Zg. je daroval namesto cvetk na grob pokoj. Josipu
Žerjalu, Živic Ivan 1 K. — Za isto podružnico daruje Počkaj Josip K 3 in Ivan Krečič K 1. Skupaj K 5. — Denar hrani V. Kodrič, blagajnik podružnice.
ČEŠKO - BUDJEV1SKA RESTAVRACIJA (Bosakova uzorna češka gostilna v Trstu) se nahaja uiici delle Poste štev- 14, vhocj v ulici Giorgio Oalatti, zraven glavne pošte. Slovenska postrežba in slovenski jedilni listi.
10% Čistega dobička daje Ciril-Metodovi družbi knjigarna GORENJEC & ;Co., ulica Caserma štv. 16 (zraven kavarne Commercio).
:: HALI 03LASI ::
sa računajo po 4 sto t. besedo* Mastno tiskane besede te «aCu-najo enkrat več. — 5 ai manjša • pristojbina »nafta 40 siotink. :
Pertot, urar,
oUea Stadion ftt. 26 ! 1
1209
Buffet Rlun
v ulici Sc[uero Nnovo Stev. 17, toči trafiki teran po Kron 1 04.
tate
rflftilvtfl v San H&rco &V 35, toči kraški UUjIIIiHI teran prve vrste po Kron 104 ter vipavska in istrska vina.	1229
9«1*m« mIIa stot. 66, Stisnjeno rumeno stot. ZBIBnO milO 78. Sveč« znamke Royal 800
eramov stot. 68, Milo glicerin kilogram K 168. —
:VY A Comp., Trst, Telefon ftt. 21-19.
1227
Heblovona sobo ru
1234
Ulica Solitario 16, vrata 22.
mn Imun ECAA •• odda v sredini mesta ve-LU RIMI JJUU liko stanovanje z vsem po-hifttvom in podnajemniki. — Ulica Nnova fttv. 22, 1. nadstropje.	4014
UfltelllCfl
Stadion St, 9, popoldne.
vijolioa z absolviranimi fttndiiami, vešča slovenščine, podnje. Ulica m. nad., levo, vrata 11 od 4 đo •
1288
ML Izkaz durov
Od okr. glavarstva gradiščanskega K 30. Zbirka lista „II Piccolo" (15., 18., 25. in 27. novembra) K 190. 1% prostovoljni prispevek od prejemkov c. kr. finančne straže K 2399.28. Mesečni prispevek g. dvor. svet. Alojzija Lasciaca v Trstu K 70. Od c. kr. okr. glavarstva Volosko Opatija K 100. 1% prostovoljni prispevek od prejemkov osobja ces. kr. okr. sodišča v Vodnjami K 64.26. Zbirka c. kr. okr. glavarstva Gorica 739.28.
°/0 prostovoljni prispevek od prejemkov u-radnikov in slug okrožnega in okr. sodišča Rovinju K 105.18. Isto od c. kr. jetniških paznikov in pisarniških pomočnikov c. kr. lež. sodišču, jetnišnice v Trsi u K 39.58. sto od osobja c. kr. dež. sodišča, kaz. okr. sodišča in dež. pravdništva v Trstu 216.13. Od c. kr. okr. sodišča v Krminu K 13. Od kr. uradnikov trg. in pomorskega sodišča Trstu K 38. Skupaj K 4058.71. Prenos iz izkaza XVIII K 117.108*81. — Skupna svota 121.167-52 in frankov v zlatu 100.
PODLISTEK
Hadame Bovary
Roman. - Spisal Oustavt Rw!
Toda prihajali so zopet dvomi in začela Je znova tožiti: »Ko bi bila hotela nebesa! Zakaj ne more biti vse drugače? . .. Kdo Je kriv tega?«
Ko se je Karel vrnil opolnoči, se je delala, kakor da se je ravnokar zbudila, in ker se je precej natihem slekel, je tožila, da jo muči migrena, in je tako mimogrede povprašala, kako je minil večer.
»Gospod Leon,« je odvrnil, »je šel gori že zgodaj «
Smehljala se je zadovoljno in je zaspala, z dušo polno sladkih slutenj.
Prihodnjega dne zvečer jo je obiskal Lhereux. zelo prebrisan trgovec z modnimi izdelki. Bil je po rojstvu Gaskonjec, toda navzel se Je kmalu normanskih običajev in je s svojo južno zgovornostjo spretno združeval premetenost preblval-oev v Cauxu. Njegov napihnjen, obriti o-braz je imel bledo polt, lasje so bili sivi ter oči črne in svetle. Ni bilo znanog kaj
je bil prej. Nekateri so pravili, da je bil krošnjar, drugi zopet da je bil bankir v Routotu. Vsekakor je bilo gotovo, da je bil izboren računar, ki je delal najtežje račune brez svinčnika, tako da se Je začudil celo Binet. Uljuđen do priliznjeno-sti, je hodil vedno sklonjen, kakor oni, ki pozdravlja ali povablja.
Klobuk je pustil zunaj in je vstopil z zelenim kartonom, ki ga je postavil na mizo. Z najuljudnejšimi besedami je obžaloval, da si doslej ni še znal pridobiti naklonjenosti milostljive gospe. Njegova preprosta trgovina da ni bogvekako vabljiva za tako elegantno damo, in naglašal Je besedo »elegantno«. Toda prosi! Jo Je, naj mu le naroČi to, kar si želi, poskrbel Ji bo vse kar najnatančneje, najsibo perilo, klobuke ali druge potrebščine; dejal je, da se vozi štirikrat na mesec v mesto in da ima zveze z največjimi tvrdkami, o Čemer naj se le prepriča pri »treh bratih«, pri »zlati bradi« tn »divjem možu«. Danes da Ji hoče le tako mimogrede pokazati par stvari, katere fi lahko ponudi pod zelo ugodnimi pogoji. Vzel Je iz omarice pol tacata vezanih ovratnikov.
Gospa Bovary Jih Je opazovala to Je dejala nato: »Danes ne potrebujem ničesar.* i
Zatem ji je gospod Lhereux previdno pokazal tri indske preveze, več zavojev angleških šivank, par slamnatih copat in šest posodic za Jajca ter je vse skupaj razložil po mizi. Stal je sklonjen poleg Eme in je vprašujoče zrl v njo, ki je raztresena motrila stvari. Od časa do časa Je s prstom dregnil v preveze, kakor da bi hotel odstraniti prašek. Svila Je nalahno za-šumela, in v zelenkasti, mračni svetlobi so se zasvetile in zabliskale zlate zvezdice na tanki tkanini.
»Koliko stanejo?«
»Malenkost,« Je odvrnil, »toda ni sile, vendar nismo nikaki židje.«
Premišljevala je za trenotek in se je potem zahvalila gospodu Lheureur za njegov brezuspešen trud.
»O, to nič ne d^« ie odvrnil uljudno »Morda si prihodnjič. %p| »berete. Z damami sem se doslej Šeacedno sporazumel, izvzemši s svojo ženo!«4e pripomnil.
Ema se Je nasmehnila«.
»Poglejte,« Je nadaljeval s prijaznim obrazom, »kar se tiče dena^a, ste lahko brez skrbi... Se pq*odim vafn. fie boste potrebovali
Pogledala ga je začudfetfo. S tihim, vsiUivim glas««n le nadaljeval
Dr. H0RVATH
TRST« CORSO ST. 17 Specijalist m k02nc Hi spolne bolezni Šibkost in nervoznost za bolezni v nogah In sklepih. Sprejema Ml 11*1 pop. In 3 - 5 xv«(«r.
Vesti iz Gorifte.
Iz Otaleža. Vodstvu tuk. šole so darovali posestniki vasi Otaleža in Jazen znesek 23.60, kateri se je uporabil za nakup volne In toplega perilnega blaga. Ker na tuk. šoli letos še nimamo pouka v ženskih ročnih delih, pletejo in šivajo šolske deklice izven šolskega pouka. Pletivo, kakor tudi Krilo bo kmalu izvršeno, nakar ga tuk. vodstvo odpošlje na naslov : Kriegsfursoge-amt des k. k. Kriegsministeriums na Dunaju XX. Berggasse 16. — Srčna bodi hvala vsem darovalcem I	Voditelj.
Odgovor na drugo notico o manifestu Gorici. — Dopisnik zadnjega poročila v „Edinostiu št. 310 trdi, da je na vsej stvari malo resnice, in sicer da se ni dal primer-ati prvi del izprevoda, ki ga je zastopala ces. kr. (kakor kritik zahteva) nemška realna gimnazija z drugim, ki je bil zastopan od c. kr. nemške realke. (Opominjam pisatelja, da je realka v Gorici c. kr.) Nisem hotel reči, ravno, da bi se realški profesorji udeležili vsprevoda, temveč menil sem to, da bi bili vsaj v šoli razglasili ta sprevod, kakor se je to zgodilo na c. kr. realni gimnaziji. Ne bode me c. kr. realka v oči, kakor vpraša dopisnik ; nasprotno : šola mi je zelo simpatična. Hotel sem v svojem dopisu samo opravičiti imenovano šolo, kajti presenečen sem bil, da se niso profesorji spomnili tega dne, še manj pa razglasili dijakom sprevod, kakor se Je zgodilo na ces. kr. gimnaziji. Da bi zlorabljal patrijotično prireditev za osebne namene, bi v drugič objavil prvi članek. Na ta sumničenja sem odgovoril, in ako Vam ni še kaj jasno, sem vedno na razpolago.	Očividec.
Dr. PEĆNIK
Dr. PETSCHNIGO
TRST, VIA S. CATERINA STEV. 1.
Zdravnik za notranje (splošne) bolezni 8 — 9 in 2 — 3 ln Specijalist za kožne in vodne (spolne) bolezni: 11M>—1 in 7—7V6
TJmTpTnnoTsE^ovtrn«
dvokoles .TRIBUNA* Gorica, TriaJka ul. 28
prej pivovarna Oorlup). Zaloga dvokoles, šivalnih In kmetijskih »trojev,gramofonov, orkMtron. Itd.
F. BATJEL
Gorica, Stolna ul. 2—4 Plačuje c« na obroke. Ceniki Iranko.
□□□□□□□□□□□(□□□□□□□□□D
□ S	mm\ □

□ □ □
O □
□ □ □
□ V*.,
ARTURO M0DRKKV
trgov, manufahtur ln drobnih predmetov
Trst« Ml. Btlveder«
Šivan« odeje od kron 6 40 do kron 18. volnene kron 3-— do 3-20, teli in pisani fuatani, bombaževi in volneni tri-koji za molke, ionske in otroke, volnene in svilene Sarpe. Izdelano perilo.
Platno na mero za rjnbo, limnice, Krajce, ovratnice, zapestnice, dežniki itd. VELIKANSKA IZBERA. - Zmerne cenc
□
B
□
□
- —
□□□□□□□□
Br
□
□□□□□□□□
»Prav lahko vam ga preskrbim; zanesete se lahko name!«
Nato ie vprašal, kako gre staremu Tel-lieru, lastniku kavarne »Francais«, ki ga je lečil gospod Bovary.
»Kaj mu vendar manjka, očetu Tellieru? 2e ves teden tako močno kašlja, da se bojim, da mu niti flanelasta suknja ne bo več zadostovala. Premalo se ie varoval v svoji mladosti. Ti ljudje ne poznajo mej. Zastrupil se je popolnoma z žganjem. Toda človeku je vendarle žal, če izgubi starega znanca.«
In medtem ko je zavezoval karton, je govoril o drugih zdravnikovih klijentih.
»Da,« ie dejal in je zrl skozi okno z zamišljenim obrazom, »človek naj ne oboli ob tem vremenu! Celo Jaz se čutim izmučenega In moral bom te dni obiskati gospoda soproga radi bolečin v hrbtu, ki me mučijo že dalje časa. Na svidenje, mada-me Bovary! Vedno vam na uslugo! Vaš najudanejši sluga, milostljiva!«
In nalahno je zaprl vrata za seboj.
Ema si je dala prinesti obed v sobo. Sedela |e pri peči, in obed ji že dolgo ni tako dobro teknil.
i »Kako pametno sem napravila!« je de-
11 jala in mislila pri tem na preveze.
Caffč Nuovo
(NOVA KAVARNA)
Trst, Piazza Barriera-Settefontane
Prva udobnost- Bogata izbera časnikov Prvovrstne pijače. IDadila vseh vrsti Biljardi SeiferJ. TELEFON 19 81. Poleg kavarni se nahaja tudi izvrsten BUFFET^ kjer se prodajajo mrzla, jedila. vino in Drehei^evo pivo Sprejema se naročila na dom. Priporoča se udani
FRANJO ABRAH, lastnik.
Illllll
V---1
□□□□□□□
UMETNI ZOBJE
PLOMBIRANJE ■ ZOBCV.
IZDIRANJE ZOBOV s BREZ BOLEČINE :
Dr. J.ČERMAK V. TUSCHER
IMOZDMV- mnmm konc. ZMNS
nik TK5T tehmik
UUU CASKRMA, 13IL nad.