XVI. letnik. V Gorici, 29. oktobra 1908. 44. številka. Itha> vaakSatitsk •fc 4. uri popoldni. Hokej lil N n« n»-fajo flabaukovanj pl... M M iplt- ImMio. Cma llita tnal« n mio lato A bone, ■a p»| lata I bom. Z* bmdJ praBoiiie n aalo lato I bone, aa pol lata K 160. Za laaSiio Ja cena Hata I K, aa iruje lalala Uran Antrlje E Bokopiaa sp vajama .Baioina Tlakama" •orisi, ulica Vat-vaaiai N. 9. W: • .-• T r:^ l' ;:V.. ^ M Udajatelj in odgovorni urednik: Ivan Bajt v Gorici. Naroinino in ra-inanila a pr oj ema upravniStvo, Gorica BemeniSka ulica it. 16. Posamezno Številke le prodajajo v tobakamah v Šolski ulici,Nunski ulici, na Joiip Verdijevem te-kaliiču nasproti ne-itnera vrtu, pri Vaclavu Baumgartl v Korenjaki ulici in na Korenjskem bregu (Riva Corno) 8t. 14. po 8 vin. Oglasi in poslanice •e radunijo po petit vrstah in sicer: če •e tiska enkrat 14 v., dvakrat 12 v., trikrat 10 v. Večkrat po pogodbi. Tinka »Narodna Tiskarna* (odgov. L. Lukežič) v Gorici. Prava kmečka stranka. I. S. L S. ima t svojem programa kot prvo točko: Skrb za kmetski atan. Vae njeno delovanje stremi le v izbolj-lanje kmetijakega položaja. Douirn se druge stranke šopirijo z imenom „a-grarciu, a pri tem nič ne delajo, polaga naSa stranka glavno Bkrb v resno in vapešno delo za boljio bodočnost kmet* akega Ijadstva. To je naia stranka pokazala o vseh priložnostih in važnih dogodkih, kakor hočemo v naslednjih člankih dokazati. Za danea se hočemo dotakniti le vpraianja o zavarovanja za atarost in onemoglost, za katero se je mej VBemi goriikimi strankami zavzela in krepko potegnila edino-le S. L. S., dočim se po dragih deželah zanimljejo za to zadevo vse stranke. Mej vsemi postavami, ki čakajo reditve v sedanjem državnem zbora, je za avstrijsko delavsko, kmetsko in kolonsko ljudstvo najvajnejia postava o zavarovanja za starost in onemoglost. Za to postavo bi se morale živo zanimati ae samo delavske stranke, ampak tadi vae prave kmetske stranke.Tega zavarovanja pričakajo delavsko in revno kmečko ljudstvo že desetletja nestrpno. Koliko ubogih družinic bi bilo s tem preskrbljenih za čas, ko obnemore dru-žiuski oče I Dokler je družinski oče zdrav in krepak, je še vse dobro, ko pa obnemore, zavlada beda in lakot. Take družine padajo navadno na ramena občinam, ki so že tako preobložene z dragimi bremeni. Dragi stanovi so preskrbljeni s pokojninami, le delavski, kmetski in kolonski stan ni prav nič preskrbljen. Vlada je predložila že meseca dec. 1904 državnemu zboru načrt postave glede zavarovanja za starost. Ta načrt pa je zelo pomanjkljiv. Kmeske stranke morajo delovati na to, da se spopolni v prid revnemu kmečkemu ljudstvu. Po vladnem načrtu bi bili zavarovani za starost in onemoglost le obrtni delavci, ki stalno delajo dragim več ko po tri dni v tednu. Poljedelski in gozdni delavci, ki ne spadajo pod poselski red, bi ne bili zavarovani. Tudi mali posestniki, kmetje in koloni in mali obrtniki bi ne bili zavarovani. Po vladnem načrtu bi se mali posestniki, kmetje in koloni ne mogli niti prostovoljno zavarovati. Na ta način bi bilo kmetsko in kolonsko ljudstvo močno oikodovano. Pomisliti treba, da bo letne pokojnine plačevala deloma država iz državnih iredstev. Letna pokojnina za prvi razred bo znaiala 120 K, za drugi 150 K, za tretji ISO K, za č e t r ti 210 K, za peti 240 K in za Sesti 270 K. Od tega bo država prispevala za vsakega upokojenca letnih 90 K in še-le ostalo bo plačevala zavarovalnica iz prispevkov, ki jih bodo morali plačevati zavarovanci sami do dobe, ko nastopi starost (65. leto) ali onemogloBt. Že ta kratek pregled nameravane poatave glede zavarovanja za starost in onemoglost kaže, kolike važnosti in koristi bi bila ta postava za kmetsko ljudstvo in za kmečke občine. Navedene pokojnine bi bile za aboge kmetske in kolonske družine dober dohodek. Kmetski domovi bi si a tem prav dobro I pomagali, kmetBkim občinam bi bilo zelo olajšano in kmetij8tvo samo bi napredovalo. Ko bi se kmetsko in kolonsko ljudstvo izključilo od te dobrote, bi bilo res obžalovanja vredno. Ker je torej ta postava za ubogega kmeta velikanske važnost’, potegnila se je za njo S. L. S., ki ima v svojem programu kot prvo točko skrb za kmečko ljudstvo. Naia poslanca sta storila v državnem zboru v vsakem oziru svojo dolžnost. Poslanec Fon nas je zagotovil, da ne bodo kmetski poBlauci v drž. zboru nikdar dopustili, da bi se kmetsko in kolonsko ljudstvo izključilo od te dobrote in da se je vlada že sprijaznila b to mislijo in začela nabirati potrebne podatke, da čimpreje predloži načit postave. „Slovenko kat. delavsko druitvo“ v Gorici, ki je tudi član politične organizacije S. L. S., je imelo v tn namen že več i hodov in je poslalo ministerstvu razne resolucije za premembo in spopolnitev vladnega načrta. Nedavno je naia stranka sklicala javen kolonski shod v V i p o 1 ž e, kjer se je sprejela važna resolucija: Načrt postave za starostno zavarovanje naj se raztegne tudi na kolone in male posestnike. Kakor v tem vpraimja, potegaje se naia stranka v vseh kmečkih zadevah resno in vspešao za zboljianje kmečkega stanu. Pokazati hočemo cenjenim čita-teljem tudi ie v naslednjih člankih, koliko je S. L. S. storila za kmeta. Ustanovitev »agrarne11 stranke proti S. L. S. ni bila prav nič potrebna, ker ima S. L. S. program prave kmet. stranke. Ce so možje okoln „agrarne“ stranke reB prijatelji kmetskega ljudstva, naj se pridružijo S. L. S. Čema se ločiti od S. L. S., če imajo res, kakor zatrjujejo, v svojem programu glavno točko: Skrb la kmetski stan ? Simo ime »agrarci“ nič ne izda. Kaj pomaga ime „agrarci“ kmetu, če se pa ti „agrarci“v deželnem zboru in zunaj njega združujejo z liberalci, ki so naše kmetsko ljudstvo oiko- dovali samo pri užitnini za milijone? Naii kmetje so ob zadnjih deželno-zborskih volitvah res mislili, da bo »agrarci1* njih prijatelji, ki bodo delali zanje. Zdi so ps, da so bili le pomagači liberalne stranke, ki bi bila brez njih ob zadnjih volitvah doživela brez dvojbe popoln poraz. Koj po dovršenih volitvah so se „«grarni* poslanci združili z liberalnimi in začeli skupno spletkariti proti S. L. S. in Gregorčiču. Goriško kmetsko ljudstvo, ki je liberalizmu sovražno, ni tega pričakovalo. Mnogi pristaii »agrarne11 stranko so že pred volitvami kazali očitno nevoljo, da se je njih glasilo krstilo za: „Nai glas" mesto: »Kmetski glas“. Govorili so o-Citno: »Ta „Nai glas* bo labko tndi glas liberalcev za lov kmetskega 1 j ud s t v au. Upamo pa, da Be razmere v „a-grarni11 stranki izboljiajc. Vemo, da je v njej tudi mnego odkritosrčnih prijateljev kmetskega ljudstva. Te vabimo sedrj, naj se ločijo od tabora liberalnih škodljivcev in naj se pridružijo S. L. S., ki ima pregram prave kmečke itranke. Vsi pravi prijatelji kmetskega ljudstva so nam dobro doili. V tem zmislu naj naši somišljeniki podnčnjejo kmetsko ljudstvo, da se ne bo dalo več maličili agrarno-liberalnim agitatorjem I Vse v boljio bodočnost J slovenskega naroda I Deželno gospodarstvo. Z velikim hrupom se je vrgla »Soča* in za njo ves liberalni in agrarni kor na izmišljeno elabo gospodarstvo v deželni hiii. Na vse mogoče načine slepijo verno ljudstvo s to bajko, ki so si jo izmislili, da bi vrgli „klerikalno bando" ob tla. Da bodo naii čitatelji spoznali to gorostasno sleparstvo, podajamo jim tukaj avtentične uradne podatke o tem predmetu. Pazljivo naj čitajo to razpravo in konečno se jim bode studila grda gonja, ki se vprizarja proti Bedanji deželni upravi. Vsi troiki za poljedelstvo in obrt-nijo so znašali I. 1899 skupaj 9530 K in sicer bo razdeli ta svota tsko-le: Podpora c. kr. kmet. drnžhi ‘2300 K, doneski obitnim iolam 5400 K in Štipendiji učencem obrtnih zavodov 1790 K. To je bil oni znesek, kateri je dala dežela v podporo kmetijstva in obrtnije. In vendar je bila glavna naloga tedaj in je tudi sedaj podpirati razvoj kmetijstva in obrtnije. Kako se je moglo razvijati pri taki pičli podpori kmetijstvo in obrtnija, je nerazumljivo. Hečemo labko, da ravno aa tem polju se ni do tedaj nič ali le malo storilo. Kdor si je ogledal razvoj kmetijstva v drugih kronovinab, ki so izdale in izdajajo še dandanes stotisočake in milijone v to svrho, in Bi ogledal kmetijstvo v naši provincijf, je moral pač priznati, da smo za drugimi deželami zelo zaostali. To je izprevidol tudi sedanji deželni odbor ter je ukrenil na drago pot. Podpirati je zač^l vse panoge kmetijstva ter prinašal v zbornico tozadevne predloge in nasvete. Leta 1907 je sprejel in odobril deželni zbor samo za razvoj poljedelstva potroiek 113 52!) K. Mei temi stroški bo glavni za zavarovanje goved v znesku 35.300 K, za kmetijske iole 43 700 K, za razne kmetijske potrebičine 29.600 K, za brezobrestna posojila 25.000 K, za trte- in sadjerejo 4000 K, za u*ta-novitev kmečkih posojilnic 1000 K itd. So-li ti izdatki opravičeni in potrebo'-, o tem naj sodijo naii poljedelci. Če se jim vidi to potrata deželnega denarja, naj naročijo liberalcem in agrar-cem s Faidatti-jem vred, da se mora ta točka izbrisati iz deželnega proračuna, in deficit za I. 1907 izgine takoj. — Mi smo uverjeni, da ae za raivoj našega kmetijstva io premalo stori; žal, da druge deželne potrebičine ne dopaičajo večjih izdatkov v ta namen. Oglejmo Bi sedaj 6. poglavje: Tro-Ski za zdravstvo. Leta 1899 se je izdalo na ta račun 6536 K; a leta 1907 je odobril dežHni zbor tozadevni potroiek v zneska K, in sicer podpore ob- činam za vodne naprave 51.360 K, za protimalarično akcijo 6000 K in za akcijo proti pelagri 34.000 K. Tudi o tem naj sodi ljudstvo, so li taki izdatki in napori v pridobitev zdrave vode in zboljšanje zdravstvenih razmer opravičeni ali ne. Troiki za uk in izobrazbo so znašali I. 1899 skopaj 57.153 K; a lani je odobril deželni zbor v ta namen potroiek IH^.-ioO K. Dovoljeno naj nam bode tudi tu navesti poglavitne in najvažnejie izdatke: Za itipendije in podpore viao-koiolcem 16.000 K ; za ljudske iole 392.000 K; za obrtne šole 35.200 K; posredovalnemu orada za delavce 2000 K; podpore obiskovalcem dijakom obrtnih iol 3000 K ; za deželno glnhonemico 14.000 K. Za ceste je potrosila I. 1899 skupaj 45.389 K ; a lani je bilo dovoljeno v ta namen 23!).ir>() K. V dragih poglavjih ni posebnih sprememb razen v I. in II. poglavju: Trcški za deželni zbor in deželne urade. In čnjte, prijatelji božji, za koliko so se poviiale doklade v tem času, ko ao se stroški za poljedelstvo, za iolstvo, za ceste, vodovode, vodnjake itd. pomnožili skoraj za 1,300.000 K. Doklade na zemljarino ao te poviiale od 15% na 20%, na hiino-razredni in hišno-najem- ninaki davek od 17% na 20° 0Jin na pri-dobnineki indohodarinski davek od 20% na 30%. DoMade od nžitnine, ki bo znašale vže i. 1900 80°|0l bo se zvišale za 40% ; a še od teh dobijo okrajni iolski zalogi 20%. Davščina od piva je porasla od 1 K za bi na 4 K, in še od to dobivajo po 1 K okrajni iolski zalogi. Iz tega razvidi vsakdo, da se je v tej dobi izdalo leto za letom 4—5 krat Teč nego I. 1899, a da vkljub tema so ostale deželne doklade skoro nespremenjene. A potem so ie ljudje, ki hočejo slepiti ljudstvo o slabem gospodarstva v naši deželi! Ia sedaj vam pride tudi tržaški junak dr. Gregorin, kateri pozna naše gospodarske razmere iz .Solinih" člankov, ter začne po Kratm pridigovati, „da je obstrukcija Pajer-Gregorčičeve zveze naperjena proti volitvi deželnega odbora, ker hoče kolikor možno podaljšati življenje dosedanjemu odboru ter kolikor možno dolgo zakrivati svoje slabo gospodarstvo". Tako govori in piše odveinik, aka-demično izobražen mož, ne da bi navedel za tako prazno snmničenje le jeden dokaz. — To je pač škandal I Ta veliki pravicoljub ni črhnil pa niti besedice o groznem volilnem sleparstvu, ki se je izvršilo v kmečki skupini za goriško okolico I — Kako naj označimo tako postopanje I Politični pregled. Avstrijski delegacija. Dne 27. t. m. je imela avstrijska delegacija plenarno sejo, v kateri je kot prvi govornik nastopil delegat Šušteršič. Svoj govor je začel v slovenskem jeziku. Govornik je odobraval aneksijo Bosne in Hercegovine ter rekel, da se berolinska pogodba ni kršila. Nato je govornik prešel na jugoslovansko vprašanje ter izrekel željo, da bi se monarhija lotila v reševanju tega vprašanja. Bodočnost naše monarhije je iskati v jugoslovanskih deželah. Bodočnost monarhije je obenem bodočnost jugoslovanskih balkanskih narodov. Govornik konča: Naša monarhija zasluži mesto na solncu, prav posebno pa na solncu jugoslovanstva in ona ga bo tudi zasedla. — Potem je govoril delegat B i a n k i n i ter rekel, da Hrvate veseli, da osmanska vlada izgublja v Bosni in Hercegovini. Misli, da ni bilo prav, da se je naša monarhija odpovedala Novopazarju. Na vsak način pa Bosna mora ostati hrvaška. Govornik je govoril tudi o Rauchovi vladi na Hrvaškem, ki Hrvate preganja. — Včeraj je imcfla spet sejo delegacija, pri kateri je bil sprejet proračun zunanjega ministerstva. Sedaj se razpravlja o proračunu za Bosno in Hercegovino. — Zunanji minister je izjavil, da mirovna pogajanja s Turčijo se niso razbila in da se nadaljujejo. Demonstracije v 1’rafii. Dijaške demonstracije v Pragi se pojavljajo dan na dan. Nemški dijaki se izzivalno obnašajo po Pragi, kar češke dijake seveda razburi. Prišlo je večkrat do javnih pretepov in velikih demonstracij. Deželnozborrike volitve v Istri. Frl nedeljskih ueželnozborBkih volitvah v splošni kuriji v litri so zmagali vsi kan-didalje političnega društva za Hrvata in Slovence v Ltri. Vojske med Avstrijo in Srbijo, o kateri se mnogo govori, najbrže ne bo. V Srbiji se duhovi jako še ogrevajo za vojsko, tistega navdušenja kot prejšnje dni pa ni Najbrže da se snide konferenca velevlasti, ki bo o tem določila. — Naša vlada je namestila ob meji še precej vojaštva. Novice. Iz Komna smo dobili sledečo izjavo s prošnjo, da jo natisnemo, kar radi storimo: O priliki dekanijske konference komqnske dne 22. oktobra zbrana duhovščina najodločneje obsoja zvezo dr. Faidutti-ja z Andr. Gabršče-kom, najzagrizenejšim in načelnim nasprotnikom kal. vere in cerkve. Z veseljem pa vzame na znanje izjavo dr. Gregorčiča, da ni nikaka zveza med njim in dr. Pajerjem. Obenem pa se tudi popolnoma strinjamo s sklepom vodstva S. L. S. v Gorici, da bi ponehali v naših list.h medsebojni napadi, s katerimi se ruši le edinost stranke, ljudstvo bega in koristi edino le nasprotnikom. (Sledi IG podpisov dekanijske duhovščine. Usmiljenje, možje, usmiljenje/ „Sočau pravi, da hoče .Slovenski klub* poslati v deželni odbor A. Gabr-ščeka. Potem pa toži, da bi imel A. Gabršček od deželnega odborništva efek-tivtio izgubo, ker tistih 4000 kron na leto bi lahko zaslužil v svojih podjetjih tisti čas, ko bi moral delati v deželnem odboru. Gospodje poslanci, premislite, kaj delate I Gabršček je že zdaj neštetokrat v „Soči“ jadikoval, kako mn gre slabo. In zdaj ga hočete še v deželni odbor voliti in s tem v škodo pahniti I Res je sicer, da bi dobil Gabršček v šestih letih kot dež. odbornik 24.000 K, a efektivna škoda bi ga vendar v tako dolgem času lahko spravila še na boben. Imejte torej s Gabrščekom usmiljenje; ne sdite ga v deželni odbor, ker drogače lahko materijalno uničite tega idealnega narodnega delavci, .ki ni nikdar delal za svoj žep, ki je pozabljal na svoj žep“. Drugi kandidat za deželno odbor-niitvo je dr. Franko. Proti tema gospoda nimamo nič; mož je petičen in .efektivna Skoda" ga anti ne ugonobi tako lahko. Kako se pride do brezobrestnega posojila. — V neki vasi je reven kmetič poprosil za brezobrestno posojilo, da Bi obnovi po trtni aši uničeni vinograd. Obrnil se je do kompetentne oiebe, a ta ga je zavrnila. Prišel je v bližnji trg in stvar potožil nekim gospodom ter povedal, da ga je gospod, ki ima pri tem veliko besedo, zavrnil. Kmetič je bil potrt in nBmilil se je gospodom. Le ti so ga pa takole podučili. Pojdite domov, nabasajte jerbas z maslom in jajci in pojdite tako obložen spet do omenjene kompetentne osebe. Kmetič je res storil tako. Pobaial je v jerbas jajca, maslo, čipko in še nekaj drugega. Tako oborožen je šel „zahtevatu brezobrestnega posojila za po trtni uši vniče-ni vinograd. Prišel je pred gospoda, razvrstil maslo, jajca, čipko itd. In glejte! Gospod se ga je sedaj .usmilil" in brezobrestno posojilo ma je bilo podeljeno. Ne kmetičeva revlčina, ampak maslo in jajca so dosegla brezobrestno posojilo. To se je zgodilo nedavno. Brez komentarja. Obrni zbor »Krojačke zadruge", ki se je iržil dne 22. t. in., je sklenil z ozirom na čisti dobiček, katerega kaže ričunski sklep zal. 1907, obrestovati obstoječe deleže za I. 1907 s fi odst. obresti, člani se pozivajo, ds odpadajočo dividenda dvignejo. V načelstvo in nadzorstvo so bili izvoljeni vti dosedanji udje prvega in dragega zastopa. Občine Idcrsko na Tolminskem, Kamnje na Vipavskem, Biljana in Medana v Brdih ter Št. Ferjan so pristopile mej ustanovnike, občina D e-v i n pa mej dobrotnike ^Slovenskega si-rotišča" v Gorici. Opozarjamo vse gg. župane in sta-ašine na veliko važnost tega zavoda, ki ima postati trdnjava slovenskih občin na Goriškem. To bo skupen občinski dom, postavljen v spomin GO-letnice slavne vlade Nj. Veličanstva cesarja Fr. Jožefa I. Slovenske šole v Trstu. — Država je ustanovila petrazredno slovensko šolo v Trstu in je že imenovala potrebno učiteljsko osobje za to šolo. Sedaj se po listih pričkajo, kdo ima za ta korak vlade največ zaslug. „Edinjaši“ pravijo, da so oni priborili te šole, „Rdeči Prapor* pravi pa, da glavne zasluge pri tem imajo tržaški ital. državni poslanci, ki so socialni demokratje iti kot taki se niso protivili ustanovitvi take šole. Naj bode tako ali tako, dejstvo je, da so tržaški Slovenci dobili enkrat toliko zaželjeno slovensko šolo. Kdaj se bo naša vlada odločila za kaj takega tudi za nas goriške Slovence? 1 Trkali in trkali smo, a do sedaj zaman. Z žrtvami si moramo sami vzdržavati potrebne šole. Vlada je dolžna priskočiti tudi nam na pomoč. Pred razkolom je Gabrščekova .Soča" neštetokrat hvalila in slavila nesebično in požrtvovalno delovanje Gregorčičevo, po razkola pa je, kakor je sploh znano, morda ravno tolikokrat očitala istemn Gregorčiču — sebičnosti Tudi pred par dnevi je trdila, da Gregorčič skrbi le za svoj žep, da pa Gabršček pozablja na svoj žep. Tam kje na Kineškem, kjer ljudje ne poznajo Gtbrščeka in Greogrčiča, bo morda kdo tem besedam Gabrščekovega lista veroval; pri nas se jim ie krave smejejo 1 Kar se tiče Gregorčiča, smo „Sočo“ pozvali že pred leti, naj imenuje le enega Slovenca, ki bi bil od svojih zaslužkov toliko za narod daroval kakor Gregorčič. Do zdaj ga „Sjča“ ie ni imenovala. Pri tisti priliki smo omenili, da je Gregorčič ne glede na drage darove le za slovensko iolstvo žrtvoval 30 tiaoč kron. Letos je Gr. dal hkratn tisoč kron za „Gregor-čičev dom“. Skromnemu Gregorčiču bo sicer neljubo, da o teh rečeh topet govorimo; a k temn nas silijo nesramni obrekovalci, ki se drznejo tako požrtvovalnemu rodoljubu očitati — sebičnost in .široki žep" I Sram jih bodi 1 Po razkolu je „Soča* večkrat imenovala Gregorčiča absolutista, tudi v predz. številki pravi, da je Gregorčič absolitist. Kaj je pisal pa 9e po razkolu 1. 1899. Gabršček o Gregorčiča ? Gabršček je v Članka, ki ga je sam podpisal, trdil, da se je Gregorčič dragim (soposlancem) tako ndajal, da se mu je kar smilil I Ztaj pa naj kdo „Sočiu še kaj veruje I Ona piše, kaker ji kaže 1 Za .Slov. soc. zvezo": G. Abram Jožef je daroval eno jubilejno krono, g. C ril M. Vuga eno jubilejno petačo (5 K), Peter Munih 1 K. — Rodoljubi, spomnite se „Slov. krtič. zveze 1“ — Pomiioščen je — oni Viktor Pangerc, ki je umoril vipavskega dekana. Cesar mu je spremenil kazen v dosmrtno ječo. — Bogat ribji lov. — Na otoku Čresu so ondotni ribiči zajeli te dni do 89.000 sardel. Mesine novice. m Prihodnji torek bo r prostorih „oiov. Vrač. buč. zveze6 (Gosposka uiica 6) javno predavanje. Slovenci, pridite v obilnem številu! — Krvavi pretep med vojaštvom in policijo v Gorici. — Kakor znano, plešejo vsako nedeljo in praznik v znani restavraciji .Steinfald" na G)riščeku. Skoro vsi pretepi, ki so se vršili z vojaštvom v Girici do sedaj, so bili sad tega plesa. Na teh plesih se zbirajo poleg dragih tudi dvomljivi elementi. Tudi mi smo že večkrat opozarjali političao oblast, naj prepove take plene, ki ne*de-lajo časti .moderni" Girici. V nedeljo so terej tndi plesali v omenjeni restavraciji. Proti polunoči pa bo nekateri dragonci, seveda pijani, hoteli plesati zastonj. Vrhu tega so plesali z oitrogami, kar bi ne smeli. Posebno dva sta bila drzna in začela sta razsajati. Prišli so na lice mest* štiri redarji, da bi napravili red. 'A naleteli so slabo. Radarji so hoteli razsajajoča dragonca aretirati. V tem hipa je nastala cela vojska. Nakrat je bilo vse vojaštvo proti redarjem. Vpitje, rjovenje in psovanje je bilo divje. Dragonci so potegnili sablje ter mahali na desno in na levo. V krčmi so vse pobili, kozarci so kar frčali po zraku, enako steklenice, stekla so vsa pobita, v krčmi je bilo vse razdejano. Redarji so se nahajali v groznem položaju. Bili so prešibki nasproti dragoncem in drugemu vojaitvu, ki jo vihtelo sablje po zraku. V tem prepira je mahnil neki dragonec stražnika a sabljo po glavi. Redar je ves v krvi padel na tla in omedlel. Brž so ga prenesli v bolnišnico namiljenih bratov. Ko so redarji videli, da jim gre za življenje, ao jeli streljati s revolverji v srak v znamenje pomoči. Ta hip pa je nek rassa-joči korporai zavpil na dvoriičn restavracije drugim drsgoncem, ki so nastanjeni v istem poslopju, ki so pa ta las apali: „H*raas Barscben, Alarm, antret-ten 1* Dragonoi ao koj ustali in se s pu-ikami in sabljami oborožili. Redarji so pa z revolverji v rokah zabranjevaii istim izhid iz poslopja. Vnel se je hud boj. Neki redar je bil hudo ranjen s sabljo na roki. Rutarji bo streljali v zrak in proti vojakom. Oldali so do dvajset strelov. Vojaki so bili divji. Stražniki so morali bežati pred vojaštvom. Dragonci so imeli tudi puške, patron pa niso imeli, kar je bila le sreča. V tem hipa pa je prišla močna vojaška patrulja a častnikom na čelu in iele tej se je posrečila ukrotiti divje vojake. Prišla je tudi patrulja dragoncev in več redarjev, a krvavega pretepa je bil ie konec. Prišel je na lice mesta tudi grof Attems, katerega je neki vojak grdo nahrulil, nakar je bil aretiran. Policija je dragoncem odvzela več sabelj, kap in dragega. Ranjenih vojakov je več, pravijo da nad 10. Na Goriičeka je bilo več sledov krvi. Boj se je končal okoli ene nre popolu-noči. Glavarstvo oz. policija ter vojaika oblast vršita sedaj strogo preiskavo, ki bo spravila na svetlo prave krivce teh ta* gredov. Iz goriške okolice. g Roditeljski sestanek. .Društvo kršč. mislečih učiteljev* je priredilo v nedeljo 25. t. m. roditeljski sestanek t Solkana. Do 200 poslušalcev se je zbralo pri g. župana, Ant. Mozetiču, ki je v ta namen blagohotno prepustil svoje prostore. Pozdravni in otvoritveni govor je imel g. nadnčit. Ladislav Likar, ki je pojasnil potrebo in pomen društva kršč. mislečih učiteljev. Stolni vikar, Ciril M. Vuga, je govoril o cerkvi in šoli, o krščanski vzgoji in svobodni šoli, g. dr. Jožef Srebrnič o krščanski ljubezni in kričanskem duha, ki mora voditi učitelja pri vzgoji otrok. Zbrani stariši so z velikim odobravanjem sprejeli vse tri govore. Iz vrBt poslušalcev so se slišale trpke opazke, ki so padale na račun sedanjega nadučitelja, ki odpravlja v šoli lepe kršč. navade, kakor n. pr. kršč. pozdrav „Hvaljen bodi J. Kristus*. Mi ga nečemo, proč ž njim! Taki in enaki klici ao vreli iz vrat poslušalcev. K sklepu se je ket protigovomik oglasil neki Šuligoj, kateri je pa že po par stavkih ljadi pozabaval tako, da so ga vsi zasuli z gromovitim vpitjem in krohotanjem, ki se ne da popisati Dobremu moža smo res hvalažni za zabavo in ameb, ki n«m ga je pripravil. Naj pride o priliki ie. Solkanci bo govornike prosili, naj prirede de take sestanke t Solkana. Ljudstvo zahteva krič. mislečih učiteljev I g Ravnica. V nedeljo 25. t. ra. smo imeli v naiem izobraževalnem društvu vrlo lepo predavanje o življenja in delovanja naiega .ljudskega" papeža Pija X. in slišali tudi razlago milih Sarden-kovih „Solncu mojega dnevau. Vse to nam je iz velike prijaznosti podal č. g. župnik Iran Kovačič iz Podmelca na povabilo domačega gospoda. Gosp. župniku izreka druitvo po te^j poti je enkrat prisrčno zahvalo. Iz ajdovskega okraja. a Iz Gor. Branice. Spravili smo hvala Boga vino pod streho. Mnogo ga je. Kapljica je izvrstna. Bratje Kranjci, Gorenjci pridite, pokušajte, kupite I Kaj bi hodili drugam, saj smo Vam mi naj-bližji sosedje 1 H jdili so tudi že rea nekateri kopoi tod okrog, a ponujali ao tako sramotno nizke cene, da bi jo bil eden kmalo skupil, ker se je videlo, da se iz ubogega ljudstva kar norca dela. V petek 16. t. m. bila je v vasi Kodreti, ki spada ie pod Kranjsko, komisija, sestoječa iz gospodov: dr. Lampeta deželnega odbornika, poslanca Lavrenčiča in e. kr. inženirja, da pregledajo koiček ceste, ki veže na obeh straneh s Primorsko in jo sprejmo za deželno. Istočasno pregledal je g. inženir tudi prostor za napravo prepotrebnega vodnjaka v omenjeni vasi. Zares skrajna potreba. V jami, kjer se zbira vsa luža, je sedaj fopolnoma suho. Po pitno vodo moramo hoditi cel četrt are daleč. No, hvala Bogu, sedaj se bo že počasi s pomočjo naiih rrlih poslancev kaj doseglo. Kakor je bilo že naznanjeno ▼ „Prim. L.“, priiel je bil sem že pred dobrim mesecem gozdarski svetnik, da je preiskal strugo deroče Raie. Obljubil nam je bil tudi, da bo takoj sporočil na Dunaj in tadi državni poslanec g. dr. ■Gregorčič je proinjo pri ministerstvu najtopleje priporočil; pa do danes žali-bog Se ni nikakega odgovora I Zato na tem mestu ie enkrat prosimo visoko ministeratvo, da kar najpreje potrebno odloči, ker sila in potreba je res velika I Ali hočemo obdelovati polje, gnojiti njiye, i saditi trte? Saj nam tako vse zopet ponese ta hudournik I Odpisavati svet za eno itevilko nižje, to je bridko malo ali pa nič. Vse preplavljeno imelo bi se dati na najnižjo vrsto, za „gmajnou I Bomo Štrekelj, Fr. Verč in Alojzij Švara nam ! je dobro znana, posebno od afere z ; državnimi trtami — in zato Štrekelj ) naj le uči zopet naprej otroke, ker za > poslanca ga več nočemo; Fr. Verfi naj i pridiguje . vinskim bratcem, in Alojzij . Švara naj se le pripravi, da nam kmalm ' poda račun od svojega vladanja, ker nam za naprej županil ne bo 1 km Nesreča. — V Kostanjevici na Krasu je 27. L m. 63-letni kmet Aad. Mulič stopivii is svoje hite čez |prsg tako nesrečno padel, da je takoj mrtev obležal. Nagle in neprevidene smrti, reti nas o Gospod. Glasnik „Gor. zveze“. Tomaževo žlindro ali črni prah, kakor ga naši ljudje imenujejo, bo treba kmalu rabiti. „Goriška zveza" je žs skoraj razprodala svojo zalogo za letos na debelo posojilnicam, ki se a tem ba-vijo. Drugi, ki so bili vajeni, žlindro kupovati naravnost v zalogi zveze v Gorici, opozarjamo, naj se naroče, preden zaloga popolnoma poide. Na razpolago imamo 16 odst. in 17 odst. žlindro. Domači hranilniki. Da se pospeši varčevanje zlasti pri otrocih, so sklenili naše kmečke posojilnice na Goriškem, da vpeljejo tudi one tzv. domače hranilnike. V „Prim. L:slu“ smo prinesli svoječasno govor, ki ga je v tem oziru imel pri zadružnem Bestanku dne 10. S6pt. t. 1. v Dornbergu čast. gospod kaplan Vodopivec iz Črnič. Takrat se js „Goriški zvezi" to naročilo in ta je to storila. Naročila je večje število domačih hranilnikov, katere izdeluje kovaški mojster g. R o j e c i z S o v o d e n j. Hranilniki bodo lični, v ognju črno lakirani, in kar je največ, tako po ceni, kakor nikjer drugod. Poziiljamo naše posojilnice, da jih prej ko mogoče naroče pri .GoriiU zvezi". Listnica uredništva. Csrkno, Lahinje, Most, Sela, Pliskovica: za danes prekasno I^Pošljite poprej. Zlravi! Gospode dopisnike »Prim. Lista« prosimo, naj pošljejo vse dopise izključno pod naslovom: Uredništvo »Prim. Lista« v »Narodni tiskarni« v Gorici. Loterijske številke. 24. oktobra. Trst.............64 13 31 71 5 Line ....... 2 1 74 20 58 Izjava. Podpisana obžalujeta in preklicujeta vse, kar sta dne 1.1. 11)08 govorila v krčmi Ivana Furlan v Brjah žaljivega o rihemberških cerkvenih pevcih. Ajdovščina, dne 27. oktobra 1908. Cigoj Franc. Furlan KuroL RA(UN bilance Krojaške zadruge", registrovane zadruge z omejeno zavezo v Gorici za upravno leto 1907. I m o v i n c K v Dolg o v 1 n e K v inventarja .... 2500 70 Račun deležev ..... 23825 80 blagajne 652 38 „ obresti deležev . . 427 41 naloženega denarja . 175 44 I „ upnikov za blago 33578 44 lastnih deležev . . 334 „ izposojil 62850 68 poštne hranilnice 917 4i : „ rezervnega zaklada . 1004 82 A 2D5 49 | dolžnikov .. .. 52654 78 „ zgube in dobička : visečih dolžnikov 250 — dobiček 3032 97 blaga: zaloga . . . 66929 92 124720 12 i| 124720 12 | Anton Kuštrin, trgovec v Gorici Gosposka ulica št. 25 priporoča častiti duhovščini In stavnemu občinstvu v mestu in na deželi svojo trgovino jedilnega blaga n. pr. kavo Santos, Sandomingo, Java, Cejlon. Portoriko Itd. Olje: Lucca, St. Angelo, Koriii, istrsko in dalmatinsko. Petrolej v zaboju. Sladkor razne vrste. Moko 5t. O, 1, 2, 3, 4, 5. Več vrst riža. Miljsveče prve in druge vrste, namreč ob '/> kila in od enega hinta. Testenine iz tvornice Žnideršič & Valenčič. Žveplenke družbe sv. Cirila in Metoda. Moka iz Majdiče-vega mlina iz Kranja in iz Joch-mann-oveg’) v Ajdovščini. Vse blago prve vrste. E«xxzsz»:c»icxzxs] VIKTOR TOFFOLI učni zavod za deklice. (SORICA Velika zaloga oljkinega olja iz naj-— ugodnejših krajev —: BflfT Oljkino olje naravno oljkino K 1*04 istrsko „ „ 1'12 Corfu „ „ 1*20 Puglie „ „ 1'28 Jesih vinski I po 96 v. liter Jlarsijilia ... K l-28 Bombay.......................... 1 ‘20 Hari..............„ 1'40 Lucca............. 1'60 najfincjšn . . . „ 2'— Milo in luči. Priporočam čč. duhovščini in cerkvenim oskrbništvom. Edina zaloga oljkinega olja v Gorici, via Teatro 20 in via Šemi nario 10. Št. 642/08. Objava. Šolske sestre Trst, ulica Pasquale Besenghi 14. Izvrsten položaj, krasen razgled na morje in okolico, čist zrak, vrt z igra-lišči, novo moderno opremljeno poslopje, električna razsvetljava, kopališče, telovadnica. V š. 1. 1908/9 se otvori poleg ljudske šole I. in III. raz. dekliškega liceja, trgovski tečaj in gospodinjska šola. Hrana in stanovanje za notranje gojenke mesečno 60 kron, dnevne gojenke 24 kron. Šolnina za ljudsko šolo in trgovski tečaj & 10 kron, licej 16 kron, gospodinjska šola 20 kron. Začetek šol 1. oktobra, csznszszzsriviveau Varilstvo deželnega hipotečnega zavoda je sklenilo, z ozirom na taČasne razmere denarnega trga. znižati eskompt zastavnih pisem od dosedanjega merila 95°|0 njihove imenske vrednosti na 94°;0 za posojila ki ne presegajo znesek 20.000 K, in na 930o za pososija presegajoča ta znesek. V GORICI, IG. oktobra 1908. RAVNATELJSTVO Deželnega hipotečnega zavoda. [XXXX)(XXXXXXXXXXXXXXXXXXXXXXX] Lekarna Cristcfoletti v Gcrici na Travniku. Trskino (itckfiievo jetrno olje. Posebno sredstvo pr:tl prsnim boleznim In splošni telesni slabosti. Izvrna »ttklica tega olja na-ravnormene barve po K 140, bele barve K 2. Trskino ielemato jetrno olje. Raba tega olja je sosebno priporočljiva otrokom in dečkem, ki so nervozni in r.ežne narave. Trisklno Jetrno olj** se železnim Jodeeem. S tem oljem sc ozdravijo v kratkem času z gotovostjo vse kostne bolezni, žlezni otoki, golSe, malokrvnost itd. itd. Cen« ene steklenice je 1 krono 40 vinarjev. OPOMBA. Olje. katerega naročam direktno Iz Nnrvegije, preiSfie *e vedno v mojem kt-m. laboratorju predno ne napolnijo steklenice. /hto za-morem Jamčiti svojim čf. odjemalcem glede čintote in stalne sposobnosti za zdravljenje. ~—■■--------- — --:---- CriatofoleUijeva pijača 1* kine in železa. Najbolj*! pripomoček pri zdravljenja i trsklnlm oljem. Ena steklenica stane 1 krono 60 vinarjev. Svoji k svojim ! ŠTEFAN NOSIČ naslednik Antona Pucelja uljudno naznanja slav. občinstvu, da je prevzel od g. Pucelja znano edino slovensko brivnico v Gorici, na Travniku. Zagotavljaje postrežbo v popolno zadovoljnost, se priporoča za obilen obisk. Sprejema vsa v to stroko spadajoča dela kakor: maskiranje, vlasulje, brade itd. Kupuje zmedene lase po najvišji ceni. Svoji k svojim! Sx300(y00000cxxxx300000000000000& Otvoritev nove mesnice v Gorici »lica SV. IVANA St. S. Slavnemu občinstvn in posebno goriskim gg.gostiiniCarjem ter p. n. zavodom naznanjam, da sem otvoril s 1. septembrom t. 1. lastno mesnico v Gorici v sredini mesta ulica Sv. Ivana St. 3. Zagotavljam točno in dobro postrežbo ter se priporočam za obilen obisk udani Adolf Urbančič mesar. illilil Prodajalno Hotolišhega tisk. društva —= u Trstu ----------------- pri velihi pošti — ulica delle Poste št. 9. se priporoča za nakup raznih molitvenikov, kipov, križev, rožnih vencev, podob malih in velikih, svetinj, cerkvene obleke, voščenih sveč, pisarniških potrebščin, i. t. d. . t. d. i. t. d. Za časa sv. misijona lepe misijonske podobice z slovenskim besedilom. Ob 50-Ietnici mašništva sv. Očeta: podobe pija x. na platno z lepim okvirjem. Zaloga tishonln za častite župne urade. Za obilo naročil in obiska od čč. gg. duhovnikov kakor p. n. občinstva se priporoča z velespoštovanjem „KatoI. tisk. društvo** TRST. Razglas. V Gorenjempolju razpisuje se služba organista z letno plačo 200 K pod pogojem, da-bo organist podučeval petje za cerkev v Gorenjempolju in v izobraževalnem društvu v Anhovem. Cerhv. oshpbništvo v Gorenjempolju. Anton Potatzky v Gorici, na sredi Rafttela hiš. štv. 7. Trgovina na drobno in debelo. Najceneje kupovaišče nirnberčkega In drobnega baga ter tkanin, preje in nitij. Potrebščine za pisarne, kadilce in popotnike. Najboljše Šivanke in Šivalne stroje. Potrebščine sa krojače in čevljarje. Svetinjice, rožni venci mašne knjižice. Hla olravala :a vse letne Hane. Posebnost: temena za zelenjave, trave In detelje. Majbolje oskrbljena zaloga za kramarje, krošnjarje, prodajalce po sejmih in trgih ter na deželi. Zaloga. Podpisani priporoča p. n. občinstvu v mestu in na deželi svojo trgovino z lesom, cementom, peskom, drvmi in ogljem na Volčjidragi pri postaji c. kr. državne železnice. Josip NARDIN, trgovec. ^ Odlikovana pekarija ^ ^ ln sladčlčarna t K. Draščik S l v Gorici na Kornu (v lastni hiil) lzvriuje naročila vsakovrstnega peciva, torte, kolače za birmanoe in poroke, pince itd. Prodaja različna fina vina ln likerjev na drobno ali v orlg. buteljkah. Prt- ♦ poroča se sl. občinstvu. Cene Jako nizke. Priloga „Prim. Listu" št 44 z dne 29. okt. 1908 Darovi. Jubilejni darovi za »Slovensko sirotišče": P. n. gg.: Visokorodni gospod Ru dolf baron Teuffenbacli, namestništveni koncep. v Gorici 10 K; Anton Berlot, župnik-dekan v Kanalu 15 K; dr. Egidij Schreiber, šolski svetnik v Gorici 3 K; občina Idersko vsled starešinskega sklepa prijavila se je kot ustariovnica z 200 K; županstvo Devin 50 K; občina Medana v Brdih vsled starašinskega sklepa z dne 27. sept. t. 1. prijavila se kot ustanovnica z 200 K; Gotard Pavletič, župnik-dekan v Št. Petru 15 K; občina Biljana vsled starešinskega sklepa z dne 24. t. m. prijavila se kot ustanovnica z 200 K; občina Kamnje na Vipavskem vsled starašinskega sklepa z dne 4. okt. prijavila se kot ustanov-nica z 209 K; Friderik Simsig, gimnazijski vodja v Gorici 5 K; Karol grof Coronini-Cronberg v Gorici 20 K; Jo' sipina pl. Klaudy, dvornega svetnika vdova v Gorici 20 K; Antonija de Brau-nizer 40 v; Vencelj Kovačič, Idrija ob Bači 30 v; Ivan Ušaj, črevljar 1 K; Josip Klanjšček, Št. Ferjan št. 116, 40 v; Klanjšček, Št,> Ferjan 116, 40 |v; Anton Fornazarič, Bilje 1 K; Martinelli Magdalena, posestnica 1 K; N. N. 1 K; N. N. 40 v; Neki gospod 10 v; Scaletari T. 1 K; Josip Vatovec, Sv. Ivan pri Trstu za zahvalo Majki Božji daruje za „Sirotišče“ 1 K; za „Alojzijevišče“ 1 K in za Gregorčičev Dom 3 K. Bog poplačaj vsem našim dobrotnikom stotero! Vse v boljšo bo dočnost slovenskega naroda pod slavno vlado Njega Veličanstva cesarja Franca Jožefa Razstava goveje živine v Gorici. Dne 22. t. m. je bila draga razstava gOTeje živine, katero je priredil na živinskem trga v Gorici deželni odbor. Na razstavo je bilo prignanih 13 bikov, 92 krav in janio prve vrste, 14 junic drage in 48 janio tretje vrste, skapaj 177 glav. Prvi pcgled je pokazal, da je med prvo in drigo razstavo lepa razlika. Vsi bo bili v tem jedini, da je sedanja živina dosti lepia nego prejfinja. Napredek je bil oči viden. Grajati moramo, da ni pastil magistrat, ki je gospodar živinskega trga, razobesiti dvojezičnih .napisov, marveč le taSke, ko je bila vendar razstava osnovana v prvi vrsti za slovensko okolico. Isto tako moramo grajati dež. kmet. arad, da je razpošiljal in oddajal le italijanski „cataIogi* živine. Saj vendar naii ljudje ne razumejo italijanščine. Komisijo, ki je začela pregledovati živino, je sestajala iz pred tednika Venuti-ja in članov : Zattioni, grcf Attems, Klavžar in Fonzaii. Okolu 1 ure pop. je dovršila svoje delo in priznala darila za bike, katera bo dobili: Anton Kohl iz Čepovana 30 K; Henrik Batistič iz Vrtojbe 20 K; Jakob Draiček iz Solkana 20 K; Josip Remec iz Vitovlj 20 K in Srečko Boltar iz Solkana nagrado 10 K. Vrh tega je dobilo ieat r»z-itav jaicev častne diplome in sicer: Žiga grcf Attems, grcf Baguere, Ir. Fonzari, lian Savnig in obe kmet. Soli. Za krave so dobili darila: Ignac Budin iz Šempasa 30 K; Fran Leničak iz Šempasa 30 K; Josip Gorjan z Vo-gerakega 30 K; Al. Č-^rne iz Vrtojbe 20 K; Ant. Ki fol iz Č"povena 20 K; Blaž Kcc iz Vrtojbe 20 K; Andrej Žvec iz Šempasa 20 K; Janez Vrbič iz Gorice 20 K; Fran Gorkič iz Vrtojbe 20 K; Janez llralič iz Šempasa nagrado 10 K; Ant. Gorjan z V(grskmpasci. Ako bi bilo navdušenje za živinorejo toliko tadi drugod, kakor v Šempasa, bi v kratkem pokazala goriška okolica velik napredek. Čast Šempasceml Le tako naprej! Razstava goveje živine v Kanalu. Dne 24. t. m. ob 8. ari zjatraj vr-filla se je razstava goveje živine za kanalski sodni okraj, katero je priredil deželni odbor. Z veseljem konštatiramo, da se je pokazal lep napredek tudi v tem okraju med prvo in drugo razstavo. Vsi veščaki in strokovnjaki in vsi člani komisije so to z veseljem priznali. Če pojde tako naprej, bode t Kanaia v 10 letih lepa živina „oberintalBkeu in „unter-waldske“ pasme, ki n* bodo le v čast in veliko korist okraju, ampak se bode gotovo tadi izvažala v druge dežele. Do-čim smo videli na prvi irazstavi pravo mešanico različnih pasem živali, kazala je letošnja razstava skoro enotno lice navedenih dveh pasem. Res je, da atanejo te razstave deželo lepih tisočakov; a vspeh teh razstav je očividen, napredek lep. In sedaj nam pridejo naši liberalci in agrarci in npijejo o alabem gospodarstva v deželni hiši. Da, res je, deželna hiša nima od teh razstav nobenega haska; > dobiček za kmeta in posestnika je očividen in se bo pravi uspeh pokazal še lepše v bodočnosti. Ti kričači so podobni zastarelemu nazadnjaka, ki maja z glavo, ko vidi naprednega soseda zabijati stotake v nor vinograd, kateri pričenja graditi. .Ni škoda za denar?" — šepeta na uho sosedom. A ko vozi sosed čez leta polne kade grozdja domov, tedaj se staroko-pitnež skrije. Živinorejci pa spoznajo po tem petja lahko naše liberalne ptičke. Njim ni za napredek, marveč le za to, da bi prišli do gospodarstva. Na razstavo je bilo prignano okolu 80 glav živine. Med to je bilo 18 bikov, ki so se odlikovali po plemenski čistosti. Komisija je določila za bike sedem daril in 3 nagrade po 10 K. Prvo darilo je dobil Josip Barlot iz Morskega 35 K; drogo Val. Štrukelj iz Loma 25 K; tretje Stanič Josip iz Gj-renjfgapolja 25 K; četrto Luka Gasparin iz Ročinja 20 E; peto lian Ipavec iz Ročinja 20 K ; šesto Va1. Štrukelj iz Loma 20 K in sedmo Š.tfm Škot iz Sališča (Kal) 21 K. Nagrade so dobili: Anton Križnič — Gorenjavas 15 K; Štefan Rejec — Lom 10 K in Jomp Gjrjup — Vrh 10 K. Najippšo kravo je razstavil dež. poslanec M.ha Z-g», ki se je pa odp >vedal darilu v denarja v prilog drog m p sut-nikom-živinorejcem, in djbi le častno diplomo. Potem ao dob li darila: Josip Tmta — Anhovo 25 K ; Jnip Šuligoj —Avče 20 K in J >sip Gorup — Vrh 15 K. N grade po 10 K so dobili : Jo*ip Berot — Morsko, Peter K js — Ročinj, Josip Stanič — G jrenjepolje, Jinei Pra-gelj — Lom, Karol Lsnardč — Pečno in Fran Valentinčič — M mko. Za junice so bili obdarovani: Jos. Berlot — Morsko 30 K, Josip Čargo — Ročinj 20 K, Jj^ip G.brijelčič — G >re-njepolje 20 K, Miha Gabrijelčič — Lo-žice 20 K, J o ii p Križnič — Ročinj 20 K, Jo-ip Čargo — Ričioj 20 K in M,h« Murič — Siale 20 K. Nagrade po 10 K so dobili: Jožef Pregelj iz Lomu Anton Iparec z A iho vega in A it. M d/eiček it Gorenjega polja. — / vinorejcem tega okraja kličemo : Le tako naprnj! To bo vam v korist in okraju v ponos. Razstava goveje živine na Cesti. Tudi ta razstava je pokazala, da denar, ki g» izdaja dež. odbor v to svrho ni zavržen. Med prvo in sedanjo, drago razstavo je razlika in sicer razlika na bolje. Toliko komisija kakor vsi obiskovalci razstave, so soglasno priznali, da je tadi v tem okraju hp napredek r živinoreji od zadnje razstave. Živina ni bila sicer še jednovrstna, kakor bi bilo želet'. R izstavili so lepo živino različnih plemen, vendar pa 'so vsi priznali, da prevaguje pasma, določena za ta okraj. Žal, da so se nekateri hudovali, ker bb ni njim priznalo darilo ali vsaj nagrada za lepo belansko in domače pleme; toda komisija se je, če tudi ne rada, strogo držala načela, da mora priti pri obda rovanja v poštev le živina „untervalska“ ali „oberintalske“ paBme, ki najbolj prija klimatičnim in dragim razmeram tega okraja. Na razstavo je bilo prignano 85 glav lepe živine vkljub temu, da je bilo zjutraj vreme zelo neugodno in je oddaljenim oviralo pot z živino na Cesto. Razstavljenih je bilo 10 bikov, 38 krav in 37 junic. Okolu poladne je komisija dovršila svoja delo ter razdelila nagrade in darila. Zi bike je dobil darilo 30 K Jožef Bone s Ceste, jako razumen in navdušen živinorejec. Nagrade po 10 K so dobili : Anton Volič iz Plač (Sr. Križ); Anton Šatej iz Vrtovina in Jožef Fišar iz Črnič. Za krave so bili odlikovani: 1. Franc Lozar iz Črnič (30 K). Obe njegovi kravi sta bili spoznani kot najlepši. 2. Silvester R)bek iz Mil. Žabelj (20 K); 3. Štefan Kovač iz Ljkavca (20 K). Nagrade po 10 K so dobili: 1. JožJ Vidmar iz Lokaica; 2. Jjž. Turk iz Brji; 3. Andrej Krkoč iz Kamenj; 4. Lovrenc Kalin iz Skrilj; 5. Iran KrJe-van iz Črnič. Za janice so dobili darila: 1. Jožef .Pišot iz Sela (30 K); 2. Leopold Bivčar iz Sjla (20 K); 3. Nikolaj Božič iz Vitovina (20 K). Nagrade po 10 K: Kurol Blažko iz Lokavca; Valentin Novinc iz Siriij; Vinko Fivetti iz Sirilj; Hil. Vodopivec iz Kamenj in Ivan Volčič iz Črnič. Kremenit značaj. Nedavno se je Andrej Gabršček V SVOJI „ Soči“ takole razkiračil: Kar sem in bom, čem po svojem deln, znanja in vztrajnosti. II aiežnosti mi ni treba skazati nikomar, aa manj pa du-hovšč' ni. 0 ntije, brez »reditev. Dr. Gregorčič mn je odntopil brezplačno vs» pravice izdsjotelja in U»tnika „Soče“ m mu prtpu>til Si- 1400 giJ. z-«i.ank"V. Ta veledu&ni Gregorčičev dar je bil prxr ci. Po razkolu ja Gabršček seveda pozabil siojih prejšnjih podpirateljev in že I. 1899. trdi v ,SjOi“ z drznim čelom, da si je koncesijo za svojo tiskarno sam pridobil. Z ustanovitvijo tiskarne je Gabršček razš ril svojo obrt; [začel je tiskati razne knjige, tiskovine itd. Pri tem podjetju je našel pri goriških Slovencih vsestransko podporo. En sam duhovnik (S Gr. ml.) mu je priskrbel celo kopo prevodov iz raznih slovanskih jezikov. Gabršček mn je bil tudi obljubil nagrado 100 gid. A namesto nagrade so sledili v „SoCi“ grdi napadi na tega azornega duhovnika. Niti še neporabljenih roko-Pibov mu ni hotel Gabršček vrniti I Ko si je bil Gabršček 1.1893, vsled Babševe pravde nakopal okoli 800 gid. pravdnih stroškov, je prosil v ginljivem članku „NiBmo sami“ goriške Slovence pomoči. Pisal je: „Soča“ je last .vsega naroda, ki je doslej dokazal še pri vsaki priložnosti, kako zna braniti svoje narodne svetinje in svoje imetje. Zaveden narod naš na Goriškem hoče svetu pokazati, da kdor Bovražno nastopa proti „Soči“, napoveduje b tem boj vsemu slovenskemu prebivalstva te dežele ... Prijatelji so poslali že do zdaj toliko svoto doneskov, da nam je kar milo pri srcu. Bog živi prijatelje naše I — Kako lepo je znal Gabršček že I. 1893. identificirati svojo obrt z narodnimi svetinjamil Kako maje bilo milo pri srcu, ko so mu prihajale I. 1893. podpore I In vendar se je njegova „Sočau 1. 1900 drznila trditi, da za njo ni še nikdo daroval niti groša I Med darovatelji, ki so I. 1893. pomagali Gabrščeku kriti pravdne stroške, je bilo tudi mnogo duhovnikov. V „So-činih“ izkazih darov čitamo n. pr. ta-le imena: Simon Gregorčič, vikar v Sedlu, 5 gid., dekan Jekše 5 gid., dr. Gregorčič 15 g d, vikar A. Mesar 2 65 gid., vikar J. Mašera 5 gid., trije duhovniki na Tolminskem 16 gid., trije duhovniki izpod Čavna 8 gid., župnik na .Tolminskem 5 gid., župnik Sovdat 5 gid., duhovni iz Vipavščine 5 gid. En sam dahov-u i k, česar G a b. ni omenil, mn je pri ti priliki daroval 300 gid. In ta dahovnik je bil dr. Grt gorčič. Videli smo, kako so pomagali goriški Slovenci Gabrščeku do njegove sedanje pozicije. Brez vsestranske pomoči bi učil Gabršček bržkone še dandaneB v kaki gorski vasi paglavce abc. Če on zdaj trdi, da je sam po sebi postal, kar je, da mu ni treba skazati nikomur hvaležnosti, če on zdaj ce 6 nesramno napada prav tiste može, katerim bi moral hva-ležnott izkazovati, no, potem potrjuje s tem le naše mnenje, katero smo že davno imeli o njegovem značaju. Naznanilo. Tem potom dajemo slavnemu občinstvu naznanje, da smo zaceli z delom v vseh delavnicah naše tovarne za stroje in livarne železa. S spoštovanjem Ph. M a y f a r t li in drug tovarne strojev za poljedelstvo in industrijo. Dunaj III Taborstrasse 71. Naznanilo. Podpisani uljudno naziinnjiuii, du bodom odslej dosedanjo trgovino Ravnikar & Berbuč vodil pod mojim lastnim imenom. — Pri tej priliki mi je prijetno poročati, da sem naročil že zopet mnogo novih vzorcev raznovrstnega blaga, ker so se prva naročila hitro prodala. Ker hočem pospešiti promet, prodajal bodem zimsko blago povprečno 20° 0 ceneje, kot je bila navada Blago vedno sveže. Gorica, dne 2<>. oktobra 1908. J^atic Ravnikar, Raštelj 16. Prosiva zahtevati listke! Cerkvena mizarska dela y pimshem in gotišhBm slogu izdeluje V fl. Černigoj-Gorica. L ZORNIK Gorica — Gorica sedaj Gosposka ulica 11. priporoča najtopleje svojo največjo zalogo vsakovrstnega blaga kakor: Perilo za gospode, jiiger perilo, ovratnice, rokavice, nogavice, dežnike, okraske za obleke, pasove, predpasnike, moderce, vezenja čipke, fina mila i. t. d. volnene šerpe in rute, — najlepša zaloga vsakovrstne kožuhovine ovratnike po nedosežno nizkih cenah. Voščeno platno za mize v veliki izberi-------- Prva in edina slovenska kleparska delavnica v Gorici, ulica sv. Antona št. 7 (v Kopačevi hiši) se toplo priporoča za vsa stavbena in gaanterijska dela za cerkve in stoipe, katere napravi po načrtu Josip Palčk, naslednik Karola Čufer priporoča se tudi vsem gg. odjemalcem, posebno pa kmetovalcem. V zalogi ima: mehe zažveplanje, zadnji sistem škropilnic za vitrijol, polivalnike za zte in patentirane ventlatorje za dimnike i. t. d. poprave se izvršujejo točno in po najnižji ceni. Delavnica ccrhvenih posod in CEFlmga orodja Fr. Leban Gorica, Magistratna ulica člen. S. Priporoča preč. duhovičim svojo delavnico cerkvenega orodja in cerkvenih posod, svečnikov itd., vsakovrstnih kovin v vsakem slogu po najnižjih cenah. Popravlja in prenavlja stare reči. Blago se razpošilja Mo. Peter Cotič, čevljarski mojster, Gorica, A. Fajt m be pekovski mojster v Gorici, tekališče Fr. Josipa 2 (lastna hiša) Izvriuje naročila vsakovrstnega peciva za nove maie in godove, kolače za birmance in poroke iid. Vsa naročila izvriuje točno in natančno. Prodaja fino pecivo, likerjev. Peče tudi najfinejše pecivo. mm Svoji MM MM MM k svojim! MM MM P T) •3 d •9 a o 0 O I k Največja trgovina z železjem KONJEDIC A ZAJEC Gorica v hiši Monta. Priporoča stavbeni Cement, stavbne nositelje (traverze), cevi za Btranišča z vso upeljavo, strešna okna, vsakovrstne okove, obrtniško orodje, železo cinkasto, železno pocinkano medeno ploščevino za napravo vodnjakov, vodovodov, svinčene in železne cevi, pumpe za kmetijstvo, sadjerejo in vinorejo, ter vsakovrstna orodja. Cene nizke, solidna postrežba! Edo krono nagrade izplačava vsakemu, kdor dokaže ■ potrdili najine nove Merlkutke blagajne, da je kupil pri najn za 100 kron blaga. Gosposka ulica 1 Raštelj 32. Zaloga vsakovrstnih čevljev za odrasle in otroke. NSročila z dežele se po pošti razpošiljajo. Cene zmerne. Svoji k svojim! Staroznana narodna tvrdka: Bntonli.PeMo GOItICA, ulica Jos. Verdi 26 postreže pošteno in točno s pristnimi belimi in črnimi vini iz lastnih in drugih priznanih vinogradov; potem s pylzenj-skim pivom „prazdroj“ iz sloveče češke ^Meščanske pivovarne", in izbornim proti-vlnBk m pivom iz pivovarne kneza Schvvarzenbcrga v Protivinu na Češkem, in sicer v sodčekih in steklenicah; z domačim pristnim tropinovcem I. vrste, lastnega pridelka v steklenicah. Vino dostavlja na dom in razpošilja po železnici na vse kraje avstrijsko-ogrske države v sodih od 56 lit. naprej franko goriška postaja. Cene zmerne. B HT Proaiva «ahtevati listke! J i Nezaslišano po cenil = 600 komadov le z a 175 fl. = Eno krasno garant. dobro idočo prccizijsko uro z pozlačeno verižico, 1 krušno pozlačeno k ravnino iglo s ponarejenim briljantom; 1 prstan v ognju poslačen s ponarejenim kamenčkom za gospode ali dame; 1 krasen obesek iz 150 krasnih orientalskih biserov, najmodernejši ženski lišp. t krasno garnituro, gumbe za manšete, ovratnike in naprsnike gar. 3% doublč zlato; 6 komadov finih platnenih robcev, 1 elegantno pisalno opravo iz niklja v lep; krasno žopno ogledalce, 1 dobro dišeče milo, 1 f. dez. notes; 72 komadov angleških peres; 20 priprav za pisanje in še 395 drugih predmetov, ki se v gospodinjstvu nujno rabijo. Vse skupaj z uro vred stanc le I'85 fl. Po povzetju pouilja trgovina H. SPINGABN, Krakau št. 206 Če sc naroči 2 zavoja, dodam še zastonj lep žepni nožiček z dvema reziloma. l’ri več ko 2 paketih, dodam še vsakemu en tak nožiček. Če vam ne ugaja, vam vrnem denar. Podpisani priporočam veleč, duhovščini in p. n. slavnemu občinstvu v mestu in na deželi svojo izvrstno delavnico. Izvršujem točno in pošteno po naročilu vsem gg. odjemalcem po najnovejših vzorcih. Pričakujem obilnega naročila in bilježim z odličnim spoštovanjem Ivan Šuligoj, krojaški izvedenec ulica sv. Antona 12, GORICA, r Telefon št. 72 Poštnohran. rač. št. 51.292 »CENTRALNA POSOJILNICA" == V (SORICI ===== registrovana zadruga z omejeno zavezo v lastni hiši m m Corso Giuseppe Verdi št. 32, I. nadstropje m m Sprejema hranilne vloge vsak delavnik od 8. ure zjutraj do 1. ure popoldan in jih obrestuje od 1. jan. 1908 dalje po 5%. Daje posojila na menice po 6V2% in na vknjižbo po 572%. Dalje daje posojila na 5-letno mesečno odplačevanje ki znaša od vsacih 100 K 2 na mesec------------------------------------—---- Stanje hran. vlog dne 31. dec. 1907 K 1,816.352.73 Promet dne 31. decembre 1907 ... K 5,457.131.53 Goriška zveza g gospodarskih zsdrug in društev v Gorici q registrovana zadruga z neomejeno zavezo £ podeduje pri nakupu kmetijskih potrebščin in pri ® prodaji kmetijskih pridelkov. W \ /.»logi iiusi: modro galico, žveplo, razna umetna gnojila, gumijeve vezi, belo in živinsko sol, otrobi debele in drobne, turšico, moko, klajno apno in drugo. Člani pridruženih zadrug se pri prevzemanju blaga morajo izkazati s člansko knjižico zadruge in posojilnice, h kateri pripadajo. Zaloga je v hiši »CENTRALNE POSOJILNICE*' v Gorici, Q I bivši „Hotel Central". £ HMNNMHMMHff w i