naroda: List slovenskih delavcev v Ameriki. a-be-rr. 36. aSTotat- York, 5, m aja 1900. 3L,0i30 "V^IXT, Cesar Franc Jožef v Berlinu. Slovemo sprejet. Vse mesto praznične. Dunaj, 3. maja. Osar Frai.c Jožef s^ ie danes vefter odpeljal s posebnim vlakom v R»»r«din, da ud*»&»li slnwuosti, kt'Tn bodo priredili povodom polnoletnosti prestolonaslednika Frederik Viljema. Cesarja jo spremljal f»r<>t' Golu-chowaki miniatur nan/nih zadev iti število druzih dostojanstvenikov. B h r o 1 i ij, 3. maja. Avstrijski cesar hod»'jntri ob 10 uridopoludne dospel v Potsdam. Ilazun cesarja pričakujejo tudi vojvoda York, priu- iPrva tiskarska razstava v New Yorku. Ako bi naš davnej strohneli prijatelj Janez Guttenberg prišel že enkrat na svet iu si ogledal Grand Central Palace v New Yorku, bi kar strmel, kajti našul bi tam naj pnpolnejSo tiskarsko razstavo, ktero si le misliti zamoremo. Razatavu so o tvorili dne 2. maja zvefcer v navzočnosti mnog. številnih prijateljev tipegrafinite unije št. 0. Imenovana zadruga je priredila razstavo na korist svojemu dobrodel nemu zaklada in obhaja ob jednem petdesetletnico svojega obstanka. Razstava je odlof-uo jedna najza nimivejših k< »1 i k- >r s > jih d-s^daj priredili v New Yorku, kajti kaže nam ves razvitek olnje f-rk seveda tudi ne manjka; železni tovariš stoji tu in stavec nam kaže kokr. str j vliva trke, ktere se stekajo po žlebif-u in le[>o uvrstili -jo. pripravljen.. za tisk To je Linotype stroj, potem pa je tu š ■ , E npire", stroj za stavljenja- črk, pri kterem morata delati dva stavca. Vse je tu skttra mit intra vnanjih zadev, d« , . . . . s J kar m* le nri tis»'de nav/ofi pri pr- glašenju poino-let.nosti predstolonaslednika Fride rik Viljema in pri slavnostih s temi V zvezi. Cesar Viljem je sprejel cesarja Fran Josipa na kolodvoru 0'ia vladarja sta si podala roke in poljubila na lica. V spremstvu bu pr- pri tiskarsti oi>rtt potre , celo risar karikatur ima svoj torfvk: tudi fotograf, kt-ri akor znano pri modernem fiaso logo, Olnsk razstave je priporočati vsakemu delavcu. Stotine usmrtenih. Grozovita nesreča v premo-kopu v Utah. 250 trupel že našli. — Mislijo, da se bode število žrtev pomnožilo na 390. S a 11 L a k e C i ty, Utah, 2. maja. Število vsled razstrelile v prerao-gokopu pri Scofieldu usmrtenih delavcev vedno bolj narašča. Sedaj cenijo, da je usmrtenih 390 ljudi in do danes večer bo spravili na dan 250 trupel. Štirideset mrtvih so našli na jednem kupu in sedaj ni dvoma vet, da so tudi drugi njihovi tovariši, kteri se še nahajajo v jami, isto tako mrtvi. Včeraj zjutraj se je peljalo v jamo 39S mož; od teh so privedli na svitlo 250 mrtvih, 5 ali 0 jpoško-dovanih vsi drugi bo še v jami zaprti, t^r ni mogoče, da bi bili še pri živl.enju. Primeroma malo jih je razstrelba usmrtila, večina nima na životu nikake praske ali rane, toraj so se zadušili. Razstreli>a je bila tako silovita, da je liilo pet mož, kt-ri so delali na prostem v bližini uhoda v jamo zelo hudo p Sk' dovai.ih. Jednega je s konjem vred vrglo 200 yardov dalet\ Uzrok razstrelbe ni znan. Tomaž pi-u igra veliko ulogo, in drugi PameW, superintendent premog« ..pomagači" so zastopani. Viljefna je bil tudi grot" Riilow kakor tudi večje št» vilo dostojanstve- Samomor na mirodvoru. n i kov. Ni pariškem trgu je cesarja j Na nekem grobu mirodvor.i Ever-p. zdravil t-adžupan Rerlina in Bicer green v Brooktyuu je Jožef Daley, v imenu mesta in ga smatral prija- čuvaj min dvora našel dne 3. maja telja nemške dinastije in nemškega p,>lud:ie neznano žensk'« v smrt-naroda. (Vear Fran J sip se je Mem boju. Poleg žene je ležala pra-zahvalil po županu prebivaljstvu Zna steklenica, v kteri je bila po-Rerlina za izvanredno lepi sprejem, prt.j kar dna kislina. Ožgane kt-ri vnovič dok »zaje prijatelske ustnice ženske so pričale, da je s razmere uied obema vladarskima samomornim namenom pila smrto-hišama in narodov, vtem tudi nosm strup. Ko je dospela iz bliž-vidi zagotovilo za mir. Pot' m se ne liolnišiiiče pok icanaambulanca, je peljal spremljan v paiaco. i\}J je žena poslednjikrat zdihnila. Tra- in narodov, vtem tudi gotovilo za mir. Pot'-m se il spremljan v palačo. Na potu t»a je najmanj 200.000 ljudi pozdravljalo. Vreme jm bilo krasno Ni mška cesarica je cesarja pozdravila v palači. Ves Berolin je bil v praznični obleki; javna, kakor tudi zaaobna poslopja s > bila nakitena z narodnimi zastavami Nemčije in Avstrije, po mestu je mnogo Slavolokov, na kterih so napisane f-astitke za prestolonaslednika in pozdravi doSlim knezem. Vsi hoteli so preuapol njeni z gosti iz raznih delov Kvrope., Med pričakovanimi po-te n tati so tudi vojvoda York, princ ueapoleki, italijanski predstolona-elednik ruski veliki knez Konstantin in švedski princ Kan i. Cesar Fran Josip je cesarja Viljema odlikoval z stopnjo generalnega feldmarSala avstrijske armade. Letošnjo številenje. Dvanajsto številenje se je pričelo dne 1. maja. Za posebno Statistiko o tovarnah velikega New Yorka je imenovanih 40 do 50 posebnih agentov. To število bodo tekom meseca maja potrojili, da bodo za-mogli zmagati delo v treh mesecih. V velikem New Yorku se nahaja 40 000 tovarn, o kterih je treba popisati: vloženi kapital, število delavcev in njihove plače, gonilno moč, izdelovanje blaga itd. Za številenje prebivalstva velikega New Yorka so imenovani posebni uradniki. Due 1. junija bode pričelo delo 1100 agentov, ktere bodo v ta namen najeli. Agentom bodo dali v pomoč loO tolmačev za one okraje, kjer priseljeno prebivalstvo ni zmožno angleščine. Agentje dobe po $4 na dan in upa jo, da bode itavileuje v 15 dnevih dovršeno. plo samomorilke so p 7uejespoznali kot Ano \V' idmaun iz Brooklyn a. Ž >i a je bila ž^ 11 let vdova, prišla pred šestimi leti v Ameriko in se naselila v Rrooklynu, kjer eti njeni dve hčtri 22 prinesli na površje. Bil je še pri življenju iu grozen pogle dati; njegova glava je bila ysa ožgana. da ga po obrazu ni bilo mogoče spoznati. V grozovitih mukah je kričal in prosil svoje tovariše naj store konec neznosnemu trpljenju. Malo mormonsko hišo in meto distovsko cerkev so spremenili v začasne mrtvašnice. Tam so položili mrtvece v vrste do skupnega pogreba. Strašen prizor. Ker Salt Lake City nima dovolj krst za žrtve neBreče, zavili so trupla v bele rjuhe in položili na klopi in mize, dokler pošljejo krste iz Denvera. Salt Lake City, Utah, 3. maja. Danes so našli samo trinajst trupel v Winter Quarters premogo-kopu pri Seofieldu. Razvaline in strupeni plini so zelo ovirali delo. Nekteri cenijo skupno število do Be-daj najdenih trupel na 255, drugi pa še višje. Danes najdena trupla so bila umazana in nektera tako ožgana, da jih ni bilo moč spoznati. Med drugimi je bilo usmrtenih več I- inccT. O Stovilu Se z^butih trupel vlada različno mnenje; nekteri pravijo da 100, toda to število bode previsoko. Na malem gorskem mirodvoru kopljejo sedaj grobe za žrtve grozovite nesreče, ktere bodo pokopali kakor vojake v vojski. Pogreb bode še le v soboto, ker še vadno manjka krst. Posmrtna obravnava se je pričela danes dopoludne v hiši umrlega John Hunterja, veleznanega prebivalca, kteri je bil usmrten v pre-mogokopu. Iz štirih mož obstoječe sodišče ni razmotrivalo kaj je pro-uzročilo nesrečo, niti obdolžilo, niti Iz delavskih krogov. prostilo premogarsko družbo, ampak samo spoznalo, da je Hunter našel smrt v premogukopu vsled razstrelbe. Podpore za zapuščene vdove in sirote dohajajo v obilici, posebno obleka in živež. Šolski otroci v Salt Lake City so poslali danes železniški voz cvetljic v Sco-field. Obesil se je pri igri. V pritličju svojega stanovanja št. 254 na Hopkins St. v Brooklyuu se je miuoli torek obesil 14letni deček George Fredericks. George je bil najstarejši treh otrok in v odsotnosti matere pazil na mlajše brate. Miuoli torek je sedel pri mizi in ogledoval ilustriran časopis s sliko liučauja. Nakrat je vstal, poiskal vrv in rtkel svojemu bratec u: „Glej, kako bodem mamo oplašil." Pri teh besedah je privezal konec vrvi za zunanjo kljuko vrat, vrgel drugi konec vrvi čez vrata in se postavil na povezneno vedro. Ne da bi čakal dalje nevarno igro, tekel je mali bratec vun. Ko je gospa Fredericks prišla uro pozneje domov, našla je Georgevo truplo viseti na vratih Vedro na kterem je stal, je bilo prevrnjeno in okolo vratu je imel dvojno zaujko. Nemiri v Bulgariji. Sofija, 3. maja. Vstaja kmetov v okolici Ruščuka se razširja. Vstaši so deloma razorožili vojake in s puškami streljali, usmrtili in ranili dva častnika in 15 mož, a Skabi tepeni. Cleveland, 1. maja. Vsak dan se tukaj množe štrajki in „lock-outi". Tvrdka Westinghouse Manufacturing Co. je izključila daneB svoje formerje, modelarje in livarje, skupno 250 mož. Bosi se pričenjajo bati in kričč po policijskem varstvu. Štrajk strojevodij je dobil zelo trdovratno obliko, kajti štraj-karji pretepo vse skabe, do kterih le priti zamorejo. Število štrajkar-jev, kterih eedaj znaša kakih 3000, se bode proti koncu tedna najbrže podvojilo. Bosi so trdovratni. Pittsburg, 1. maja. Tu štraj-ka 1800 zidarjev iu 700 pomagačev, ker so njihovi boBi odklonili zahtevo glede zvišanja plače za 5 centov na dan. Bosi so se medsebojno pismeno zavezali se upirati delavskim zahtevam. Kdor bi odnehal moral bi plačati kazen. Tesarji ne štrajkajo, ker so dovolili njihove zahteve namreč 3l£ centa na uro in deveturni delavni čaB. Samo jedna velika tvrdka slednje pogodbe še ni podpisala. U t i c a, N. Y., 1. maja. \>i tukajšnji delavci pri novih grad bali so danes ostavili delo. Tesarji, zidarji in drugi stavbarski rokodelci zahtevajo večjo plačo in OBemurni delavni čas. B i n g h a m t o n, N Y., 1. maju. Danes se je tu pričel splošen štrajk stavberekih delavcev M i d d 1 e t o w n, N. Y., 1. maja. Nad 300 tesarjev, zidarjev, maza-čev iu elektrikarjev štrajka v Tuxedo Parku v dosego osemurnegn delavnega ČaBa iu višje plače?. Straj karji prete baje rabiti silo, ako bi skušali nastaniti skabe. Minneapolis, Minn., 1. maja. Nad 1100 uuijskih mizarjev v tukajšnjih tovarnah za izdelovauje vrat, oken, omar itd. bode šlo jutri na štrajk, ako bosi ne dovolijo njihove zahteve, višjo plačo in krajši delavni čas. Lincoln, Neb., 1. maja. V dosega deveturnega delavnega dne bo danes vsi tukajšnji tesarji ustavili delo. Razuu tega zahtevajo delavci tudi S2.50 na dan. To so sicer bosi pri volji dovoliti, upirajo se pa pripoznati Unijo. Cincinnati, O., 1. maja. Delavci pri izdelovanju stavbinskegn železa so danes sklenili štrajkati, da prisilijo deveturno delo. Približno 800 mož bode jutri ostavilo delo. Uradniki Iron Mouldera Unije so se danes sporazumeli s zastopniki Natioual Founders Association, da morajo v Chicagi, Cincinnati in Clevelandu njihovimčlanom zvišati plačo za 25 centov na dan. Pred 1. julijem bodo priredile Unije na-daljno zborovanje, da določijo glede plače do 1. julija 1901. Milwaukee, 1. maja. Kakih 200 livarjev tvrdke Allis Co. je na štrajku, ker se družba upira odšlo viti moža, kteri noče pristopiti k Moulders Uniji. Akron, O., 1. maja. V kotlarni tvrdke Stirling Boiler Co. v Bar-bertonu je danes 400 livarjev osta vili delo, da dosežejo višjo plačo. Springfield, Mass., 1. maja. 250 delavcev pri žici tvrdke New Eugland Telephone & Telegraph Co. je pričelo danes štrajkati za višjo plačo. Dosedaj bo služili S2.40, zahtevajo pa zanaprej S2.50 na dan. Chattanooga, Tenn., 1. ma ja. Southern Raiway Co. je svojim telegrafistom dovolila $4 na meBec poboljška, ne bode pa nastanila 200 železniških delavcev. Ljadje zahtevajo S 1.50 namesto S L.15 na dan. Strujkarjem se bode baje pridružilo še več druži h delavcev isto železnice. W i u f ield, Conn., 1. maja. Vei delavci na progi Central New England železnice med Hartfordom in New Yorkom so šli daneB na štrajk, da doBežejo povišanje plače na $1.50 na dan. Dosedaj so imeli 81.25. Great Falls, Mont., 1. maja Vsi služabniki pri vlakih Montana Central železnice štrajkajo danes in tovorni promet so morali UBtaviti. Ob Cretton nasipu vse mirno. Italijani ob Crotton nasipu niao o.-tavili dela dne 1. maja, kakor bo se bali podjetniki in šerif Molloy, ker jim njihova slaba vest ne d& miru. Vesti je dovolj krožilo. Z določnostjo so trdili, da bodo zidarji ob 10. uri odložili svoje orodje, toda ob 11. uri bo bili še vbi pri delu in delovodja je trdil, da ni nič čul o nezadovoljnosti ljudij. Priznati pa je moral, da je šlo proč 8 možr si drugodi iskat boljše plačanega dela. Poslovodja Goldsbo-rough, pod kterim dela 700 Italijanov je rekel, da štrajk lahko izbruhne vsak trenotek, manjka jim samo neustrašeuega vodja. t. Pomožni šerif Breese je bil b štirimi drugimi briči ob naBipu kjer je pazil, da se ni nič agitiralo. Nikogar niso pustili blizu, kdor je • iil še od prvega štrajka brez dela, vse iz bojazni, da se ne bi vendarle posrečilo štrajk na novo zanetiti. V Mont Vernonuje prifeelo štrajk 3000 zidarjev kakor tudi raznih druzih stavbarskih rokodelcev in njihovih pomagačev. Strajkarji zahtevajo zvišanje plače in OBemurni delavni čas. Dvanajst let trajajočo bolezen v želodcu je ozdravilo Trinerjevo ,.amerikansko krepilno zdravilo", grenko —vino.— Mr. Jos. Trinei, 437 \V. iS St., Chicago III. 1'ragi gospod : Moja dolžnost je, se Vam ah val ili, ker ste me ozdravili z Vašim TrinerJ jeviui amerikanskim krepilnim zdravilom, renko Vino. J Jolgo časa sem bil bolan na želodcu, u*Ia karkoli sem poskusil, nisem bil stanu ozdraviti bole/ni. Mnogo let sem jemal azna takozvana zdravila. konečno sem se ravnal po nasvetu rojaka, kteri mi je priporo-al Vaše amerikansko krepilno zdravilo, greilkc vino. Kupil setn Jiol ducata steklenic il jemal vino po navodil. Sedaj sem popolnoma zdrav in prebavanje mojega želodca je popolnoma v redu. Jemanje Vašega zdravila me je popolnoma in trajno ozdravilo. Zato priporočam Vaše Trinerjevo amerikaniko krepilno zdravilo, grenko vino vsakemu, kdor ima enako bolezen na želodcu ali ledicah. Vas udani JOS. KOVAR, Proprietor of Bakery 76 Milford St., Cleveland, Ohio, Trinerjevo amerikansko krepilno zdravilo (Trincrs American Elixir of Hitter Wine) je narejeno iz naj boljšega v i 11 a in zdrs-i 1 n i h zelišč. Varuj se pred neprebav-ljivostjo. Zdravilo se prodaja vseh lekarnah in [Kjsebno pri izdelovalcu JOS. TRINER, 437 W.;iS Street, Chicago, Illinois. tudi vstaši imajo primeroma toliko , * .... zgubo. 3000 vstašev je na potu zoPet omh 1Jndl' kten BO 6tf*jkali ,, n. j______„u,»v ju proti Ruščuku, kamor je pa vlada S e y m o u r, Ind., 1. maja. Da hotel rešiti svojega očeta. Ko je I odpoalala dva bataljona vojakov« |nea je ▼ Loogoottee oetavilo delo I Seveda... s misliš vsako pivo je 'obro — Večinoma je tudi .... Toda ... ako si kdaj pokuBil SUPERIOR STOCK pivo, potem veš da je boljše uego dobro. — Isto je NAJBOLJŠE ...... Bosch Brg. Co. LASS LINDEN, - - - MIOH. PRODAJA SE POVSODI V SODČEKIH IN STEKLENICAH. - ■jsafcy* d M & ta Entered as second class matter at the New York, N. Y. Post office October 2. 1893. „6LAS NARODA". List slovenskih delavcev v Ameriki. Izdajatelj in nredniic: Published by F SAKSER 109 Greenwich St. New York City. S m leto velja list za Ameriko $3.—, ca pol leta..............fl.50, Za Evropo za vse leto . . . gld. 7.—, „ „ „ pol leta----- 3.50, , „ „ čatrt leta.....1.75. V Evropo poSiljamo list skupno dve številki, ,Glas Naroda" izhaja vsako sredo in soboto. GLAS NARODA („Voice of the People") Will be isued every Wednesday aud Saturday. Subscription yearly $3. — Iz našil Mil kolonij. Vstaši oblegali Amerika n c e. Manila, 1. maja. Major Gil-more od 43. prostovoljnega polka poroča iz Calbayona, Samar, da so oddelek njegovega bataljona v Ca-tubi^u oblegali vstaši pet dni, kar j« stalo Amerikance 19 mrtvih in 2 ra jjsna. Ko je Gilmore izvedel v kaki stiski je njegov oddelek, hitel mu je na pomoč in razkropil Filipine©. Zvabili so jih v sotesko. Manila, 1. maja. Filipinci so zvabili mali oddelek Amerikancev v sotesko, kjer so jih vstaši z veliko silo napadli in skoraj popolnoma uničili. Poklali bi bili vse do zadnjega m< za, da jim ni v najhujši sili došla pomoč. Filipinci oblegali posadko. Manila, 2. maja. Poročilo, | da so vstaši napadli 30 mož broječo ! amerikansko posadko v Oatubigu Za oglase do 10 vrstic se plača j na otoku .Samar in 20 Amerikaucev BO centov. usmrtili, se potrjuje. Advertisements on agreement. Dopisi brez podpisa in osobnosti ■6 ne natisnejo. Denar naj se blagovoli poslati poj p*"^ Mon >y Order. Pi i spremembi kraja naročnikov proiimo, da se nam tudi prejšnje bivališče naznani, da hitreje najdemo nas! Dvnika. Dopisom in pošiljatvam naredite aaslovom: „Glas Naroda", 109 Greenwich St. New York City. Teritorij Hawai. Vsled podpisa predsednika je dne 30. aprila postala postava, po kte-rej je Hawai uvrsteu med pravo-veljavne teritorije Zjed. držav kakor Arizona, New Mexico, Oklahoma in indijanski teritorij, llawai dobi sedaj governerja, imenovanega po predsedniku, državnega tajnika blagajnika in potrebno število sodnikov, lastno poBtavodajalstvo obstoječe iz zbornice in senata, zastopstvo v kongresu po jednem delegatu itd. Ustava in postave Zjed. držav, tudi coluinski tarif in delavske kakor tudi naeeljevalin postave bodo veljavne na novem teritoriju. Glede podeljenja volilne pravief je postava primeroma celo zelo liberalna, to pa nič kaj ne razveseljuje malo število Amerikancev, kteri se tam nahajajo in so pričakovali, da dobč vlado popolnomi v svoje roke in bodo po svoje vladali. Volilno pravico dobi vsak pre bivalec Hawaja, kteri najmanj jeduc leto tam biva, ter je zmožen angle fikega ali kanakškega jezika v go voru in pisavi ter se izjavi, da hočt postati meščan. Površno cenjene dobi od skupnega prebivalstva blizo 100 000 duš kakih 10.000 domačinov, 2300 Portugizov in 3000 druzih Evropejcev in Amerikance\ volilno pravico, in kaj lahko bodt Kaoaki kontrolirali postavodajal-■tvo. Vse druge načrte glede orne-jenja volilnih glasov pc premoženju •o zavrgli. To je gotovo pošteno iu odkritosrčno. Zato se moremo tembolj začudeno vprašati: zakaj ni Port-Rico s popolnoma belopoltnim prebivalci| zmožna za saraostalnc upravo, in to gotovo bolj, nege iz raznih elementov sestavljena prebivalstvo Hawaja. Ali odgovor ui težak. Na Hawaju je vse v pesteh sladkornega trusta in sicer vse kar potrebuje več pa tam ui dobiti Na Porto Rici bo pa razmere ravno drugačne. To je vsa razlika. se potrjuje. Americanci utrjeni v cerkvi v Catubigu, kjer jih je napadlo več sto Filipincev. Dva dni blegani niso nič spali. s Filipinci zapalili streho, toda ozidje je ostalo in znotraj so se branili Amerikanci še tri dni pred ublegajočimi vstaši Ameri-kauci so streljali skozi okna in vrata, in ' ko so poročila resnična, pobil i n č mauj nego 200 Filipincev. K ečno je po petdnevni hrambi prišlo iz Lavana SO m-ž na pomoč, kteri bo pregnali oble-galce. Ostalih 10 mož v cerkvi, kteri so vztrajali brez jedi, so bili, že popol iiioiii obnemogli. Ta uspeh je Filipine ojačil, da sedaj prete tudi mestu Catarma. ^Genera Otis se bode uajbrže koncem tfga tedna podal v domovino. fc-idaj izdeluje obsežno poročilo za vojno ministerstvo o svojem del vanju in o vojnih operacijah na Filipinah. F i; i p i n c i napadajo ^ 5m e r i k a n c e. I, Palace Heat Jos. Asselin, Prop., 337 Fifth St. Calumet Micb. Med postom so pri meni dobiti vsake vrste sveže, nasoljene in prekajene ribe, od 6 centov naprej Polenovka (fitokš) po 15 cent. funt Za velikonočne praznike pa kupite pri meni prekajeno meso. Nafta posebnost so t£T kranjske klobase. Posebno pozornost bodem dajal Slovencem 1 Manila, 3. maja. Kakor se iz Iloi o poroča, so v Leambanao, predi otoka Panay, Filipinci obkolili oddelek 26. polka, 4 Amerikance usmrtili iu 16 hudo ranili, drugi pa so komaj ušli jednaki osodi. Poročilo pravi nadalje, da so poslali pomoč iz lloilo kakor hitro ho izvedeli dogodek in še le potem se je posrečilo razkropiti Filipince, kteri so se brzo umaknili v gore. Jednote gledč števila članov prepočasno vidi, in to ob takoimenova-nih „dobrih časih". Temu je uzrek po mojem mnenju premajhna reklama za njo in prevelika indefe-rentnost od strani naših rojakev; več društev seje med letom ustanovilo, a k Jednoti po moji vednosti le troje prietopilo.Znano mi je tudi, da bi naši rojaki tudi v tej obšir-nej deželi imeli radi VBe tako lokalno, kakor pri nas doma na Slovenskem in sicer, da bi že skoraj vsaka država imela svojo Jed noto, kar pa nikakor ni na mestu. Nedavno mi je pravil iz Clevelanda, O., došli rojak, da je tam več slovenskih podpornih društev z lepim številom članov, ali samo jedno, iu še to ne vse, je pri Jednoti, drugi pa pravijo: mi lahko svojo Jednoto napravimo; ali to ni prav, kje pa ostane ona naša delavska eložnost in celokupnost, ali ni v edinosti moč? Stari znameniti vojni strateg Moltke je vedno rekel: posamezno korakati, a skupno se vojevati; in to velja našim BlovetiBkim društvom : v posameznih krajih delovati, nabirati člane in jih spodbujati za dobro, skupno pa se zavarovati proti posledicam nesreč in to pod zastavo: Jugoslovanske Kat. Jed note! To geslo bi morali imeti slovenski delavci, ne pa malobrižnost, saj da Jugoslov. Jed-nota lepo podporo-^800 za umrlega člana: $200 za soprogo člana ; ako zgubi član oba očesa, roki in nogi, dobi celo smrtno podporo; za eno roko ali nogo S300, za zgubo enega očesa pa .$150 od njegove smrtne podpore. Plačila pa so primeroma neznatna, posebno jih je lahko ute-šiti ob delalnej dobi. Jugoslov. Jednota pa ponuja tudi lepo priliko posamezno živečim Slovencem, da lahko k njej pristopijo, kar tudi ni vnemar puščati. Sedaj, ko se bliža glavno zborovanje .Jugoslovanske Kat. Jednote kličem društvam, ktera so spojena s to Jednoto, da naj odpošljejo svoje delegate k zborovanju, rojakom a, kteri še niso pri tej koristni družbi, da uaj preje ko mogoče k njej pristopijo; kjer jih je pa k tU več, naj ustanove društvo in celokupno pristopijo k Jugoslov. Katol. Jednoti, v edinosti je moč; Jugoslovanska Katol. Jednota je pa tudi prava delavska Jednota, vsi odborniki so delavci in dobro vedo ceniti delavske koristi. Rojaki torej k Jugoslovanski Jednoti! Gospodje delegatje pa na svidanje prve dneve julija na Ely, Minn. I Pozdrav vsem. Ivan Podgorski. in vstrajati še jeden mesec. Mrzlica še vedno razsaja, sicer pa vladajo med posadko dobre zdravstvene razmere in vse se dobro počuti- V zbornici je naznanil danes George Wyndham, parlamentarni tajnik vojnega urada, da v očigled dotičnih in izvanrednih oduošajev namerava telegrafično korespondenco vojnega tajnika s poveljnikom britiške armade v južni Afriki, glede" objavljenja Spion Kop popočila, položiti na mizo zbornice. Dne 22. aprila je v Ootsi dospelo sledeče poročilo iz Mafe-kinga: ,,Vse je mirno. Boerci so svoj veliki top odpeljali proti jugu, uajbrže v Kiaansyan, da ustavijo na pomoč hitečo kolono, toda nič natančnejega ni bilo mogoče izvedeti." Dopisi. 0 Jugoslovanski Jednoti. Vojna med Boerci in Anglijo. 17. Minxesote, 27. aprila. Zopr' t se bliža zborovanje Jugoslov. Kat. Jednote v Ely, Minn., in bode sicer dneve 5., 6. iu 7. julija. Letos bi bilo pričakovati, da tudi vnanja društva odpošljejo svoje zastopnike k temu zborovanju, ker večje je potem zanimanje za etvar in agitacija se bolj razširi in postane bolj živahna. Da se vrši glavno zborovanje Jugoslov. Kat. Jednote te dneve, se je to zgodilo z ozirom na par važnih točk. Ob 4 jul na vs-jh železnicah lahko dobiti znižane cene, posebno pa še, ako se kako društvo ob pravem času obrne na ravnateljstvo bližnje železnice ; drugič je sploh navada, da se ob teh dnevih ne dela tako živahno, ali celo mnogo podjetij par dni zaštapa ; tretjič pa na ta način objednem obhajamo praznik naših slovanskih apostolov sv. Cirila in Metoda, kot početnika Slovanstva; četrtič je pa potovanje ob tem času tudi lepo, ker je dolg dan in so noči tople. Iz zanesljivega vira sem zvedel, da jepoložaj Jugoslov. Kat Jednote j a k o dober in ni le vsem svojim dolžnostim zadostovala, temveč ima celo zaznamenovati precejšen prihranek, kar je vrlo dobro, ako pomislimo, da je bila delalua doba zelo živahna, a vendar ni bilo toliko nesreč. Nekaj pa moram le omeniti in to je, da se mi napredovanje Jugoslov. Dvoboj t o p n i Č a r s t v a. Bloemfontein, 30. aprila. General Hamiltonov oddelek je proti severozapadu zapazil pozicijo Boercev in nastal je topuičar-ški dvoboj, toda brez uspeha. Vsa poročila pripovednjejo o velikem streljanju topov, toda ne naznanjajo mrtvih in ranjene. Pričakujejo da se bode general Braban-tova armada kmalo zjedinila z general Frenchevo. Videli so baje krdela Boercev se umikati proti severu toda to poročilo še ni potrjeno. Ukrenili so stroge uredbe, da preprečijo boerskim Četam iskati zalege v drugih pokrajinah. Boerci še niso ugnani. London, 1. maja. Lord Roberts je pDslal vojnemu uradu iz Bloemfonteiua sledeči brzojav ,,Boerci so v soboto iu nedeljo pri Taba N'Chu trdovratno napa dali Rundlevo divizijo. Ista pa je imela izborno pozicijo in podporo Gordonove in Dicksonove brigade, kterim je hitela na pomoč tudi Frenchova konjiča, Smith Dorrie-nova brigada in oddelek pešcev na konjih pod Jan Hamiltonom. Pole-Carewa divizija se je včeraj vrnila iz Dewets Dorpa." Pred Mafekingom. London, 1. maja. Kakor se od 20. aprila iz Mafekinga poroča, skušajo Boerci že več dni razdjati železnico proti jugu. Minoli teden je bilo le malo streljanja čuti. Mesto bode z veseljem poskušalo ustreči lord Robertsovemo pozivu Boji ob T h a b a N'Chu. London, 2. maja. Vsak posamezni brzojav potrjuje vest, da ob Thaba N'Chu divjajo hudi boji Boerci so svojo pozicijo proti iztoku vtrdili, napravili nove nasipe in postavili več topov. Brez preue-hanja so streljali včeraj na britiške črte in general Jau Hamiltouova divizija je bila v boju od svita do mraka. Boerci so se bojevali v boljšem vojnem redu, nego po-preje. Angleži so naskočili tri griče. Boerci so imeli velike zgube. Naskoki gričev in ves dan trajajoč boj je tirjalo mnogo žrtev zato so tudi britiške gube morale biti velike. Pri Thaba N'Chu je zbrauih 30,000 Angležev med temi 10,000 konjikov, med tem, ko moč boerske armade cenijo 3amo 4000 do 8000 mož, kteri pa so veliko bolj gibčni, nego Angleži. Boerci se bojujejo pod poveljništvom generala Botha. V prvič se je tudi general Tucker udeležil boja in sicer kot poveljnik severne armade pri Karee Sidingu. General Hamilton bi bil kmalu začel v boersko past. Boerci so se umikali od griča do griča in Dick-sonova konjiška brigada, podpi rana od vsacega pošamezuega moža, kterega je zamogel Hamilton utrpeti, je pritiskala za navidezno umikajočim se nasprotnikom. Na-krat so se Boerci ustavili, od vseh strani se je prikazalo brezštevilno Burgherjev kakor bi zrastli iz tal. Istočasno se je pričelo oglašati do-sedaj molčeče boersko topničastvo in Augleži so bili veseli, da so se zamogli hitro umakniti iz pasti. Skupne zgube Angležev. L o n d o n, 3. maja. Slednje poročilo glede zgub na jugoafrikan-skem bojišču kaže sledeče številke : Usmrtenih 271 Častnikov in 2552 mož; ranjeuih 664 častnikov in 9225 mož; pogrešanih 171 Častui-kov in 3925 mož in vsled raznih bolezni umrlo 64 častnikov in 2028 mož; toraj skupne zgube 18,900 mož. = Berač imel pri sebi $800. Dne 1. maja je na Bowery v New Yorku policija zaprla berača, kteri je imel pri sebi 800 gotovine. Rekel je, da mu je Edvard Douegau ime, 79 let star, rojen na Škotskem iu brez domovja. Mož je imel popolnoma raztrgano obleko. Ko so ga na policuski postaji preiskovali, našli so po vseh žepih papirnat denar. V njegovi suknji je bilo zašitih ducate bankovcev iu tudi v njegovih čevljih so našli denar. Ko so sešteli denar, bilo je £800. žensko truplo v zaboju. C o r r y, Pa., 2. maja. V pisarni Wills Fargo ekspresne družbe v Cambridge Springs' nekoliko milj od tod, so našli včeraj v nekem zaboju žensko truplo. Zaboj je stal tam že od minolega četrteka. Takrat sta se pripeljala o polunoči dva m .ža pred piBaruo. Jeden njiju je prinesel v pisarno v Vermont naslovljen zaboj, drugi pa je ostal na vozu. Agent je hotel narediti pobotnico, ko se je pa ozrl po možu je isti zginol in voz se odpeljal. Zaboj je ostal pri ekspresni družbi do včeraj popoludue, ko so istega odprli in našli v žaganju ne-pohabljeno žensko truplo. Zdravniška preiskava je dognala, da je ženska umrla naravne smrti vsled pljučnice. Skrivui policaji zašle dujejo Bedaj moža, ktera sta pripeljala truplo k espresni družbi Skočil raz brooklynski most. Iz razposajeLOBti in pa tudi, da bi dobil sloveče ime, je dne 2. maja Albert W. Bryant, mlad sprevodnik, skočil raz brooklynski most v East River. Bryant je rojen Anglež in še le 2*2 let star; vozil je kot sprevodnik nadpoulične že-lezuice čez brooklynski most in že dolgo uameraval skočiti v globino. Zato seje tudi previdno pripravil. Omenjeni dan se je peljal z izvo-ščekom na most, tam splezal na ograjo, si privezal okolo života štiri napihnjeue mehurje, razpel velik dežnik in skočil v globino. Nezavestnega je potegnilo iz vode moštvo slučajno v bližiui se nahajoče ladije. Prepeljali so ga v bolnišnico, kjer seje prišel zopet zavedel, in upajo, da kmalu okreva. Ponarejeni bankovci po $20. Washington, 2. maja. Načelnik oddelka skrivne službe John E. Wilkie je naznanil tajniku državnega zaklada o nevarnem ponarejanju baukovcev po $20, »arije 1880. Ponarejeni bankovci so zelo podobni, akoravno nekoliko manjši, kakor pravi, ter imajo svoje pomanjkljivosti, ktere jih ovadijo. Jedna najglavnejših pomaujklivosti je ne popolno posrečena slika Hamiltona. Japonski kuliji. Washington, 3. maja. Posebni agent državnega zaklada je danes odpotoval v San Francisco, da uvede preiskavo glede raztečega priseljevanja japonskih delavcev. Po izkazu sejevminolem mesecu 30.000 Japoncev priselilo v deželo in nič mauj nego 25.000 se jih je pogodbeno navezalo priti v prihod njih štirih mesecih. „Vsi ti japonski kuliji", je rekel uraduik, „kteri bo ae sedaj izkrcali v obrežnih pristanih, so prišli v deželo pod kon-traktom. V Tacomi stanujoč pa drone je spravil ljudi v Ameriko Padrone ima agente v vsakem mestu in vsakem kraju ob obrežju in ob meji iu druge agente na Japonskem, kteri tam pregovarjajo ubo-žne ljudi, da se s pogodbo zavežejo delati za omenjenega mešetarja sužnjev v Tacomi. Prodno so jih poslali v to deželo, naučili bo j.h kako morajo govorili pred prišel niško oblastjo in vsakemu dali na roko $30, ktere mora imeti vsak, da ga puste v deželo. Večina kuli-jev pride, da bi delalo pri veliki Northern žebzuici. Ž ■lezmska družba plača ljudem po -S 1.25 na dan. Od t'-ga dobi padrone 25 ceutov kot komisijou. Japonec dela tja v «u dan in je zadovoljen z -S 1 na dam ne da bi pomislil, da vs;tk njegovih rojakov vzame delo jeduemu Arne-rikancu in b tem tudi pripomočke za življenje. Predlog za Nicaragua prekop sprejet. Washington, D. C., 2. maja. Z 225 proti 35 glasovi je danes zbornica sprejela predlog za Nicaragua prekop. Isti spada v štiri odstavke. V prvem dovoljuje svoto, s ktero se bode od Costo Rice in Nicarague oBigurila kontrola čez gotova zemljišča za veliki kanal od jeduega kraja blizu Greytowna ob karaibiškem morju čez Nicaragua jezero y Brito ob pacifičnem obrežju. Drugi odstavek določuje, ko bode omenjeno zemljišče pridobljeno, naj predsednik pooblasti vojnega tajnika, da zgradi omenjeni kanal s potrebnimi lukami. Druga dva odBtavka določujeta, da se pri gradenju kanala San Juan reka in Nicaragua jezero kolikor mogoče vporabita; da predsednik vporabo kanala in pristanov jamči ladijam in meščanom Costa Rice in Nicarague po zjedinjenih pogodbah ; da za začetek dela pripravijo $10,000,000 in vojni tajnik sklepa pogodbe za gradilni materijal in branilne namene. Vb! stroški se morajo od časa do časa plačati in ne smejo presegati svote $150,000,-000. Pri razmotrivanju predloga je populist Neville iz Nebraske predlagal dostavek, da bi se vse pogodbe opirale na v Zjed. državah običajno plačo in kolikor mogoče rabili le djlavci iz Zjed. držav. Dostavek pa je bil s 65 proti 15 glasovi zavržen. Veliko iznenadenje* B u f f a I o, N. Y., 2. maja. Zastopniki štrajkujočih služabnikov New York Central železnice so se danes pogajali s superintendeutom VVaittom in med obema ^trankoma je prišlo do sporazumljenja glede plače zi delavce v delalnicah iu tovornih skladiščih. Železnica je svojim delavcem dovolila nepričakovan- koncesije glede od štrajkar-jev predlagane plače. Zborovanje je trajalo ves dcu do 7. ure zvečer. Sup' rin tek dent je tudi obljubil od-slovljene delavce zopet nastauiti, kake r hitro jih bodo potrebovali. Z izidom obravnave so delavci popolno zadovoljni in v Jš urah bodo vsi štrajkarji /. pa na delu. Železnico pa velja povišanje plače na leto pol milijona dolarjev. Delavski boji po vsej deželi. Delavci v čistilnicah Standard Oil Co. v Constable Hook, N. J., so te dni pričeli štrajk iu niihvem zgledu je sledilo kakih SOOdelavcev tvrdke Oxford Copper Smelting Co. Ljudje so zahtevali deveturni delavni čas, kar so jim družbe odklonile. To je bilo tudi povod, da se je zvečer še.200 ponočnih delavcev pridružilo strajkarjem. Col. Thompson, glavni delničar družbe je brznjavil governerju Woorheesu, da se je bati nasilstev ter zahteval milico. Štrajkarji s l»ili popolnoma mirni. Vkljub temu je proti večeru prikorakal šerif sGOdeputi-ji proti tovarni. Briči so napadli z gorjučami nekaj štrajkarjev v bližini tovarue in slednji so pričeli odgovarjati s kamenjem. Nato so deputiji začeli streljati, toda zadeli niso nikogar. Štrajkarji bo se umaknili, ko so pričele frčati kroglje kapitalističnih bričev. K a s a s C i t y, M o., 2. maja. Kakih 1000 stavl>arskih rokodelcev tesarjev, zidarjev, kleparjev, kamen sekov itd. kakor tudi mnogo rokodelskih pomagačev štrnjka tukaj za večjo plačo. Podjetniki pravijo, da ne bodo odnehali. Namenili so se baje, razdjati delavsko Unijo Trades Council, v ktnri mislijo, da tiči vse zlo, ktero jih je zadelo. Dul nth, Minn., 2. maja. Vsi stavbarski rokodelci sp včeraj pričeli štrajk. Na čelu ee bojujejo tesarji za 35 centov za uro, kleparji zahtevajo 50 cent"v, niazači 40 centov in drugi rokodelci nekoliko manj, toda vsi zahtevajo osemurni delavni dan. Kretanje parnikov. V N e w V (i r k dospeli: 2. maja i/ Genove, / S85 potniki. llumhur^a, z I IG maja ,, Aller", ,,1'atricia' potniki. ,,Kaiser Frieilrich" 1O9 potniki. ,,Nor»e". 4. u>aja potniki. majn i/ Hamburga. Kopenliagena, 441 maja > > Quincy, Mass., 2. maja. Tukaj štrajkujočičlani Granit«Cutters Unije so se danes pogajali s zastopniki svojih delodajalcev, toda brez uspeha. Delavci zahtevajo 36 centov, bosi pa so pri volji plačati samo 32i centa na uro, kot naj-maujšo plačo. Racine, Wis., 2. maja. Pri tukajšnjih novih gradbah počiva vse delo vsled štrajka vseh tesarjev, zidarjev in njihovih pomagačev. Ljudje so sklenili ne popreje iti zopet na delo, dokler jim ne dovolijo zahtevanega povišanja plače in osemurni delavni čas. Dospeti imajo: ,.I.a Champagne" i/ Havre. Rotterdam'* i/ Kotterdama. ,,New York*1 i/ Southa nptona. ,,Cevic" il l.iverpoola. ,,Southwark" i/ Antwerpena. ,,Oceanic" i/ I.iverjx*>la. ,,Lahn" iz Kremena. Odpljuli so: ,,La Bretagne", maja v Havre. ..Konigiii Louise", maja v Firemen. ..Fiirst Bismarck", 3. maja v Hamburg. „Batavia", 5. maja v Hamburg. ,,Spaarndam", 5. maja v Rotterdam. ,,Al!er", 5. maja v Genovo. ,,Lucania". 5. maja v Liverpool. Odpljuli bodo; ,,Kaiser Wilhelm der Grosse", 8. Bremen. ,,Ne\v York", 9. maja r Southampton. „FriesIand", 9. maja v Antvverpen. ,,Fried rich der Grosse'% 10. maja v Bremen. ,,Kaiser Friedrich", 10. maja v Hamburg. „La Champagne", 10. maja v Havre. ,,Ems", 12. maja v Genovo. ,,Patricia", 12. maja v Hamburg. ,,Rotterdam", 12. maja v Rotterdam. / Parni lit i listki so dobiti po izvirni]] cenah pri FR. SAKSER & CO 109 Greenwich St., Ne« Yoxk. Priloga „G-las ITaroda" st©"T- 3©. Edini slovenski oficijelni agent v New Yorku. FR. SAKSER 109 Greenwich St., New York. Oficijelni zastopnik družb: Bremenskega Lloyda? % Compagnie Generale Transatlantique? Red Star Jiine^ Rudece zvezde, Holland America Line in druzih prekmorskih črt. ParolroW id zelezaisH lis® so lotiti po nainizlih cenah. If ilfID s!"Vt':" • v I-tuj.' v staro domovino najbolje stori, da kupi vožnji listek v NEW YORKU. ker potem se IVUUtl a h V......'pelje s pr. in parnikom in mu ni potreba tukaj čakati in denarje po nepotrebnem trOŠŠti. iN -;! iz stare domovine ^em v/.ime ali >-eli vzeti, najbolje stori, ako se na nas obrne, ker bode točno KDOR postrežen bi potil'.!- ima opraviti na vsej črti s poštenimi agenti (ne s kakimi ciganskimi Italijani ali / p, \ \|;\\ \<>Rk dospevšim ltoiiio kolikor le mogoče na roke in kjer le potreba. VSE t t : :i ca tudi slovensko nagovori in drugam vleu, za Slovence je pravi kraj le pri nas. RAv Mi stanujemo tudi v i ževne kapljice in motile tišino, ki je vladala v sobi .... Oni pri mizi seje zdrznil, pogledal p-"1 sobi, potem pa se zopet zamislil.... ,,Nič, vse nič. . .. dim . . . pena .... megla", je mrmral sam pri sebi in nervozno bobnal po mizi z dolgim, koščenimi prsti. . . . ,,Čemu živim? čemu trpim in se trudim? .... Saj je vse nič, vsi le pena! Kako življenje je to? Dan na dan, od ranega jutra ao^večera posedati, da človeku vtrpnejo prsti in vse to za bori forint na dan! Mar je to življenje?. . . . Vstal je in pristopil k oknu . . Droben, gOBt dež je naleta val zuuaj . . . Steklo na oknih je bilo prepreženo s tanko roso, ki s^ i<* zbirala v drobnih kapljicah, pol-zečih počaši po steklu navzdol, puščajočih za seboj krive, ozki črte in zgubljajočih gt- naposbd v malem žlebu pri oknih . . M'adi mož je naslonil težko glav« na mrzlo steklo in gledal na ulico. Lice pa. mu je bilo mirno, nepremično, t'*mno in propadlo od žalosti iu skrbi.... ,,Nič več ne more iti take dalje . . več", govoril. ,,Mar naj poginem sam, ali pa naj gledam, kako mi bodo umirali otroci gladu? Ne! Predrugačiti se mora tako al; tako! Sem-li zaslužil tega?.... S čim? .... Saj delam ko živina, da jim morem preskrbeti kruha in ob-hke. -. Sam pa naj pogimem !...*' Nervozno je jel stopati po sobi iu po glavi so se mu podile t^mut misli.... Pred dušo mu je stopalo njegovo življenje, pusto .... turobno . — mračno .... neznosno je bilo to življenje! * * # Očeta svojega ni poznal nikdar, skrbela je zanj mati in se trudila dan in noč , da. je zamogel obiskovati šolo. . . . Učil seje pridno, in mati je zrla s ponosom na svojo nado. A umrla je prekmalu in ostal je sam ! Kam sedaj ? Zgubljen študent— v pisarno! Iz jedne do druge, tako preživel svojo mla-dost .... Potem pa se je r.žeuil. Tobačna delavka je bila Žena njegova, a pridna.... Nekaj časa sta živela dobro .... Potem pa so prišli otroci. Najprvo Francek, za njim kar dva: Tonček in Minka. . . .naposled še Ivan. . . . Kako so živeli tedaj ! Za umreti je bilo preveč, za živeti premalo. Naposled je zbolela še žena in čez par mesecev jo jn pobrala jetika .... Sedaj pa je sam, z četorico nedo raslih otrok in jednim turintom na dan! In tako naj živi in skrbi za otroke!---- Zopet je postal pri oknu in gledal na ulice, kjer je naletaval gost, droben dež---- „Ne more iti tako dalje .... več! Umreti. . .-Pustiti vse. . . . Kaj naj počno otroci ? ... . Usmilijo se jih morda dobri ljudje. — Dobri ljudje. .. ha----ha____" Sel je za mizo in jel pisati . Med tem je vstopil v sobo šef, mal, siv starec in vprašal mladega moža ,,da-li je že dovršen akt v stvari, radi ločitve zakona gospoda N. N." "Kmalu bode gotov4', je odgovoril pisar in začel piB&ti .... V j sobi je bilo mračno____on pa je pisal neutruduo .... Ob šeBtih j« bil dovršen akt „radi ločitve zakona", in pisar je odšel domov .... Drugi dan pa je bilo prazno mesto pred niegovo mizo .... Ustrelil se jel Doktor Z .... je kupil lep venec ^ trakovi svojemu ' večletnemu, marljivemu pisarju*1 .... Za krsto pa so stopali trije lačni, prezebli otročiči, četrti pa je jokal doma ▼ zibeljki pri stari materi. . . . Gobar in Muhar. Gobar: ,,Joj Muhar, ali te zopet enkrat vidim? Mislil sem, da si že davno umrl!" Muhar: .,Kaj še, v Iblan na Kran-skf-m sfm biu in dost stvari slišal in zvedu." Gobar: ,,Kaj neki novega, ali se tam kaj dobro komendirajo?" Muhar: ,,Slabo, zelo slabo, ni več za živpt, birtje iu štacnarji zelo tožijo, da ne morejo več shajati." Gobar: ,,Zakaj neki, ali ljudje več ne kupujejo in več ne pijo?l< Muhar: „Seveda še ali vse na katoliški podlagi in to po korjozum ferajnah ali kozumferajnah 1" Gobar: ,,Kaj pa je za en spak in kdo. jih uatanovlje?" Muhar: „GIej, duhovni na Kran-skom imajo preveč prostega časa in bp vtikajo v birtijo iu Štac-narstvo, pričeli so vino iu žganje aii šnops zmešat in napravljajo ,,fuzel", pu korjozum štacunah pa prodajajo judovsko blago za drag denar katoliškim kmetom I" Gobar: „Kdo bi to vrjel, prej bo uetanovljal družbe svete treznost, sedaj se pa bavijo s prodajo šuopsa, krščenega vina, kt^remu tudi tobak primešajo da je bolj ,,kroften" in po štacunah gotovo špekulirajo z slabo mero in vago, ker ta k dobičku pomaga?" Muhar: ,,Da, da tako se časi spreminjajo; na prižuicah že ne vedo več propovedovat božjo besedo, ampak prepovedujejo vernim in nevernim ovčicam brati „Slovenski Narod", „Ljubljanski Zvon" in več druzih cajtng, zato ker imajo gospodje svoje ,,caj-tenge" in take „kšefte." Ne misli pa da to delajo pametneji, preudarjeni gospodje, kaj še, le taki mladi srboriteži, ki bi radi spolnivši lemeuat že „rdeč kro-gelc" nosil; starejim skušenim gospodom pa to niti na um ne pride, zato pa ostanejo pozabljeni na svojih farah". Gobar: ,,Da, da tako je in nič drugače, zato pa vedno domač prepir, potem se pa še v naše ameriške zadeve vtikajo, kdo bi prišel sem misjonarit, ko imamo dovolj svojih duhovuov." Muhar: „Prav tako, Daj le tam doma pametno delujejo, nade razmere pa puste pri miru, te že sami vredimo," Gobar: ,,Pa je še kaj novega na Kranjskem?*' Muhar: „Vedno kako pogruntajo in vse narobe. Zendarji nosjo prajzovske piskre na glavah ali ,,pinkelhaube", pjontarji bo v uniformah; kar Be pa marsikomu tako slabo podž kakor kravi sedlo, posebno so grbaati siromaki smešui v uniformi z Bab-ljico prepasano. Za prečičjo boleznijo se bolj brigajo, nego za ljudi, za bolne ljudi se ne zmenijo dosti in še te uborna bolnišnice po mačehovsko podpi-rajo, ako se pa med ščetinci prikaže bolezen, je pa vse pokonci, od okrajnega glavarja do ^poslednjega briča." Gobar: ,,Se bodeva pa drugikrat zopet kaj zmenila grem na ulico kupit ..ekatra", ker se je kaj važnega zgodilo. Six;p:ple-m ozp-t: to „G-las USTeo^ocia" 3STo, 3©. Samo za mozke. Zavitek uzorca nove iznajdbe hočemo poslati vsakomu, kdor naznani svoje ime in naslov. Popravi zdravje in moč življenja v kratkem času. Zavitek uznrrr1 Jadodk'n'ga zdravila p-jš rnio pj pošti v sakomu zastonj. kilur pi5e na jMate Mtrdical Institute. Ta /a-\ •'d je ozdravil toliko mož, k'.eri so se več let upirali proti flušt-vi:i in ielt->iii lw>le/ni. pro-i; ročeni v /geni nji mi, da je sklenil razdeliti zastonj za\ ilke z;i jx >?ku~njo med one, kteri po (nje pišejo. Zdravljenje se vrši doma in vsak ulož, kteri trpi vsled kake spolne slalxwii — izvirajoče od lahkomišljenega življenja v mladosti, kar pisjuršuje nt in !-] .ininn, 1» 'leči ne v križu in ne/možnost spolnih organov, se sedaj lahko sam zdravi doma in tudi ozdravi. t. Zdravilo ima čudodelen pri- .. f jeten"in ozdravljiv učinek, ka- V kor bi tekla naravnost do obo- 'f f lelih delov, daje moč in raz- (tj , vitek kjer sta najbolj potreb- na. Ozdravi vsako bolezen in odpravi vse neprijetnosti pro-vzročene večletnem pre/i- ranju naravnih zakonov, in dokazano je, tla o/dravi vsak slučaj. Piši na State Medical Institute, 530 Electron Buil-Ft. Wayne, Ind., po /a-ek uzorca, kterej^a poslje-mo zastonj. Zavod se trudi doseči velik del onih mož, kteri ne morejo zapustiti svojega doma, da bi se podali k zdravniku. Prosti u/orec jim l*xle p a/al k.iko lahko je ozdraviti spolno slabost, ako se rabijo prava zdravila. Zavod ni omejen. Vsakemu možu, kdor nam pile, polijemo prosti uzorec v skrbno zalepljenem navadnem zavitku, da nihče drugi ne vč Vaj je notri. Piši nemudoma!^ I JOSIP SGHARA30N | ELY? - - - - - Minnesota ^ priporoča svoj h? ««» «» f a «g «g «g «a v v «g v« HOTEL WAHRENBER&ER, 130 Greenwich Street, New York (eden blok od ,,Glas Naroda") je sedaj prav lepo prenovljen in lahko svoje goste dobro postreže. Na dan je plačati $1 00 za trikratno dobro tečno jed in čisto postelj. V tem hotelu vedno bivajo SLOVENCI dospevši iz STARE DOMOVINE ali pa DOMU potujoči. Znamenje, da Slovence DOBRO postrežemo je : ker nam gospod FR. SAKSER vse njegove potnike odkaže in nas povsodi priporoča. Slovencem in Hrvatom priporočaje se v obilen poset G. M. Scheid & Go, 130 Greenwich St., New York. I J 7» ^—^ . ^ - , . Podpisani priporoča vsem Slovencem svoj kraB- no vrejeni Motel v kterem toči sveže Schlitzevo pivo, oobra domača in importirana vina, izvrsten whiskey in likere, ter prodaja fine smodke. Glavni zastopnik Jos. Schlitzeve pivovarne Z gosp. F R. SAKSER-J KM, icq Greenwich St., NEW YORK, delujem v zvezi glede po^iliania 1> h NA RJA v staro domovino, ter rojakom vse potrebno tudi v druzih zadevah preskrbi m. V mnogoštevilen obisk se priporoča JOS. SCHARABON, ELY. Minn. SVO-I I K S A' O J 1 Al ! 177 Atlantic Ave., brookiyn, N. Y. Vedno bodem točil razno izvrstno sveže pivo, posebnost pravo importirano plzen-sko pivo, fina vina; izvrstne smodke in okusna jedila bodem dajal vsem gostom proti zmerni ceni; na razpolaganje je lepo ^oglgišo©. Posebno se priporočam rojakom za razue sveča-nosti, veselice, poroke itd., ker storil bodem kar je v moji moči. Slovenci obiščete me obilokrat 1 Svoji k svojim! Sč spoštovanjem Frank Gole, hotelir 177 Atlantic Ave., Brooklvn, N. Y. . J.... Ali si gluh? Vsak, kdor je g]uh ali slabo sliši sedaj lahko »zdravi našo novo iznajdbo, samo gluho ibjeni se ne dajo ozdraviti. Brenčanje v ušesih takoj preneha. Popiši tvojo bolezen. l'reisk:va in so ve t brezplačno. Lahko se ozdraviš iam doma /. malimi stroški. Dr. DaltonVAural Institute, 596 1-aSalIe Ave., Chicago, 111. 1_ill_tn 1 HHIHSCKKiCK^lS HKEKMKMKISCiKM w HB. Mestna hranilnica y Novem Mestu g obrestuje vloge od prvega prihodnjega meseca, M po 41 ter sama plačuje rentni davek. Dolenjcem se pri tej hranilnici ponuja lepa prilika što-deuja. Vsakdo dobi hranilno knjižico. Denarje lahko vsakdo pošlje po- kakej banki; g. FRANK SAKSER & CO. {„GlaB Naroda") posreduje tudi za Slovence. K John Ru&s priporoča SLOVENCEM in 1 R V ATOM svoj Rojakom v CALL'MET I' in DOLLAR BAY naznanjam, da sem otvoril tudi na CALIMETU svoj SALOON in imam sedaj Central Saloon JOHN BARICH. Prop. v Dollar Bay and Calumet, Michigan. V oben saloonih bodem točil vedno sveže pivo, najboljši whiskey in druge likere, kakor tudi dobra vina, ter prodajal fine smodke. Rojaki počastite me mnogokrat. Dalje naznanjam, da sem tudi v zvezi z g. Fr. Sakser-jem, 109 Greenwich St., New York, ter po isti ceni pošiljam novce v staro domovino, ter rojakom tudi vse drugo potrebno preskrbi m. JOHN BARICH, DOLLAR BAY & CALUNET, Mich. 432 South Santa Fee Avenue, Pueblo, Colo. Točim vedno sveže, fino pivo, inportirana in domača vina, najboljši whiskey in likee. PRODAJAM DOBER TOBAK IN FIN*. SMODKE. Naznanjam tudi, da sem glede pošiljka denarja in druzih zadev v zvezi z g. FR. SAKSER-JIM, 109 Greenwich St. v New Yorku. Slovencem in Hrvatom se uljudno pripoočam za mno-gobrojen obisk J~o~h -n ZR-m.es, 432 So. SANTA FEE AVE., PUIBLO, Colo. 'ft ft ft ft ft I* ft ft ft ft ft ft ft ft ft ft i* ft ft t ft r KNJIGE i ktere imam«) v naši zalogi in jih xlpošljemo poštnine prosto, ako sr nam znesek naprej pošlje: Molitvene knjige: Pravi služabnik Marijin,si.ob. s 1.10 « 1» „ v usnjeSO ct. Presvpt« srep Jezusovo, zl. ohr., S1.10 ^ vusnje VFz..90ct. I-/us na križu, usnj. vezana, 80 ct. Rafael, SO centov. Kruh angelj^ki, v usnje vez., (io ct. ,, v platno vez.,42 ct. Kruh nebeški, 5)0 ct.} Zvonček nebeški, v uanj* vez., 55. ct. Sveta neheea, v usnje vezane, 70ct. ^aša ljuba Gospa, v uns. vez., 90 ct Spomin na Jezusa, usnje vez.. 48ct. Druge slov. knjige: Hitri računar, 40 ct. Angleško-slovetuska slovnica 75 ct. Jurčičevi zbrani spisi, 11 lepo vezanih zvezkov S S. Zgodbe sv. pisma, 40 ct. Evangelij, 50 ct. Veliki katekizem, SO ct. Mali „ 1 -2 ct. Zupan, krščanski nauk, r> ct. Razingnr. Abecednik, -0. Ave Marija, 10 ct. Bleiweis Slovenska kuharica $1.SO. Naš dom I. in II. zv., po 20 ct Pagliaruzi I., II. in III. zv., 50. ct. Gozdovnik, I. in II. del, 50 ct. Marjetica, 50 ct. Naš cesar Franc Jožef I. 20 ct. Hubad pripovedke 1., II., in III. zvezek po 20 ct. Šaljivi Jaka, I. in II., po 25 ct. S prestola na morišče, 25 ct. Dve čudapolni pravljici, 1'0 ct. Jaromil, 20 ct. E110 leto med Indijanci, 20 ct. Spominski listi iz avstrijske zgodovine, 24 ct. Nikolaj Zrinski, 20 ct. Vrtomirov prstan, 20 ct. Maršal grof Radecky, 25 ct. Sita mala Hindostanka, 24 ct. Jama nad Dobrušo, 20 ct. Močni baron Ravbar, 25 ct. Izanami mala Japonka, 2-i ct. Orn i bratje, 20 ct. Pod turškim jarmom, 24 ct. Naselnikova h^i, 20 ct. Darinka mala (^rnogorka. 24 ct. Najdenček, 20 ct. Venček pravljic in pripovedek,20ct. Potovanje v Lilijmt, 20 ct. Sveti Izidor pobožni kmet, 25 ct. Sveta Notburga 18 ct. Car in tesar, 20 ct. Narodne pripovedke v Soških d->1 i-nah, I. in II. po 12 ct., III. ISc. Beračica. 18 ct. Gardist. 12 ct. Mrtvaška sraica, 15 ct. Dvoboj, 12 ct. Stric Martitn k, 1:2 <-t. Božična noč, o0 <'t. Preko morja. HO et. Na bojišču. 32 ct Korotanyka povest. Mladost, 30 ct. Kapitanova hči, 1*0 ct. Puu6ika, 15 centov. Posavček, 18 ct. Marica, oO ct. Prve skrbi, 45 ct. Protivja, 12 ct. Čarovnica, 15 ct Božična pripovedka, 12 ct. Rakvar, 15 et. Ikonija, turška povest, 20 ct. Doma najbolje, 12 ct. Ženska vprašanja, 15 ct. Pošaat', 18 ct. Smodi n, 30 ct. Rokovujači, 35 ct. Venec slovanskih povestij, I. iu II., po 50 ct. Ben Hur. Roman iz časov Kristusovih, SI. Savinjski glasovi, 20 ct. V domačem krogu, ."5 ct. Zbraui spisi, 20 ct. Dragoljubci, 2(> et. Hudobni tovariš, 20 ct. Zeleni listki, 20 et. Basni ?a mladino, 2<> et Tata rji na Moravsk^m. 35 ct. Dva svd stražmojster, mislim, da konj nemara za-tne!" Pijan dijak (prepevajoč Bamospev iz pesmi Cigani): ,,Oj luna bleda, ko te gledam, Moj duh po domu hrepeni 1" Profesor: ,,Osel, Vi hočete napraviti skušnjo za profesorja, ko imate električno svetiluico za luno in prepevate cigansko pesem, kteri niso nikjer in povsodi doma!1' Po 11 ob prosjaka. Gospod: ,,Ali se ne sramujete, da prosjačite, ali ne bi zamogli delati?" — Pro-sjak : ,,Toraj ni dovolj, da sem tako ubog, da moram prosjačiti, potem naj poleg tega pa de delam?44 JI Jugoslovanska Katoliška Jeduota, i Sedež v ELY, MINNESOTA URADNIKI: Predsednik: Jožef Aontč, Box 266, Ely, Minnesota. Podpredsednik: Josip Pezdirc, 1024 South 13th St., Omaha, Neb.; I. tajnik: Ivan Govže, Box 105, Ely, Minnesota;! II. ,, John Globokar, Box 302, Ely, Minnesota; Blagajnik: Matija Agnič, Box 266, Ely, Minnesota. PREGLEDOVALCI KNJIG: John Habjan, Box 303, Ely, Minnesota; John PrkSirn, Box 2S6, Ely, Minnesota; John Lovšin, Box 291. Ely, Minnesota. Dopisi naj se blagovolijo pošiljati na I. tajnikajl van Govžeta, Box 105, Ely, Minnesota. P o x i v. Društva, ktera so v zvezi s Jugoslovansko Katol. JWlnnto, sedaj v Elv, Mirni., najsi blagovolijo izvoliti delegate zti glavno zborovanje dne 4.. 5. in 6. julija V Ely, Minn.. i*te naj naznanijo prv.-mu tajniku Jugaslo v. Kat'd. Ji-iinote, ua jih ta priobči v glasilu. ELY, Minn., 14. aprila 1900. Ivan Govže, I. tajnik. Društveno glasilo jn ,,GLAS NARODA"- Ženo oropali, ko je spala. C* h i c a g o, 1. maja. Gospa M. i J. Rnven je naznanila danes poli- i ciji, da s » jej p > uoči neznani zločinci oropali delnice, bonde, zlato j iu demante v vrednosti 820.000. Pripovedovala je sledeče: ,,Po ve-fierji, kt»*re sta se udeležila moja sinova Toin in Fred obšla me je nakrat utrujenost, da sem se takoj marala podati v spalnico. Takoj s^m trdno zaspala in se še le drug-jutro pri-budila. Mislim da so primešali mojemu čaju morfij ali kako drugo narkotično sredstvo, da bi me v omotici neovirano ropati zamogli. Ko sem se prebudi a sem bh takoj ep »milila ua moje. vrednostne stvari. Iskala sem ročno torbico, v kteri so bile shranjene, toda zaklada ni bilo nikjer'*. G« spa misli, da je jeden njenih sorodnikov izvršil rop. Krvno sovraštvo končano. L o n d o n, Ky., 1. maja. White-Howard i>aker krvno sovraštvo v Clay Co., ktero je tirjalo že 112 človeških žrt^v jn končano in mnogo let v ljutem srdu se boju-jofci stranki sti se prijaznili. >4e j dolgo so s» trudili prijatelji družin sprijazuiti sovražne stranke, toda še ko je bila stranka Iiaker pripravljena opust.ti zatožbo proti Jam^e H a ward u radi umora George B^kerje, so bili White-Howardi piipravljeui skleniti mir. James Howard je eden ou h mož, kteri so obdolžili i soudeležbe Goebelovega umora. Toda zaprli ga dosedaj niso in ga najbrž« tudi ne bodo, ker sedaj, ko je zatožba radi umora George Bakerja opuščena, Howard nima povoda priti v Frankfort. Evropejske in druge vesti. Dunaj, 3. maja. Pri Feldkir-chen, nedaleč od Celovca, sta trčila dva vlaka, oeetn romarjev je bilo hudo ranjenih. Delavski izgred na Kranjskem. Dunaj, 3. maja. V Platzerjevi tovarni v Ciradu, kranjskem okrajnem glavarstvu, so delavci dne 1. maja uprizorili izgred, ker je tovarnar Piatzer dovolil samo pol dneva praznovati ta dan. Delavci bo se oborožili z gorjačami in palicami ter pretili tovarnarju, njegovi ženi in sinu. Na pozorišče so morali dospeti orožniki in so del razsa-jačev zaprli, na kar je bil napravljen mir. London, 4. maja. Dunajski dopisnik poroča „Daily Mail" glede uemirov v Ruščuku: „Vstaški kmetje «o naskočili prefekturo in kričali: „Maščevanje 1" Oboroženi so bili ekoain i, sekirami'vilami iu knli, le malokdo jo imel puško ali samokreB. Prefekta so zasledovali do gorenje sobe, tam je nesrečni mož prijel za razpelo, se vrgel na kolena iu prosil milosti. Razburjeni vstaši so mu glavo razbili, potem pa poslopje zapalili. Ž*ni in otrokom prefekta niso nič žalega storili." R i m, 30. aprila. Cikanje Avstrije ua Albanijo je dalo povod, da je Ricciotti Garibdli borožil 15-000 mož broječo armado. Garibaldi ima na razpolago 5 polkovnikov, 10 podpolk vuikov, 14 maj >rjev in 200 družili častnikov. ,,Agencia Libera" p utrjuje pr^d nekterimi due d nastalo vest, da Avstrija skuša od tr .zvezo dobiti dovoljenje za oBvojenje dela Albanije in Mace-donije. Omenjeni čas >pis trdi tudi nadalje, da bi Italija dobila dolenjo Albanijo, ako bi dovolila v načrt Avstrije. Berolin, 1. maja. Mihael Muukacsy, slavni ogrski slikar je umrl dan^e v zavodu za blazne pri Bonnu, kjer je bival od 1. 1897. Rojen je bil 1. 1Š44 v Mnnkacs na Ogrskem k it sin mizarja. Starišiso mu kmalu umrli iu nek&stric je prevzel vzgoj.i def-ka, kterega je dal učiti rokodelstva, Ker je deček kazal velik slikarski talent, poslali so ga v akademijo na Dunaj. Tam, kakor tudi pozneje v Monakovem in Diiss^dorfu se je izvežbal slavnim umetnikom. K njegovim najslavnejšim slikam spadajo: Kristus pred Pilatom", ,,Slednji treuotki Mozarta", „Knžauje Kri-sta", „Krietus na križu", „K smrti obsojen" iu ,, Miltozi narekuje svojim hčeram", „Zgubljeni paradiž". Drobnosti. V staro domovino so se podali: Frank Zbašuik iz Mariana, Ark., v <'abar; Frank Tušek iz Mariana, Ark., v 1'iešce; John Križe iz Calu-meta, M ieh., v Semič; Frank Oswald iz lludspetha, Ark., v Ko čevje : M litij a Gasperič iz Mariana, Ark., v Cabar; Jure Paje iz Mariana Ark., v Čabar; Vasilij Rebif-iz Wheeling, \V. Ya., v Rebič; Ferdinand Zupančič iz Lemonta, Pa., v Višnjo goro; Konstantin RuiČ iz Tacoma, Wash., vZadar; RhV. Ivun Bezeljak iz New Y.»rka ua Dunaji; Anton Turk iz Gurmane«, W. Ya„ v Višnjo goro. * * * Volilo za mestne uboge. Dediči lani v Ljubljani umrle poses t nice Marije Pajsar i/ročili so mestnemu magistratu ljubljanskemu v korist mestnim ubogim znaten znesek 1000 kron. * * * Stavbena kronika v Ljubljani. Peta stavbna doba po potresu se je ravnokar pričela, in da je ni precej ob otvoritvi sprejelo malopridno aprilovo vrem^, bilo bi naše mesto na vseh koncih in krajih polno gibanja. Izvrševati so se pričela pred vsem notranja zidarska dela v novozgrajenih hišah, to je ometavanje in dozidavanje, iu eic^r: pri Sossovi hiši ua Resljevi c^sti, pri hiši usmi ijenih sester na Radeckega cesti, pri Kornovi hiši v Slomškovih ulicah kjersegradi tudi novo gospodarsko poslopje, pri Doleučevi naŽib jeku, Grobelnikovi v Špitalskih ulicah, Samassovi v Frančiškanskih ulicah, Supaučičevi na Rimski cesti, pri gluhonemuici v Vodmatu iu Paichlovi ua Bleiweisovi cesti iu še par druzih. Pri deželnem dvor- cu in justični palači so stavbna dela tudi v tiru. Pri zadnji je nekaj temeljnega zidovja že narejenega. Pri tej zgradbi uporablja se tudi oddelek (70) kaznjenccv iz Maribora pri kopanju tal. V Gradišču se prične t* kom letošnje pomlad' gradnja Stu^eubergove mestne ub ž nice, na Sv. Jakoba trgu poslopje mestne dekliške šole in v Vodmatu jubilejska ubožnica. V Trnovem zgradi slov. stavbeno dvuštvo jedno poslopje. Vrt gluhonemniškega po-slopja je obgrajen ž^ s kamnito podlago, na koji je izvršena že železna ograja. — Delavcev je došlo do zdaj v Ljubljano stoprav 400 do 600. Materijala seje v zimskem času že d kaj navozilo Neupravičeno je postopanje nekaterih tukajšnjih stavbenih tvr ik, ki laške zidarje celo iz sumljivo bolnih krajev v delo iemljo, domače pa — odrivajo! Vreme ni vgoduo za zunanja dela, zato š-j počivajo. Na trnovskem pristanu dovaža različen stavbni materijal po Ljubljanci iz Podpeči iuondotue okolice. * * * Bohinjca železnica. — Znamenja kažejo, da se viudi prav mudi in bi rada že let >s pričela z — delom. Zanašaje s--, da jo državni zbor odobri po V- liki n< f*i, je že za povedala končno revizijo cele prog--; to delo mora biti koučauo v mesecu maju. — Z- zdaj pa se I avijo v železniškem miuisterstvu s predpripravami za prodiranje tunelov. — Ako Čehi ne bodo obstruirali, utegne biti železnica sklenjena, iu kmalu potem se oddajo posamični deli raznim pud-jetnikum. Znanemu Ceconiju je že naprej namenjen znamenit kos te železnice.— Nam vsejedno! Da le začno z delem ! Denarja pride mnogo v deželo! * * * Preselitevokr. sodišča iz Zatieiue V Višnjo goro. Prihodnje leto se pr seli zatiško okr sodišče v Višnjo goro, kjer ho tudi davčni urai. V gradu je treba še velikih poprav in tudi uradniških stanovanj še nedo-8 tuje. * * * Slovenski škofje kot bran tebi u a rodni h pravic. Pred nekaj dnevi je izšel „breve", ki nam kaže, kako slabo izpolnjujejo slovenski škofje svoje dolžnost, hraniti v svojem delokrogu pravice slovenskega naroda. Stvar je tale: V Rimu obstoji že več BtoJetij gostinec sv. Jeronima, ki ima letnih dohotkov 90.000 lir. .Slovenci imamo do tega zavoda prav tiste pravice, kakor Hrvatje. To je prva avtoriteta na tem polju, kanonik dr. Crnčič, že pred leti ueovzržno dokazal. Menda se ne bode prav nihče čudil, ako povemo, da so Lahi na razne načine skušali, polastit- se dohoduov t^ga gostinca. 90.000 lir na leto pač niso mačje solze!T >dapohlepni Lahi naleteli so ua odločen odpor. IIrvatski škofje so se krepko zavzeli za pravice hrvatskega narot a, dočim se za slovenske pravice do njega ni zmenil noben slovenski škof. Po precej dolgem boju, ki gaje vodil v prvi vrsti škof Stmssmayer, so končuo zmagali hrvatski škofje. Papež je b prej omenjenim ,,breve" odredil, da se v naših časih brezpomembni gostinec premeni v cerkveni kolegij, v katerega se bodo sprejemali mladi duhovniki, ki se hočejo v Rimu izobraziti v teologiji ali v drugih disciplinah. Škof Strossmayer je v začetku mislil, naj se gostinec premeni v zavod, v katerem bi se po-h'g duhovnikov sprejemali tudi mladi umetniki, ali s tem načrtom ni prodrl. Toda papežev ,,breve" določa tudi, da se smejo sprejemati v prenovljeni zavad sv. Jeronima mladi duhovniki samo iz zagrebške, zadarske iu vrhbosanskenadškofije. S tem je slovenskemu narodu vzeta vsaka pravica do tega zavoda. Ne dvomimo, da bi se to gotovo ne bilo zgodilo, če bi se bili slovenski škofje le količkaj zavzeli za stvar. Tod a storili niso ničesar v obrambo naših pravic iu s tem zopet jeden-krat pokazali svojo mlačnost v vseh zadevah, ki imajo količkaj uaredne-ga značaja. * * » Raznotero. — Iz Budimpeša poročajo, da so nekateri ogrski gojenci v kadetni šoli sklenili, razstreliti znani spomenik generala Hensija. Prišli so jim ua sled ter so jih za kazen uvrstili kot prostake v razne polke. — V Bombavu je bil nastal v držauih pristanskih skladišči upor proti državr-im organom. Pet je ubitih, skladišče je zgorelo. * * * Ponesrečil se je 2. aprila 22letDi tesarski pomočnik M. Veble v Veji« kem Mrašavem pri tesarju Jos. Bar-hiču iz Brezja pri postavljanju kozolca. Udaril« i ga je tako po glavi, da je 4 t. m. umrl. BarbiČ ga je pustil v nezavesti baje brez pomoli, dasi je bilo do Krškega jedva (j km. * * Neljuba pometa. V provinciji Hannover blizu Niemburga je imel neki nočni čuvaj slabo lastnost, da se je pri svojem poslu često zelo opil. vsled tega so ga morali večkrat drugi ljudje peljati ali nesti domov. Nedavuo so našli mladi fantje nekega pijanca na tleh ležečega; ker je bila huda zima. so ga nesli v bližnjo hišo nočuega čuvaja. Ko je čuva jeva žena to čula, je uruo vstala ter začela krepko udrihati po pijancu ; v istem treuotku pa je usto-pil njen soprog, to pot popolnoma pameten in trezen. Listnica uredništva. R t> j a k o m odpošljemo s^ daj za 320 40 100 kron avstr. veljave, pri-dejati je še 20centov za poštnino ker mora biti denarna pošiljatev registrirana. Izvrstne virzinke kakoršnih dosedaj še ni nihče v Ameriki izdeloval, izdeluje sedaj Leonard Puh, 404 W. 17 St. - CHICAGO, ILL. Poskusite jih in prepričali Be b. - dete, da za tako nizko ceno niste še nikdar kadili boljših smodk. Te viržinke so ravno tako izde lane kakor jih izdelujejo v Ljubljani v tobačni tovarni. Naročila po pošti se nemudoma izvršujejo. Otvorjenje« Podpisani priporočam Sloveucem v La Salle, 111., in okolici svoj saloon, kterega odprem due 1. n>aja t. 1. v obilen obisk. Vedno bodem točil izvrstno sveže pivo, fino doma napravljeno vino, dober Whiskey in druge likere, ter prodajal dobre smodke. Slovenci, obiščite me pogosto. S spoštovanjem MATH. K0MP, 1003 Main St., La Salle, I!!. Opomin. Ker sem imel več fantov na stanovanju, omenim za sedaj le ene ptičke, kteri hočejo brez dela živeti, ljudi slepariti ali goljufati, kakor so mene osleparili in odnesli mi in sicer: FRANK. KO LA K. doma od Višje Bučne, okraja Gornjigrad na Štajerskem ; ua hrani in stanovanju S35.06. JOHN STRMŠEK, doma od Velike BuČne, okraja Gornjigrad na Štajerskem ; na hrani $17.41, zdravila in zdravniku $6.bo, skupaj S24.01. JOHN SLATNIŠEK, kteri se pod imenom HAJK izdaja, doma tudi 9 ton. ..SCUTHWAEK'-, na dva vijaka. 8607 ton. tlitLAM/'4..........7116 ton ..WESTEBNLANE", . . ..HccBwjkSD". : . : ; Z: Pri cenah za medkrovje so vpoštet^ vse potrebščine, dobra hrana nai boljša postrežba. ' ^ Pot čez Antwerpen je jedna najkrajših in uajpr jetnejših za potnike iz ali v Avstrijo: na Kranjsko, Štajersko, K- roško, Primorje, Hrvatsko Dalmacijo in druge dele Avstrije. * Iz NEW YORKA odpljojejo parniki vsako sredo opoludne od pomola št. 14, ob vznožju Fulton St. - Iz PHILADELPHIJE vsako drugo sredo od pomola ob vznožju Washington St. Glede vprašanj ali kupovanja vožujih listi« v seje obrniti na: International Navigation Company 73 Broadway, NEW Y0EK — 43 La Salle St OHTOAfin onu„„, SAM FR-ANOISCO. - Thlri^^.-k^M ' ^^ Zastopnik te družbe je tudi FR. SAKSER. Holland-America Line (HOLLAND AMERIŠKA ČRTA) vozi kraljevo nizozemsko in pošto Zjedinjenih držav med New Yorkom in Rotterdamom preko Boulogne-Sur-Mer. POTSDAM, parnik z dvojnim vijakom, EOTTEEDAM, parnik 2 dvojnim vijakom, _ 12500 ton. 83001011. STATENDAY, parnik z dvojnim vijakom, Parniki: MAASEAM, 3PAABNDAII 'n 10500 ton. WEEZENDAY.. Najcenejša vožnja do ali od vseh krajev južne Avstrije. Radi cene glej ua posebej objavljenih listinah. Parobrodna črta Trstu, št. 7 Prosta luka Dunaju, I. Kolowratring 10. ima svoje pisarnev Inomostu, 3 Rudolfstrasse * Brnu, 21 Krona. Parniki o d p 1 j u j e j o: Iz ROTTERDAM A vsak četrtek iu iz NEW YORKA vsako zjutraj. soboto ob 10. u r i Holland ameriška črta 39 Broadway, NEW YORK. 86 La Salle St., CHICAGO, 111. Zastopnik te družbe je tudi FR. SAKSER, 109 Greenwich St., New York. Slovencem iu Hrvatom nazua-ujam, da sem odprl Miners Exchange __Saloon, 700 E. Cooper A v., Aspen, Colo. V 11 jhui točim izvrstno pivo Denver Milwaukee, od te pi varne sem tadi agent, dalje VBakovrBtuf žgane pija6e, fine Btnodke, dobiti so d u b r a j e d i l a in p r e-u o č i š č e. V obilen obisk se priporočam (1. jI.) MAT. MAUTZ, lastnik Zahvala. Vina na orodaj. Dobra rndeča in črna vina po 40 dc« 55 centov galoua s gosodo vred. Dobra bela vina po 5o do 65 centov galoua s posodo vred. Z naročilom naj vsakdo pošlje tudi novce ali Money Order. NIK. RADOVICH, 702 Vermont Street., San Francisco, Cal .V-davTii 1 s.-in prosil za /^uljijeiiey;a siromaku veČ častiti h gospodov in vspeh je bil povoljen : darovali so: mil. ^osp. škof Jacob Pr-.U <.5 ; prečast ^,'osp. Josip Liuh $5 ; pre-Čast. gospodje: Jotin \. Štariha. John Ogulili. Marko Pukiž in Anton J. Kežek po >5, Skupaj >.im s n pa dodal, da je zgub- ljeni siromak !lo< ^el svoj namen iti odpotoval v domovino. Tem lil ' kani mojo presrčno zahvalo agim inozem tzre- Fr. Sakser. Josip Losar v East Helena, Mont priporoča svoje Grahek in Sunigh, CALUMET,----Michigan, priporočata rojakom Bvojo grocerijo, v kterej prodajata vedno vBe sveže blago po uajuižjih cenah. Tudi pošiljata denarje v staro domovino iu rojakom preBkrbita potne listke. V obilen obisk Be priporočata i. GRAHEK in M. SUNICH, Calumst, Mich. grocerijsko blago kakor tudi OBLEKO, OBUVALA za možke, ženske in otroke. Dalje: VINO, FINE SMODZE in ŽGANJE in KUHINJSKO OPRAVO. Vse prodajam po najnižji ceni. * Podpisani ee priporočam viem Slovencem in Hrvatom v Omahi in okolici, da obiščejo prvi sloven-b ki 1024 South 13. St„ Omaha, Neb. Vedno sem pripravljen ysakomn dobro postreči z dobro pijado* finim w h i s key e m in izvrstnimi smodkami. Tudi imam lepo urejen« prenočišča; ako kdo sem pride in ne vč kam, naj se le pri meni oglasi, in zadovoljen bode z vsem. Mol saloon je le tri bloke od pottqj* (dipe). - JOSEPH PEZDIRTZ, 1024 South 13. St} Omaha, Tii Fvtells:-Crna Polakinja. (Kriminalna črtica.) (Konec.) Bila sva eama. ,,Včeraj Bte v sobi St. 6 stregli dami?" sem takoj pričel moje iz-pra&evanje. „Da gospod komisar 1" mi je odgovorila. „Po njenem govoru soditi, mislim, da je bila Polakinja". ,.Vam je morda znano, ako ima lata tu prijatelje ali sorodnike?" ,,Tegani omenila, samo vprašala je pri njenem prihodu, ako ni pri tukajSnem gledišču gospodičina Krosa. Ko sem to potrdila, je rekla, da ima za gospodičino sporočiti pozdrave od ljubih znancev ix Opave. Potem mi je dala listek, kterega naj priDesem gospodičini in jo prosim, da pride zvečer po gledišču v hotel." „Tako, tako," sem rekel in postal vsled te pripovedi vedno bolj pozoren „in oni listek ste seveda oddali?" „Ne!u je odgovorila. „Gospa mi je takoj nato listek zopet vzela, češ da si je premislila in bode Bima šla v gledišče po gospodičino KroBO." ,,Ali je pripeljala tudi po predstavi gospodičino seboj?" „Ne, prišla je sama domov." nOb kterem času?" ,,Malo pred polunočjo." „Gledišče pa je že ob polu desetih mi nolo, kje je bila ostali čas?" „Ne vem". „Kaj je storila, ko se je vrnila nazaj v hotel ?" „Hokla je, da se hoče takoj podati k počitku iu šla v svojo sobo. Toda ko sem pol ure pozneje šla po mostovžu v svojo spalnico mimo njene sobe, slišala sem jo hoditi po sobi in govoriti samo b seboj." „Kdaj je naročila jo danes zjutraj poklicati?" „Ob 6. uri. Toda bila je že po koncu in oblečena ko sem trkala in me poslala v bljižno prodajalnico kupit par rokavic, ker je jeduo včeraj večer zgubila." „Je li morda ta le?" sem rekel potegnivši žensko rokavico iz žepa. ,.najdena je bila danes zjutraj." „BocLe že tako4', je menila hiši-na, ,,kajti ravno taka je kakor ona, ktero mi je dala kot uzorec. Poleg tega je ta leva, ona pa je bila desna 1" „Kdaj je Polakinja odpotovala?" sem vprašal pov kratkem pre-molku. „Danes ob polu osmih zjutraj z brzovlakom. Kam, tega ne vem". „Ali se je sama vpisala?" „Da, včeraj po njenem prihodu v moji navzočnosti". Izpoved hišine je mojo Bumnjo potrdila, toda vkljub temu sem mislil, da je še prezgodaj isto javno izreči. Tembolj sem se čudil, da je T mestu, po kterem se je vest o umoru bliskoma razširila, ljudski glas splošno obdolžil nepoznano ptujo damo kot morilko. Tu je prišel še isto popoludne k meni stari služabnik gledišča. ,,OproBtite, gospod komisar, da vas nadlegujem, toda zadeva radi ktere pridem k vam, se mi zdi važna in bode morda tudi za vaB 1" ,,Ali, zaradi KroBe? " mu sežem ▼ besedo. „Ravno zato!" je odvrnil, bil sem namreč včeraj med slednjim dejanjem na mostovža, v istem trenotku je prišla iz lože črno oblečena dama in mi dala pismo, naj istega takoj nesem gospodičini Krosi in čakam na odgovor. Tako sem tudi storil. Našel eem gospodičino za kulisami, prečitala je pismo in rekla, da bode prišla. Ko je predstava mincla, prišla je gospodičina Krosa k ptuji dami v ložo in obe sti šli skupaj vun. Jaz •tanujem zvunaj pred mestom in tako se je pripetilo, da sem šel kmalu za njima in videl, ko eti obe ili v vrtnarjevo hišo. Morda je le nekoliko opravičena vest, da je črna nepoznana ženska, baje Polakinja, zastrupila gospodičino •&TGSO." S tem je končal mož svoje poročilo. Sedaj mi je bilo popolno jasno, zakaj je vrtnarica slišala dvojue korake na stopnjicah. Ni se motila. Toda je bila v iBtini ona črna dama morilka, in kam je prešla? Kje naj bi jo iskal ? Brzojavil sem na vse kraje, toda Lavre Birken- feld ni bilo nikjer najti. * * * Tako je prešlo osem dni. Nekega jutra, me je ravnatelj Seleni prosil v svoje stanovanje, češ, da mlada dama želi t'm z manoj govoriti. Bila je sestru umorjene Berte Krose. Ko sva bila jeden drugemu prdstav-ljena, oddaljil 89 je Seleni in naju pustil sama. „Š čem Vam zamorem služiti gospodičina ! " Bem pričel pogovor, ko sva se vsedla jeden drugemu nasproti. „Vas smem morda prositi, da prečitate te vrstice?" je odgovorila iu vzela skupaj zloženo pisemce iz svoje denarnice. Pregledal sem pisavo in takoj spoznal čudne ravne poteze, ktero sem opazoval pri pisavi Poljakinje. Pismo se je glasilo : „Ako od zaroke z grofom Palmom ne odstopite prostovoljno, zadelo Vas bode maščevanje zapuščene! '* Podpisa ni bilo. ,,Na koga je pismo naslovljeno?" Bem vprašal, ko sem isto preči tal. ,,Na mojo ubogo sestro," se je glanil otožen odgovor. ,,Dobila ga je v Freiburgu, kakih deset dni predno je sem odpotovala, toda na pretenje se ni oairala." ,,Ali ne veste, kdo ga je pisal ? k ,,Moj euin se obrača na neko poljsko pustolovko in tudi mislim, da je ona izvršila umor. Pred kakimi osmimi leti je kot mlada deklica hodila okrog s cirkusom; njeno ime je Roza Politzka." ,,Politzka?" sem ponavljal, ,,jaz sem mislil Lavra Birkenfeld?" „Jo mar poznate?" je vprašala brzo. „Ista je. Nemško ime si je pridjala pri cirkusu, toda napačno je. Se pred kratkim časom je bila ljubica grofa Palma in najbrze bi jo bil tudi vzel, toda iz neznanih mi uzrokov se je razmerje razdrlo in grof se je zaročil z mojo sestro, s ktero se je seznanil v Opavi. Radi tega je prišlo maščevanje." ,,Je bila Vam, ali gospodičini Berti ta Politzka morda že preje osebno znana ? " ,,Ne, niti Berta, niti jaz jo nisve nikdar videli. Kar vem o njej. izvedela sem še le pozneje od prijateljice iz Lvova, kjer je Politzka dalj časa bivala." ,,Iu kje je sedaj ?" sem vprašal radovedno. Imenovala je zimsko letovišče v planinah, ktero je bilo takrat na glasu skrivnega igrališča in zbirališče imenitnih lahkoživcev. ,,Hvala Vam ! " sem rekel nato iu vstal. ,,Z Vašim poročilom ste mi zelo ustregli 1 " Po teh besedah sem se poslovil. Dve uri pozneje sem že sedel v vozu brzovlaka, kteri je yozil proti onemu letovišču. Policaj v civilni obleki meje spremljal. Bilo je zjutraj ob šesti uri, ko sva druzega dne dospela do svojega cilja. Najprvo sva se podala v hotel letovišča in vprašala po gospodičini Politzki. „Gori v drugem nadstropju, št. 14", nama je rekel vratar, ko sem mu povedal moje ime in kdo da sem. „Peljite naju gori!" sem rekel. Zgodilo seje in potikal sem zgoraj na pokazana vrata. ,,Kdo je zvunaj ?" je vprašal ženski glas. ,,Odprite! Vimenu postav I " sem odvrnil. Nobenega odgovora mi bilo. Nakrat smo slišali znotraj obupen krik in nato zamolkel padec. „Bog nebeški! " je vskliknil prestrašeno najin vodja. „Kaj je to?" Pri tam je z vso silo butnil ob vrata, da eo se ista takoj odprla in planili emo notri. Pogled nam je takoj povedal, kaj se je zgodilo. Tu je ležala na tleh Polakinja na pol oblečena v svoji krvi; poleg nje je ležalo krvavo bodalo. ' ,,Pokličite zdravnika, moramo jo skušati rešiti!" eem zapovedal v sobo prihitečemu služabniku. Ranjena je mahala z roko, kakor bi hotela zabraniti. ,,Prepozno je!" je rekla s sla-; hotnim pojemajočim glasom, „bo-dalo v moji roki je le predobro zadelo. ,Vi iščete morilko Berte Krose. Našli sto jo.. Pod napač-l nim imenom se mi je posrečilo j prihliniti zaupanje nič slabega, sluteče deklice, da sem jo zamo-gla spremiti v njeno stanovanje.; Tam sem jo prosila za Skodelico čaja in ko je šla za trenotek proč, Kje je? MARTIN MUŠIČ, doma iz Drugo-vanje vasi, okraj rnumelj. pred petimi leti je bil pri podpisanem na hrani in mi ost;-l dolžin S(«7 8(5 to ga priporoča k.»t dobrega rojaka Josip Smuk, Box2S4. Ely, Minn., St. L- us, O. . Kje je? JAKOB STUBLAR, doma iz Dula pri Luži, suhoreke fare, etsr kakih 35 let; pred iB leti je delal na farmi v državi New York. Kdor rojak o v 6 za njegov naslov, naj gt> blagovoli naznaniti: Josip S t u b- .. x w . ilarin, 300 Front St., Leadville, hitro vlila strup v pijačo, ktero je qqj0 mjj pripravila za sebe." „Tam v onem kovčeku", je na- N^) 7 Y"t £1 HI 10 daljevala po kratkem premolku, Al OX.I1CII1I1U. ,,je spravljen kinč, kterega sem Naznanjam rojakom, da so mi vzela, da bi vzbudila suin na ro nekatere povestue kjige pošle, kt-re parski umor; bilo je zaman! Izro so označene v mojem ceniku, zato-.. . r, • i. - • - i raJ «aJ blagovoli vsak preje vpra-čite istega Bertiui sestri; naj mi ^ kaJke ^ kujjg gi J M£m. odpustil Strast — obup — lju- venih knjig imam mnogo v zalogi, bosumnast — nisem mogla dru- posebno opozarjam na mehko v gače ! " šagriu usnje vezank, sedanja cena " Ko je to izgovorila, omahnila jo P°Prpie l0- .... , - V zalogi imam tudi nazaj, in ko je vstopil zdravnik, je ® bila mrtva žepne ure. „Njeno slednio volio sem izpol- tr t . , , . , . : . . . Močno uro z jednottranskim pokro- Je KOUCal g'»jeuo stari g'" vom pošljem po S4, na zahtevanje spod. ,,Kaj se je pozneje z Bertino tak0, dajo lahko vsak pregleda na sestro zgodilo, nisem nikdar zvedel; Express ollice in plača ako mu samo toliko mi je znano, da je grof ugaja. Ure z Elgin koles »vjem na Palm umrl neoženjeu. To je povest J kfn™ov p°Sljem za $6.75, ta cena , . . ' bode le za nekaj časa ker imam v od črne Polakinje._I nakapu mnrg0 ur Nadalje jmam ; v zalogi tudi R A Z N E U R E in verižice. Pri naročbi je treba imenovati, po kterem Expressu kdo želi poši-ljatev in je pridejati 25 centov za V srečni hiši ljubijo godbo. Glasovir za $500 ali orgije za $250 « le malokdo od nas more omisliti, Se manj pa igrati nanj. Domačo godbeno skrinjico pa, ktera nadomestuje oboje, si lahko omisli vsak "o. Z njo zamore vsakdo pravilno igrat1 razne komaoe. Godba je urejena na valjčkih z jeklenimi iglami — ne papir, nič kar bi se izrabilo. Ima lepe glasne glasove kakor orgije. Igra vse znane napeve in razvem lju je stare, bolne in otožne. Zabava druščine z najboljšimi valčki, polkami, četvorkami itd. Daje godbo petja m^novejših priljubljenih pesem. Popolno ra7veseljevanje in zabava za otroke. Z njo lahko igrnS nad Iooo komadov, kteresi iz-brreS. Popolno, čude/no glasbeno orodje. K a tisoče spričeval od zadovoljnih kupcev ,,Veliko Doljše nego smo se nadejali", tako pravijo. To ni igrača. Tehta s zabojem vred 16 funtov, l,epa godbena skrinjica velja samo GO. T^to Vam pošljemo po sprejemu Sj-oo po ekspresu. Agentje zasluzijo denar, ker se lahko proda. Pošljite 2 ct znaiko za cenik itd. Standard Mfe:. Co., 45 Vesev St., New York, P. O. Box 2S53. Dept. Gl. N. Francoska parobrodna dražba Express. Direktna črta de HAVRE - PARIS ŠVICO - 1NXSBRUK (Avstria). ItF* Parniki odpljujejo od sedaj naprej vedno ob četrtkih ob 10 uri dopoludne. Parniki odpljujejo iz pristanišča i MAR,JA LUKAN, štv. 42 North River, ob Mortoi Street: La Champagne 10. maja T." Oascogne 17. ,, utaine 24. „ Lo . uraine 31. ,, La Bretagne 7. juni La Loraine • 14. „ 1900. fi^"" Izvrstno bodo postrežem pot MATH. P0G0RELC, 5102 Butler Street, Pittsburg, p«. niki v hotelu du Trocadero ob obisku pariške razstave. Glavna agencija za Zjed države in Canado: 32 BROADWAY, NEW YORK, Slovenska babica. iabica z 20tlet-nim izvrševanjem t^ga posla se priporoča Slovenkam v Clevelandu, O., in okolici in naznanjam, da bivam v hiši štev. 63 Oxford St., govorim tudi hrvatski in nemški. Obečam največjo pazljivost in naj-190-. boljšo postrežbo. Na razpolago 1900. imain ve6 dobrih spričeval. (l.mj.) MARIJA LUK AN, 63 Oxford St., Cleveland, O. ., ...,, ., .v;.....-.v.............. . ....-. . .....■ • • - FRANC CD HEN, | trgovina z urami, srebrnino in zlatenino LJUBLJANA Glavni trg (naspr. rotovža, 'UBLJANA % __^ __ y Priporočam rojakom sv< ,jo povsodi znano, bogato S-JU zalog ) vs- kovrst; ih švicarskih steu» w žepnih ur, ^ I veri/ c. uli.iiiov in drugih zlatih in srebrnih predme- W I tov p<« iiajnižjili cenah. g Pri naročilih naj se denar naprej pošlje in eden W. gold, več za poštnino. ^ Js Ceniki pošiljajo se zastonj poštnine prristo. ^ L"cl S-tooHsi Bremen Bahnhofgasse stv 29 Bremen. /v, 1900. 1«. >00. 1900. jediua slovanska tvnlka. ktera potnike iz 'jsgšT' Bremena v Ameriko farno z brzimi in poštnimi parniki ix> zmernih cenah odpremljuje. Vožnja čez morje traja samo 5 do 6 dnij. SloV> nci i;i Hrvat', i!^ opu.^-'jte pri Vaf.nii potovanju v Evropo se oglasiti d< sp vši v l',r* -in" v naš. j :.>isami, kj»»r si d»nar najb.dje zrn«-njati ^morete, t» r I t na najiioljši način v domovino odpravljeni. Ako b™\\iši sfTodniki znanci radi ^c Vam v Ameriko potovali, tedaj iim |>išite, da naj se sni) ■ na nas obrnejo; pri iu»r bodo dobro poučeni, kaj a mor i k ar ska p st, z: hteva, da ne bodejo vrnjeni in s tem denar zastonj za vozi l i. Oglasila in vprašanja ■ -varjaj i s.- v vs -h jezikih takoj, točno in vestno. Ako pošiljate novce v staro domovino obrnite se vedno na FR SAKSER & CO. 109 Greenwich Str., New York. KNAUTH, NACHOD & KUEHNt No. 11 William Street Prodaja in pošilja na vse dele sveta denarne nakaznice, meniice, m tlwlžna pHma. Izposlaje ia iztei-jaje capn»cinf> in dolgove. Slovanskega naroda sin glasoviti in proslavljeni zdravnik :Dur. G-. sedaj nastanjeni zdravnik na So..Kast Cor. ioth & Walnut Str., iu N. \Y. C entral iV 1'arkSt., Kansas City, U. S. A. Bivši predsednik velikega nemškega vseučilišča ter predsednik zdravni društva in jeden najpriljnbijenejših zdravnikov zaradi svojih zmožnosti] pri tanutšnjem ljudstvu škeira KAREŠ in STOCKI, BREMEN, BAHNHOFGASSE 29. Jacob Stonich 0 3g E. Madison St., Chicago, 111. ■1) --- 1 — Slika predstavlja uro za dame z •lvoji.ini pokrovom (Bo*g Cane) in so najboljši pokrovi *e /latom pre-t (Goldfield) in jamčim za- 20 et; kol^sovje j« Elgin ali \\ th a m ter velja samo Glasoviti in proslavljeni zdravnik, ki se je izučil in prejel diplomo na siovecih zdravniških vseučiliščih v Evropi in v Ameriki 7. največjo jx.hvalo, je bil rojen v Samoboru na Hrvatskem : ima 25letno zdravniško skušnjo. /.Iravi najtežje in najopaznejše človeške bolezni. 1'rišel je mlad v to deielo, z žulji iu b«iga-tim znanjem in skušnjami je p šljem c^nikf- poštnine prosto. Dobra postrežba in jamstvo za b >tg<>, m-.je geslo. Za obilo naroči, ge priporočam z vsem spoštovanjem Jacob Stonich, 89 East Madison Sthkkt, Chicago, III. S trajnim vspehom ozdravi: Bole/ni na prsih, v grlu, pijačah, glavni in nosni katar, krvne in kožne bolezni, revmati/em, slabo prebavljanje, l>ole/ni v mehurju, živčne bolezni, kronično onemoglost, tajne bole/ni, vsakovrstne rane, izrasčanje itd. OPAZKA. Ako se je kdo zdravil brez vspeha in videl, da mu nikdo več ne more pomn^ati, naj olezen, koliko je stara bolezen, in on dopošlje zdravilo in navod kako se zdraviti. V slučaju, tla vidi, da je bolezen neozdravljiva, pove to dotični osebi, ker neče, da bi kdo trošii ]*> nejx>-trebneni svoj krvavo zasluženi denar. s 4 n i egov nika v Kansas Citv. Kaj govorijo ljudje, kateri so bili ozdravljeni od dr. G. I. -POIIEKA : VSAKEMU KATEREMU PRIDE V ROKE. Svedočim, >., U.S.A. Dragi g. dr. Pohek: — V. Vašim zdravljenjem je bilo storjenega več stalnega zdravja, nego je bilo to mogoče kakem.-, drugemu proglašenemu zdravniku storiti. Zato se Va.n lepo zahvaljujem. C. G. Foster, sodnik y Topcka, Kas. SjKištovani g. d. Pohek: — Zahvaljujem se Vam za svoje popotno ozdravljenje. Vaša zdravila so najboljša in vsakemu trpečemu jih priporočam. Jos. Lipov AC, Rulville, Miss. Spoštovani zdravnik: — Naznanjam Vam, da sem vsa zdravila porabil in sem popol-nom ozdravil. Zelo se Vam zahvaljujem, ker sem bolehal 23 let na žetodcu in č rev i h in sem mislil, da ni več pemoči za mojo bolezen. Vas udani Jos. ZiiANlč, Hastings, Pa. Spoštovani dr. Pohek: — Lepa Vam hvala za ozdravljenje mojega revmatizma, vsled kterega sem trpel celih 20 let. Jakob KkllER, Helena, Mont. Dragi g. dr. Pohek:—Naznanjam Vam, da moj sin i/gleda čisto zdrav in se Vara lepo zahvalim za Vaše vspešno zdravljenje. Steve Marak, Cameron, I'e\as. Dragi zdravnik: — S tem Vam naznanjam, da je moj sin povsem dobil zrak in dobro vidi, ker ni na oba «j£esa nič videl dolgo časa. Zelo sem Vam hvaležen za dobro ozdravljenje. Ben Henderson, Kansas City. Spoštovani gosp. zdravnik:— Mnogo hyale Vam za ozdravljenje moje te/ke bole/ni. « Th«»M. JURKOVlč, Iron Mountain, Mich. NASVETE DAJE ZASTONJ! Ne pozabite priloži znamko za 2 ct. za odgovor. Vsa pisma naslovite na: 6. IVAN POHEK, Post Office Boxes 553 & 563 KANSAS CITY, M0. U.S. JOHN VENZEL izdelovalec KRANJSKIH IN NEMŠKIH HARMONIK ________a** priporoča rojakom za izdelo- vanje in popravo. Cen« so primerno nizke, delo dobro in trpežno. Najnižja cena tr.»vrstuih harmonik j*- M8 do 835 in naprej. Izvršu em tudi na G in 8 glasov. Razpošiljam jih s pravico, da si jih lahko vsak ogleda na Express Office. Glede natančnejib pojasnil se je pismeno obrniti na: John Venzel, 30 King St., Cleveland, Ohio. "TIES i 5 Kg m asa----- \ i 'AIL •4* if' t JOHN GOLOB, izdelovalec umetnih orgelj s^ priporoča za izdelovanje in popravo KRANJSKIH HARMONIK. Cena najcenjšim 3 glasnim od 8lj5 naj>rej in treba dati $5 ,,are" Roljše vrste od *45 do .$100. Pri naročilih od 850 do 81»X) je treba dati polovico na račun. ' Glasovi BO iz jekla, trpežni za vse življenje. •Delo garantirano in prva poprava brezplačno JOHN GOLOB, ' 203 Bridge Street, JOLIET, Illinois. Spričevala : Silvester Strametz, ravnatelj mestne godbe (Citizen Consolidated Band) potriufem da harmonike izdelane po John Golobu imajo čiste, pravilne glasove in se uuaoreio nnori biti pri mkej godbi na Žice, trobente ali § i; il. Š -■■■ -v ■