„Vrli Slovenci: Prava vera bodi vam luč, materin jezik bodi vam ključ do zveličanske narodne omike.“ A. M. Slomšek. »Sp. vsak drugi četrtek. Naročniki „Slov. Gospodarja" ga dobivajo zastonj. Posebej naročen velja s poštnino vred eno krono za colo leto. Posamezne številke ’®ljajo 4 h. — Naročnina se pošilja na upravništvo „Našega Doma" v tiskarni sv. Cirila v Mariboru. — Za oznanila se plačuje od navadne vrstice (petit), če se enkrat natisne, po 15 h, dvakrat 25 h, trikrat 35 h. Sveta noč! R Tiha zimska noč se je spustila nad petlehem in njegovo okolico. Po mestu, ki j® bilo polno tujcev, se je počasi polegel brup in 8um, vsakdo se je stisnil v svoj j°t k počitku. Nastala je grobna tišina. 1,6 tam na betlehemskih pašnikih, kjer je Nekdaj David pasel svojo čredo in prepeval Pobožne pesmi, je še bedelo nekoliko papirjev pri svoji živini. Kar zasija o pol-P°®i iz neba prečudna syetloba, pastirji 8e prestrašijo, a v tem hipu že stoji angel PP njih, ki jim reče: »Ne bojte se, zakaj, pite, oznanjam vam veliko veselje, katero o vsemu ljudstvu; ker danes vam je rojen peličar, kateri je Kristus Gospod, v mestu u®vidovem«. Srečna noč, ki je videla rojstvo Zveli-prjevo, ki je prišel iz nebes, da prinese iPdem mir in tolažbo, da jim kaže pot ®snice in življenja! Sveta noč, kako čudo-.'lo moč imaš do našega srca! Kdor še le iskrico krščanskega mišljenja in Poštenja v sebi, morajo ga globoko ganiti ®sele božične pesmi, slovesna polnočnica, Petlehem«, s katerim imajo otroci tako PPJsrčno, nedolžno veselje. , Vse to nas vabi kakor nekdaj pastirje, a v duhu stopimo v betlehemski hlevček red jaslice, v katerih na slamici leži Zve-^pr sveta. Pastirji so bili prvi poklicani, da vidijo novorojenega Zveličarja in se mu poklonijo. Zakaj ubogi in ponižni so njegovi posebni ljubljenci. On je ljudi učil, da smo vsi otroci enega nebeškega Očeta, da smo bratje med seboj. On je živo priporočal in zaukazal usmiljenje in ljubezen do ubogih in zaničevanih. Pred njem so vsi enaki, le tisti so mu ljubši, ki izpolnjujejo njegovo voljo. Njegov evangelij se mora oznanjevati vsem narodom, zato tudi imajo vsi narodi enake pravice in tisti so mu ljubši, ki se ga bolj zvesto držč. Slovenski kmet in delavec, glej, Kristus je tvoj iskreui prijatelj, On hoče, da se tudi tebi pravica da, a hudobni svet ne mara za Kristusa, zato tudi z nogami tepta pravico in se pogrezava vedno bolj v pagansko trdosrčnost in nadutost, ki zaničuje in tlači slabejšega.- Kjer ljudje zapustijo Kristusa in njegov nauk, tam izgine tudi ljubezen med ljudmi, mesto nje razsaja sovraštvo, prepir, odrtija, pobijanje, razuzdanost, nezadovoljnost. O ko bi vendar segnila na dno srca vsakomur prelepa božična pesem: »Slava Bogu na višavah in mir ljudem na zemlji, ki so dobre volje!« Pripravimo v svojih srcih jaslice njemu, ki se imenuje »knez miru«, naj prinese mir v naše hiše, v naše občine, fare in v deželo. S svojim vzgledom nas uči, kako moramo ljubiti zmernost, treznost. Za krušnega očeta si je izbral pravičnega in ubogega delavca Jožefa, tudi nam bodi delo v časti. Le s poštenim delom smemo množiti svoje imetje, človek je vstvarjen za delo. Če bodo vsi stanovi med Slovenci neumorno in pošteno delali, pride tudi za nas lepša bodočnost, zakaj Bog sam pravi v svetem pismu: »Pomagaj si sam in pomagal ti bom tudi jaz«. Pri vsem svojem delu in trudu pa ne smemo pozabiti, da »prazno je delo brez sreče z nebes« in besed Kristusovih: »Iščite najpoprej božje kraljestvo in njegovo pravico in vse drugo vam bo dostavljeno«. Ako človeku v srcu manjka »božje kraljestvo«, srebro in zlato ga tudi ne more osrečiti. Tako tedaj želi »Naš Dom« svojim čitateljem in vsem Slovencem, ki so dobre volje, da novorojeni Zveličar prinese v njihove hiše svoj mir, katerega svet ne more dati, in da z nebeškim blagoslovom porosi vse njihovo delo v novem letu. Vrli Slovenci! Pismo „Našega Doma" do vseh Slovencev. Na pragu novega leta stojimo. Staro leto mineva in na nebu se kaže zarja novega leta. Ob tej priliki človek rad gleda v prihodnjost in rad bi videl, kaj Kak6 se je Tonček vozil. ^ki spisal Vaclav Spaček. Poslov. B. Flegerič. Tonček se je ze!6 rad vozil. Ako je v priti na voz, imel je radi tega 0 radost. Mimo hiše, v kateri je jlnI}ova,i hodila je vsak dan mlekarica; bil« ?e ma^ voziček, h kateremu sta Pr'Prežeria dva psa. »S tema bi se ■ °*- mislil si je Tonček. Hotel je mle- i® Ki° Pr08iti’ bi Ka seboj vzela, ko bod'1 V •So^, kier ie ona’ Prociavši mleko, ja mimo s praznim vozičkom iz mesta. *e 86 ie nekaj zamudila; voziček aial pre^ biSO) kjer je Tonček pri- ’^sim vas, babica, vozite me košček«, 1® Tonček. zakaj pa ne«, rekla je prijazno *® k t*08' *®am6 raal° počakaj, šla bom r8ovcu, in potem greva.« Učila^ek si je hitro odnesel domov da P°hvalil se pred očetom in materjo, Potejj! bo mlekarica vozila. Takoj je bil Pr®d hišo pri vozičku in je čakal rUga opravila, da stori vse ob jednem. ® Pa nima drugih opravil, pa se je treba brniti le na domačo posto in poslati po ”lei denar v davkarijo. Vsi stroSki znaSajo amo 7 beličev. Kateri berejo te vrstice, aj drugim, katerim ni znano, razložijo in ih podučijo. — KoroSki kmetovalci po °venskih krajih so v velikem Številu sročeni na nemške «Landwirtschaftliche 'ttheilungen*, ki ga izdaje kmetijska ružba za Koroško. Omenjeni list za kme-istvo sam na sebi ni slab, pa vendar je nase slovensko kmečko ljudstvo brez ker ga mnogi ne razumejo, in stikrat najdeš pri hiši, da ga niti ne zrežejo, ne da bi Se ga brali. Svetoval slovenskim kmetom, ki se Podt i bri8ai° za pametni gospodarski treh’ ka*er* 1® dandanes Se posebej po-lij,. en za kmeta, naj si naročijo izvrsten ro,l„2a »b^darstvo, ki se imenuje «Na-Eist ‘ tV)8P0dar» in izhaja v Ljubljani. Pisan6 ?°bro urejevan, prav po domače pre(ir’ 8tane na leto štiri krone. Če bi bil dva aJ* iednega, si ga naj naročita dar „i u?,ai’ Naslov je: »Narodni Gospo-Izhai«810 gospodarske zveze v Ljubljani*, liberalnoj mesec dvakrat. — NemSko-Sehuiv * •ua^v* ‘Siidmark* in »Deutscher Semu ; re.'b» »ta veri in maternemu na-^Uarii021*11 krajno sovražni. S svojim kateri^ .podPirata nemSkutarske liberalce, ®eHiu .delovanje in rovanje prinaSa na-‘h nesrečVen'Skemu ljudstvu veliko Škode Ce- In vendar moramo žalostni opazovati, da mi Slovenci sami podpiramo naSega sovražnika in sami redimo gada na svojih prsih. Kako to ? S tem, da kupujemo žvepljenke ali »Spilce*, katere prodajajo po Stacunah nemSkutarski trgovci na korist liberalnim družbam. Ne kupujte toraj in ne dajte si dati več skatljic, na katerih stoji zapisano »Sudmark-* in »Deutscher Schulverein - Ziinder*, katere vam ponujajo skoraj v vsaki Stacuni, temveč zahtevajte naše Ciril in Metodove vžigalice, Če pa teh nimajo, pa navadne Švedske z rumenim papirjem na Skatljicah. Čudno je vendar, da na primer v Dobrli-vesi pri »slavnem* Taurerju in Morokutiju ne dobiš drugačnih, kakor nemSkutarsko-klumparskih vžigalic. Tako je tudi drugod. Poreče morda kdo: Kaj pa imajo naenkrat nedolžne »Spilce* v politiki opraviti? Prav mnogo, drugače bi jih po nasprotnih Stacunah ne usiljevali. Resnične so tudi tukaj besede: »Zrno do zrna pogača, kamen do kamena palača*. Slovenski krščanski kmetje I Vzdramite se in ne podpirajte svojih verskih in narodnih nasprotnikov! S podjunske doline na Koroškem. Prijateljem in bralcem »Našega Doma*, ki je posebno v podjunski dolini zelo razširjen in priljubljen, so znane naSe žalostne koroške razmere. Kriva je temu moč nasprotnikov, trepasto urejene koroške Sole, sovraštvo posvetne gospode do vere in slovenskega jezika; mnogo pa smo zakrivili tudi z lastno zaspanostjo in nezaupljivostjo. Žalostno je, da ima po nekaterih krajih vsak privandran nemSkutarski Skric več veljave, kakor pa domači duhovnik, ki gotovo ljudstva ne bode zapustil nikdar, četudi mu zaslepljeni narod dostikrat meče polena pod noge. Zadnje volitve za deželni zbor so nas mnogo naučile. Kjer imajo slovenski kmetje svoje posojilnice, kjer prebirajo radi dobre slovenske knjige in časopise, kjer cvete pravo versko življenje, tam so Sli voiilci v velikem številu in z veseljem volit svojih krščanskih slovenskih kandidatov. Naši nasprotniki so se po nekaterih krajih trudili zastonj, kmetje niso hoteli judeževih groSev, četudi bi lahko po 5 do 10 goldinarjev dobili za svoje glasove. Kmetje iz podjunske doline začenši od Kamena, Škocijana, Šent Vida, doli do Pliberka, Prevalj in Dravograda, so stali kakor skala in svojo krščansko dolžnost tudi kot voiilci spolnili izvrstno. Vsa čast jim! Zalibog da so tokrat bili Dravci leve strani vsled strašnega rovanja in zvijače Velikovčanov močneji. Nasprotnikom radi njihove zmage ni treba biti veselim in ponosnim, lahko rečemo, da je njihov Tiefenbacher tokrat zmagal prvo pa tudi zadnjokrat. Zmagala je zvijača, nevednost in denar, katerega so nasprotniki za volitve imeli čez 40 tisoč kron. To je velikanska moč, njej nasproti je bila od naSe strani le poštenost in značajnost kmetov. Za naSo slovensko stvar so velikega pomena naSe posojilnice. Kaj bi le bilo, če bi teh ne imeli; zgubljeni in popolnoma izročeni smo na milost in nemilost naših nasprotnikov. Bila je torej dobra misel naših voditeljev, da so v Galiciji pod visokim Obirjem, v kraju, ki je zelo podkopan in kjer imata skoraj vso moč dva mogočneža, Tajrovski in Šmalcer, seveda huda nasprotnika, da so tam napravili v zadnjem času posojilnico. Že davno bi bila potrebna. Boljše pa je vendar enkrat, kakor pa nikdar. Dal Bog blagoslova novi galiski posojilnici! Škooijan na Koroškem. Miklavž je našim spodnjim farmanom prinesel lepo darilo, ki je zanje velike vrednosti. Vložili so namreč na Skofijstvo prošnjo, če bi jim dovolilo večkrat na mesec službo božjo v Šmarkežu; dosedaj je bila samo enkrat in sicer vsako prvo nedeljo v mesecu. Skofijstvo se je na njihovo prošnjo in vzroke oziralo in uslišalo, pa ne cel6, ampak le deloma, tako da je odsedaj naprej služba božja vsako drugo nedeljo, ne pa vsako prc sto, kakor so začetkom prosili. — Celovški »Mir* je prinesel dopis o Skocijanskih volitvah za deželni zbor, ki so se pri nas izvršile ugodno in častno. Omenilo se je v dopisu tudi nelepo obnašanje naših nasprotnikov. Kakor sem ravnokar zvedel, jim to ni po volji in zabavljajo prav robato in ostudno. Nič ne de, dopisnika obrekovanje in blatenje ne boli, ima pretrdo kožo in preveselo srce, da bi se morda žalostil. Naznanja pa danes, da ima nabranih mnogo lepih reči. Ge bi jih začel razkladati, bi svet strmel in se čudil, oni pa bi skakljali, pa ne od veselja. Ne jezite se očka Konič in drugi; ali vam ni znano, da jeza človeku Škodi in ga »dol nese*? —a— Slnčaves na Koroškem. Nihče ne taji, da je naSa kmetijska zadruga velikega pomena in koristi za naSe kmečko ljudstvo in za naSo pravično krščansko slovensko stvar. To je znano našim nasprotnikom, zato pa tudi obrekujejo in blatijo 6. g. vikarja Podgorca, voditelja naSega, ki je zadrugo ustanovil. »Podgorca moramo vrči, on ne sme v deželni zbor*, tako se je glasilo in žalibog posrečilo se jim je. Bilo je satansko rovanje in delo. Laž, zvijača, šnops, golaž, cigare, denar, sila, vse to je nasprotnikom, ki poštenosti ne poznajo nobene, služilo prav dobro. Pa zmage se jim ni treba veseliti, naši ljudje so jih spoznali, obračajo jim hrbet. Velikovski klobučar Grachofer, ki je poleg notarja dr. Haasa strašil pred volitvami po celi podjunski dolini, od Globasnice gori do Galicije, je v državnem zboru nakopičil polno laži kot poslanec zoper sinče-vaško zadrugo. Dobil je dolgi nos. Minister, ki je dal zadrugo in račune vse preiskati, mu je odgovoril, da je pri zadrugi vso v najboljšem redu in da je ona velike koristi za kmečko ljudstvo. PoSteno si se opekla hinavska liberalna sodrga z Grach-oferjem vred. — Ob novem letu odstopi gospa Majsterl, voditeljica trgovine v zadrugi. Na njeno mesto pride iz Št. Jakoba v Rožu, g. Novak, mlad mož, o katerem se govori, da je zelo izvežban v trgovini. Dal Bog, da bi imel mnogo uspeha; odpravile bi se naj nekatere pomanjkljivosti, n. pr. da se poveča štacuna, naj postane tudi bolj svetla. Postrežba bi od sedaj naprej tudi naj bila bolj ročna, da bi kmetom dostikrat ne bilo treba tako dolgo čakati, kakor dozdaj Če pride trgovina pod novim vodstvom v pravi red in tir, potem še le bodo Velikovčani in Dobrolci občutili, kaj je zadruga za nje na eni, in za nas na drugi strani. Svoji k svojim! Strašna nesreča. Dne 26. novembra se je pripetila velika nesreča. Po domače Žalčarca v Moščenici na Koroškem je tlačila v kotlu krompir. Pri tem opravilu zgubi ravnotežje in se prekucne v kotel. Na njen stok prihiti njen sin, ki je bil v bližini, in jo reši gotove in hitre smrti. Poparila si je pa pri tem tako silno glavo, levo roko in prsa, da je že v 24 urah potem, previđena s sv. zakramenti, v groznih mukah izdihnila svojo duSo. V zadnjih besedah se je Se zahvaljevala svojemu sinu, ki jo je reSil iz kotla, da je tako mogla Se prejeti sv. popotnico in sv. poslednje olje, ter tako pripravljena nastopiti pot v večnost. * * * Vaška gledališča na Ruskem. Nasi bratje na severu, Rusi imajo tudi svoja vaška gledališča. Posamezne vasi imajo celo svojo godbo. Ta gledališča so pričela sedaj po zimi zopet svoje delovanje, da kratkočasijo in podučujejo ljudstvo in mu vzbujajo narodna čustva. Vstopnina znaša pri takih gledališčih samo 2 vinarja. Kako daleč smo še mi Slovenci zadi za mogočnim velikanom! Umrla ob mrtvaškem odru svojega sina. Zelo žalosten prizor se je prigodil pred kratkim v Belgradu. Svetovalec Peter Gjorgjevič je umrl, preden je dospela njegova osivela mati. Ko je potem prišla ter našla sina že na mrtvaškem odru, jo je tako pretreslo, da se je zraven odra zgrudila mrtva Zadela jo je kap. Nevesta iz cinka. Na belgijski fran: coski meji so ustavili carinski uradniki neki ženitovanjski sprevod. Ženin na vozu je veselo se smejal nevesti poleg sebe. Nevesta je imela globok pajčolan. Neki carinski uradnik je vzdignil pajčolan in videl, da nevesta ni iz krvi in mesa, ampak da poleg «ženina» sedi podoba iz cinka, napolnjena z — žganjem. Hočeš nočeš, se je «ženin» moral posloviti od take »neveste*. Laško roparstvo. Glasoviti laški ropar Varsalona, ki ga zdaj zasledujejo z vojaškimi četami, bil je pred 10 leti železniški uradnik. Ko je slišal, da je njegov brat umorjen, se je poslovil od službe ter se hotel maščevati nad morilcem svojega brata. Oropal je že mnogo ljudi in marsikateri človek je že izgubil življenje po njegovem nasilstvu. Nevaren je vsakomur. Zaradi njega so že zaprli nad 600 oseb, med temi mnogo grajščakov in drugih oseb višjih slojev, ki so bili ž njim v zvezi. Njega samega pa še niso mogli dobiti. Sodnijska obravnava proti njegovim pomočnikom se bode kmalu vršila v Palermu. Obtoženih je 600 oseb. Blažena Italija je res lahko ponosna na svoje državljane. Kaj takega se v drugih državah redko kedaj prigodi. Anarhisti, roparji in bog ve kaj, vse to je doma v blaženi Italiji. Zima v Rusiji je letos prav občutljiva. Toplomer kaže 15° R pod ničlo. Po raznih mestih gorijo na koncu ulic peči, da se morejo segreti sprehajalci po ulicah. Petrograjski mestni svet je cdprl te dni pet velikih brezplačnih javnih spalnic, kjer se vedno kuri. Neva je cela zamrznila. Pričakovati pa je še veliko večjega mraza, kajti zdaj je še le začetek. Sicer pa je bil tudi pri nas zadnje dni tak mraz, da je toplomer kazal do 13° R. pod ničlo. Zimski cveti. Pri nas gledamo sedaj ledene rože na oknih. Iz Krkavec v Istri pa se poroča, da stoji tam češpljevo drevo tik dekanovega vrta že par dni v naj-lepšera cvetu. Srečni kraji, kjer imajo tako milo zimo, pri nas pa je mrzlo, da venomer huškamo! Zoper pijančevanje. Danska policija je izdala novo naredbo zoper pijančevanje, ki določa, da mora oni gostilničar, ki je dal pijanemu zadnji kozarec pijače, plačati prevozne stroške za pijanca na njegov dom, nadalje vse poškodbe, ki jih povzroči pijanec osebam in imetju, a če bi pijanec neposredno na to zbolel, ali se pobil, plačati mu mora tudi zdravila in zdravnika. Vesti o ameriških Slovencih. Zanimalo bo bralce »Našega Doma«, da so si naši rojaki onkraj morja v Federalu poleg bralnega društva osnovali mladeniški slovenski pevski zbor. Slovenci napredujejo v vseh krajih. Strašna obsodba. V Terni na Italijanskem so prijeli orožniki nekega čevljarja, ko je bil že trikrat v odsotnosti obsojen v dosmrtno ječo, vrhutega pa še skupno na 176 let. Sodišča so sedaj v opravičenih skrbeh, pri katerem bi najprej presedel dosmrtno ječo, a čevljar se vkljub temu smeje, ker je prepričan, da mu bodo ostalih 176 let morali spregledati. Laški kralj skočil v morje. Laški kralj Viktor Emanuel III. je napravil na svoji ladji izlet k Monte Christo, ko je dobil brzojavko, da kraljica v hipu pričakuje veselega dogodka. Kralj je zapovedal, naj se ladija vrne v luko Loreto, kjer ga je čakal avtomobil. Ko se je ladjica bližala bregu, pričeli so valovi naraščati in kralj je spoznal, da se ladjica ne more približati k bregu. Kralj ni dolgo pomišljal, ampak skočil je v morje in plavajoč dosegel breg. Tako je pravočasno prišel k porodu svoje druge hčerke. Volkovi in medvedi na Kranjskem. Pretekli teden se je priklatil v vas l£ pri Ljubljani velik volk. Neki gospodar ga je zapodil z motiko. V snegu so pa zasačili tudi medvedove sledi. Trdi se, da sta se ti zverini priklatili najbrž iz kočevskih gozdov. Torej na Kranjskem ie niso iztrebili teh zverin. Pri nas na Spodnjem Štajerskem smo seveda varni. Kakšno vreme bo o Božičnih praznikih? Dunajski in drugi vremenoslovci napovedujejo za sredo decembra precej snega, po 20. pa suho, a mrzlo. Samomor kače. Da kače, ako so vjete, često nočejo nič jesti in se tako same umorč, je znano. Sedaj je na ta način poginila v zverinskem zavodu v Parizu neka kača, katero so pripeljali iz Indije. Dve in pol leta ni hotela ničesar zavžiti. Dajali so pred njo zajce, kokoši — kača je pustila vse pri miru. Te dni je poginila. Pri stradanju je izgubila dve tretjini svoje teže. Srce tolče po smrti. Ruski zdravnik dr. Kuljabko je pokazal poslušalcem srce domačega zajca, ki je tolklo, dasi je bil zajček že več dni prej ubit. Pokazal je tudi srce neke deklice, ki je tudi tolklo, dasi je dekle umrlo že 36 ur prej. Imenovani zdravnik je namreč iznašel neko sredstvo, katero je vbrizgal v srce po smrti. In kakor hitro pride to sredstvo v srce, dasi že mrtvo, začne tolči. Ta iznajdba vzbudila je veliko zanimanje in govori se, da bo z njo dosežen vspeh pri srčnih boleznih, celć pri kapi. — Ce se to uresniči, koliko hvaležnih vzdihov pošlje človeštvo slovanskemu učenjaku Rusu, dr. Kuljabku! Uboga šivilja dedič 30 milijonov frankov. Mej pariškimi šiviljami vlada veliko razburjenje. Gdčna. Lucija Boyce, ki je še pred par leti šivala za dnevno plačo 37* Iranka, je podedovala premoženje nekega amerikanskega milijonarja, Stvar je kratko tale: Gospodična Lucija je pred leti na povelje svoje gospodarice nesla z neko Amerikanko, ki se je mu dila v Parizu, naročeno obleko v hotel, kjer je stanovala Amerikanka s svojim možem milijonarjem in dvema hčerkama. Tema dvema hčerkama se je Lucija tako prikupila, da nista odjenjali, predno je m vzel milijonar za družabnico svojima otrokoma. Lucija je šla s to rodbino v Ameriko, kjer sta milijonarjevi hčerki umrli na neki nalezljivi bolezni. Tudi njihova mali jima je kmalu sledila. Stari milijonar je sedaj Lucijo pohčeril in tako je postala nekdanja uboga šivilja dedič 30 milijonov frankov. V zvoniku umrl. Cerkovnik v Grannu, 751etni starček, je kljub svoji visoki starosti vestno opravljal svojo službo. Te dni je šel v zvonik, da pozvoni k službi božji-In pozvonil je tudi — sebi zadnjikrat. K‘> so šii ljudje od maše, zdelo se jim j0 čudno, da ne vidijo nikjer starega cerkovnika. Nekdo je pogledal v zvonik in tu je dobil mrtvega cerkovnika, držečega se vedno v rokah vrv, s katero je tekom svojega življenja tisočkrat in tisočkrat po' zvanjal v božjo čast. Princezinja Mafalda, novorojena hčerka laške kraljeve dvojice, je dobila te dni svojo dojiljo. Lahi se tako zanimaj0 za to dojiljo, da povsod po Laškem dobi* razglednice z njeno sliko. Dojilja je doma iz Veroli, kjer so radi tega celo ondotm občinski svetniki tako počaščeni, da j0 bodo v izredni seji imenovali za častno meščanko. Dojilji se na dvoru kaj dobro godi. Za postrežbo ima na razpolago celo vrsto strežnic, novih oblek ima kolikor hoče, obeduje skupaj s kraljevo rodbino, sploh igra vplivno ulogo pri dvoru. Princezinja Mafalda je drugi otrok italijanske kraljice. Tudi prvi otrok je bil deklic0) Jolanda. Prestolonaslednika še torej ni! Sveta noč. Spisal Ivan Vuk. O sveta nož, božična ti, presrečna si nad vse noči. Sneg je padal, droben sneg, vedno gostejše in gostejše. Pot, katero so ^ prebivalci majhne gorske vasice napravil* do farne cerkvice, ki je bila oddaljen0, dobro uro hoda, je bila že popolnem0 zametena. Vse, kamor koli je pogledalo oko, videlo je samo nepregledno belo morje snega. Nikjer ni bilo videti živ® duše, vsakdo se je veselil doma v krog*1 svoje družine svetega večera. Sveti večer> poln skrivnosti in radosti ... , Daleč tam v dolini stopal je ml0d popotnik, gorko zavit v debeli plašč. Vi' šoke, težke škornje je imel na nogabi katere je že težko privzdigoval. Videti j? bilo, da je utrujen. Zamišljen gazi napreb misli se mu podijo po glavi, kakor hudourniki. Dve leti morda bo, ali kaj, da &e ni gledal teh krajev, da ni videl majhn6 domačo cerkvice, ne slišal zvonenja ^ njenega zvonika lin. Dve leti že ni vide rojstnega kraja, ne mamice, ne sestrice • •' Dve leti, dolgi in mučni za vse, posebn0 za njega, ker se je ločil brez sloves0’ skoro v sovraštvu. . Zelo je že utrujen, nikjer ni vid00 hiše, le neizmerna planjava je krog njega' Sneg pa pada vedno gosteje in gostej0' kot da bi 8lo za stavo. Zona pretrese mladega popotnika pri spominu, da ostane v snegu, da zmrzne. In nocoj na sveti večer, ko se vse veseli in raduje v krogu domačih, tava on sam in zapuščen. Silna žalost objema njegovo dužo in mu stiska srce. Spomni se drage mamice in ljubke sestrice, očeta že pokriva hladna gomila. Pred dvema letoma se je tudi on radoval doma svetega večera. Okrog mize sta sedela on in sestrica, mati jo imela opraviti Se v kuhinji. Radovala sta se kot otroka božičnega drevesca, to se pravi sestrica se je radovala, ker Miroslav je bil zamišljen. Miroslav je bil trmoglav Mladenič, kakor njegov pokojni oče, in ledi nagle jeze. Pogovor s sestro je na-oosel na daljne kraje, o nekem Tinetu, ki je pred par tedni priSel domov iz Amerike in prinesel seboj dokaj denarja. »Slišiš Ivanka«, tako je bilo deklici ‘me, »kaj pa, ko bi tudi jaz šel poskušat sreče v svet?!« »Pojdi, pojdi, kam boš pa šel! Ali ne VeS, da si potreben doma? Kdo bo pa Potem vodil gospodarstvo. Pa tudi denarja himaš«, reče Ivanka. »Ti, pa bom šel; s Tinetom sva se že domenila. On mi preskrbi lepo službo ‘o tudi denarja mi posodi za pot.« »Miroslav!« vzklikne deklica začudeno ‘n glas se ji malo trese. »Sedaj še le Ažurnem vajino prijateljstvo in skrivne Pogovore Miroslav, Miroslav, meni se ta £'ovek nič ne dopade! Verjemi mi, da te 1)0 spravil v nesrečo!« »Kaj si vsega domišljaš! Si pač taka kot vse ženske! Sicer pa je meni vse lodno, se-li tebi dopade ali ne, da se le ^eni, in povem ti, da boljšega človeka bi na svetu. Pravil mi je tudi, kako lahko tam zasluži denar. Mislim, da nam ne b> škodovalo, če prinesem potem denarja oomov in svet bom tudi videl.« V svoji razburjenosti je govoril zelo Jliasno, da je prišla mati iz kuhinje vpra-kaj imata. Ivanka ji smeje pove, da b°če Miroslav v Ameriko. Mati pa reče: »Kam bo le šel, kam, Posebno v takem vremenu? Še k pol-bočnicam ga ne morem dobiti.« Miroslav pa je zaklical trdovratno: »Grem, pa grem. Videli bodete, da ®reni. Še nocoj odidem. S Tinetom sva e že dogovorila.« Celo njegovo posto-P&nje ta večer je bilo, kot bi iskal pridnosti za prepir. , »Miroslav!« vzklikne Ivanka. »Pomisli, a je nocoj sveta noč in ti imaš take Pogrešne misli.« »Sveta noč gor, sveta noč dol, jaz .etn in grem!« In vzel je iz kota kovček, b le bil pripravljen in nabasan s ‘trebnimi rečmi za pot. gj, . je sprevidela, da res namerava 8voi naraeni ‘n reče: (k ‘Nikamor mi ne greš, doma ostaneš, v®s«, in solze ji zalijejo oči. ‘*n zakaj bi ne šel, mati?!« ‘Miroslav, ubogaj me. Glej, sveta noč PrinVse .se vesel‘> V80 8e raduje, ti pa mi S Povijaš tako bridkost. Ostani doma! blao Ve^’ 8‘ P0Iera naoramo najeti PCa> kdo bo ga pa plačeval?« bo&te i Vara bom že poslal toliko, da si W ‘ahko držali dva hlapca, in dolgo b^ko bb*8!*™ biti tam. Samo da vidim, ‘Ur sve^u-‘ Vebda r0s!av’ k*e boš pa vzel denar, saj ^ brez denarja ne moreš nikamor, '\ in za tako daljno pot treba mnogo denarja ?« »Tine mi bo posodil, saj mi je obljubil, pa tudi dobro službo mi preskrbi.« »Tako, Tine ti je vdihnil to nesrečno misel. Sedaj mi je pa že dovolj. Tine ni nič prida, kakor njegov oče ni bil. Ta te bo spravil v nesrečo. Hvala Bogu, toliko še tudi imamo, da nam ni treba stradati, zatoraj ne potrebujemo amerikanskega denarja.« Miroslav je molčal, mati pa si je zakrila obraz in ihtela. »Moj Bog, na sveti večer mi pripravljaš tako žalost!« »Mati!« reče srdito Miroslav. »Pustite me, jaz sem obljubil Tinetu, da pridem nocoj k njemu, da se odpeljava. Bodite zdravi!« »Ostani tu, nikamor no bedi . . . Moj Bog ... Miroslav!« je vzkliknila mati ihtč in se onesvestila. Ivanka kliče na pomoč, n Miroslav je že odšel. Počasi se mati zave, globoko vzdihne rekoč: »Sveta noč, bridka noč!« Potem pa plaka in moli za sina, da bi ga varoval na vseh potih in ga srečnega pripeljal nazaj. Le sestra ni mogla verjeti, da bo Miroslav resnično odšel. Mislila si je, da bo drugi dan prišel nazaj, ko se poleže njegovo razburjenje. Ko ga pa ni, povesi glavo, kakor rožica, ko pade na njo strupena rosa, in čestokrat je jokala na tihem. Obe, mati in hči, sta skrivali solze ena pred drugo, da bi si ne povečali žalosti. * * * Dve leti je minulo. In nocojšnji božični večer, nocojšnja sveta noč! Podobna je oni pred dvema letoma. Sneg pada, veter brije. Zamišljeno korači Miroslav, naš popotnik. Misli mu uhajajo pod domači krov k materi in sestrici. Ni vedel, ali še sta živi ali ne. Pisal ni nič domov in torej ni dobil tudi nobenega poročila. Mnogo je prestal mladenič, trdo se je moral pokoriti za prelomljeno četrto božjo zapoved in trdovratnost. Tine, ta brezvestni okrutnež ga je prodal, kakor živino. No, tudi njega je zadela roka pravice. V nekem prepiru so ga ubili. Trdo je moral delati svojemu gospodarju in plačilo mu je bila slaba hrana in čestokrat tudi palice. Mnogokrat se je spomnil domače strehe, matere in sestrice, kesal se je svoje neubogljivosti, pa bilo je prepozno. Ker je marljiv in priden, postavil ga je njegov gospod paznikom, prostosti pa mu seveda ni dal. K sreči se je Miroslav prikupil nekemu prijatelju svojega gospoda in la ga je tako dolgo nagovarjal, da mu je odstopil mladeniča. Sedaj je imel Miroslav novega gospoda. Ta mu je dal prostost in ga obdržal v svoji službi, da je nadzoroval njegova obširna posestva. Dokaj denarja si je že prihranil, kar se vzbudi v njem domotožnost. Želel je videti zopet domače kraje, mater in sestro. Prosil je gospodarja, kateri mu je, dasi s težkim srcem, vendar-le ustregel in mu še dal na pot precej denarja. Tako je prišel Miroslav v domači kraj. Truden je že, težko privzdiguje noge. Radi teme ne ve, kje je. Sedaj zasliši zvon precej blizu, ki je vabil k polnočnici. Spoznal ga je, bil je zvon domače cerkvice, vzdihnil je veselo in olajševalno: „Le doni zvon iz temnih lin, le vzbm'ty mi na dom spomin.* Le zvoni, le doni, le vabi najdenega sina zopet domov. Prišel je do cerkvico in vstopil. Sveta noč 1 Koliko lučic gori, in tam pri oltarju daruje najsvetejšo daritev sivolasi župnik, ki ga je krstil in podučeval, da je en Bog in druge krščanske nauke. Ostal je pri vratih in se zatopil v molitev. Ginjen posluša lepo ubrano slovensko petje, katerega že ni slišal dve dolgi leti. Veličastno in mogočno zadoni župnikov glas po cerkvi: »Gloria in ezelsis Deo«. »In mir ljudem na zemlji«, pristavil je tiho Miroslav. »Slava novorojenemu Zveličarju, da me je srečno pripeljal domov.« Čarobna je sveta noč in skrivnostna. Vsako človeško srce čuti v sebi nek strah in neka blažena radost objema njegovo dušo. Sveta noč. . . Kdo se je ne veseli, saj je to noč, spomin na ono skrivnosti poln sveto noč, ko je prišel kralj nebes na svet, odrešit človeški rod. Sveta ndč, ko so peli angelci: »Slava Bogu na višavah in mir ljudem na zemlji, ki so svete volje«. Kako veličasten pomen imajo te besede. »Slava Bogu na višavah«, pel je tudi Miroslav, pel prvikrat po dveh letih. Polnočnica je končana, ljudje hitijo domov in tudi Miroslav se podviza proti domu. Na potu dohiti deklico in jo pozdravi. Začudeno ga ta pogleda in se ustavi. Z drhtečim glasom mu odzdravi. »Kaj to? Moj Bog! — To je glas sestre Ivanke?« zašepeče Miroslav. »Ali bi mi mogli povedati, je li Se pri —« Ni »končal. Ivanka vzklikne presenečena: »Miroslav, si ti ali tvoj duh?!« V temi ga ni videla v obraz, temveč ga je spoznala po glasu. »Ivanka, draga sestrica, tebe dobim prvo!« zakliče Miroslav in jo objame. »Ali so mati zdravi in kje so?!« vpraša hipoma. »Zdravi so, zdravi. Hitiva, da prideva hitro domov, da se veselč z menoj!« »Sveta noč«, dč Miroslav. »Na sveto noč sem hudo razžalil svojo dobro mamico in tebe, na sveto noč vaju hočem prositi odpuščanja.« Nemo je sprejela mati svojega sina. Od prevelike radosti ni mogla govoriti besede. Na prsih svojega sina se je jokala, jokala od sreče in blaženosti. Zunaj pa je sneg padal vedno gosteje in gosteje ... Nad srečno hišico se je pa to noč razlilo po dolgih dveh letih zopet veselje in radost in zopet so veljale besede: »Slava Bogu na višavah in mir ljudem na zemlji.« Sveta noč, skrivnostna si in čarobna . .. Ustnica uredništva. Dopisnikom iz SelišJ, Slaptinec in Jamne: Srčna hvala za poslane pozdrave I Kar se tiče dopisa iz Selišč, je preveč oseben. Pozdravljeni I — Mladenič A. Kovač t Šmartnu pri Velenju: Lep spis, a mnogo predolg za naš list Ko pa smo tako majhni! Bodite iskreno pozdravljeni! — M. O. pri Sv. Juriju ob Taboru: Tokrat došlo prepozno. Hvala Vam za pozdrave! Tudi Vam vesela božične praznik« in srečno novo leto. Bog in domovina I Kako se pošlje po nakaznici naročnina? .... T“kai damo obrazec vsem našim naročnikom, da ne bodo v zadregi z do-pošiljanjem naročnine. Obrazec kaže, kako se naroča a poštno nakaznico. Kar ie na nakaznici z ležečimi črkami tiskano, mora naročnik sam napisati. Vse drugo je itak uskano. Svoje ime naj napiše vsak razločno in natanko, da ne bo nobene pomote. Naj tudi vsak pripiše, ali je nov ali že star naročnik. Naj to zapiše in zraven številko zavitka. Evo, kako bi si recimo Ivan Smrekar naročil »Naš Dom«: f Pečat ^ ( poštnega i V urada. j Siiincl»le[ener aettog Nakazani anesok iOilK d =1 Blome, HJoIjnott unb SDollitung be« flbicnbct« lino, bivaližc'o in otano-vanje pošiljalciovo Ivan Smrekar mladenič v Rožici, p. Sv. Jurij ob Ščavnici. Nov naročnik ali star naročnik. Štev. zavitka 5. Tukaj piše poštni uradnik ! auf ) Poštna nakaznica za j in ffiortcn — z bosedami K — h a« za Slavno. upravnIMvo..... ........„Našega J)om,a“...... .........v Mar iboru...... { ...Koroška ulica št. 5. in ) v (na) ) Sejte ipofl nnb Sanb ) Zadnja pošta in de/.ola ) Tukaj so prilepi znamka za 10 h. Tukaj piše poštni uradnik ! Naše naročnike prosimo, naj pokažejo la vzorec tudi takim, ki še niso naročniki, 1 r“8irlaite liS'- ler ln'10 podl>ir“i‘e Po»orI Zadnja pošiljatev zaloge za zimo je došla! MARIBOR n. Dr. Matej StCPpaP Gosposka ulica II. Barhet » vseh barvali mtr. samo gld. Flanel » „ . Loden 120 cm širok ” Kranjski loden gladek in ” progast . . . mtr. po gld. Pristno brnsko sukno za možke (Ceig) za hlače, dvojne ” ” . širokosti ... črn kažmir . . , ” ” » atlas 140 em širok za ” ” ” predpasnike . ■ „ „ n Crno snkno za obleko 120 cm široko . . „ „ „ Platno za matrace . „ _ „ Damast-gradl . , , . „ Oksfort • • • " " I Belo platno . . . ” ” ” Platneni robci . ducat „ „ Bobci za otroke . komad „ n Platno za posteljske oprave 120 cm široko . . mtr. — 16 -23 -•46 !•— do 1-26 1-80 „ 2-80 —•65 — 40 —•48 — 40 — 24 — 16 -.12 1 — — 04 -•32 „ --45 Zdaj stane: Molinos za rjuhe 140 cm široko .... mtr. po gld Pristno platno za rjuhe 160 cm široko . . Spodnje hlače iz bar- ” henta . . . komad „ _ Spodnje hlače iz gra- dlna • • . „ n n Srajce iz Oksforda . „ „ n Jegrove srajce Bele srajce Ukane . n a ” Odeje ... _ „ . Koce za konje Slamnjak širok . ” Spleteni robci veliki „ Veliki robci za ogrnitev _ _ ” Kašnec robci . . ” Šali ... ” ” ” Moderci ... ” ” ” Nogavice za zimo . ” ” Rokavice -•40 do —-60 -65 -•68 —•60 —•76 —•60 —•66 —•36 —•20 —•20 1-60 -35 -65 -45 -•89 2 — — 90 -•85 —•75 120 45 55 50 16 -•20 —•18 —•60 -.40 —•65 —•65 1'20 3 — 2 — 1-— 260 3 — —•66 —•80 —•20 —•30 —•26 --- » * — » — ™ Obrisalke . . » „ Najboljša prilika, da si vsakdo nakupi za božična darila in novo leto. ___ Ostanki sukna za cele obleko po 1-20 do 3-— gld. JPosefona priložnost za nakup asa gostije. Tanko in debelo sukno, kakor tudi črn kamgarn za obleke; črno, mandarin sukno za gornje sukne po jako zmžemh cenah. Moder in beli barhet 70 em širok meter 20 kr. Podšivi po naj nižjih cenah! časa ne Poš^° 'o^ilne^ISLpu'valii u^no^ P°V1!etjU- Vz°rCi 88 -voljo pomanjkanja 30 1-1 Jožef Ullaga, trgonna z mauofaktariiini blagom v Maribora, Tegrettkoir-ova ulica «1 priporoča svojo veliko in raznovrstno zalogo manufak turnega blaga, platna in sukna, posebno lepo izbirko sukna za možke in ženske obleke po najnižji ceni, ter odeje in perilo lastnega is 26- ie izdelka. Matej Stergar. in založnik kat tkk. društvo. Slovenska delavnica Konrad Ukaza St. Ulrich—Gruden Tirol se priporoča 28 12- 2 za izdelovanje vseh cerkvenih umetnih del n. p. svetnikov, križev, oltarjev, prižnic, križevih potov itd. Fotografije, načrti, spričevala na zahtevanje! Odgovorni urednik Fdv. .luna?. Cerkev Matere Milosti v Mariboru. Naša dolžnost nas veže, da spet nekaj omenimo o naši Marijini cerkvi v Mariboru. Naj nam ne zamerijo naši dobrotniki, da še dosedaj nismo mogli naročiti novega oltarja za čudodelno podobo Matere Milosti. Dasi tudi veliko družnikov in dobrotnikov stanovitnih ostaja in zvesto svoje milodara pošilja — vendar jih je tudi veliko, ki so s svojimi prispevki popolnoma izostali! — To je poglavitni uzrok, da v kinčanju cerkve tako po malem napredujemo. Sicer pa naj le potrpijo z nami naši dobrotniki — vse bomo srečno dokončali, ker potrpežljivost in molitev vse dosežeta. Nova družnike še vedno radi sprejemamo. Du-hovne dobrote te družbe so itak znane. Ta družba stoji namreč v posebnem varstvo svetih starišev preblažene Device Marije, sv. Joahima in sv. Ane. Razen IB sv. maš, ki se vsak mesec in vsako leto služijo (gl. Pravila § 5. b), bereta se še vsak daO dve sv. maši in sicer ena za vse žive io druga za vse rajne družnike in dobrotnike — tedaj vsak mesec 60 in vsako leto 74B sv. maši Frančiškanski samostan v Mariboru, dne IB. oktobra 1902. P. Kaliflt Heric, 29 i-l žnpni upravitelj in predsednik Marijine družbe. P. Filip Benicij Pero, gvardijan. Važno za božič! Čeravno se je moka že pred enim mescem po-dražila, zamorem še vendar prodajati vsled ugodneg« nakupa najboljio ogrsko pšenično moko 1 kg p11 14 kr., ako se vzame cela vreča, pride 1 kg n* 137, kr.; dobro ln sladko moko za kruh 1 kg od 8 kr. naprej; 26 10—* dobro moko za svinje, 1 kg po 5 in 6 kr.; kavo, jako lepo, nebarvano '/4 kg 25 kr.; petrolej 1 liter 16 kr., 6 litrov 76 kr.; sladkor v gruči X kg 44 kr.; milo „Schicht“ 1 komad 15 kr.; sveče, 6 ali 8 v zavoju samo 88 kr.; rozine, suhe jagode, cibebe, suhe slive in hruške, zelo lepe in jako po ceni. Drože (germ) eden zavitek samo 28 kr Prodajam tudi veliko bolj po ceni kakor drugo® plskre ln ponve Iz pločevine. V spomladi bodem prodajal popolnoma svež* semena od svetovno znane tvrdke „Mautner1*. V obilna naročila se priporoča J. Sirk prej Holasek v Maribor«' Grlavni trg- — rotovž. D4C* Kupujem