Nekateri problemi in naloge zadružništva v celjskem okralu Kako je s piačevanjem davkov v Celju GOSTILNIČARJI IMAJO SE VECJE VSOTE NEPORAVNANEGA DAVKA Nahajamo se v času, ko naši delovni kmetje razpravljajo na zborih volivcev, kakor tudi na predvolilnih sestankih Osvobodilne fronte o vseh mogočih vprašanjih, ki danes zadevajo naše kmetijstvo in našo socialistično gradi­ tev sploh. Prav bi bilo, če bi frontne in ostale množične organizacije teme­ ljito izkoristile zimski čas za čim teme- Ijitejšo obravnavo, kaj vse bo potrebno v njihovem kraju, da se v okviru splošne kmetijske zadruge pokrene širša akcija za obnovo in napredek na­ šega kmetijstva. O stanju v zadrugah ter o nalogah le-teh pa bi morali raz­ pravljati tudi v predvolilni aktivizaciji. V kmetijstvu imamo opravka s tisoči drobnih proizvajalcev, ki so doslej v proizvodnji nastopali neorganizirano, ne upoštevajoč znanstvene, agrotehnične izsledke, ki bi nam v naši tako zaostali kmetijski proizvodnji mnogo koristili. V zadnjem času je bilo na področju okraja Celje-okolica več sektorskih za­ družnih posvetovanj, kjer so obravna­ vali razne probleme našega zadružni­ štva. Ta posvetovanja so pokazala, da jo v splošnih kmetijskih zadrugah še vrsta problemov in raznih pomanjklji­ vosti, ki onemogočajo hitrejši razvoj zadrug. Trdimo pa lahko, da so posve­ tovanja prinesla zadovoljive rezultate. Predstavniki posameznih zadrug so iz­ menjali svojo dosedanje izkušnje, na osnovi obširne debate so bili sprejeti tudi ustrezni sklepi. Največ razprave je bilo o vprašanju obnove sadjarstva in vinogradništva v vinogradniških pre­ delih. Predstavniki zadrug so podali ugotovitev, da sta prav ti dve panogi našega kmetijstva potrebni čimprejšnje obnove. V zvezi s tem se je obravnavalo tudi vprašanje organizacije posameznih pospeševalnih odsekov. Dosedanja praksa je namreč bila ta, da so posa­ mezne splošne kmetijske zadruge imele celo vrsto raznih odsekov, ker so jih ustanavljale ne glede na gospodarske potrebe kraja. Zaradi tega so se marsi­ kje odseki izrodili. Zato je bil osvojen sklep, da bodo posamezne zadruge imele le tiste odseke, ki glede na gospodarske priliko oziroma vrsto kmetijske proiz­ vodnje pridejo v prvi vrsti v poštev. Organizacija odsekov je različna. Največ odsekov je na žalost samo na papirju. To je posebno tam, kier se zadruga peča samo s trgovino. Najbrž bi bilo prav, če bi pri vseh tistih od­ sekih, ki predstavljajo glavne panoge kmetijstva v določenem kraju, imeli ožje odbore — nekake organe — ki sicer ob obstoječi zakonitosti ne morejo biti pravne osebe, vendar pa lahko ogromno pomagajo s svojimi predlogi upravnim odborom, z raznimi — tudi strokovnimi nasveti — pa svojemu članstvu. Doslej še ni v celoti rešeno vprašanje članstva v zadrugah. Po sedanjih po­ datkih je vključeno v kmetijske zadru­ ge na področju mesta in okoliškega okraja 23.200 članov. Tu seveda niso všteti samo družinski poglavarji, tem­ več tudi družinski člani. Kmečkih go­ spodarstev pa je v zadrugah vključenih 91% od skupnega števila kmečkih go­ spodarstev. Sicer pa nekatere zadruge še sedaj nimajo točnega pregleda nad številom svojih članov. Zadruge so spre­ jele sklep, da bodo do novega leta v celoti uredile vprašanje njihovega član­ stva in zadružnih deležev. Skoraj vse zadruge (razen 5) so na letošnjih občnih zborih sprejele sklep, da se povišajo zadružni deleži. V največ primerih so deleži zvišani na 1000 dinarjev, le 14 zadrug je deleže dvignilo na 500 ali 300 dinarjev. Toda nekatere zadruge niso doslej sprejele nobenih konkretnih zaključkov, kako in v kakšnem času naj članstvo povišane deleže vplača. Med najboljše spadajo v tem pogledu KZ Loče, Zreče, Skomarje, Prebold, Braslovče, Podčetrtek in še nekatere. Te zadruge so doslej pobrale zvišane deleže skoraj v celoti. Nekatere kme­ tijske zadruge se izgovarjajo, da pri njih ni p>otrebno zvišati deležev, češ da imajo dosti lastnih sredstev. Tak primer je v KZ Vransko, ki je sicer finančno dobra zadruga, ker ima dobro organizi­ rano trgovino, oziroma je ta zadruga organizirana samo kot trgovina ter se s proizvodnjo zelo malo ukvarja. Ima sicer strojni odsek, dva traktorja, ki pa izključno služita samo trgovinski dejav­ nosti, kar ni popolnoma v redu z ozirom na to, da bi sredstva za mehanizacijo morala služiti v prvi vrsti potrebam kmetijske proizvodnje. Prav bo, če bodo vse zadruge do novega leta uredile v celoti vprašanje članstva in pobrale od članov zvišane deleže. Ponekod so de­ leže pobrali na ta način, da so se s člani sporazumeli, da vplačujejo deleže v obrokih največkrat iz izkupička za prodano blago zadrugi. Na ta način so skoraj vse zadruge v Savinjski dolini deleže že pobrale. Nekatere zadruge, med njimi Braslov­ če, Gomilsko, Zreče itd. imajo že zelo dobre hranilno-kreditne odseke. To je zelo pozitivno z ozirom na dejstvo, da s tem zadruge sebi ustvarjajo večjo finančno podlago za boljše poslovanje, hkrati pa ima članstvo le-tu najbolj Varno naložen denar, ki se mu tudi obrestuje. Bilo bi zelo priporočljivo, če bi zadruge in naše organizacije v večji meri zainteresiralo kmetovalce za to, vlagajo denar kreditnim odsekom pri KZ, ker s tem veliko pomagajo tudi pri gospodarski krepitvi zadruge. Po­ nekod obstoja pri posameznikih mnenje, da se z nalaganjem denarja v kreditne odseke daje podatke o višini dohodkov posameznih gospodarstev in s tem možnost obdavčenja. Tak dvom je se­ veda neupravičen, kajti sredstva, ki jih posameznik naloži v kreditni odsek, niso merilo za obdavčevanje. Več pozornosti bodo morale zadruge posvetiti strojnim odsekom in čuvanju strojev. So primeri, da se stroji ne či­ stijo, da ni urejeno vprašanje uslug, tako da ponekod cena strojnim uslugam ne doseže niti amortizacije. Priporočlji­ vo bi bilo, da bi bile cene uslugam take, da bi se krila amortizacija in da bi stroji prinašali zadrugi tudi delno aku­ mulacijo, kajti treba je misliti na širšo mehanizacijo. Pri tem je seveda paziti na to, da bo strojno delo cenejše od ostalega. To je seveda stvar gospodar- stvenega računa vsake posamezne za­ druge. Zadruge v celjskem okoliškem okraju imajo 105 traktorjev. V letošnjem letu je bilo nabavljeno 52 traktorjev znamke Steyer. Poleg tega je nabavlje­ nih 14 motornih kosilnic, vrsta ročnih in motornih škropilnic itd. Vse premalo je škropilnic z ozirom na potrebe škrop­ ljenja sadnega drevja proti ameriškemu kapar ju. Ni pravilno, da nekatere za­ druge odklanjajo traktorske priključke. Traktor naj bi zadrugi ne služil samo za prevoz. Sicer je pravilno, da se za­ druga poslužuje lastnega prevoznega sredstva za trgovinske in ostale potrebe, toda v prvi vrsti naj bi traktor služil za proizvodnjo, oranje, košnjo in ostala dela. Nekatere zadruge so to dobro ra­ zumele, toda so primeri, n. pr.KZ Pod­ četrtek, ki doslej skoraj ni uporabljala traktorja za poljska dela, temveč le za prevoze. Nekatere zadruge nimajo stroj­ nih lop, tako da ležijo stroji razmetani, propadajo, ni evidence o uporabi itd, 52 splošnih kmetijskih zadrug v okra­ ju irha tudi posestva. Skoraj vsa so v letošnjem letu dosegla večje uspehe od lanskoletnih. Toda še vedno gospodari­ mo na zadružnih posestvih primitivno, bavimo se z vsemi mogočimi panogami, rentabilnimi in nerentabilnimi. — Za­ družno posestvo je tisto, ki naj se bavi z vsem, od živinoreje do sadjarstva in preko vseh poljedelskih kultur. Korist­ no za zadruge bi bilo, da bi se v svoji proizvodnji specializirale na tiste kme­ tijske panoge, ki so najrentabilnejše, oziroma so lahko največja opora kmetu v njegovi proizvodnji. Tu je vprašanje trsnic, drevesnic, pridelovanje semen­ skega materiala, nadalje mlekarski obrati, plemenilne postaje itd. Pripo­ ročljivo bi bilo, da bi zadruge pričele na svojih posestvih urejati večje plan­ tažne nasade, sadjarske in vinogradni­ ške, kar je seveda odvisno od strukture, kvalitete in lege zemlje ter ostalih po­ gojev. Prav tako bo potrebno urediti način nagrajevanja delavcev, zaposle­ nih na posestvih KZ v smislu gospodar­ skega računa, ki bi si ga naj zadruge za prihodnje leto čimprej ustvarile. Država je v letošnjem letu v veliki meri podprla kmetijsko zadružništvo z dolgoročnimi krediti. To je brez na­ daljnjega velik korak naprej. Tako so delovne in splošne zadruge prejele v letošnjem letu 34 milijonov dinarjev kredita za nabavo opreme. V letošnjem letu je bilo iz kreditov in lastnih sred­ stev zadrug nabavljenih strojev v vred­ nosti 91 milijonov dinarjev. Za gradnjo so zadruge prejele 26 milijonov dinar­ jev. Gre predvsem za dograditev že na pol zgrajenih zadružnih objektov. Te objekte bi morali kmalu dograditi, da si tako zadruge čimprej ustvarijo go­ spodarsko bazo. Kredite je treba izko­ ristiti najpozneje do 1. aprila 1953. Ne­ katere zadruge jih zelo slabo koristijo, to se pravi, da tudi ne delajo v redu. Kritizirati je upravni odbor KZ Petrov­ ce, ki doslej še ni ukrenil ničesar, kljub temu, da ima kredit na razpolago že skoraj dva meseca. Gradbena sezona gre h kraju in bo treba pohiteti. Kako bomo koristili kredite? Kar najskrbneje bomo morah štediti z materialom in organizirati delovno silo na prostovoljni osnovi. Nekatere zadruge bodo v inve­ sticije za gradnjo vložile del lastnih sredstev. Zelo dobro so organizirali gradnjo zadružnega objekta v Grižah zato, ker so pokazali poleg zadruge polno razumevanje za gradnjo tudi o^)- činski komite KPS, občinski odbor OF in ljudski odbor. Precejšnji krediti so dodeljeni zadru­ gam za obnovo vinogradništva in sad­ jarstva. Gre za nove plantažne in ostale nasade, ki bi jih bilo organizirati na večjih kompleksih. Naša gospodarska graditev zahteva vedno več strokovne­ ga znanja. Skoraj od vsakega človeka se zahteva z ozirom na njegovo delovno mesto določena izobrazba. V našem kmetijstvu, ki je tako zelo pestro, pa je strokovna vzgoja marsikje zapostav­ ljena, kljub temu, da se dnevno sreču­ jemo s številnimi problemi. Zato so se zadruge zavezale, da bodo v sodelovanju z odbori OF in ljudsko prosveto zimski čas izkoristile za to, da bodo organizi­ rale izobraževalne tečaje. Zadruge bodo prispevale finančna sredstva za hono­ rarje in potne stroške predavateljem. Društvo kmetijskih inženirjev in tehni­ kov pa bo pri tem pomagalo, kjerkoli bo to potrebno. Priporočljivo bi bilo, da vse zadruge k temu čimprej pristo­ pijo, odbori OF lahko tu dosti poma­ gajo. Večina zadrug je sprejela obveznost za medzadi-užno tekmovanje v počasti­ tev VI. kongresa KPJ. Kdo bo med na­ grajenimi, še ni znano. Najresnejši kan­ didati so: KDZ Prekopa, KDZ Petrovce, KZ Vitanje, KZ Šentjurij, KZ Loče in KZ Zreče. Prav bi bilo, če bi o zadružnih pro­ blemih temeljito razpravljali na izred­ nih občnih zborih, ki bodo po vseh za­ drugah v zvezi z volitvami delegatov v okrajni zbor proizvajalcev, v katerem je naše kmetijstvo zastopano z 10 člani. Ti zbori bodo izvedeni najkasneje do 9. novembra. Nakazani problemi naj bi služili za razpravo v našem zadružništvu v času, ko naše delovno ljudstvo vlaga vse svoje sile za zgraditev socializma in prav sedaj v počastitev VI. kongresa naše slavne KPJ. Franc Lubej. Resnica o »siromahihu V Reîid ob Savinji Na zboru volivcev v Rečici ob Savinji so razpravljali v glavnem o IV. akonta­ ciji na dohodnini, niso pa dosegli svo­ jega namena. Oglejmo si vzroke. Večina volivcev, ki so imeli namen razpravljati o pravilnem ali nepravil­ nem predpisu davkoplačevalcem, ni prišla do besede, ker so s hrupom go­ vorili le volivci, kot je Kolenc Viktor, ki je bil razlaščen žage v Spodnji Re­ čici. Po njegovi izjavi na zboru volivcev je to nezakonito. Dalje Matek Anka, katere oče je bil razlaščen po Zakonu o agrarni reformi za 72 ha zemlje. Le-ti so dajali predloge, ki niso umestni za zbor volivcev, še manj pa koristni za skupnost. Matek Anka je predlagala, da se naj vnese v zapisnik sklep, »da so nekateri davkoplačevalci tako izčrpani, da si ne morejo nabaviti potrebnih stvari za živ­ ljenje«. Kaj je hotela doseči s svojim predlogom, je jasno, ker je sovražno nastrojena proti današnji socialistični ureditvi. Na zahtevo volivcev, da naj svoj predlog utemelji z nekaj primeri, je Metkova izjavila, da sama ne trpi pomanjkania, javila pa se je Vršnjak Marija iz St. Janža. Večina volivcev je njene navedbe o siromaštvu in pomanj­ kanju takoj spoznala za smešne. Vr.injak Marija je posestnica, vdova, ima 2 moški in 4 ženske delovne sile. Posestvo v skupni izmeri 13.57 ha, od tega njiv 3,75 ha, travnikov 5,01 ha in gozdov 2,63 ha. Ima lastno žago, 2 konja, 4 glave goved, 8 prašičev in najmanj 20 komadov perutnine. Dohodek posest­ va v letu 1951 je bil ocenjen na 195.000 dinarjev. Posestvo je v nižinski legi. Vir dohodkov ima od poliedelstva, ži­ vinoreje, gozdarstva in voženj, vendar Vršnjak Marija ne izpolnjuje obvezno­ sti do države tako, kot bi bilo potrebno. Matek Ana, ki je sedaj lastnica po­ sestva, ki je bilo razlaščeno z agrarno reformo in je po poklicu učiteljica, je dalje predlagala občinskemu ljudskemu odboru Rečica, naj poskrbi za revnega Jerman Jožeta iz Trnovca, da bi si pri­ dobil pravico do pokojnine, ter izrazila svoje čustvovanje, obenem pa se zgra­ žala, kako to, da občinski ljudski odbor takih vpijočih stvari ne vidi. Občinski ljudski odbor je za pokojnino Jerman Jožeta že predhodno poskrbel. Prošnja je bila namreč že vložena in dana v rešitev pristojnemu organu. Vprašal pa bi Matkovo, ki ima dovolj šolske izobrazbe, zakaj ona ni pomagala Jer­ man Jožetu vsaj z nasvetom ali mu napisala prošnjo za priznanje pokoj­ nine? Od nje ni dobil še nikake pomoči. Ce ima toliko socialnega čuta, zakaj odpoveduje stanovanje družini Polak, ki je v resnici tako slabo, da bi se moral občinski ljudski odbor o tem več brigati. Delovni ljudje Rečice poznajo take Matke in Zlebnike, ki mislijo, da je prišel čas, da bodo zopet izkoriščevali. Matkovi in podobni naj si zapomnijo, da so njihovi zlati časi, živeti na račun drugih, minili in takih časov naj več ne pričakujejo od nikoder, ker delovno ljudstvo teg^ ne bo dovolilo. N. F. . JEZIKOVNI TEČAJI LJUDSKE TNIVBASS V CELJU Kakor v drugih večjih mestih v Sloveniji, se bodo vršili jezikovni tečaji za tuje jezike tudi v naiem mestu, in sicer se lahko pri­ javijo interesenti za naslednje jezike: slo­ venski, angleški, francoski, italijanski, nem­ ški, ruski, češki in esperanto. Tečaji eo sa- četni in nadaljevalni. Mnogi se zanimajo za stenografijo in če bo zadosti prijavljencer, se bo poučeval tudi ta predmet. Vpisovanje se vrši v tajništvu II. gimnazije in r Ljud­ ski knjižnici. Stroški za tečaj so minimalni. Vsi tisti, ki so se že vpisali v jezikoTni te­ čaj, naj si ogrledajo razporeditev nr ocironut dneve pouka na oglasni deski т II. rimm»- 7,iji spodaj v veži, in sicer т dneh 1.. J. in 3. novembra. Plačevanje davčnih obveznosti pred­ stavlja družbeno in državljansko dolž­ nost. Zavest o tej dolžnosti pa ni povsod enaka. Socialistični sektor, naši delavci, vplačujejo akumulacijo pravočasno in v določenem roku, se trudijo, da izpol­ nijo svojo dolžnost do družbe. Prav za­ radi tega je treba v obliki nekakega javnega pogovora povedati, kako pa pri­ vatniki izvršujejo svojo državljansko dolžnost in želimo, da bi se tudi drugi udeležili takih časopisnih razprav in povedali svoje želje in predloge. V Celju imajo največje zaostanke go­ stilničarji in nekateri prosti poklici. Ti dolgujejo še 2,300.000 din, medtem ko nekateri obrtniki in kmetje skupno niso poravnali še 2,400.000 din. Nabralo pa se je zaradi tega toliko, ker so pred­ vsem gostilničarji in obrtniki, takoj ko so dobili odmero, vložili pritožbe. To pa ne toliko zaradi resničnega stanja pla­ čilne nezmožnosti, temveč z namenom, da bi zavlačevali plačilo davka. Večino teh pritožb pa je v celoti zavrnilo tudi ministrstvo za finance. Lagodno rešitev so dobile le tiste pritožbe, ki so bile takega spregleda resnično potrebne. Omenili bomo nekaj primerov takih »pritožnikov«, ki so z neresničnimi pri­ javami hoteli prikriti dohodek in oško­ dovati našo socialistično skupnost. Krojač Kučan Dezider iz Zidanškove ulice je v davčni prijavi napisal, da je zaslužil v vsem letu 1951 »reci in piši« 27.000 din, to se pravi, mesečno samo 2300 din. To prijavo davčna komisija sploh ni mogla obravnavati, kajti očitno zasmehovanje ukrepov naše ljudske oblasti ne more biti podlaga za to. Zelo »slabo in bedno« življenje ima kovaški mojster Seško Jožef, ki je v prvotni prijavi navedel, da je v letu 1951 zaslužil komaj 18.380 din ali 1500 dinarjev mesečno. Res čudno, kako se je preživljala njegov štiričlanska dru­ žina? Novo kovačnico so mu pa po­ stavili »škratje iz pravljice«? Jurkovič Lojze, avtokaroser iz Ostrož- nega, ki je v letu 1951 imel toliko dela, da je zaposloval tudi šušmarje, je »po­ motoma« navedel le 58.000 din letnega dohodka. Kako živi z družino in kje jemlje denar za dograditev nove delav­ nice, je »tajnost«. Davčna prijava Filipič Antona, pasar- ja iz Zidanškove ulice, je zasmeh res­ nici, saj v njegovi donosni zlatarski delavnici lahko zasluži mnogo več kot ostali obrtniki. Prijavil pa je za vse leto 48.000 din čistega dohodka. Podobne prijave o dohodku za leto 1951 so vložili še naslednji gostilničarji: Belaj Matevž 41.470 din. Ota Lovrenc 53.674 din, Pantner Anica 44.250 din itd. čistega dohodka. S takimi člani naj se temeljito po­ govori obrtna in gostinska zbornica. (Kaj le mislijo ti ljudje, da so naši predstavniki ljudske oblasti toliko ne­ razgledani, da bi takim pravljicam na­ sedali? — Op. ur.) Seveda teh pojavov ne smemo po­ sploševati na vse davkoplačevalce, če­ prav so obrtniki v 85 odstotkih dali neresnične prijave in je davčna komi­ sija morala upoštevati nove izračune. Tudi na te izračune in odmere so se Jurkovič, Filipič, Seško in še nekateri pritožili na ministrstvo za finance. To pa je tako izkoriščanje demokratičnosti v zasebne interese odklonilo in zavrnilo pritožbe vseh, pa tudi tistih, ki so ho­ teli »ribariti v kalni vodi«. Se ena zanimivost je pri tem. Neka­ tere pritožbe je napisal komercialni vodja tovarne SAD (tovarna za prede­ lavo sadja) Koren Viljem. Kaj bo take­ mu vnetemu zagovorniku privatnega sektorja, ki ima slab odnos do skup­ nosti, dejal delovni kolektiv tovarne, ki se je toliko bojeval s težavami in kljub temu izpolnjuje svoje dolžnosti do skupnosti. Zato je dolžnost vseh poštenih delov­ nih obrtnikov in drugih discipliniranih davkoplačevalcev, ki svoje državljanske dolžnosti v redu izpolnjujejo, da take primere obravnavajo pri svojih organi­ zacijah. Skupnost ima pravico zahtevati od vseh, da prispevajo za skupni blagor po svojih zmožnostih. Ce to zahtevamo od vseh, bomo zahtevali tudi od teh redkih, ki se izogibajo dati to, kar družbi pripada. RAZSTAVLJALCI NA GOSPODAR­ SKI RAZSTAVI SO DOBILI PRIZNA­ NJA V p>onedeljek popoldne so se v mali dvorani Doma OF zbrali predstavniki industrijskih podjetij, obrtniki in posa­ mezniki iz Celja in okolice, ki so s svo­ jim sodelovanjem pripomogli k uspehu razstave. Odbor za proslavo 500-letnice je podelil vsem navzočim lepa prizna­ nja v obliki diplom ali pa denarnih na­ grad, ki jih je Mestni ljudski odbor za­ nje pripravil. Tov. Cokan je kot zastopn- nik Gospodarskega sveta MLO podal analizo razstave, njene pozitivne in ne­ gativne strani ter žinančni efekt, kakor tudi nakazal smer razstav, ki se bodo vršile v prihodnosti. Frontovcf iz Zreč so napovedali tekmovanje vsem občinskim odborom Osvobodilne fronte okraja Celje - okolica Člani Fronte so na svojem sestanku v Zrečah, dne 26. X. 1952 sprejeli sklep o napovedi tekmovanja v času volitev v občinske odbore vsem občinskim od­ borom Osvobodilne fronte. Občinski odbor OF Zreče je bil pooblaščen, da se­ stavi naslednje tekmovalne točke tega tekmovanja: 1. Kateri občinski odbor OF bo najbolje pripravil zbore volivcev, zagotovil udeležbo volivcev in poskrbel, da bodo kandidati predlagani od OF sprejeti in izvoljeni. 2. Kje bodo predlagali najrealnejše plane, z največjim odstotkom lastnega prispevka finančnih in materialnih sredstev. 3. Kje bo budnost in razkrinkavanje sovražnika najbolj uspešno. 4. Kje bo borba za izvrševanje gospodarskih nalog najbolj odločna. 5. Kje bodo vse organizacije in društva sodelovale pri volitvah in kje bo delavski razred bolje zastopan v novih občinskih LO. 6. Kje bo OO OF čimprej osposobljen in odgovoren za izvedbo volitev in nadaljnje politično delo. 7. Kje bodo žene aktivno posegle v volilno borbo in kje bodo tudi v do­ stojnem številu izvoljene. 8. Kje bodo najbolje izvedene volitve v zbor proizvajalcev. 9. Kje bodo dosegli večjo udeležbo v splošnih KZ in izkazali večji odste- tek vplačanih deležev. 10. Kje bo Fronta tehnično najbolje izvedla volitve in najlepše okrasila volišča. 11. Kje bodo najprej 100% izvršili volitve, zabeležili najlepši končni izid in najhitreje dostavili material okrajni volilni komisiji. TBĐNO SMO ODLOČENI DO KRAJA BORITI SE ZA IZ­ GRADNJO SOCIALIZMA, V K ATEBEGA NAS VODI NASA SLAVNA KP JUGOSLAVIJE VI. KONGBESD NAS: BOBBEN DELAVSKI POZDBAV! DELOVNI KOLEKTIV TOVABNE USNJA - ŠOŠTANJ