Glas
j* d a: Gorenjski tisk / U r e j a: ^edniški odbor / Odgovorni urednik: Slavko Beznik uredništva 475 — uprave 475 tekoči račun pri Komunalni banki ^•anj št. 61-KB-1-Z-136 / Izhaja v Ponedeljek in petek / Naročnina: l6taa 600, pollet. 300, mesečna 50 dan
KRANJ, 7. SEPTEMBRA 1956 LETO IX. — ST. 71 DIN 10.—
Glasilo SZOL za Gorenjsko
Gorenjske
POTROŠNIŠKI SVETI V TRZlCU
Začeli so
Na področju občine Tržič je bilo '»voljenih 22 potrošniških svetov pri trgovskih poslovalnicah, pekariji in •"lesarskem podjetju. Občinski ljudski *dbor je že pred meseci sprejel Odlok * ustanovitvi svetov in Pravilnik o njihovem delu, toda doslej noben svet Potrošnikov še ni resno začel. Zato je Predsednik Sveta za gospodarstvo skli-cal izvoljene svete te dni na poseben Sestanek, kjer jim je še enkrat tolmačil pravice in dolžnosti in obseg njihovega dela. Razprava, ki se je je Udeležilo 50 izvoljenih članov svetov, ^e bila zelo živahna, ker so člani kritično razpravljali o trenutnem stanju *er dali mnoge predloge in pripombe, zgleda, da izvoljeni sveti zato niso začeli z delom, ker je bilo ponekod Premalo začetniške iznajdljivosti. Sa-P*a razprava na sestanku je pokazala, da lahko v našem komunalnem sistemu postanejo potrošniški sveti pomembna opora pri reševanju raznih Problemov - v trgovini. Zelo umestna ^e bila pripomba tržnega inšpektorja, da se ne pristopa k odpravljanju na-Pak na pristojnem mestu takoj in odkrito, pač pa se pojavljajo razna gesla na mestih, kjer to ne spada. Sveti potrošnikov naj bi tesno sodelovali z državnimi organi in vodstvom poslovalnic oziroma podjetij in uspehi ne bodo izostali. Predlagano je bilo, naj °o trgovinska poslovalnica pri kolodvoru v Tržiču odprta tudi ob sobotah popoldne. Drugi člani izvoljenih »Vetov so grajali pomanjkanje kruha v pekarijskih poslovalnicah ob sobotah popoldne in so zahtevali, da se sPet začne peči kruh-šterovec v poslovalnici pri Vilfanu. Drugi so spet sodili, da se neenotno zaračunava usluga Pri peki kruha. Ce so pritožbe upravičene, bo ugotovil tržni inšpektor.
Nedvomno bodo tržiški potrošniški *Veti začeli resno z delom in bodo korali obravnavati širše probleme blagovnega prometa in dajati pobudo ** izboljšanje proizvodnje in preskrbe.
J. V.
Izpopolniti bo treba preventivno zdravstveno službo
Ved odločnosti!
V kranjskem okraju je 43.628 aktivnih zavarovancev, vseh članov pa je 9.?.781. Stalež bolnikov je še vedno zelo visok, posebno v nekaterih podjetjih. Marsikje ti izostanki niso najbolj upravičeni. Zato je naloga delavskega upravljanja in upravnih organov v socialnem zavarovanju, da pooštre kriterij za sprejem v stalež in kriterij za koriščenje fonda za socialno zavarovanje.
Najpogostejše so bolezni dihalnih organov (27,7%). Vzrokov za to je več, predvsem slabo zaščiteno delo v tovarnah, vlaga, visoka temperatura, nečist zrak, para, plini, prah, pomanjkanje sončne svetlobe, prenatrpana stanovanja itd. Na drugem mestu so poškodbe pri delu (11,8%). Temu je v veliki meri kriva nezadostna tehnična zaščita naših obratov, dotok kmečkega prebivalstva v industrijo, pritegnitev ženske delovne sile v industrijo, preutrujenost polproletarcev ipd. Razveseljivo pa je dejstvo, da je v zadnjem času teh poškodb vedno manj, kar je pripisovati strožjemu izvajanju zaščitnih predpisov. V bivšem radovljiškem okraju je največ poškodb zabeleženih v črni metalurgiji, nato v kovinski, gradbeni in elektrotehniški dejavnosti. V nekdanjem kranjskem okraju pa je bilo največ obratnih nezgod v tekstilni, elektrotehnični in v lesni industriji ter v gradbeništvu. Poškodbe izven rednega dela so na šestem mestu.
Pogoste so tudi bolezni kosti (rev-matizem), prebavil, kože in podkožja. Slednjim je vzrok premajhna osebna higiena. Bolezni prebavil povzroča zlasti neredno prehranjevanje in pa prehranjevanje po menzah. Vzroki za to so še: slaba preskrba s pitno vodo, nehigieniČna stranišča in gnojišča, kakor tudi nepravilno ravnanje z živili.
Zelo pogost pojav pri našem prebivalstvu jo tudi slabo zobovje, kar je posredni vzrok za številna druga obolenja. To v precejšnji meri vpliva na rast in telesno odpornost, zato bo potrebno uvesti sistematično zdravljenje že pri šolski mladini in zagotoviti potreben zdravstveni kader.
Živčne bolezni zavzemajo osmo mesto, porodnice deveto, bolezni čutil deseto in novotvorbe enaindvajseto mesto.
Razvoj zdravstvene službe se v današnji dobi vse bolj usmerja k preprečevanju bolezni, vendar statistike trenutno še vedno dokazujejo ogromne izdatke za zdravstvene storitve v kurativi. Ti stroški bi se s časom nedvomno precej zmanjšali, če bi posvetili več pažnjo preventivni zdravstveni službi. Predvsem bi bilo treba izpopolniti  inšpekcijsko službo.
Vsi  občinski  ljudski  odbori bodo morali čimprej preiti k cnergičnejšim ukrepom za ohranitev ljudskega zdravja. Da bo to delo uspešno, je potrebna (Nadaljevanje na 2. strani)
Posebna izjava v
ZE AJDA ZORI . . . Brž ko začne ajda zoreti, pomeni, da jo jesen pred durmi
za lokalni tisk dr. Koste Todorovića
para izo ie možno
Atol razgovor
Ha Dovjem ni divjih lovcev
Razgovor s tajnikom dovške lovske družine
Na vrsti je bila popularna tema letošnjega leta, s katero so se ukvarjala sodišča po Gorenj-?kem: prepovedano uničevanje divjadi. £aJn.ik Lovske družine na Dovjem tov. **rvin Klančnik je nekako ponosno spomnil, da v karavanških loviščih, *9 katera oni 9krbe, ni divjih lovcev, ^Pak so vsi, ki se aktivno ukvarjajo 1 lovom, včlanjeni v lovski družini.
šteje sedaj 25 rednih in enega častita člana.
^ANI SO DELAVNI IN DISCIPLINIRANI
, v družini doslej še nihče ni bil £*2novan. Vzdržujejo svojega čuvaja.
°Pravili in uredili so vsa pota v J^virju, ki obsega področje od Balce v° Hrušice na severni strani Save. f;a2en tega pa so zgradili svojo lovsko
°^o. Na brlogu, kar je za organiza-l'to s tako majhnim številom članov /" omenjenimi finančnimi možnostmi
* vsak način velik uspeh.
TO JE ČLANSKA ZAVEST! potrebe so velike, denarja pa malo. k*to prirejajo vsako leto lovci na ^?v1em veselico. Toda to se mi ni !?elo toliko zanimivo, kakor da 83-let-u Franc Klinar, častni član LD, JUb svoji visoki starosti nikdar ne (^Udi prilike, da ne bi plačal vstop-sJ*e- Pride in plača vstopnico. To ^atra za svojo dolžnost. Tovariši četo tako njegovo ravnanje.
JOKO V ROKI Z GRANIČAR JI 0 Njihovi najboljši zavezniki so. Naj *6rn priča talo zgodbica: Sirota sr-
nica je izgubila sled za svojo materjo in jo onemogla iskala po gozdu. Tako so jo dobili graničarji. Ko so jo nasi tili, so jo odnesli starešini družine Maksu Rabiču. Ta jo je vzgojil in ko je toliko zrasla, da je lahko sama skrbela zase, odnesel — nazaj v lovišče. Menda mu jo bilo kar nekam hudo po njej.
SKRB ZA RAZVOJ LOVIŠČA Ne le, da redno nosijo divjadi sol in postavljajo stojišča, kamor nosijo pen ziimi krmo prestradanim živalim. Tudi roparico preganjajo. V tem so odlikuje zlasti Janez Pavlovčič, pred katerim beže kune in lisice kilometre daleč, pa jih lo iztakne.
V SKUPNOSTI JE MOC Da to pravilo za dovške lovce nI navadna fraza, so dokazali § tem, da so za Zlatorog, ki ga grade Lovska, Ribiška in Planinska zveza Slovenije v Ljubljani, žrtvovali že okrog 20.000 dinarjev. To je vsekakor prispevek, ki so nanj lahko ponosni, zlasti še, ker nimajo namena samo pri tem ostati!
Še ža nekaj so se odločili: starejši lovet naj bi pripravljali svojo mlajše tovariše na izpite. To priča o visoko razvitem tovarištvu v dovški Lovski družini. Sploh pa — težav se ne boje in upajo, da bodo v svojem lovišču še marsikaj popravili in izboljšali. -Ne kaže drugega, kakor da jim verjamemo in jim zaželimo še mnogo uspehov. J. S.
Kaj so pokazale analize o dosedanjih epidemijah otroške paralize pri nas in v svetu. — Kakšni so .najučinkovitejši ukrepi za preprečevanje nastopa te bolezni.
— Pravi značaj otroške paralize — poliomielitis — je bil dolgo nepoznan, — je izjavil znani znanstveni delavec akademik prof. dr. Košta Todorovič, upravnik Infekcijske klinike v Beogradu v posebnem razgovoru. —
— Dolgo so mislili, da ta bolezen ni nalezljiva. Toda ko je 1909. leta dunajski znanstvenik Landsteiner uspel z okuženo snovjo s trupla zaradi otroške paralize umrlega otroka to bolezen povzročiti na opici, je bilo dognano, da je ta bolezen brez dvoma nalezljiva.
Danes vemo zanesljivo, da povzroče otroško paralizo najmanj tri vrste posebnega virusa, neke zelo zelo majhne klice, ki se z navadnim mikroskopom ne dajo videti, pač pa moremo opaziti njihovo obliko samo v tem primeru, če jih z elektronskim mikroskopom povečamo okrog 20.000 ali še večkrat.
ODPORNOST VIRUSA OTROŠKE PARALIZE
Povzročitelj otroške paralize, čeprav neobičajno majhen, je neverjetno odporen. Ne more ga uničiti niti običajno dezinfekcijsko sredstvo niti temperatura 56 stopinj, ki v pol ure ali še prej uniči večino bakterij, ki nimajo odporne oblike. Virus ne propade niti pod vplivom temperature pod nič stopinjami ter ostane v ledu pri življenju.
Vsake vrste virus otroške paralize, pokaže kot povzročitelj bolezni neko svojo posebnost. Medtem ko eden povzroča obolelost velikega števila ljudi In je epidemičnega značaja, druga dva povzročata obolenja znatno manjšega obsega. Vse tri vrste virusov, ki so jih do sedaj raziskali, se razlikujejo še v tem, da medsebojno ne povzročajo tako imenovano križno imuniteto,
— da obolenje povzročeno z eno vrsto ne napravi istočasno odpornost, imunost, dejansko zaščito pred obolelostjo, povzročeno z virusi drugih dveh vrst.
Za otroško paralizo zbolijo odrasli in starejši ljudje. Pri njih poteka bolezen še teže kot pri otrocih.
KATERI LJUDJE SO NAGNJENI K OTROŠKI PARALIZI
Nagnjenje k obolenju otroške paralize ni pri ljudeh vseh ras in prebivalcih vseh krajev sveta in v vsakem času leta enako veliko. Pri našem podnebju se začne bolezen javljati v večjem obsegu konec poletja, doseže pa višek sredi leta — julija in avgu-
sta in se na jesen in zimo znatno zmanjša.
Povzročitelji otroške paralize se drže v inficiranih in obolelih ljudeh več dni, tudi po nekaj tednov po ozdravljenju. Virus prodre v človekovo telo najpogosteje skozi usta s postano hrano in vodo, oziroma z umazanimi rokami, čisto podobno kakor se prenašajo druge kužne klice — povzročitelji znanih črevesnih infekcij, griže, tifusa, paratiiusa in drugih. Razen tega se virus lahko prenese v človekovo telo z majhnimi kapljicami sluzi-iz bolnikovega žrela, nosa in ust. Ni pa točno
(Nadaljevanje na 2. strani)
m& IX. 19367
Proslave %ačno že to soboto
Sestanek jugoslovansko-avstriiske mešane komislle za ureditev pašnih pravic koroških kmetov
Jesenice, 5. sept.
Na Jesenicah je bil danes dopoldne sestanek mešane komisije, v kateri so predstavniki jeseniške občine, Koroških agrarnih oblasti in zastopniki koroških kmetov. Razpravljali so o nekaterih vprašanjih v zvezi z ureditvijo pašnih in drugih pravic koroških kmetov na planinah ob jugoslovanski meji. Ti problemi so bili načelno rešeni z Gleichenberškim sporazumom, OL Kranj pa je že tudi sprejel ustrezne listine. Jutri se bo komisija sestala še s prizadetimi koroškimi kmeti.
—k —e
Še dober teden nas loči od velikega delavskega praznika — proslave 20. obletnice velike tekstilne stavke Slovenije. Poročila iz vse Slovenije govorijo, da se delovni ljudje vneto' .pripravljajo na praznovanje in da se bodo slovesnosti v Kranju polnoštevil-no udeležili.
Na Gorenjskem bedb začeli praznovati že to soboto. V Tržiču, na Jesenicah, v Škof j i Loki in v Kranju so v teku zadnje priprave pri urejanju razstav, ki bodo otvor jene to nedeljo. Pripravljalni odbori pri občinskih odborih so za vsako občino posebej pripravili obširen spored proslav in prireditev.
V kranjski občini so pripravili zelo obširen program. Delovni kolektivi »Iskra«, »Tiskanina«, »Inteks«, IBI in »Sava« (v obratu na Gašteju, kjer je bil pred vojno Tekstilindus), bodo odkrili v dneh od 10. do 14. septembra spominske plošče, da se bo ohranil spomin na stavko še poznim rodovom. Prav tako bodo v prihodnjem tednu slavnostne seje delavskih svetov v vseh tistih tovarnah, ki so 1936. leta stavkale.
Med tednom se bodo zvrstile številne kulturno-prosvetne prireditve. Od prireditev v Kranju opozarjamo zlasti na otvoritev razstave »20 let tekstilne stavke«, ki bo v nedeljo ob 9. uri v prostorih doma JLA. V sredo, 12. septembra ob 20. uri bo gostovala v zgornji dvorani Sindikalnega doma DPD »Svoboda« z Jesenic. Nastopil bo orkester in pevski zbor. V soboto, 15. septembra ob 20. uri bosta kar dve pomembni prireditvi: Prešernovo gledališče bo uprizorilo Ivana Cankarja
dramo »Hlapci«, društva TVD »Partizan« z vse Gorenjske pa bodo pripravila v Savskem logu telovadno akademijo.
V tednu pred glavno prireditvijo se bodo zvrstila tudi številna gostovanja kulturno-umetniških društev po ostalih krajih kranjske občine. V Goricah bo 8. septembra ob 20. uri nastopil Prešernov pevski zbor iz Kranja. Na Jezerskem bo v nedeljo popoldne gostovala »Svoboda« iz Goric z igro »Sedmorica v kleti«. V Naklem bo prav tako v nedeljo priredila Svoboda iz Šenčurja »Desetega brata«. V soboto, 8. septembra bo gostovala v Preddvoru »Svoboda« Kranj-center z igro »Straža na Renu«. V soboto bo tudi slovesna akademija v Zabni^i, ki jo bo pripravil delovni kolektiv »Iskre«. V Podbrezjah, Dupljah, na Tr-steniku, na Kokrici, v Predosljah, na Visokem, v Kokri, v Voklem, v Trbo-jah, v Mavčičah, v Bitnjah in v Bes-nici pa bodo to soboto, nedeljo, oziroma ponedeljek na sporedu k^no predstave.
Osrednja prireditev bo 16. septembra pod vasjo Rupa ob Repenščici. 2e ob 5. uri zjutraj bodo godbe po vsem Kranju zaigrale budnice. Nato bo od 8. do 10. ure koncert godb iz Kranja, Tržiča, Jesenic in Javernika na prireditvenem prostoru, ob 10. uri pa bo veliko javno zborovanje, na katerem bo govoril pokrovitelj prireditve, član Izvršnega komiteja, Centralnega komiteja in član Zveznega izvršnega svet?. Franc Leskošek-Luka. Od 14. ure dalje pa bo zabavni spored, v katerem bodo nastopili pevski zbori, orkestri, zabavni orkestri, balet, športniki itd.
Otroško paralizo je možno omejiti
— Uspešno zaščito moremo doseči tudi s preprečevanjem dotika z bolniki in njihovimi izločki — izpljunki in izmečki. Ce bi, recimo, bolnikov izloček takoj dezinficirali z apnenim mlekom, močnejšo razstopino kalijevega hipermangana ali s kakim drugim močnim razkuževalnim sredstvom, bi mogli doseči, da ne bi niti eden kužni delec, niti posredno niti neposredno, uspel priti v bližino ljudi. V tem primeru ne bi bilo nevarnosti, da bi se bolezen prenesla v okolico.
Treba je imeti pred očmi, je dodal prof. Todorovič, da tudi slabo hranjen,
(Nadaljevanje s 1. strani) dokazano, če more virus prodreti skozi na videz zdravo človekovo kožo.
Ko virusi prodro v telo, jih kri raznosi v vse organe. V živčnem tkivu se zadrže posebno v hrbteničnem mozgu in povzročajo poškodbo celic in živčnih vlaken, ki izhajajo iz hrbteničnega mozga in oživčujejo določene mišice.. Zaradi tega pride pri ljudeh, ki so okuženi z virusom otroške paralize, do preobčutljivosti posameznih delov telesa, potem pa do omrtvičenja in paralize posameznih mišic in celih udov.
KAKO SE VIRUS IZLOČA
Virus se izloča iz človekovega telesa največ z izmečki.   Takoj   ne   pogine, Pogojem, operacijam, dolgemu sonce-pač pa se nekaj časa drži pri življenju utrujen zaradi dolgega pešačenja,
in na različne načine preide v druge Plavanja, veslanja in podobno, da je ljudi, preko blatne obutve ali umaza- tak organizem mnogo bolj sprejemljiv nih rok, raznašajo jih muhe in drugi kot zdrav in sP°čit- Razumljivo je, da insekti, ki posedajo po hrani ipd. Vi- bodo virusi mn°S° laže in hitreJe Pr°-rus se lahko prenese preko okužene drli v notranjost telesa, če je ze kak-vode, v katero pridejo kužne klice iz šno obolenje ali želodca ali črevesja, izmečkov bolnega organizma. 7<ato ker obolela sluznica mnogo laze
Medtem ko je poliomielitis že davno Prepušča vmise kot zdrava, znana bolezen, je danes v podrobnosti     Osebna higiena, posebno skrb za či-nezadostno pojasnjena infekcijska bo- stost  rok,  hrane,   pitne vode, potem lezen. Posebno velja to za pojav tako uničevanje  muh  in  drugega insekta, imenovanih nezaznavnih infekcij. ki lahko prenaša viruse otroške para-
— Kaj so v bistvu nezaznavne ali  Hze, prav tako spadajo v potrebno in kakor se v znanosti imenujejo inapa-rentne infekcije? — smo vprašali.
— To so v bistvu infekcije, — je odgovoril akademik Todorovič, — ki pa ne dajo od sebe niti enega pomenljivega znaka bolezni, po katerem bi mogli bolezen zaznati ali odkriti.
Glede na znanstvena odkritja je nedvomno potrjeno, da lahko človek oboli in preboli otroško paralizo brez zaznavnih znakov slabosti ali utrujenosti in število nezaznavnih okužb je v posameznih epidemijah različno. Na enega bolnika z vidnimi znaki pride na sto in tudi na tisoče in več inficiranih ljudi.
KAKO DOSEČI USPEŠNO ZAŠČITO Akademik Todorovič je na koncu Izjavil, kako bi predvsem v vaseh in v odmaknjenih krajih mogli • urediti uspešno zaščito pred boleznijo.
ZA PREPLAH NI VZROKA
V zvezi s preložitvi j ov šolskega leta so se med prebivalstvom razširile najrazličnejše govorico o velikem številu obolelih za otroško paralizo. Naše uredništvo je zato zaprosilo upravnika Zdravstvenega doma v Kranju doktor Premrouja za točno pojasnilo.
Izvedeli smo, da je bilo v kranjskem okraju od 1. junija do 31. avgusta ugotovljenih 1J. primerov otroške paralize. Vsi otroci so bili takoj poslani v bolnišnico. V Kranju sta zbolela dva, in sicer eden v Stražišču in
Ponovno je utihnila pesem mladinskih delovnih brigad
Kot v drugih krajih je tudi mladina je za letošnjo leto zaključeno, le na
našega   okraja   z   veseljem   sprejela otoku Stenjak ostane del brigade d#
vest,  da  bodo  ponovno  organizirane 15. septembra. Razen, teh brigad je n&f
mladinske oVelovne akcije. Na okrajni kaj kmečke mladine delalo v brigadi
komite LM so prihajala pisma mladine mladih zadružnikov Slovenije v celj"'
in tudi starejših in vsi so izražali isto skem okraju. V vseh brigadah je so-
željo. Vse priprave so bile izvedene z delovalo 739 brigadirjev in brigadirk,
veliko naglico, ker investitorji niso vedeli, ali bodo za objekte, ki so jih delale brigade, odobrena sredstva. To je bila osnovna   ovira,   saj mladina
ki so opravili 20.692 delovnih dni. vrednost izvršenih del pa znaša nad 7 milijonov dinarjev, kar je izredno pomemben prispevek k izvedbi letoš-
izčrpan organizem ali organizem, ki je eden na Planini. Zadnji primer je bil porejanje izpostavljen  različnim nezadovoljivim smrten. Otrok je bil star 9 mesecev  .le zbiral;
zelo učinkovito zaščito, — je zaključU izjavo akademik dr. Kosta Todorovič.
A. M.
TE DNI PO SVETU
JESEN JE pred durmi in z njo tudi živahnejša politična dejavnost.
V PONEDELJEK je odpotovala v Prago jugoslovanska parlamentarna delegacija, katero vodi predsednik Ljudske skupščine LRS tov. Miha Marinko. Naša parlamentarna delegacija bo vrnila obisk češki skupščini, katere delegacija je spomladi obiskala našo državo.
Na prvem svečanem kosilu, katerega je naši delegaciji priredil Zdenek Fierlinger je tov. Miha Marinko v odgovoru na zdravico dejal, da si naši poslanci želijo ogledati češke razmere in jih kritično presojati. Dejal je: »Moram povedati, da se zelo nagibamo h kritičnosti. Zagotavljam vam pa, da bo naša kritika dobrohotna in da bomo spoštovali vaše tradicije in izkušnje. Češkoslovaški narodi imajo toliko moči, da bodo tudi zunanjemu svetu lahko marsikaj pokazali, kar je zanimivo in koristno za splošne cilje socializma. Praksa čedalje bolj kaže, da je graditev socializma težka stvar, za katero ni mogoče vzeti šablone in je odvisno od pogojev in zgodovinskega razvoja posamezne države.«
TE DNI je prispela v Beograd tudi delegacija poljskega Sejma.
Na slovesnem kosilu, ki ga je priredil poljskim parlamentarcem sekretar Zvezne ljudske skupščine Mitar Bakič je dejal, da prispevajo obiski raznih delegacij k boljšemu in vsestranskemu spoznavanju narodov in boljšemu razumevanju njihovih teženj. Poudaril je, da. se prijateljsko sodelovanje poljskega in jugoslovanskih narodov uspešno razvija na vseh področjih. Izrazil je željo, da bi se že doseženi rezultati stalno boljšali in da bi obdobje nesporazuma v odnosih med Poljsko in Jugoslavijo čimprej izginilo iz spomina.
KOT POROČAJO, so se v Atenah pojavili letaki ilegalne organizacije,, imenovani »Narodni bataljon za osvoboditev Cipra.«
Borba Ciprčanov, tako pravi letak, terja združitev vsega naroda. Bataljon ne bo čakal križem rok, če bo prišlo na Cipru do novih obsodb. Zapreti je treba vse tuje propagandne centre in bojkotirati britansko blago.
PREPOVEDANA CIPRSKA Komunistična partija je zahtevala sinoči, da preneha britanska politika nasilja na otoku in se obnovi premirje. V letakih, ki jih je poslala krajevnim časopisom, zahteva Komunistična partija, da skli-čejo reprezentativno konferenco vsega otoka, prouče položaj in najdejo skupen program za ureditev problema. Le-ta tudi zahteva izpustitev pregnanega nadškofa Makariosa in drugih, hkrati pa izpustitev vseh političnih jetnikov in ustavitev smrtne kazni kot prvi korak do splošne amnestije. Partija zahteva tudi ukinitev izrednega stanja in množičnih kazni, kot so kolektivne globe, s tem da se ponovno dovoli delo prepovedanim organizacijam, med katere sodi tudi Komunistična partija.
Slovenski koroški otroci na našem morju
18. avgusta je prispela v Jugoslavijo skupina 32 koroških otrok. Ze na Jesenicah jih je pričakala upravnica kolonije tov. Marija Rajner, ki jih je skupno z vzgojitelji pospremila v počitniški dom »Vladimir Nazor« v Crikvenici. V Ljubljani so se koroškim otrokom pridružili tudi otroci iz Ljubljane, Kamnika, Domžal, Vrhnike in Borovnice. Za koroške otroke v koloniji lepo skrbi »Klub koroških Slovencev« iz Ljubljane, ki jih je obdaril.
Gorenjski pionirji, ko se bodo koroški otroci 8. septembra preko Gorenjske vračali domov, pričakajte jih na železniški postaji v Kranju ter jih pozdravite! Veseli bodo vaše pozornosti, saj bodo tako spoznali, da slovenski pionirji mislijo tudi na slovensko mladino onstran Karavank.
in se je okužil na Dolenjskem.
V septembru je bilo poslanih v bolnišnico 7 sumljivih primerov, za katere pa diagnoza še ni točno ugotovljena. Zanimivo je tudi dejstvo, da vsi do sedaj oboleli živijo v razmeroma ugodnih higienskih pogojih. Kljub temu opozarjamo starše, da skrbno pazijo na čistočo, zlasti pri shranjevanju in pripravljanju živil.
Ta navodila veljajo prav tako za preprečevanje meningitisa, ki se v našem okraju pojavlja precej pogosto, četudi ne epidemično. Od 1. junija do sedaj je v občini Kranj obolelo za to boleznijo 27 ljudi. V mestu Kranj so bili zabeleženi 4 primeri. Ob koncu pripominjamo še, da za sedaj še ni vzroka za preplah, ker z nastopom hladnih dni ta obolenja prenehajo, višek pa dosežejo vedno v avgustu in septembru.
skoraj do zadnjega dne ni vedela, kje njega družbenega  plana.  Za izredne
uspehe na gradiliščih in delu na vzgoj-no-političnih vprašanjih, je OK LMS brigade pohval je val in dajal naziv udarne brigade. Od vseh, kolikor jih je delalo na gradiliščih so biie tri brigade v enem mesecu proglašene za trikrat udarne, pet brigad je bilo dvakrat udarnih, ena je bila enkrat udarna, dve pa sta bili pohvaljeni. Tudi najboljši brigadirji so sprejemali visoka priznanja. Tako je bilo v vseh
bo delala. Otežkočeno je bilo zbiranje prijav, formiranje brigad in razna delovišča. Z naglico se a oprema, nastajale so tudi druge ovire, toda danes lahko s ponosom trdimo, du so vse brigade presegle vsa še tako optimistična napovedovanja. V okraju je bilo formiranih 11 mladinskih delovnih brigad, sestavljenih iz vajeniške, srednješolske, kmečke in delavske mladine. Raz-
porejene so bile na sledečih objektih: brigadah proglašenih 112 udarnikov, na cesti Koprivnik—Gorjuše so delale 137 pa je bilo pohvaljenih. V vseh v treh izmenah MDB »Stane Žagar«, brigadah smo imeli izredne primere »MDB Miha Marinko« in X. MDB. Na delovnega poleta. Ni bilo dela, pa naj otpku Stenjak pri Puli so prav tako v bo to najbolj skalnato področje, delo treh izmenah delale MDB »Ivana Slav- v močvirnatem terenu in drugod, k' ca-Jokla«, MDB »France Prešeren« in ga niso brigadirji z uspehom prerna-MDB »Franc Perovšek«. Na gradnji gali. Vse brigade so vsak dan presegle ceste Lipnica—Jelovica sta delali v normo, ki ni bila nič nižja kot pri dveh izmenah MDB »Matija Verdnik« stalnih delavcih. Nekatere brigade, in MDB »Boris Kidrič«. Na cesti Tu- zlasti še čete so dosegle normo tudi palice—Možjanca sta prav tako v dveh do 300%, v MDB »Stane Žagar« pa Je izmenah delali MDB »Ratitovec« in bila grupa brigadirjev, ki je dosegi3 MDB »Boris Ziherl«, pri gradnji vo- rekord letošnje akcije In v enem dne-dovoda v Stražišču pa je delala MDB vu presegla normo za 400%. Pri delu »Ivan Cankar«. Delo na vseh objektih je bila tudi vrsta predvidenih in nepredvidenih težav, ki jih je včasih povzročila slaba organizacija dela i1* druge pomanjkljivosti. V Preddvoru se je zgodil primer, da so brigadi enostavno odpovedali krampi, politične organizacije jim niso nudile nobene pomoči, gozdni revir pa je kljub opominom uprave za gozdarstvo OLO i° OK LM slabo skrbel za strokov«* vodstvo na gradbišču. Na večini akcU je bilo pomanjkljivo strokovno nadzorstvo, nekje zaradi tega, ker nis^ verjeli, da bodo brigadirji tako dobi'0
Ustanovitev Industrijske čevljarske šole
Hiter razvoj čevljarske industrije na za   industrijo   obutve.   Do   sedaj so
Gorenjskem terja iz leta v leto vec učenci   čevljarske   stroke obiskovali
kvalificiranih delavcev. Tovarni obut- šolo za razne obrtne stroke, vendar
tve »Planika« v Kranju in »Peko« v način pouka ni ustrezal delu v indu-
Tržiču sta si zagotovili potreben, kader striji. Vsakdo, ki   bo   omenjeno šolo
z ustanovitvijo   Industrijske   čevljar- dokončal, bo imel potem še možnost delali, na otoku Stenjak in še neka*
ske šole, ki bo otvorjena že v začetku za visoko kvalifikacijo. Pouk je teore-tega šolskega leta. Pouk bo v dveh tičen in praktičen. O učilnici v »Pla-paralelnih razredih, in sicer: za Kranj- niki« že lahko povemo, da bo oprem-čane v tovarni »Planika«, za Tržičane ljena po najmodernejših principih, pa v Tržiču. V razred >-Planike« se je Učencem bo na razpolago tudi dclav-do sedaj vpisalo 21 učencev, od tega niča za praktično delo. J.
17 deklet in 4 fantje, v razred tovarne _
»Peko« pa 19. Vpis zaradi preložitve začetka pouka še traja. Zaželeni so predvsem fantje in za marsikaterega, ki se odloča za poklic, je to lepa priložnost.
Tovrstna ki  bo vz
šola
je .prva v Sloveniji, kvalificirane delavce
JSKRA" bo
proslavila 20-letnico stavko
terih gradiliščih je primanjkovalo o rodja in mehanizacije. Vse ovire j« težave so brigade uspešno premagale, skrbeli so za sodelovanje z ljudmi, z dobro organiziranim vzgojno - političnim delom pa krepili lastni kolektiv Na Koprivniku — znani partizanski vasici so brigadirke MDB »Stane Žagar« šlo pomagat sosedom plet nji' ve, brigadirji so nekje pomagali spravljati seno in še vrsto primerov bi lah' ko navedli, saj niso bili redki primeri, da so ljudem prihajale solze v oči, k°
brigadirjev.
O
UPRAVNI ODBOR   GORENJSKE OBLAClLNICE KRANJ razpisuje:
mesto poslovodjo v novo ustanovljeni krojaški in šiviljski delavnici ni', Jesenicah.
Pogoj: krojaški mojster z večletno prakso v stroki in vodstvu manjšega obrata. — Za isto delavnico sprejmemo tudi več krojaških pomočnikov samostojnih delavcev. V poštev pridejo lo iz okolico Jesenic z lastnim stanovanjem. — Nastop službe s 1. oktobrom 1956. — Zglasite so pismeno ali osebno na upravi podjetja Gorenjska oblačilnica Kranj, Cankarjeva 10.
Za 20-letnico stavke tekstilnih delavcev   bo   kolektiv   tovarne »Iskra« priredil v Zabnici 8. septembra.ob 20. uri svojo akademijo. V pretežni večini formacij, bodo  pri   izvajanju  sodelovali   člani področij,
so se poslavljali od vzgojno-političnem in zabavnem živ ljenju naj povemo le to, da je bilo v vseh brigadah nad 200 političnih W 52 predavanj iz različni bilo U7
organiziranih je
kolektiva. Program bo posvečen borbi športnih srečanj, 9 kulturnih priredi'
našega delavstva pred vojno, med oku- tev, 10 izletov itd. Brigade so dnev«0
pačijo, pa tudi težki, a zmagoviti poti prejemale časopise, 8 brigad je ime'"
socializma. svoje   radijske   aparate,  obiskani 5°
Dne 10. septembra pa bodo ob 13.30. bili  s  filmi, kulturnimi prireditvah1
uri ob priliki odkritja spominske plo- itd. Ta skromen   pregled   nam pove
šče, ob sodelovanju godbe na pihala iz mnogo, vse dobre in slabe strani P3
Kranja,   del   tega  programa ponovili bodo osnova za uspešnejšo organizacij0
pred člani kolektiva na dvorišču to- delovnih akcij v naslednjem letu.
MARIJAN ROZlC
Ben
--== LJUDJE IN DOGODK
ii
Ob pogajanjih v Kairu
Nf
Komite petih" in Haser
i dolgo tega, ko se je bila zače- razgovorih na teh sestankih ni nekih Dejstvo je, da je Dullesov predlog,
la v Londonu konferenca štiri- senzacionalističnih   vesti.   Predsednik katerega je osvojila londonska konfe-
indvajsetih »izbranih« držav, ki naj bi egiptovske republike Naser je i zuna- renca o sueškem vprašanju, za Egipt
za okroglo mizo rešila sueški problem, njim ministrom Mahmudom Favzijem nesprejemljiv,  ker  žali čustva egip-
ki je razburkal del svetovne javnosti spričo nacionalizacije družbe Sueškega prekopa. Začetek konference, ki je bil v znamenju topov, reaktivnih letal, in oboroženih divizij, ni obetal kdove kakšnih sadov. No, sadov tudi ni bilo.
Vendar nemirno vzdušje se je proti koncu konference nekoliko poleglo. Sprejet je bil sklep, sicer večine 18 dežel, da se osvoji Dullesov načrt rešitve sueškega vprašanja, ki predvideva internacionalizacijo te pomembne prometne vodne poti.
Nastalo je vprašanje: kako sedaj posredovati stališče držav, ki so sodelovale na londonski konferenci, Egiptu in njegovemu predsedniku Na-serju, ki na konferenci ni bil zastopan.
Našli so obliko. Izvolili so »Komite petih« (avstralskega ministrskega predsednika Menziesa, ameriškega zunanjega ministra Dullesa — katerega v Komiteju zastopa njegov zastopnik, — švedskega veleposlanika Magglofa, etiopskega zunanjega ministra I-Iapte-vvolda in iranskega zunanjega ministra Ardalana), ki naj bi šel tolmačit sklepe konference v Kairo.
In — v ponedeljek so člani Komiteja prileteli v egiptovsko prestolnico.."
in svojim političnim svetovalcem Ali Sabrijem, pozorno   poslušal preduge
tovskega naroda in njegovo suverenost. Vendar vse kaže, da omenjeni predlog ne pomeni zadnje besede zahodnih držav v razgovorih v Kairu. To potrjuje tudi izjava predsednika Združenih držav Amerike Eisenhovver-ja, ki je dejal, da se bo dalo še kaj storiti, če bo Egipt pokazal težnjo po mirni in sporazumni rešitvi tega za sedaj svetovnega problema številka 1.
•Naser pa je že dokazal, da želi in stremi za tem, da se bi vprašanje su-pškeea prekopa rešilo na miren način. Predvsem gre za svobodno plovbo ladij vseh držav skozi ta pomembni prekop. In resnici na ljubo je treba priznati — to morajo priznati tudi tiste države, ki bi morda želele, da ne bi bilo tako, — da se to načelo dosledno izvaja. Svobodna plovba po prekopu je
Obiski v „Iskri"
AMERIŠKA TRGOVINSKA DELEGACIJA V »ISKRI« Ameriška trgovinska delegacija, ^. se mudi v naši državi, je pred
dnev!
obiskala tudi tovarno »Iskra« v rCra' nju. Gostje so bili presenečeni «3 kvalitetnimi proizvodi omenjene tPI varne in odlično organizacijo podJetJ ja. Delegacijo je vodil slovenski roja14 g. Bučar.
OBISK ITALIJANSKE PARLAMENTARNE DELEGACIJ^
V »ISKRI« V preteklem tednu jo obiska*3 »Iskro« mešana italijanska delegacij3' v kateri so bili člani italijanske Kom*1' nistično partije, poslanci in drugi dr' žavniki. Predvsem so se zanimali z3 organizacijo podjetja in njegove Pr'0^ izvode. V tovarni so se zadržali Prl' bližno 2 uri.
Več odločnosti!
(Nadaljevanje s 1. rbranl) tesnejša povezava med občinskimi sve^ ti za zdravstvo, uprav, odbori zdra^, stvenih zavodov in okrajnim svet* za zdravstvo. Nujna naloga obČins^' svetov je tudi izdelava perspektivi*
namreč zajamčena. To je tudi potrdilo planov, na podlagi katerih se seJ^.'^\
iskrenih namenov Egipta glede Sueškega prekopa.
Bele m
ko predvidijo sredstva za medici«s kader.
ODLOČNOST — NASER
Komiteja. Vendar z rezervo. Naser je namreč dejal: »Ni govora o tem, da se
»Komite petih« bo še nekaj časa ostal v Kairu. Skušali bodo najti nek skupen »modus vivendi«.
Ze sedaj pa je jasno stališče Egipta: rešitev spora okoli Sueškega prekopa, oziroma dajanje določenih spreminje-
Upravni  odbori zdravstvenih
ust3'
nov so se do sedaj premalo zam
ni'1'
tre'
in premalo utemeljevali svoje P° be. Na zborih volivcev je bilo zdr3 ,
čkiT
stvo vedno zadnje na vrsti, največ pa se o tem sploh ni govorilo. Sre
stva so bila tako že razdeljena i11 to   dejavnost   navadno   ni prav
»Tipanja« so pričela. Do danes, ko to bomo pogajali, marveč se bomo zgolj pišemo,  šo  imeli že tri sestanke.  O pogovarjali.«
valnih predlogov in koncesij s strani ostalo  Tako ie 5ila neodi0čnost «i
Egipta, je možno le v okviru cangraj- sikdaj vzroki da je za zdravstvene
ske konvencije iz leta 1888. m€ne zmanjkalo 'denarja. '
I. A. J.
n3'
GOSPODARSKI TISK
■na
na področju tržiške občine
S  preložitvijo občinske ceste proti Tržič. Napravljeni so načrti za novo
Slapu je Tržič spet precej  pridobil, poslopje pekarije v Tržiču in se bo
Podaljšana   Cankarjeva  cesta,   ki  je gradnja začela še letos. Dela pri ka-
bila letos tlakovana, je najlepša tržiška nalizaciji  in  gradnja   vodovodov po
cesta, treba pa bo misliti tudi na pri- vaseh   ter   elektrifikacijska   dela se
merno cestno (fluorescenčno) razsvet- nadaljujejo.   Za   občinski  praznik je
ljavo. V izdelavi  so  načrti  za  novi občina tlakovala Cankarjevo cesto, v
betonski most za Dovžanom ob Can- rekordnem času je te dni občina asfal-karjevi cesti.
Gradnja trgovske stanovanjske hiše na Ravnah hitro napreduje. Do zime bo dovršeno tudi stanovanjsko poslopje Gozdnega gospodarstva ob Cankarjevi cesti. Zadružni dom na Slapu je  začelo  graditi   Gradbeno podjetje
Tedenski gospodarski komentar
Živahen promet na tržišču
Meseca julija ni bilo opaziti na tržišču posebnih sprememb. Ponudba blaga je še vedno presegala povpraševanje, pa tudi zaloge so se zvišale. Vse to obeta, da bo prišlo na tržišču do ravnotežja. Isto kaže tudi analiza industrijske proizvodnje in een ter primerjava dohodkov in izdatkov prebivalcev.
V prvih sedmin* mesecih tega leta se je v primerjavi z istim obdobjem preteklega leta, zvišala industrijska proizvodnja za 6%, iz česar je razvidno, da je le-ta začela naraščati, in bo po dosedanjih predvidevanjih in izračunih presegla proizvodnjo iz leta 1955 za več kot 10%. Povečanje splošnega indeksa proizvodnje je moč razlagati z dejstvom, da je julijska proizvodnja za 4% višja od proizvodnje v istem mesecu preteklega leta.
Vendar pa predvideno povečanje proizvodnje ni potekalo vzporedno s spremembami v strukturi proizvodnje. Se vedno jo opaziti hitrejši porast proizvodnje investicijskega materiala od proizvodnje blaga za široko potrošnjo. Tako je v prvih sedmih mesecih tega leta v primerjavi z istim obdobjem preteklega leta zabeležila elektroener-gija dvig proizvodnje za 13%, proizvodnja premoga za 9%, elektroindustrija za 13%, kemična industrija za 18%, proizvodnja papirja za 44%, prehrambena, industrija za 1%, medtem ko je proizvodnja tekstilne industrije ostala na isti višini.
Glede dohodkov in izdatkov prebivalstva je moč trditi, da je položaj v prvih sedmih mesecih zadovoljiv. V tem razdobju so namreč znašali dohodki prebivalstva preko 392 milijard dinarjev, t. j. za 7,2% več kot v istem razdobju minulega leta. To bi utegnilo ustrezati sorazmerju družbenega plana, ki predvideva povečanje dohodkov prebivalstva za 7%. Najvažnejšo postavko predstavljajo pač zaslužki — preko 180 milijard dinarjev. Na pokojnine, pomoči in podobne socialne dajatve odpade okoli 64 milijard in na obrt okrog 9 milijard dinarjev.
Posamezne vrste dohodkov prebivalstva se gibljejo v glavnem po predvidevanjih, razen pokojnin, pomoči in socialnih dajatev, pri katerih je zabeleženo povečanje, in obrti, čigar višina dohodkov je znatno nižja kot v Preteklem letu. Nekateri omejitveni ukrepi (zaostritev kriterija ipd.) glede pokojnin in otroških doklad so se začeli izvajati šele v februarju odn. od aprila dalje. Obseg gradbene dejavnosti je nekaj nižji, to pa je tudi glavni vzrok znižanja obrtniških dohodkov.
Neblagovni izdatki prebivalstva so povečani za 5,4% in znašajo okrog 87 milijard dinarjev.
Zaradi vsega omenjenega je bilo v minulih sedmih mesecih v primerjavi z istim razdobjem leta 1955 zapaženo znatno počasnejše gibanje kupnega fond?, prebivalstva, ki je narasel le z?, 3,5%, kar ustreza s planom predvidenemu sorazmerju.
Cene so imele v prvih mesecih tega leta le skromen dvig. Veliko prodajne cene industrijskih proizvodov so se dvignile do julija za 1% in to v glavnem zavoljo podražitve delovnih postopkov in reprodukcijskega materiala. Pri porabi blaga široke potrošnje je bilo opaziti le neznaten padec cen. V Juliju je bila splošna raven cen industrijskega blaga znižana za okrog 1%.
Pri kmetijskih proizvodih je bilo opaziti težnjo uravnovešenja, čeprav se ceno še vedno rahlo dvigajo. Veli-koprodajne cene so se v juniju dvignile za 6%. Strokovnjaki pa menijo, da bodo v bodoče začele te cene rahlo Padati, tako da bo letni indeks nekaj nižji od dosedanjega. Maloprodajne cene kmetijskih proizvodov so bile bolj ali manj na isti višini kot veliko-Prodajno cene.
Strokovnjaki smatrajo, da je sedanje stanje na tržišču ugodnejše od lanskoletnega. Navzlic temu pa ni prišlo v Preteklem razdobju do povečanja stvarne potrošnje prebivalstva. Le-ta bo dosežena, brž ko bo prišlo do Uravnovešenja na tržišča.
(JUGOPRES)
tirala tudi Kolodvorsko cesto.
Zelo lepi so novi nasadi ob blokih Cankarjeve ceste, seveda pa tudi tam dela še niso končana, ker je treba zgraditi še oporni zid za Vir jem, urediti novo pot na Jožefov hrib in napraviti otroško igrišče ob blokih. Za gradnjo zimskega drsališča za Vir jem so priprave že v teku. Tudi zasebniki pridno gradijo nove hišice, vendar je treba grajati zidavo hiš v lastni režiji, kajti v mnogih primerih je gradnja, ki jo opravljajo nestrokovnjaki nesolidna in so kasneje po tehničnem giljotina v gradbeništvu«. Navodila za pregledu potrebna draga popravila. registracijo osebnih zaščitnih sredstev In gradnja velikega vodovoda (Tr- in varnostnih naprav ter registracijo žič-) Brezje—Kovor—Naklo? Komisija proizvajalcev in prodajalcev teh sred-za pobiranje prispevkov za gradnjo je stev Inž Boris Gostiša: »Prirodni bru_ imela že tri sestanke, kjer se je raz
»DELO IN VARNOST« — 5. ŠTEVILKA
Izšla je 5. številka strokovnega časopisa »Delo in varnost«, ki ga izdaja Zavod za proučevanje organizacije dela in varnosti pri delu LRS v Ljubljani. To je prvi in edini list v državi, ki se bavi s perečimi vprašanji zvišanja produktivnosti in varčnega gospodarjenja v industrijski proizvodnji, s problemi pravilne, znanstveno utemeljene organizacije dela, z vzgojnimi vprašanji kadrov v gospodarstvu in s problemi zdravstvene in tehnične zaščite pri delu.
5. številka časopisa prinaša naslednje Čianke: Franjo Aleš: »Višjo produktivnost z ustrezno organizacijo dela«, inž. Ervin Perne: »Delavec in časovne študije«, prof. Ivan Bertoncelj: »O metodi praktične izobrazbe vodilnega kadra v proizvodnji«, inž. S. Pire: »Kdaj lestev, kdaj stopnice?«, inž. Ludovik Kavs: »Dvigalo naj ne bo
Aktualna tema
Problemi normiranja dela v naših podjetjih
pravljalo o organizaciji pobiranja prispevkov za gradnjo vodovoda. Sklenjeno je bilo, da je čimprej treba pripraviti vse potrebno za ustanovitev vodovodne skupnosti, potem pa zagotoviti izdelavo glavnega načrta za gradnjo tega velikega vodovoda.
J. V.
si in umetni brusilni koluti«.
Na časopis še posebej opozarjamo vsa industrijska podjetja, gospodarske organizacije in strokovnjake.
Dopisujte v „Glas Gorenjske**
O razstavi Bled commerce
Še malo in IV. sezonska gospodarska razstava na Bledu bo zaključena. Vendar se prireditelji že pripravljajo na V. razstavo, ki bo prihodnje leto ponovno na Bledu.
Doslej je obiskalo razstavo nad 60.000
ljudi, med njimi največ inozemcev.
V dnevih med Evropskim šampiona-tom v veslanju, pa sta na razstavi vzbujali posebno pozornost deklici iz Pirota v narodnih nošah, ki sta na razstavi tkali znane pirotske preproge.
Razstavni
paviljon
podjetja
»Roleta«
iz
Kranja na
Bledu
Današnje metode normiranja dela so v naših podjetijh zelo različne. Enotnega sistema v naši industriji nimamo, zaradi tega pa naši strokovnjaki, ki se pečajo z normiranjem, ne delajo po nekih določenih pravilih, temveč so prepuščeni svoji osebni praksi, iznajdljivosti in lastnemu občutku. Vsak norrnirec delovnih norm bi moral imeti znanje iz področja tehnike normiranja dela, študija dela in osnovnega pojma o organizaciji dela — in ker je teh pri nas še malo, nimajo enotnega sistema, iz katerega bi črpali znanje v kritičnih Časih. Zato nastaja sledeča škoda: postavljanje delovnih norm v plus (ohlapno), kar povzroča slabo produktivnost, nerealno prikazovanje učinka dela, nerealne cene artiklov, prebijanje plačnega sklada itd.
Normiranje dela bo treba prej ali slej obravnavati kot najvažnejši faktor v vsakem podjetju. Zvišati produktivnost dela in odrediti točen čas nekega izdelka, je možno samo z dobrim kadrom. Na žalost, do sedaj še nimamo nobene šole oz. ustreznih tečajev, kjer bi se specializirali nor-mirci.
Pri nas nastopa normirski kader na različne načine: proizvodnji odtegnejo dobre strokovne delavce in pritegnejo mlade tehnike, ki so končali tehnično srednjo šolo, in tudi one, ki te šole niso mogli dokončati. Od tako različnega sestava res ne moremo pričakovati posebnega uspeha. Za vsakega normirca je potrebno, da ima tehnično znanje iz študija dela in normiranja dela, v kolikor pa tega nima, je navaden »štopar«, kar je samo drobec pravega normirskega dela. Ako pregledamo kvaliteto normircev na zapadu, tedaj opazimo, da so le-ti pred nami. Zakaj? Njihove normirce pripravljajo v specialnih šolah, ki trajajo 2 leti — seveda s primerno predizobrazbo. Na razpolago imajo tudi odlično literaturo, dočim te nam primanjkuje.
Naša industrija ne posveča dovolj pozornosti normirskemu delu (v zadnjih letih se nekoliko boljša). Nekateri ljudje smatrajo, da je ta služba nečastna (priganjači), normirsko delo nekateri podcenjujejo in ga smatrajo tudi finančno za manjvredno od drugega dela. Norrnirec (po dosedanjih dognanjih) nima posebne perspektive v napredovanju, dočim imajo druge stroke boljše možnosti v svojem poklicu (seminarji, tečaji, specializacija v inozemstvu). Ironija je v tem, da odhajajo v inozemstvo poedinci (ne-normirci), ki zastopajo razen drugih strok še normirsko delo pri povratku v tovarno pa ne vedo povedati drugega kot: delavci tam v krajšem času naredijo več kot pri nas (čeprav gre za isto delo in isti komad), toda ključa do tega uspeha ne povedo, kar je
N
ekje sem staknil hud prepih in glava mi je otekla kot melona. Čeprav jo zdravnik zadnja instanca, kamor bi šel prostovoljno, so bilo bolečine tako hude, da sem se moral, hočeš, nočeš, po svoji svobodni volji odločiti zanj. In ker nisem eden tistih, ki rajonskim zdravnikom ne bi zaupali, sem se zatekel po pomoč v sektorsko ambulanto. Ustanove te vrste imajo namreč pred privatnimi ordinacijami to prednost, da se večidel zanimajo le za tisto bolezen, na katero jih opozoriš, medtem ko ti v zasebni ordinaciji pretipajo obisti in kaj vem še ter ugotovijo tudi take bolezni, o katerih še sanjal nisi, da bi sploh moglo biti.
Ko sem stopil v sobo, Čezinčez po-pleskano z belo barvo, sem sedel na kraj klopi, ki jo bila žo izdatno natr-
suhi i* DEBELI
Ko sem tega svojega soseda pazlji-veje motril, sem spoznal, da je Iz njega govorila čista škodoželjnost. Bil je suh kot fižolova preklja.
Debeluh jo nemoteno nadaljeval svoj zanimivi ekspoze.
»Ali ste morda videli, vas vprašam, suhca kuharja? Gostinsko podjetje bi ga nemudoma odpustilo, ker bi bil kaj slaba reklama za kuhinjo!«
Ker je opazil, da je vzbudil zanimanje, je primere še stopnjeval.
»Ali, postavim, akviziterja, šefa gostinske šole, da ne govorim o predsednikih dobrodelnih društev in drugih humanitarnih ustanov? Kako naj bi le-
pana. Podoba je bila, ko da sem pad»l tc predstavljali ljudje, ki jih jo ko-v kak spiritistični krožek. Vsi prisotni maj za pest v hlačah?« so namreč napeto poslušali razlaganje     To rek§i ge je pomembno odhrknil, nekega suhca, ki jo grozansko mahal iskaj0 z ocmi pr,itrdila v poslušajočem z rokami in migal z ustnicami, kot občinstvu.
da bi v resnici klical duha iz inostran- Nastal je mučen odmor, mučen zato, stva. Pa ni bilo nič takega: čakajočim ker so bele sobe brez diskusij podob-je namreč vneto predočeval prednosti ne mrtvašnicam.
suhih organizmov v primeri z debe- Kot bomo kasneje videli, je bil ta liml, da so prvi bolj vzdržni v toploti odmor presneto potreben. Nekateri so
se, nu primer zavedli, zakaj so sploh prišli v tisto belo sobo. Suhec, ki je
in mrazu, v gladi in izobilju itd
Sem pa tja so se odprla vrata in sestra v modri halji je poklicala pacienta, ki je bil na vrsti. Toda te vrste dinamika ni nikogar motila. Vsi so se zavzeto udeleževali zanimive debate.
Ko je suhi obmolknil, je povzel besedo pripadnik ogroženega sloja debe
prvi govoril, pa je odmor izkoristil za protinapad. Kar očitno jo bilo videti, kako napenja možgane in išče argumente, da bi pobil svojega nasprotnika. V tem smo pravzaprav odkrili eno   izmed   bridkih   karakteristik, ki
luharjev.  Ta  je  spet pripovedoval o veljajo za suhce: da namreč suhci ve-
neslutenih prednostih debelejših (dejal je: močnejših) organizmov, češ da laže prenašajo predvsem mraz. Izmed nebioloških prednosti pa je bila po njegovem najvažnejša ta, da so močnejši (to besedo jo poudaril) skoraj po pravilu dobrovoljnejši, v družbi priljubljenejši in uglednejši od suh-cev.
»Kar   poglejte«,  je   rekel,   »ali ste
liko več časa potratijo za tuhtanje kot debeli in da je zanje razmišljanje neke vrste poklic. Iz tega povzeti aksiom bi bil torej, da je filozofija kot mati razmišljanja takorekoč domena suhih organizmov.
Zdaj prepustimo besedo spet suhcu. Vtem, ko smo razvili gornjo teorijo o filozofiji, se je le-ta namreč domislil najbolj učinkovitega sredstva, ki moč-
morda že videli uglednega direktorja, nejše organizme skoraj zmerom vrže
ki bi bil suh?« s tira.
Moj sosed  so  jo  ob  teh  njegovih »Kar pa se fizkulture tiče«, je začel,
besedah prikrito namuznil. Meni pa je »bi   zavoljo   debeluhov   lahko mirne
pošepnil: »Glavo stavim, da ima fa- duše propadla. Ali ste morda,« tako
briko, a najmanj delavnico.« je snoval naprej svoj napad, »že vi-
deli debelega nogometaša? Ali, denimo, debelega dolgoprogaša? Močnejši organizmi (s to besedo je učinkovito dregnil v komplekse svojega predgo-vornika) so naglo potijo, okoreli so in nerodni. Hitro jim poide sapa in pri najmanjšem naporu dobe tako imenovani kratek dah. S tolščo zaliti organizmi so, zdravniško dokazano, močno podvrženi raznim boleznim, ki suhcem ponavadi prizanašajo, na primer astme, srčne bolezni, visoki pritisk itd.«
Kar je suhec povedal, je bilo toliko kot »memento mori« in vsem debelejšim organizmom, ki kot rečeno, ne nagibajo k filozofiji, take misli niso povšeči. Drug čez drugega so začeli protestirati, češ da jo diskusija prestopila mejo vljudnosti in da ne gre, da bi se v zdravniških čakalnicah pogovarjali o boleznih in smrti.
Bolniška sestra, ki ves čas diskusije ni odprla vrat, je morala braniti dostojanstvo bele sobe in je odločno stopila med paciente:
»Tovariši«, je rekla, »tu ni klub, niti čajnica, ampak ordinacija. Kdor se ne počuti bolnega, lahko gre!«
To rekiši je spet neprodušno zaprla vrata.
V kotu, kjer v ambulantnih čakalnicah ponavadi vise slike nesramno razgaljenih, prav do mišic rentgenizi-ranih primerkov človeštva, ali grozo in misel na smrt vzbujajočih okostnjakov, je sedel rdečeličen mladenič, ki je kljub mladosti odločno nagibal k debelejšim organizmom. Vso diskusijo se ni izrekel ne za to, ne za ono stranko, zdaj pa so ga najbrž vzgojne besede bolničarke vzpodbudile, da je predlagal:
»Kaj bi se prerekali, preskusimo svoje moči! Pojdimo ven in se pomerimo v lahki atletiki. Da bo tekmovanja teklo organizirano, predlagam, da se razdelimo na dve ekipi. Ena naj se preskusi v skokih v dolžino, a druga v teku na 50 metrov«.
»Sijajno!« so soglašali debelejši organizmi.
razumljivo, — oni normirskega dela v podrobnosti ne poznajo.
Na splošno v naši industriji dosedaj še niso razčiščeni pojmi v normi in s;« v tem razna tolmačenja; nekaterim še ni jasno, kaj je to realna delovna norm;: in kdaj jo v resnici realna.
V nekem podjetju postavlja norrnirec delavne norme takole: ker nima kronometra niti formularja za snemanje pravilnega časa, vzame ročno uro in z njo »stopa« delovni čas, nato pa izračuna normo po znanem reku: znajdi se! Nihče ga ne kontrolira, zato meri delo tistih, ki narede največ.
V pogojih delavskega gospodarjenja je nujno, da jo sleherni delavec gmotno zainteresiran na učinku svojega dela. Ta njegov osebni interes ga žene, da neposredno izboljšuje svoj delovni učinek, kar pa mu zavro norrnirec, ki ga kar na prej »stopa« in zvišuje normo. Delavci to opazijo in zadržujejo tempo. — Tak način normiranja daje odpor — zaradi nepravilnega stimuliranja in tako imenovanega stiskanja dobrih delavcev, ki presegajo normo, pa se ustvarja — nezadovoljstvo.
Te napako zvečine niso namerne, temveč izvirajo iz pomanjkanja znanja o industrijski psihologiji.
TOČNA ANALIZA
Vsaka norma terja podrobno anali/o operacije, opreme, orodja, delovnih pogojev in delavčevih sposobnosti: iz-vežbanost, fizična moč, inteligenca, izkušnje, temperament... na drugi strani pa skrb za delavca (dobri, zavarovani stroji, ventilacija, razsvetljava, delavni prostor), kar vso vpliva na delavčev učinek dela.
Tehnika normiranja dela so vzporedno razvija z industrializacijo in družbeno ureditvijo. Naša industrija so je po osvoboditvi izredno razvila, toda tehnika normiranja jo šo vedno na nizki stopnji, čeprav sta formirana dva centra za proučevanjo produktivnosti dela. Potrebno bi bilo, da se omenjena Inštituta bavita tudi s problemi tehnike normiranja dela, da se organizirajo strokovni tečaji za normirce, da se izmenjajo izkušnjo normircev raznih podjetij; nujno je treba urediti tudi enotni sistem za vso državo, ne gledo na specifikacijo podjetij.
Pri vsem tem pa naj bo varuh de-lavsikh teženj sindikat, ki ima polno pravico in dolžnost (posebno pri normah), prisluhniti mnenju kolektiva kakor tudi posameznika. Z nesebično skrbjo naj pravično uravnava eventu-elna trenja.
D-m
Suhci so, hočeš nočeš, morali sprejeti izziv.
»Toda,« so predlagali, »v vsaki ekipi naj bo enako število suhih in debelih. Sodnika pa naj bosta en suhi in en debeli.«
Za sodnika k prvi ekipi so izbrali mene, češ da imam veliko glavo.
Neki suhec je to izbiro še utemeljil: »Ce je obseg njegove lobanje premo sorazmeren z vsebino možganov, se nismo zmotili.«
Za izraze naklonjenosti sem se mu zahvalil z rahlim, bolečim gibom glave, ki mi jo prinesla omenjeno čast.
Na dvorišče nas je šlo kakih dvajset. V čakalnici sta ostala dva pacienta. Eden je imel v mavcu hrbtenico, drugi oba nogi.
Imeli smo tudi publiko. Uslužbenci ambulante so namreč zaslutila, da se obeta nekaj nenavadnega in so pridrli na dvorišče. Neobjektivnost sodnikov je bila torej izključena. Obe ekipi sta se pomerili istočasno. Pri skokih v daljino je prvi nastopil rdečelični mladenič, ki je tekmovanje predlagal. Skočil je tako daleč, da ga nihče ni mogel prekositi. Tako je bil ta del tekme odločen V prid močnejših organizmov. Pri teku na 50 m pa so omagali skoraj vsi debeluhi in^*tekma je potemtakem ostala neodločena. S tem jo bil pravzaprav neodločen tudi izid debate, zaradi katero sta se fizično pomerili obe sprti stranki. Sam po sebi je odpadel tudi razlog za podcenje-vanjo enih in drugih, nastala pa je tudi potreba praznovati razveseljivi preobrat h koeksistenci. V veseljo navijačev smo so vzradoščeno prijeli pod pazduhe in jo mahnili k »Terpincu« zalit pomembno spravo.
Nihče več ni pomislil na bolečine, no na vzrok, po kaj je prišel v belo sobo. Ideja in duh sta bila tista, ki sta premagala slabotno meso.
Naslednji dan mi jo oteklina splahnela. In kakor ima vsaka stvar in vsak pojav slabo in dobro stran, sem bil tega zdravstvenega preokreta vesel in žalosten hkrati. Vesel zato, ker sem bil končno zdrav in žalosten, ker ne bom nikoli več športni sodnik.
NANDE ZUZEK
r
SPORT
Otvoritev tristeznega kegljišča na Bledu
Kegljaški klub na Bledu, ki je bil ustanovljen meseca marca, je zgradil v bivši verandi hotela »Rikli« moderno tristezno kegljišče. Pri gradnji so se posebno izkazali člani upravnega odbora. Z udarniškim delom, pomočjo blejskih podjetij, obrtnikov in z veliko podporo Občinskega ljudskega odbora je uspelo v kratkem času zgraditi kegljišče.
V soboto, 8. septembra ob 13.30. uri bo slovesna otvoritev in tekmovanje vseh ekip Kegljaške podzveze za Gorenjsko. Tekmovanje se bo nadaljevalo v nedeljo. Na tekmovanju bodo nastopilo mladinske in ženske ekipe, ekipo rednih članov, ki sodelujejo v republiški ligi, ekipo starejših članov, »Abrahamov« in ekipe invalidov. Tek-movanjo bo v borbenih partijah in v disciplinah na 100 in 200 lučajev mešano.
Prvi točki za „Triglav"
Preteklo nedeljo se je košarkaško moštvo »Triglava« na svojem igrišču pomerilo s košarkarji iz Medvod.
Po izenačeni igri so zasluženo zmagali Kranjčani 44:40 (20:21) in s tem osvojili dragoceni točki.
O sami tekmi lahko rečemo, da je bila zelo borbena. Pri domačih si je največ prizadeval Drago Petrič, ki je tudi dosegel največ košev.
Igralcem obeh moštev se je poznalo, da jo šelo začetek sezone.
Finale v nedelio
Delavske športno igre kranjske občino v počastitev 20. obletnice tekstilno stavke gredo h koncu. V nedeljo popoldne ob 15. uri bodo v Kranju, n?. igrišču NK »Triglav« finalne borbe, na kar še posebej opozarjamo občinstvo.
Delo strelske družine ..Janez Mrak" Dovie-Moistrana
Strelci, v Mojstrani in na Dovjem so bili že pred vojno delavni. Toda šele leta 1951 jo bila na pobudo ZB NOV ustanovljena strelska družina, ki si je nadela ime Janeza Mraka. Vendar začetek nekako ni bil pravi, da bi članom vlil poguma in voljo do dela. Kljub temu pa so hoteli uresničiti svoj namen: urediti strelišče v Mlačioi. Zakoličili so ga že, KZ Dovje—Mojstrana jim jo celo nudila potrebne količine lesa, a jim je manjkalo finančnih sredstev, da bi delo dokončali. Žalostno pri tem je, da jim njihov okrajni odbor v Radovljici ni bil pripravljen niti z nasveti pomagati.
Imeli so redno vaje; hudo je bilo le, da so morali 4 članice in 24 članov streljati z eno samo puško. Ko se jdm jo pridružilo še 8 mladincev, so se vsi le stežka zvrstili na vaji. Strelska družina ni imela denarja, da bi kupila zračno puško. Prosili so Strelsko zvezo Slovenijo zanjo, a odgovoril jim na prošnjo ni nihče. Ob takem nerazumevanju je delo začelo zastajati. Zdaj živi SD »Janez Mrak« Dovje-Moj-strana le še na papirju. —zk
Plavalni miting v Radovljici
V torek zvečer so na povratku z evropskega prvenstva v veslanju nekateri člani turško reprezentanco nastopili na plavalnem mitingu v Radovljici, za katerega jo bilo precejšnje zanimanje, saj so razen Turkov nastopili šo domači in najboljši kranjski plavalci. Od gostov so je najbolj odlikoval Ištvan Yilmas, od Kranjčanov pa je bil zopet uspešen Brinovec z novim slovenskim rekordom za pionirje na 50 m metuljček, čas 0:?6,1. Najboljši letošnji reztiltat v Sloveniji na progi 200 m prsno pa je dosegel Zrimšek s časom 2:53,4. Prvi v tej disciplini jo bil Yilmas 2:53,0. Prav tako je ta tekmovalec dosegel izvrsten čas na 100 m metuljček 1:10,0.
Spored prvenstvenih nogometnih tekem GNP
ZA NEDELJO 9. SEPT. 1956 Na Bledu ob 15. uri Bled : Mladost
B, služb. Cajnke.
V Bohinju ob 10. uri Bohinj : Jesenice, pionirji, služb. Podbevšek.
V Lescah ob 13. uri in 30. min. Prešeren : Bled pionirji, služb. Legat. Ob 14. uri in 15. min. Prešeren : Ločan mladinci, služb. Legat. Ob 15 uri in 45 min. Prešeren : Ločan, služb. Legat
V Tržiču ob 15. uri Tržič B : Bohinj, služb. Ster Mirko.
V Naklem pri Kranju ob 9. uri in 30 min. Naklo : Triglav B pionirji, služb. Feldin. Ob 10. uri in 15 min. Duplje : Tržič, pionirji, služb. Feldin.
V Šenčurju pri Kranju ob 10. uri Svoboda : Mladost mladinci, služb Stefe Jože.
V Kranju igrišče »Triglava« ob 9. uri Triglav : Jesenice, mladinci, služb Fende. Ob 10. uri in 30 min. Triglav B : Jesenice, služb. Fende. Ob 14. ur! Triglav A : Mladost, pionirji, služb Str oma jer.
V nedeljo 16. septembra t. 1. je prost termin.
„faz sem Kalander kovač,
S konference šolskih vodij
Demokratičnost
kdo bi rad se kaj vedel?  (ivan cankar,      v šole
Prešernovo gledališče bo začelo predsezono v Tržiču s Cankarjevo socialno-politično dramo »Hlapci«
Tretjič prihajajo Cankarjevi »Hlap- Jermanova subjektivna tragika takrat
ci« na kranjske gledališko deske, šele začne. Spoznanje, da je življenje
To pot v znamenju proslav za med  hlapci  in  neznačajneži tolikanj
20. obletnico velike stavke tekstilnih sramotno, da je službovanje na Goli-
V prostorih Osnovne šole Kranj Jc bilo v ponedeljek posvetovanje z u-pravitelji  osnovnih  šol  in ravnatelji
,i» . , t i   i        ix-  nižjih gimnazij, ki ga je vodil načel-
kakšna zmota! Jerman, kot posplošeni • 6   J v"u"
in individualni lik naprednega izobra- nik Svct?' za kulturo in prosveto OLO ženca svoje dobe, ni mogel biti dru- Kranj tov. Grum.
gačen, kakršen je - če bi bil drugačen,     Dch) na gorenjskih šolah jc bilo v
zadnjih letih res sistematično, šole so
delavcev Slovenije; in čeprav na vi- čavi, kjer   župnik   izpod   monstrance bi bil Cankar lažnik! Jermanova tra-
dez nj nobene vzročne zveze med temi gleda, če se je učitelj pri povzdigova- gika je v spoznanju, da prihajaš pre-
dogodki in našim največjim dramskim nju prekrižal, duhovno suženjstvo — zgodaj, da tla niso zrela za seme, ki se vključilo vanj z veliko prizadev-
tekstom, jih v resnici druži globoka mu narekujo samomor. Toda vrne se
notranja  vez  družbenega   dogajanja, njegova tiha sopotnica Lojzka in mati
započetega v drugi polovici prejšnjega se je končno le omehčala in ga pokli-
stoletja, ko  je  na  Slovenskem začel cala — dovolj za intimno srečo — za
stopati   na   poprišče   zgodovine   tisti novo življenje!
družbeni razred, v katerega nedrih se V Hlapcih  se  pravzaprav odvijata
je   rodil   tudi   pisatelj socialist Ivan dve tragiki: tragika zasmrajenih slo-
Cankar. Prav zaradi tega se je Pre- venskih družbeno-političnih razmer in
šernovo gledališče odločilo, da za to individualna tragika cele vrste ljudi:
Prizor
iz
»Hlapcev«
Jerman
in
Lojzka
priliko obnovi Cankarjevo delo, v ka- njen najčistejši   izraz   pa   je učitelj
terem se simbolično in vendar dovolj Jerman, ki ga  nitsehejansko - machi-
jasno javljajo obrisi tistih družbenih avelistični fajmošter zaplete v tiho in-
sil, ki imajo zgodovino pred seboj, in timno   dramo,   iz  katere ga odrešita
še bolj očito tistih, ki sodijo v ropo- Lojzkina in materina ljubezen — za
tarnico zgodovine, zakaj »narod si bo novo življenje!
pisal sodbo sam; ne frak mu je ne bo Edini resnični junak — poosebljenje
in ne talar!« vsega delavskega razreda jo Kalander
Da, nastajanje Hlapcev sodi v čas, Kovač, osveščeni Martin Krpan svoje
ko sta si na Slovenskem delila oblast dobe in znanilec novih sil, »ki so do
»frak in talar«,   v   čas   po   državno- včeraj spale.« Prav  v  tem nesoraz-
zborskih  volitvah   1907  —  takrat so merju, med intimno dramo Jermanovo
ljudje »brez števila jih je« bilo, za- in družbeno-politično tragiko dobe, je
ga seješ! Zato se je Cankar umaknil nostjo in zato tudi beležijo precejšen
neposredno iz politične akcije, kakor kvalitetni dvig. Način dela bo v nase umakne Jerman, v svojem srcu in   ,     . *.      x , ,       , . ...
o __ j .       _ ... stopajoceni šolskem letu dopuščal vce
s svojim delom pa je neprestano goiil
vero, »da končno le napoči zarja ti- samoiniciativnosti upraviteljem. Nji-stega dne!« ko bodo sodili o dejanju hova naloga bo, da na vseh šolah in nehanju človeka ljudje Kalandro- uveljavijo načela demokratičnosti. levega kova. . ... ,        , ,.....
*    u- "ui-    t t i ii popolniti bo treba tudi družbeno u-
Ce   bi  bih   »Hlapci«   samo to, kar
smo doslej zapisali o njih, bi bili le Povijanje, da ne bo zgrešilo svojega
lep spomin na tiste grde čase. Toda cilja. V odnosih do šolskih odborov se
»Hlapci« so še kaj več! Ali ne nače- namreč dogajajo grobe napake. Neka-
njajo problema izobraženčeve volge v <„_. ______ ...... x       ,        , ...
,J ...    . „   , b , ten upravitelji jih šo vedno podcenju-
druzbi!? Ah ni Cankar jasno oprede- ,
lil njih mesta na strani tistih, ki u- jejo> zato s0 seJe ,e formalne. Drugi
stvarjajo vse dobrine tega sveta? In tovariši spet pustijo, da se člani šol-
končno: »Hlapci« so napisani iz pro- slih odbrovo spuščajo v docela stro-
testa  proti  Golicavi — proti, duhov- lv-,. , „ .  ■ . , „„
. .       .        ,.       , , . kovne zadeve, kar je prav tako nc-
nemu  zasuznjevanju,  zakaj  vedel je,
da le osveščen samostojno misleč člo- PraviIno- Tudi v šolskem odboru bo
vek — brez bergel in izposojene pa- treba uvesti demokratične odnose, meti lahko živi v skladu s človeškim     Gleđe  ideološke  vsebine  pouka J«
etosom in le tak človek se lahko vsa- < .        .,   ,     , j„.,„h
,___ „     i „ Ar __„•„ tovariš Grum pripomnil, da ni dovou
komur moralno upre. Na tej ravnini *■  * t
so se znašli  skupaj: Jerman, Lojzka življenjska. Še vedno je preveč besed
in Kalander in druge ravnine ni. Zato in premalo prepričanosti. Tudi zdrav-
so »Hlapci« umetnina in taka umet- stveno   ln   socialno   stanje otrok b°
nina je po svojem notranje človeškem ,   . , .     , ,     .        , , /«
bistvu večna treba v prihodnje skrbneje nadziran-
Delo je postavil na sceno v obno- N» marsikateri šoli so razmere take,
vitveni režiji direktor in režiser Dra- da otroci v njih ne morejo več živeti-
me SNG — prijatelj našega gledališča: Trcba bo resno upoštevati, da razne
Slavko Jan. Pri izvedbi sodeluje ce- .... ,   ,. . . „in , .                   r>n      „    *        t, epidemije, ki se pojavljajo, nastopaj« loten kolektiv PG, pomnožen s številnimi   sodelavci   kranjskega   ljubitelj- Prav zaradi nizke stopnje higiene l>o-stva.                               RADO JAN disi doma bodisi v šoli. J.
Finžgarjeva „Veriga" v Medvodah
Mladinska   sekcija  vaškega  odbora leta 1910, ko sta se soseda Košir in
SZDL je uprizorila v preteklem mesecu na Markovem dvorišču v Spodnji Senici Finžgarjevo ljudsko igro »Veriga«. Uprizoritev naj bi bilo nadaljevanje kulturno-prosvetnega udejstvo-
Matjaž iz Spodnje Senice pravdala za staro »žlajdro« — verigo. Pisatelj Finž-gar pravi v svojem posvetilu: »Zgodba je to in nič drugega, za ogledalo postavljena,  kako strasti  iz malenkosti
vrgli svojo zdravo pamet in kar tekmovali med seboj, kdo bo jasneje izpričal svojo duhovno-suženjsko vdanost novim oblastnikom — klerikalni reakciji. Mimo teh pa se je že skušala uveljavljati socialna demokracija z Marksovim »Manifestom«. Zato je res moč trditi, da so »Hlapci« najčistejše ogledalo naših družbeno-političnih razmer proti koncu prvega desetletja v našem stoletju, ko je bilo delavsko gibanje še mlado in ni imelo, vsaj pri
meščanski kritik vedno   našel  povod vanja domače mladine iz  Ladje ter porojene, spačijo obraz ljudski duši in
za trditev, da »Hlapci« niso organska, v sebi zaključena umetnina. Vendar,
USPEH   POPRAVNIH IZPITOV NA KAMNIŠKI GIMNAZIJI
Majhen odstotek uspešnih
Na kamniški gimnaziji se je v novem šolskem letu vpisalo v prvi razred 200 dijakov, kar je za en razred manj kot
nas ne, jasnih perspektiv pred seboj dosedaj. Zadnja leta se jo vpis v pr-
in je bilo delavstvo  v   veliki  večini vi razred gibal stalno okrog 250. Lani
tudi v razrednem oziru še neosveščeno. j0  dala   kamniška  gimnazija zadnjo
V tem pa je tudi objektivna pogo- šolsko klop iz svoje rezerve, da je
jenost  tragike glavnega junaka Jer- omogočila   otvoritev   novega razreda
mana — razmerje sil je tako, da se na osnovni šoli. Letos pa spet manjka
mora Jerman umakniti z bojišča, še gimnaziji 30 stolov, ki jih bodo mo-
preden je bitka izbojevana. Kovač Ka- rali šo nabaviti.
lander, ki  ga pride  bodrit  za  novo     Šolski odbor kamniške gimnazije je
zborovanje   —   prihaja   prepozno   — bil v  preteklem šolskem letu nena-
zlomljeni individualist izroči  poslan- vadno aktiven. Te dni se je sestal že odstotek. Prvi množični roditeljski se
stvo na kovačeva ramena z besedami: k 16. redni seji, na kateri jo reševal stanek bo 30. septembra v veliki dvo
»Vi, ki nosite v srcu pogum in v pesti tekoče probleme. Z zadovoljstvom je
moč,  vi  glejte,  na  vaših  plečih  bo ugotovil, da je gimnazijsko poslopje
slonelo življenje!« Tak je objektivni čez počitnice dobilo lepo lice. Koli-
razplet Cankarjeve drame, čeprav se kor jo bilo mogoče v mejah kreditov
mm
Spodnje in Zgornje Senice. jo preslepe, da tava in išče v senci,
Kmečka zgodba »Veriga« je nastala kar ji je v pogubo, ne vidi pa velikih,
resnih ciljev, do katerih vodi pot ljubezni.«
Drama je bila dobro zrežirana —" poudarjene so bile vse osnovne značilnosti. Deda Primoža, starčka 80 let, je prav prepričljivo podal Andrej Marko. Njegovega sina Marka je s pri" stnim doživetjem igral Franci Grabnar, medtem ko je Mejača, Markovega soseda, uspešno kreiral Ivan Zaje. Tudi ostali igralci, starejši in mlajši, so pokazali lepo igro, zato jim želimo še mnogo uspehov pri bodočem kulturno-prosvetnem delu. Delavnim mladincem in mladinkam gre vse priznanje, zato tudi gmotna pomoč odločujočih ne h' smeja izostati.
Drama »Veriga« je bila porojena prav na tleh sedanje uprizoritve, na Spodnji Senici, kjer še dandanašnj1 gospodarijo nasledniki sosedov Koširja in Matjaža. Zato je bila igra tudi tako privlačna in je vzbudila pri številni0 gledalcih (zlasti pri starejših) spomine na davne dni. J. P-
so uredili zgradbo in popravili inventar. V prvem nadstropju so nova pridobitev viseči zastekleni okvirji za stalno razstavo umetniških slik in risb učencev nižjih razredov. Vsi hodniki in sobe so prepleskani. Šolski odbor je tudi ugotovil, da dvojni popravni izpiti — v juniju in avgustu — niso priporočljivi za prihodnje šolsko leto. Od 30 dijakov,, ki so padli na popravnih izpitih v juniju, so jih je javilo k ponovnemu popravnemu izpitu 24, od teh pa jih je izdelalo le majhen
rani kulturnega doma. Na njem se bodo starši seznanili s tekočimi problemi, posebno važno pa bo zdravstveno predavanje.
se je poglobil, razširil preko postavljenih okvirov, se sprostil - v formah in zaživel v novih svežih, včasih predrzno žarečih barvah, kakršne KJe samo južno sonco preko rdečkaste zemlje Campagne. Ko čutim ob pogledu na te akvarele
ga  tlači  velikanska   gmota   Petrove  nja popolnosti pa zmeraj  skriva ne- ljubezen do lepote in veselje, ki je vo-cerkve, ki jo je tako idealno organizi-  varno čer: umetnik preneha iskati in dilo   roke   oblikovalca,   se spomnim in takega občinstva je v Kranju ral genialni stavbenik Bramante. Zine-* se akademizira. Težko je reči, koliko  besed, ki jih je zapisal Rodin: »Svet
Raistava akademskega slikarja Ljuba Ravnikarja
Prešernovi hiši je občinstvu, ki ga zanima likovno ustvarjanje —
zmeraj več — akademski slikar Ljubo Ravnikar podal obračun o svojem pomladanskem obisku Večnega mesta. »Studije iz Rima« je skromno označil umetnik zbirko akvarelov, s katerimi je napolnil oboje razstavnih prostorov. Skromnost tokrat res ni potrebna, saj je žetev relativno kratkotrajnega bivanja v mestu na sedmerih gričih obilna in klena. Razstava ne izpričuje le izredno marljivost, marveč tudi novo stopnjo v iskanju slikarjevega lastnega umetniškega izraza.
Na stenah razstavnih prostorov vise sami akvareli. Na nek način je akva-
raj znova s slikarsko spoprijema s to, v kamnu simbolizirano preteklostjo, dokler je v sebi ne premaga in ne zaživi v njem suvereni odnos umetnika do gmote, dokler ne zagleda v predmetih značilnosti, ki seva skozi obliko.
Značilna za to notranjo sprostitev je slika Koloseja s starinskim »fijaker-jem«. Nič več ni sledu zavzetosti pred ogromnostjo arhitekture, marveč le rahlo ironičen smehljaj nad minljivostjo vsega velikega in vsega malega. Pinija v žgočem soncu Palatina mu predstavlja prav tolikšno oblikovno in
rel  najprimernejša  oblika   likovnega estetsko   vrednoto, kot   ogromni spo-
izraza. Tukaj je s prvo potezo čopiča že fiksirano slikarjevo občutje, dojemanje   in   odnos   do upodabljanega
menik davnine. Enako se mu godi, ko z nabrežja Tibere gleda na Angelski grad. Končno ga vidi v vsej njegovi
predmeta. Ta tehnika le nerada dovo- simboliki:   težka,   mračna trdnjavska
gmota, nad katero vise grozeči oblaki pomladne nevihte. Mračen simbol naj-mračnejšo dobe papeštva.
Sproščen odnos do upodabljanega predmeta se odraža tudi v tehniki Ravnikarjevih rimskih akvarelov. Vse
ljuje kakršnakoli popravljanja in prekrivanja z drugimi barvnimi toni, kakršna so v navadi n. pr. pri oljih, in jo zato zmeraj neposreden odraz prvotnega slikarjevega impulza in občutja. Ko ponovno ogledujem razstavljene akvarele, se mi zdi, da se je redkeje sega po grafitu, da oriše umetnik spočetka čutil človeško silno majhnega pred zgodovinsko veličino prostora, s katerega so korakale rimske legijo osvajat svet, pred stebri Foruma, med katerimi so odmevale Ciceronove filipike in ki so gledali na prebodeno Cezarjevo truplo. Duhovno
Ljubo Ravnikar: Angelski grad (akvarel)
njim oblike v pravi perspektivi; le še čopič in barvni odtenek pripovedujeta o občutju trenutka.
V prejšnjih Ravnikarjevih razstavah je bil Ravnikar blizu tej nevarnosti, bo srečen šele tedaj, ko bodo ime'^ smo videli, da je slikar prav v akva-   vsekakor pa ga je obisk mesta, ki je  vsi ljudje duše umetnikov, to je, ka
relu že dosegel določeno stopnjo moj- navdihnilo toliko ustvarjajočih umet- dar bodo strstva. Taka na videz zavidna stop- nikov, krepko osvežil. Njegov prostor delajo.«
imeli   veselje ob tem,
k$*
B. t'
2099999999999514
.. S SODIŠČA ..
Tatovom v tovarni „Sava" so izrečene kazni
OBJAVE • OGLASI
— iVloll oglasi      — Olbjave
Kakor smo že v eni izmed prejšnjih številk poročali, da se bodo morali pred sodiščem zagovarjati štirje člani delovnega kolektiva tovarne »Sava« v Kranju zaradi kraj raznega blaga, so res pred kratkim pred Okrajnim sodiščem v Kranju Janez Surla, Rudolf Vrabec, Veternik Ciril ter Jurij Rozman.
Sodišče je po opravljeni kazenski obravnavi spoznalo za kriva Janeza Surla in Rudolfa Vrabca, da sta po predhodnem dogovoru v letih 1955 in 1956 postopoma vzela iz skladišča tovarne »Sava« razno gumirano blago v najmanjši vrednosti din 65.280.— na ta način, da je Surla jemal blago v skladišču in ga skrivaj dobavljal Vrabcu v prodajo, razen tega pa je Surla še sam iz skladišča vzel raznega gu-miranega blaga za din 30.951.—. V po-jasnitev je treba pripomniti, da je bil Surla skladiščnik v tovarni Sava, Vrabec pa trg. poslovodja trgovske poslovalnice tovarne »Sava«. Ciril Veterin in Jurij Rozman, delavca v skladišču te tovarne pa sta po ugotovitvah sodišča v letu 1954, 1955 in 1956 postopoma jemala razne izdelke in sicer je Veternik nakradel skupaj najmanj za din 153.154.— raznovrstnih izdelkov, Rozman pa za din 12.192.— gumira-nega blaga. Veternik je bil poleg tatvine blaga spoznan tudi še za prikrivanje ukradenega blaga, ker je v letu 1956 sprejel od Rozmana skupaj za najmanj din 12.192.— raznega gumira-nega blaga, katerega je prodal naprej vedoč, da gre za ukradeno blago.
Sodišče je obsodilo Janeza Surla na 1 leto in 6 mesecev zapora, Rudolfa
VSE  NI ODPAD
C. P. s Primskovega pri Kranju je opazil, da v podjetju '»Kovinar« za njihovo delavnico odlagajo litino. To je sam zmetal v Kokro, od tam pa jo je potem skrivaj odnašal na cesto in vozil k »Odpadu«. Tako je v februarju in marcu letos znosil od tam 1204 kilograme sive litine ter zaslužil pri tem 33.712 dinarjev. Ker je bil C. P. pred nedavnim pred. Okrožnim sodiščem v Ljubljani obsojen, zaradi raznih tatvin, ponarejanj listin ter goljufij na 2 leti strogega zapora, mu je sodišče ob novem kaznivem dejanju zvišalo kazen na 2 loti in 6 mesecev strogega zapora.
Vrabca na 14 dni zapora, Cirila Veter-
nika na 1 leto in 4 mesece zapora ter Jurija Rozmana na 4 mesece zapora. Razen tega pa morajo tudi^vsi štirje povrniti tovarni prizadejano škodo. Sodišče je pri odmeri kazni upoštevalo kot obtežilno, da gre v tem primeru za kriminalno škodo splošnega ljudskega premoženja, pri Surlu in Vrabcu pa še, da sta bila med vodilnimi uslužbenci tovarne. Surla je bil član upravnega odbora in delavskega sveta, Vrabec pa delavskega sveta.
KALILI SO NOČNI MIR
L. L. iz Kovorja in R. G. sta obtožena za kalitev nočnega miru. R. G. je v gostilni pri Ribnikarju z nedostojnimi izrazi napadel L. V., ki je pravkar zapuščal lokal. Pri tem se mu je pridružil tudi L. L. in združeno sta jo ucvrla za L. V., da bi ga pretepla. Napadeni je pobegnil in se ob cesti skril v neko šupo. Storilca sta ga zaman zasledovala. Med potjo sta posamič srečala še dva pešca iz Loke in ju prav tako napadla. Vso pot sta razgrajala, za kar bosta tudi kaznovana.
NA KONJE NI PAZIL
J. G., kmet iz Britotfa, je 14. 8. ob 20.30 uri na cesti tretjega reda v Naklem pustil konje, vprežene v naložen voz, h kateremu je bil zadaj privezan še voz zapraviljivček, —• in odšel po opravkih. Konja sta se verjetno naveličala čakanja in sta sama odpeljala oba vozova dalje po sredini ceste. S prvega voza so med vožnjo padali na cesto tudi hlodi. Voznika še ni bilo od nikoder, ko je konje na srečo našla patrola Ljudske milice. Živali sta nato zavili na glavno cesto, patrola pa ju je spremljala poleg voza, da ne bi prišlo do nesreče. Ko jih je voznik dohitel, je pričel na organe LM nesramno kričati, da so mu odpeljali konje. Bil je celo brez osebne izkaznice in le nerad je patroli povedal svoje osebne podatke. Zaradi nepazljivosti in žalitve organov javne varnosti nedvomno zasluži primerno kazen.
Oglašujte v „Glas Gorenjske"
Prodam 2 kozi. — Stare Franc, Prim-skovo št. 71.
Prodam kotel za žganjekuho nov 120 1. Golba Franc, Podbrezje št. 13.
Prodam takoj vseljivo hišo. Straži-šče 216, Kranj. «
Prodam rabljeno slamoreznico. Ma-tijovc, Podbrezje št. 86.
Prodam mlado kobilo. — Kokalj Alojz, Primskovo (Vočanov).
Prodam ali zamenjam za drva sadni mlin. Markič, Stražišče 81, Kranj.
Iščem čevljarskega vajenca, hrana in stanovanje preskrbljena. Mravlja Franc, Gaštej št. 2, p. Kranj.
Enodružinsko hišo na Bledu, delno vseljivo, ugodno prodam. Naslov v upravi lista pod 450.000 dinarjev.
Prodam moško narodno nošo, 15—20 metrov gumijastih cevi 0 1,5 cm etui (usnjeno taško) za shrambo daljnogleda, merilo za merjenje zemlje, dolgo 25 m v usnjeni dozi, čevljarsko orodje in druge potrebščine. Tomazin, Naklo 94.
Proda se dobro ohranjena "spalnica in čevljarski levoročni stroj »Singer«
— zaradi selitve. Florjančič Antonija, Partizanska 3, Kranj.
Proda se velika železna peč primerna za lokal ali delavnico. Koroška cesta 5, Kranj.
Mlin drobile (šrotar) na ročni in motorni pogon ugodno prodam. Ponudbe poslati na upravo lista pod »dobro ohranjen«.
Na cesti Stražišče — Škofja Loka — Ziri, 2. septembra izgubljeni del is-puha, prosim javiti ali oddati proti nagradi na Juvan, Kranj, Primskovo št. 86.
Sprejmemo vajenke v kuhinjo. Prehodni mladinski dom Preddvor.
— Gledališče
PREŠERNOVO GLEDALIŠČE KRANJ
Sobota 8. septembra ob 16.30 in 20. uri — izven. Gostovanje Slovenskega narodnega gledališča iz Maribora. Na čast 20. obletnice velike tekstilne stavke v Kranju — John Patrick: »VROČA KRI«. Komedija v treh dejanjih (pet slik).
Vse individualne graditelje stanovanjskih hiš obveščamo, da po sklepu UO sklada za kreditiranje stanovanjske izgradnje do nadaljnega ne bomo sprejemali novih prošenj za stanovanjska posojila, ker je kvota za 1. 1956 izčrpana. — Komunalna . banka Kranj.
NAKNADNI VPIS V IND. ČEVLJARSKO SOLO, RAZRED »PLANIKA« KRANJ
bo v ponedeljek, 10. septembra ob 14. uri v »Planiki«. Zaželeni so predvsem fantje, ki so dokončali vsaj 6. razredov osnovne šole ali 2. razreda gimnazije. Dijaki 7. in 8. razreda osnov7 ne šole, oz. 3. in 4. razreda nižje gimnazije so oproščeni sprejemnega izpita. Interesenti naj prinesejo s seboj rojstni list, zadnje šolsko spričevalo in kolkovano prošnjo (30 din državne in 20 din okrajne takse). RAZPIS
Centralni komite Ljudske mladine Slovenijo razpisuje natečaj za mesto
oskrbnika »Mladinskega doma« v Bohinju.
Prednost imajo osebe s potrebno prakso za opravljanje te službe in ki bi se z ožjo družino nastanile v domu.
Prošnje s kratkim življenjepisom pošljite na CK LMS Ljubljana, Tomšičeva ulica 9/II. soba 14. do 15. septembra 1956., kjer lahko dobite podrobnejše informacije. Plača po dogovoru..
vran TE Dm mmm&
AJJ1U - GLEDAM
KINO »STORŽlC« KRANJ
7. septembra ob 18. uri ameriški film »TARZAN BRANI DŽUNGLO«.
8. septembra ob 18. in 20. uri ameriški film »TARZAN BRANI DŽUNGLO«, ob 22. uri amer. film »STRAH«.
9. septembra ob 8.30 in 14. ur: ameriški barvni film »NAJBOLJŠI MED NAJSLABŠIMI«, ob 15.15 uri ameriški film »STRAH«.
SLABIMI«, ob 15.15 uri ameriški film »TARZAN BRANI DŽUNGLO« — zadnjič.
10. in 11. septembra ob 18. in 20. uri ameriški  film »STRAH«.
LETNI KINO »PARTIZAN«
7. septembra ob 19.30 uri amer. film »STRAH« — zadnjikrat.
8. septembra ob 19.30 uri dvojni program, francoski film »GOSPOD HU-LOT NA POČITNICAH« in ameriški barvni film »NAJBOLJŠI MED SLABIMI«. Vstopnina za dvojni program 50 dinarjev.
9. septembra ob 19.30 uri dvojni program, premiera jugoslovanskega filma »LAŽNI CAR« in ameriški barv. film »PROTI VSEM ZASTAVAM«. Vstopnina za dvojni program 50 dinarjev.
10. in 11. septembra ob 19.30 uri premiera nemškega filma »DOKLER BOS PRT MENI«..
KINO »SVOBODA« STRAŽIŠČE
8. septembra ob 18. in 20. uri amer. film »STRAH«.
8. septembra ob 10. uri amer. film »TARZAN BRANI DŽUNGLO«. Ob 16. in. 18. uri ameriški barvni film »NAJBOLJŠI MED SLABIMI«
11. septembra ob 20. uri jugoslovanski film »LAŽNI CAR«.
KINO NAKLO
8. septembra ob 20. uri jugoslovanski film »LAŽNI CAR«.
d. septembra ob 18.30 uri ameriški film »STRAH«. Ob 20.30 uri ameriški barvni film »NAJBOLJŠI MED sla-eimjU.
it
Ob 20. obletnici tekstilne stavko v Kranju čestita vsem tekstilnim delavcem in pošilja borbene pozdrave
OBC. LJUDSKI ODBOR ŽELEZNIKI
ir
Na svetlih tradicijah delavskega razreda gradimo socializem!
Ob 20. obletnici tekstilne stavke čestita
»ODEJA« — ŠKOFJA LOKA
&»f ima na sp
Radio
Poročila poslušajte vsak dan ob 5.05, 6.00, 7.00, 13.00, 19.30 in 22.00. uri. Prva jutranja poročila ob nedeljah pa so ob 6.05, vesti o športnih dogodkih pa boste slišali ob 21.00. uri. Oddajo »Želeli ste, poslušajte« ob delavnikih ob 14.40 in ob nedeljah ob 14.15. uri. Kmetijske nasvete in kmetijsko univerzo vsak delavnik ob 12.30. uri.
SOBOTA, 8. SEPTEMBRA
11.49 Pionirski kotiček. 12.00 Pesmi  in  plesi jugoslovanskih narodov.
12.40 Igra  Mariborski instrumentalni ansambel.
13.35 Arije in dueti iz priljubljenih oper.
14.30 Tedenski športni pregled.
16.00 Utrinki iz literature — Kristina
Lavant: Vrček. 16.20 Koncert po željah.
OBVESTILO
Okrajni zavod za socialno zavarovanje v Kranju (Golniška c. 7) tel. št. 488 in 489
opozarja,
da sprejema stranke vsak dan od 8. do 11. ure,
pokojninski  referat in likvidatura
pa le vsak ponedeljek in petek od 8. do 11. ure,
Izven tega časa uslužbenci strank ne bodo sprejemali.
Stranke prosimo, da v lastnem interesu in v interesu uspešnega dela na Zavodu upoštevajo to navodilo.
Ljubljana
18.00 Zanimivosti  iz  znanosti  in tehnike.
18.45 Okno v svet: Samostojni Maroko. 20.00 Veseli večer.
8.00
8.35
9.30
12.00 16.30
20.00 21.15
NEDELJA, 9. SEPTEMBRA
Otroška predstava — Asta Znii-daršič: Kraljična brez bisera (radijska igra).
»Pod vaško lipo« . . . (pisan spored slovenskih narodnih pesmi — izvajajo Zadovoljni kranjci, Veseli godci, Planinski oktet, Danica Filipič, Greta Ložar, Franc Koren in Avgust Stanko. Še pomnite tovariši — Ivka Krizman: Tekstilni štrajk pred 20 leti.
Pogovor s poslušalci.
Milan Merčun: Triglavska stena
(reportaža).
Večerni operni koncert. Ritmi in melodije.
OVEN
MILNI PRAŠEK
l J-1N0PCRILO. VOLNO IN SVILO
»Iz Muza ne! Počakaj, da pridemo v Choco!«
Jezno udari z nogo ob tla. »Ne, nočem več čakati! Nekaj dni še počakam, morda najdem smaragd ali dva, ki ju pogoltnem. Potem bom imel potno blagajno 8 seboj kar v želodcu, hahaha! Škoda, fantje, da nimate nobene korajže več! No, pa dobro spi, dedo!« Odšel je, jaz pa ležim v mrežnici in preudar-jam ali naj tvegam z njim ali ne. Ne da bi prišel do zaključka, kmalu zaspim. Caruso ta večer ni pel.
CARUSO
Sicilijanec z zlatom v grlu ne bo več pel! Caruso je umrl Več tednov potem, ko smo pospravili prve pečene piščance in som že zdavnaj delal pri razstreljevalni četi, se je zgodilo.
Italijan, ki je prišel v Muzo, da si prihrani denar za glasbeno izobrazbo, je postal naenkrat zlovoljen in neprijazen do vsakogar. Ko bi bil morar peti pred direktorji za odškodnino dvajsetih pesosov, se je temu uprl z vsemi štirimi in drugo jutro so pripovedovali:
»Caruso je pobegnil!«
Pri kosilu pa se je že razširila vest, da so ga že ujeli in sicer so ga našli pri Aniti, pri domnevni prijateljici ali sužnji večnega Juda. Dekle je Italijana menda ljubilo in ko so vojaki pod vodstvom večnega Juda vdrli v njeno stanovanje, so bili tudi njeni kovčki pripravljeni za odhod. Grizla in praskala je, ko so prijeli Carusa.
Vojaki so odpeljali Carusa, večni Jud pa je udrihal po Aniti, dokler se ni vmešal seržan čete in mu zagrozil, da mu porine bajonet v trebuh.
Lopov pa je potem takoj poskrbel zato, da so Carusa rent-genizirali. — Po drobcih v presvetli enem želodcu se je dalo sklepati, da je res pogoltnil smaragde.
Ker je uprava Italijanu hotela dobro, so mu dajali najprej močna odvajalna sredstva, ki pa so ostala brez učinka. Smaragdi niso hoteli zapustiti pevčevega želodca. Nato pa je bil operiran in našli so v njem dva lepa kamna.
Caruso je med zdravljenjem, kot se je zdelo, postal spet pameten, kajti dal je gospodom pri vodstvu sporočiti, da ob-
žaluje in da naj mu za božjo voljo oproste in naj ga nikdar ne pošiljajo na delo v jame, kjer stoji voda do pasu.
Gospodje so tudi bili pripravljeni zatisniti oko, toda večni Jud, ki Italijanu ni mogel pozabiti zadeve z Anito, je ugovarjal in zato so sklenili, da dodelijo Italijana po ozdravljenju za en teden za kazen ljudem večnega Juda.
Tako se je tudi zgodilo in zlobni geolog je tako ravnal z revežem, da je od obupa čisto ponorel; saj ni vedel, da bo trajalo trpljenje očiščevanja pod bičem geologa samo teden dni.
Posrečilo se mu je, da je pri neki priložnosti skril enega tistih papirnatih zavitkov, ki jih imenujejo dinamitne patrone. In s to je šel včeraj v pralnico.
Pravili so, da je vtaknil patrono med zobe in udaril s kladivom po njej.Ce je bilo res tako, ne ve nihče. Kajti, ko je zagrmelo in pomedlo pralnico ter neslo njeno streho iz valovite pločevine petdeset metrov daleč, takrat se Carusa ni dalo već spraševati.
Šele, ko se je polegel prah in so groblje pospravili, so našli ob zapestju odtrgano pevčevo roko. Drugega nič!...
Večni Jud je stal pozneje dolgo na mestu, kjer se je dvigala pralnica in Sam ga je slišal, da se je smehljal.
Jaz pa mislim od takrat na Anito in komaj čakam na svoj prvi dopust, kajti vprašal jo bom, kako in kaj jo s tem človekom, ki mu pravijo večni Jud. In kaj je z njo, z Anito.
Drug za drugim se vrste vroči dnevi v Muzu, polni strahotnega trušča in nečloveškega trpljenja. Kratki so večeri, ko se pomenjkujemo, razmišljamo, smejemo, pa tudi preklinjamo in pijemo!
Nihče od nas ni do zdaj še izrabil ponudbe Angležev, da bi šel k njim po knjige. Saj smo preveč utrujeni, preveč stepeni, da bi mogli čitati.
Mnogo jih je, pravzaprav so večinoma vsi, ki se sploh ne prebudo več iz svojega živalskega ždenja. In dozdeva se mi, da je tudi John Adams Safegrace Harkensmith tik pred zlomom, čeprav je neverjetno žilav.
Po drami s Sicilijancem je postal Billy spet nemiren. Ves dan pripovedujejo o tem, kako bo bežal in je hud, ker drugi nočemo z njim. In tako mineva čas. Cesto, ko čepim zvečer ob ognju, ali ležim truden, mlahavih udov v svoji mrežnici, mislim na Anito. Nikoli je nisem videl, pa vendar mislim nanjo. In dostikrat, če sem popolnoma miren, mi zveni v ušesih. Nekdo se ukvarja z menoj, nekdo misli name. Ali je to Anita, tista neznanka?
RUMBA — RUMBA *
To je pesem, ki jo poje Sam, jaz in še nekaj doptrstnikov, kajti za nas se odpira žična ograja za štiriindvajset ur. Prosti bomo, prosti, da bomo lahko počeli, kar bomo hoteli — seveda le, če bomo mogli plačati. — Štiriindvajset ur!
Dolg dan in dolga noč! Vendar bo gotovo oboje kratko! Škoda da ni Billvja z nami! Toda on je v trgovini prekoračil svoj kredit in mora še čakati! O Id Harkensmith je prevzel nalogo, da ga bo medtem kratkočasil. Temne, svetlikajoče se steklenice, polne ognjenega alkohola, bodo pri tem igrale važno vlogo.
In pri nas drugih? No, da pri večini vseh dopustnikov so pač ženske, ki jim rojo po glavi in krvi. Zaradi tega tudi pojemo pesem o Juaniti. Da odhajamo pač zato, da si poiščemo novo ljubico. Tako približno poje pesem.
Razburjen sem kot le redkokedaj tako. Vse, tudi prah, ki se ham dviga pod koraki, me nenadoma zanima. In z veselim pogumom poslušam peklenski trušč snujočega Muza, ki je danes zame brez pomena.
Poglej ga! Tamle pri bagru sloni Jose, naduti paznik, ki mi je šele predvčerajšnjim vrgel kamen v hrbet, ker nisem po njegovem mnenju dovolj hitro vihtel rovnice.
Mariborske beležke
VZHODNO OD KRANJA
Gorenjske bodiee
Pičlih sto deset kilometrov zračne linije od Kranja, ob bregovih Drave, tam, kjer se zaključijo gorski grebeni Pohorja in Kozjaka in od koder pridemo na Dravsko polje in dalje v znano deželo luka ter slovenje-goriškega belega vina, je Maribor. — Mesto ima s Kranjem mnogo podobnosti; staro se prepleta z novim, dežela je povezana z mestom preko tovarn in trga. Mesti sta si podobni še po tekstilni in drugi industriji. V enem, kakor v drugem mestu je stanovanjska stiska in v enem, kakor v drugem mestu si prizadevajo pritegniti čimveč turistov. V Mariboru poskušajo doseči to z žičnico, na katero čakajo že nekaj let. Kdaj bo go-
pa so porasle s smrekovimi in listnatimi gozdovi.
Nedelja je bila, ko sem prišel na Mariborsko jezero. Ker sem bil v družbi domačina, se ob obali nisem preveč obotavljal in zavila sva v čolnarno Brodarskega društva »Sidro«. Čolna nisva dobila, ker so se kandidati vrstili že od zgodnjih dopoldanskih ur.
Zakaj sem se lahko vozil ob jezeru s kolesom in ne na jezeru s čolnom, $em kmalu videl. Na obalah ob čolnarnah, teh je namreč več, je bilo polno ljudi in približno 200 različnih plovnih objektov je vso nedeljo zasedenih in če računamo, da se na čolnu ne  vozijo ljudje posamič, lahko
POGLED   V  SREDIŠČE MARIBORA
tova, je bolje, da ne razglabljamo. Mesti se seveda razlikujeta po številu prebivalcev; Maribor ima sedaj že okrog 85 tisoč meščanov in s hitrimi koraki se hoče v legendi na zemljevidih uvrstiti med gesla: mesta nad sto tisoč prebivalcev. Kdaj bo to? Samo še nekaj let, če bo šlo tako naprej.
To so bežne ugotovitve o mestu, ki je le pičlih sto deset kilometrov zračne linije oddaljeno od Kranja.
Ko sem bil v vročem »pasjem« mesecu avgustu v Mariboru, me je presenetila neka posebnost, ki je Kranj nima, seveda brez krivde kogarkoli. Ta posebnost poletnih dni je Mariborsko jezero. Nastalo je po zgraditvi velike hidrocentrale za Mariborskim otokom. Vodna gladina se je zaradi jeza dvignila za 13 metrov in nastalo je obsežno jezero, dolgo deset km, na nekaterih mestih pa nad 400 m široko. Kaj hoče industrijsko mesto lepšega kot jezero, ki se razteza do Ruš, obale
trdimo, da je v nedeljo popoldne nad 500 ljudi na jezeru.
Na jezeru sem pogorel in kljub lepim čolnarnam, številnim čolnom, jadrnicam, kanujem, kajakom in san-dolinam, sem ostal še vedno na trdnih tleh. Odpravil sem se na vzhod in kmalu sem prišel do Mariborskega otoka.
Kot tujec sem se prav za prav začudil, da vsaki stvari pravijo Mariborčani »mariborsko«. Začnimo pri jezeru, pravijo mu Mariborsko, dalje Mariborska hidroelektrarna, Mariborski otok, Mariborska pivovarna, Mariborska tekstilna tovarna, mariborska in zopet mariborska. To me je nekoliko motilo, posebno, ko sem na raznih dopisih videl take napise: Mariborska livarna, Maribor. Ne vem, ali niso ekonomični, ali pa dajo na ime Maribor in na vse izvedenke toliko, da jih vsakikrat na debelo uporabljajo.
No, ustavil sem se pač na Mariborskem otoku. Nedelja popoldne je bila
in ko sem hotel kupiti kabino ali omarico, nisem uspel. Na otoku je bilo tisti dan že preko osem tisoč ljudi. Seveda, ne vsi naenkrat, toda zvrstili so se od osme ure pa do treh popoldne, ko sem kupoval vstopnico. Kaj sem hotel, odšel sem na otok in s prijateljem sva menjaje pazila na obleko.
Ker sem bil v Mariboru nekaj dni, sem opazil še več posebnosti. Mesto bi morali imenovati: mesto granitnih kock. Razen dveh, treh ulic, so vse ostale mestne ulice tlakovane in menim, da granitne kocke, ki povrh vsega niso niti zalite z asfaltom, niso blagodat za kolesarje in motoriste.
Ne bi mogel trditi, da se ljudje v mnogem razlikujejo od Kranjčanov. Ob osmih zvečer so bile ulice polne in kar prijetno je bilo pogledati živ žav na ulicah. Menil bi: velemesto, ki ima dramo, opero, kinodvorane, baletni ansambel, radijsko relejno postajo s tri urnim lastnim programom, takorekoč tri kolodvore, toda ob osmi uri je bilo mesto izumrlo. Kmalu sem vedel kakšen nenavaden pojav je to: vrata zabavišč so se zaprla in do desetih bo ostalo mesto prazno. Potem bo pet, ali deset minut vse na nogah in to urnih in do naslednjega dne do pete ure zjutraj bo mesto spalo spanje pravičnega. V šali mi je prijatelj dejal: »Izumrlo mesto« in skoraj bi lahko rekli, da je to posebnost Maribora.
V Mariboru sem imel predstavo, kako je izgledalo preseljevanje narodov. Prebivalci Maribora se premikajo v skupinah in to večkrat na dan, v točno odrejenem času. Zjutraj je od petih do šestih vse na nogah, bolje rečeno na kolesih (v mestu je namreč okrog 50 tisoč koles). Potem mesto izumre do osme ure, ko gredo gospodinje kolektivno po kruh, solato in meso. Do dveh popoldne je vse prazno. Ob dveh trume kolesarjev, most preko Drave je napolnjen do zadnjega kotička. Ob dve in petnajst je mesto zopet izumrlo. Do petih nič — žive duše ni na cesti in Mariborčani se ne morejo pritožiti, da je vroče. In za zaključek kolektivnega premeščanja v prostoru: finale za kino.
Verjetno bi imelo mesto še več posebnosti, žal pa jih nisem opazil. Videl sem, da so izložbe okusno aranžirane in se lahko dve največji mesti, Beograd in Zagreb pred mariborskimi izložbami skrijeta. Posebnost je morda to, da so začeli letos graditi komaj dve stanovanjski hiši. Tudi to je način reševanja stanovanjske stiske. Lahko bi rekli, da je posebnost tudi to, da je mesto 78 km2 upravno razdeljeno na štiri občine.
Tako je mesto, ki je oddaljeno od meje le 17 km. Nekaj drobnega iz devetega največjega mesta v Jugoslaviji. Bližina meje bo vsekakor vsaj nekaj kriva, da je mesto tako, kakršno je.
M. C.
Hudo je na svetu . . . Dvakrat hudo za moža, ki ima ženo, kakršna jo moja Marjana ... Trikrat hudo za človeka, ki ima tur na nosu. — O, da — ko bi videli moj nos — pa saj to sploh ni nos. .. Nič bi ne rekel, čo bi imel tur na kakšnem in-timnejšem mestu telesa, recimo na zadnjem obličju (kakor moj kolega); če pa ti tisti ono poženo sredi obraza, na samem nosu, je pa preklemano žaltava. Pa kaj bi vam pravil. Le to vam povem, da je postal moj nos prav fantastičen. Stavim, da bi z njim povzročil splošen preplah, če bi se prikazal na ulici. Zato pa rajši čepim doma in preklinjam ko Turek.
Potlej pa šo moja Marjana — pod zemljo me bo spravila s svojim jezikom.
Pomislite, sinoči mi jo dejala, da moj nos sploh ni več nos, temveč vohalo — pravcati buzdovan, za katerega naj si takoj priskrbim orožni list. To me jo pa lo pogrelo. »Cekar stari,« sem zarenčal, »kar sama si nabavi orožni list za svoj strupeni jezik!«
Pa me jo ljubeznivo potroštala: »Kaj lo čepiš doma, ven pojdi, da si ohladiš sitnost!«
»Madonca, kam pa naj grem s takim nosom?« sem planil.
»No bodi natančen,« je zinila tjavdan, »saj se iz aeroplana no vidi.«
O, strela skrhana, čo bi jo takrat dobil v roko ...
Zavoljo ljubega miru sem z robcem zakamufliral nos in odšel z doma. Spotoma sem razmišljal, kako lepo bi bilo na svetu, čo ljudje ne bi poznali jeze. Se predstavo v kinu v Ljubnem bi potekale brez razburjenja, če v tem kinematografu čimprej ne zasedež svojega sedeža, se utegne zgoditi, da boš film gledal stoje. Pogosto so namreč zgodi, da izda blagajna za isti sedež 2 ali več vstopnic, in kdo ima do sedeža pravico? Salomon-ska razsodba so glasi: Kdor prej pride — prej melje! — Človek bi počil od jeze.
Povsod jeza ... Še v »Gamsovem raju« nad Preddvorom ti ni prizaneše-no.
V tamkajšnjem gostišču ti namreč k enemu litru pijače prineso le 2 kozarca. Če nevljudno natakarico opozoriš, da bo pijačo pilo 5 ljudi, te zavrne: »K enemu litru ne prinesem več kot dva kozarca.«
Ali ste že slišali za tiste gasilce, ki so brizgalno zapili? Šo ne? Bojda je bilo v Butalah . . . Tamkajšnji gasilci so namreč tako pogosto prirejali veselice, da so morali končno prodati brizgalno.
Ni dolgo tega, kar sem hodil po Primskovem pri Kranju in užival nad vabljivimi lepaki: Gasilska veselica na Primskovem, 30-lethica gasilstva v Britofu, Odredov gasilski nastop v Predosljah z veselico, pa v Vogljah, Olševku, 60-letnica gasilstva v Preddvoru z veliko veselico in spet veselice: v Tržiču, v Podbrezjah, v Dupljah, Naklem, Podnartu, pa Gasilske mokre
vaje (mokro vsekakor) v Brnikih, na Kokrici itd., itd. Prav bi bilo, če bi prireditelji na plakato pripisali še: za zabavo bodo poskrbeli znani — pretepači.
Pa sem ondan srečal nekega znanca — gasilca. Ker so imeli tudi v njegovem kraju veselico, ki se je — kakor je bilo slišati — menda končala z izgubo, sem ga vprašal: »Ti, ali ste res imeli z veselico deficit?«
Pa je možakar krepko pljunil in dejal: »Deficit . . . hudiča deficit — zgu-bo smo imeli, pa ne deficit!«
Vrlim gasilcem — veseličarjem bom povedal še tole zgodbo:
Nekoč so imeli gasilci veselico in k» je doseglo veseljačenje višek, je zdajci završalo med ljudmi. Krik iz stoterih grl: Požar! Gori! gori! — Pa so vrli gasilci gasili in gasili vse dotlej, dokler ni vse do tai pogorelo — z brizgalno vred.
Po številnih gasilskih veselicah sodeč so gasilci mnenja, da je vseeno, kaj gasiš: požar ali žejo. Važno je to, da gasiš!
Saj pravim, z ženskami je pa res križ. Na uho mi je namreč prišlo, da mi mnoge Kranj čanke, in verjetno tudi številne Gorenjke, na moč zamerijo, ker sem nedavno v bodicah hvalil svojega prijatelja, češ da me le-ta vselej, kadar ima v hiši vesel dogodek, ljubeznivo povabi k udeležbi. Ja, kaj pa je to takega, če so mu umrle že tri žene, pa me je še vselej povabil k pogrebu?
Ze vem, kje tiči zajec? Pa kaj bi sicer govoril. Pravim le, da pride v zakonu do marsičesa. Ženske zagovarjajo ljubezen, zvestobo in zakonsko sožitje po svoje, moški pa po svoje in kaj sledi iz tega? Ženske kriče: vseh nesporazumov v zakonu so krivi moški.. . moški pa — največkrat zavoljo ljubega miru molče in se tolčejo po glavi, češ — zakaj sem se oženil!
Da bo vsem zakoncem in nezakon-cem ustreženo, naj si dobro prebero naslednje vrstice (ženskemu svetu se bom itak na smrt zameril):
Moški, vedite, da je vsako ugibanje o ženskih vrlinah brezplodno. Miži ali glej — ženske še z odprtimi očmi ne spoznaš. In ko jo spoznaš, ni več zanimiva. Vsa nesreča se pa začne s sa-njavimi ženskimi očmi, ki so kakor roman; vsak pogled pravi: nadaljevanje sledi! Toda, če ti ženska ponudi roko in srce, vzemi le srce, toda pazi, da spričo ljubezni ne oslepiš, kajti spregledal boš šele v zakonu. In kako je v zakonu? Oba goljufata .. . Mož se dela odkritega, ženska pa nedolžno . .. pa sta »kvit«. Zato pa se držite sledečega pravila: Zaljubiti se je treba po-gostoma, zaročiti redkokdaj, poročiti nikoli!
To je v kratkem vsa filozofija ljubezni. Če pa se moški poroči, tedaj stori zadnjo in največjo neumnost na svetu... — O zakonskih blagodatih pa prihodnjič. Pa brez zamere!
Vas pozdravlja Vaš Bodičar
M * L* A* D ® A® * R
r
Rebus
IT) seje $ o I 5 c
Veliki mišji poglavar je pozval k sebi ves mišji rod. Priskakljale so miši iz vseh lukenj in kotov; s "podstrešja, iz shrambe, iz kleti, iz kašče in s skednja; še celo nekoliko poljskih miši je bilo zraven. Te so bile častni gostje, kot se reče.
Modri Sivko Brkež, mišji poglavar, je spregovoril:
»Dragi moji podložniki! Zaradi hudih težav, ki nam jih povzroča zlobna mačka Krempulja, sem bil prisiljen sklicati ves rod na posvet. Ponašanje Krempulje je že preseglo vse meje dostojnosti. Ne mine dan, da ne bi požrla koga izmed nas. Odkar je ona pri hiši, ne moremo več v miru pojesti obrokov sira, slanine, žita in drugih dobrot, katere nam daje dobri človek na razpolago. Temu je treba napraviti konec. Sklical sem vas, da slišim vaše predloge, potem pa bomo ukrenili kar je potrebno.«
Mišji zbor se je popolnoma strinjal s poglavarjevim mnenjem. Padlo je predlogov nič koliko. Bilo je dobrih in slabih, kot se po navadi dogaja ob takih prilikah. Borbena miš Glodavka je na primer predlagala, naj bi se Krempuljo zvezalo ter jo izpostavilo na milost in nemilost hudemu psu čuvaju Packu. Iz tehničnih razlogov ta predlog ni bil sprejet. Po dolgotrajnem posvetovanju je zbor sklenil poslati Krempulji odposlanstvo, ki naj jo z lepimi besedami pregovori k dostojnemu ponašanju. Za odposlanstvo so izbrali pol ducata najpogumnejših miši s Črnoočko na čelu, ki je znala umetelno uporabljati besedo.
Krempulja je pravkar dremala, ko je dospelo mišje odposlanstvo, ki se je iz previdnosti ustavilo v primerni razdalji. Vodja odposlanstva, zgovorna Crnoočka, je hudobnico zelo spoštljivo
nagovorila. Najprej je v imenu vsega dobrote, brez zavisti drug do drugega?
mišjega rodu pozvala Krempuljo, naj Lepo je govorila Crnoočka; dejal bi,
preneha s preganjanjem in meritvijo skoro pesniško in zelo ganljivo. Krem-
nedolžnih miši, ki zares ne store ni- pulja je zazehala in kazno je bilo, da
omehčalo zakrknjeno srce! Crnoočka je poiskala še lepših in vzvišenejših besed sprave in odposlanstvo se je z zaupanjem v mišjih srcih pomaknilo bliže.
Tedaj je Krempulja poskočila in čofl čof! bilo je po mišjem odposlanstvu. Njeno srce je ostalo zakrknjeno in je mišje odposlanstvo z zadovoljstvom požrla.
Od tedaj, pravijo, mačje solze niso mnogo vredne.
Rešitev:
(efrqJS)
IGRICA
komur nič zalega. Sira in slanine pa jo je Črnoočkin govor močno ganil,
mleka in drugih dobrot da je dovolj kajti njene mačje oči so zalile prave
za vse, tako za njo, Krempuljo, kakor pravcate solze!
za uboge miši. Zakaj ne bi potem vsi Z radostjo je mišje odposlanstvo to
lepo složno živeli in v miru uživali te opazilo.    Hudi   Krempulji   se   je le
Kako se zabavajo otroci na našem dvorišču, sem vam že pravil in opisal nekaj igric. Pa to še ni vse, vedno pri vlečejo na dan kaj novega. Najbolj iznajdljiv je Kljunov Tonček, ta jih ima za ušesi na kupe. Oni dan jo je primahal na dvorišče kar po berglah in ni minila dobra ura, pa je bilo že pol otročadi na hoduljah in se pre-kopiicavalo po dvorišču. Pa sem stopil mednje in jih povprašal, kako so tega šmenta tako hitro napravili. Piškurjev Bogo, ki se bo šele v jeseni pognal čez šolski prag, mi je začel modro takole razlagati:
»Vzemi dve dolgi palici (Bogec rad malo pošešlja — pa mu ne zamerite) in dve pedi od tal pribij majhno deščico. Potem stopi na deščici in z rokama drži konec palice ter poskusi tako hoditi. Samo glej, ker si star in neroden, da še ne boš prekopičnil.« Potegnil je z rokavom na debelo pod nosom, se namuznil in še zinil: »Na, tu imaš moje bergle, če ši junak, pa zleži nanje.«
Seveda sem se moral pred njim postaviti in zajahati tisto novo čudo. No, kaj bi-še danes imam nos podoben kumari, ker sem tistega dne pooral z njim na debelo mater žemljico in kakor polit cucek zginil z dvorišča. E, da
bi pa vi videli, kako se mi ona frni-kula posmehljivo smeje, ko me zagleda in prav nedolžno vedno povpraša: »Kdaj bova špet hodila po berglah?« Da bi ga hudokljuna po nosu'.
Rti te veste?
KDAJ IN KAKO JE NASTAL KLIC SOS
SOS je mednarodni znak za klic na pomoč. Kadar je ladja na morju V stiski, pošilja . njen radiotelegrafist klic SOS in točno navedbo zemljepisnega položaja ladje.
Ko se je potapljal angleški parnik »Titanic« ponoči 13. aprila 1912 pri-Terranovi, bi ladijski telegrafist, P° odredbi kapitana, moral klicati za tisti čas dogovorjeni znak na pomoč CQD. Zaradi strahu je klical začetne črke neke molitve »Save our Souls« (rešite naše duše) in klic trikrat pO" novil. Od tistega dne so črke SOS P° vseh morjih postale brezžični klic na pomoč v nesreči.