Št. 84.
V Gorici, dne 20. oktobra 1899.
lakaja dvakrat na teden ¦» '-itlrlh tedanjih, in sicer: vsaktoreb in pftttk, /Jutranje Izdanje opoldne, teŠerno izdanje pa ob o. uri popoldne, in stane z ,.Gosvodarskim Llutom" in s kako drago uredniško iaredno prilogo vred po poŠti prejemana ali v Gorici n* dom poSiijana:
Vse leto.......gld. 6 —
• pol leta . ^ ........  »   3 —
*   '            3etrt leta ;  . ~. 7".  .'>n -1*30      -   -.—
Posamične številke stanejo tir kr.
Naročnino sprejema upravniStvo v Gosposki ulici štv. 9 v Gorici v »Goriški Tiskarju* A. GabrSoek vsak dan od 8. are zjutraj do 6. zvečer; ob nedeljah pa od 9. do 12. uro. Ha. naročila brez doposlane naročnine so ne 02irmno.
»PRIMOREC" iri-ajaaeodjasno.od «8oče» trikrat mesečno in stane vse leto gld. 1-20.
tSoča* in cPrimorec* se prodajata v Gorici v to-bakarni Schwarz v Šolski ulici in Jelleršitz v Nunski ulici; — v Trsta v tobakanii Lavrenčič na trgu della Caserma in Pipan v ulici Ponte della Fabbra.
S O CA
Tečaj XXIX.
(Večerno izdanje).
Uredništvo
se nahaja v Gosposki u'ici 5t 7 v Gorici v I, raAkr Z urednikom je mogoče govoriti vsaki dan od 8, do 12. dopoludne ter od 2. do 5. popoldne; ob nedatiah' in praznikih od 9. do 12. dop.A Upravnitivo se nahaja v Gosposki ulici SL 9.  ¦'.              -A-''l.J
»opisi uaj se pošiljajo le uredništvu.
Naročnina, reklanr.aoije in drugo reči, katere ne spadajo v delokrog uredništva, naj se poSiljajo le upravuiStru.
Neplačanih pisem ne sprejemlje ne uredništvo ne
upravniStvo.                   ______
Oglasi in poslanica se računijo po petit-vrstah, Se tiskano l-krat 8 kr., 2-krat 7 kr., 3-krat 6 kr. vsaka vrsta, Večkrat po pogodbi. — Večje črke po prostoru.
Naročnino in oglase Je ulneatl lotso Gorica,
»Goriška Tiskarna« A. GabrSček tiska in salaga razen «SoČo» in «Primorca» še -Slovansko knjižnico*. katera izhaja mesečno v snopičih obsežnih 5 do 6 pol ter stane vseletno 1 gld. 80 kr. — Oglasi v »Slov. knjižnici* se računijo po 20 kr. peiit-vrstica.
Odgovorni urednik in izdajatelj Ivan Kavčič v Gorici.
Bog- in narod!
Iibz programa in doslednosti.
v.
Danes nekoliko polemike z ozirom na prve Štiri članke.
»Goričane* so spravili moji članki še huje v zagato konfurnosti, ker hoteli bi nekaj odgovoriti, pa ne znajo in ne m o-r e j o, a kar rečejo: jih Se bolj potlači I
Jaz sem dokazal z neoporečnimi dejstvi, ki so tiskana cel6 v »Gorici", neodkritosrč-nost in neznačajnost »Goričanov" v absti-nenčni politiki, ki j<rdanes glavno vprašanje, katero treba na kak način rešiti. V odgovor sva dobila dr. T u m a in j a z bedasto očitanje, da so Sli narazen najini nazori o — grofu Alfredu Goroniniju tekom meseca aprila, t. j. pred pol letom.
Krasna logika! Odkod pa vedd »Gorica ni", da jaz takrat nisem imel enako dobrega mnenja o grofu Goroniniju, kakor sem o njeni zapisal ? Podtikanje in sum-ničenje v tem oziru si naravnost prepovedujem I Na Vaše trditve brez dokazov pa ti i kdo ne da nič.... in ne sme dati! V tem oziru nisem dal še nikdar povoda, da bi mogel kdo dvomiti o mojem poštenju! — Kje stoji pa zapisano, da dr. T u m a je moral imeti o grofu G. enako mnenje kakor jaz ?1 Jaz sem imel lahko o njem najboljše mnenje; dr. Turna pa najslabše, t— a zategadel »Gorica* danes še nima pravice govoriti o najini nedoslednosti in cel6 — neznačajnosti, narobe: prav radi tega sva oba sama sebi dosledna in značajna, ker poslušava le glas svojega prepričanja, ne glede na to, ali bo najina beseda komu ugajala ali ne!
Enako moram zavrniti podtikanje, da sem hotel - poslance razdvojiti, ker sem grofa pohvalil v »Soči* 18. aprila. Saj so bili takrat poslanci j ako razdvojeni, kar sem prav jaz najbolje vedel. Dr. Gregorčič je stal na čelu »cinearske* sku-pine, grof Goro ni ni pa one, ki je bila za odločno, radikalno politiko. Naravno, da sem bil jaz na strani druge skupine — in zatd sem tudi kazal do nje svoje simpatije. Želel sem, da bi ostala gospodar položaja radikalnejša struja! — S svojim očitanjem v istero članku sem poslance le združil in ne še dalje razdvojil!
cGor. Tiskarna* A. GabršEck (odgov. Iv. Meljavec) tiska in zal.
MARCO   VISCONTI
2uonovixsju roman
Julijanski napisal Commaso Grossl
(Itolirt
Bela stranka je bila proglašena kot zmagalka. Ko so bili zbrani glasovi ne le bojnih sodnikov in urednikov temveč tudi plemenitih gospa in gospodičin, jo bilo določeno, da se je Ottorino izkazal najhrabrejšega. Njemu torej je bilo pri-sojeno darilo: beli konj z belo opravo in srebrni Šlem in ščit. Tako" so končale bojne igre tistega dne.
OroŽarjeva žena je bila neizmerno zadovoljna in ponosna, da se je bil proslavil tisti lepi mladenič, kakor ga je ona nazivala; zat6 ga je neprenehoma hvalila. In pela mu je hvalo toliko časa, da se je dobremu možu že preveč zdelo, in je začel godrnjati in pihati, in le malo je manjkalo, da ni začel še kar ondi vpričo vse množice razsajati.
Zdaj pa še nekaj! — Kako je mogoče očitati komu (recimo v našem slučaju meni I), j da je nedosleden in neznačajen, ako ima tf/...ies o kakem človeku (recimo o grofu C.!) drugačno mnenje nego ga je imel pred po! letom? — Primerjajmo l Mihec je bil pred pol letom še docela pošten človek, da smo ga vsi radi imeli; ali začel se je pretepati, ljudi slepariti itd. Ali moramo imeti o njem vedno enako dobro mnenje ?! — O grofu C. ni bilo nikdar splošno enako mnenje, marveč jako različno, niti ne posebno laekavo. Zakaj bi jaz ne smel priti o njem do drugačnega mnenja, ako imam v to dovolj opravičnega povoda? O tem bom že še govoril! Za danes tu le en slučaj! Grof Goro ni ni se ni nikdar nič brigal za naše denarne in gospodarske ustanove«, ni član ne »Goriškeljudske posojilnice", ne »Trgovsko-obrtne zadruge", :,ie »Krojaške zadruge"; on nima pri teh naših zavodih ne novčiča hranilne vloge, dasi bi moral vedeli, da daje n. pr. »Trgovsko-obrtna zadruga" hra-nilom več garancijo nego n. pr. „Mont", kateremu zaupa svoje denarje. Zdaj pa se je postavil na čelo novemu denarnemu zavodu, ki po svojih pravilih ne more imeti drugega namena nego boj dosedanjim denarnim zavodom, torej boj, ki lahko spravi v nesrečo na stotine posestnikov, trgovcev in
obrtnikov...... Zakaj   torej ne bi smeli  imeti
o grofu G. drugačnega mnenja......?!
Sicer pa naj »Goričani* kar nič ne govore o taki doslednosti, saj so prav oni dali največ dokazov, kakd sopremenili svoje mnenje o osebah kar čez noč! Gabršček in Turna sta bila jako v čislih, danes sta dva zločinca; Peter Medvešček in Likar sta bila zločinca, pa sta dva angeljca....! Očitanje o nedoslednosti ia neznačajnos-ti v tem oziru ohranite torej za-se.
Dr. Gregorčič se je oglasil po dolgem času s ,ratko izjavo, da ni resnična trditev, da je iriobčil »Slov. List* znane dopise z njegovo vednostjo ali z njegovim privoljenjem.,.. O tem opozarjam na članek dr. Turne in na moj dostavek.
Na vse moje članke o abstinenci in kar je ž njo v zvezi (— in v zvezi je blagor dežele ter velik del napredka našega naroda na Goriškem ! —), v »Gorici* ni stvar-
OSEMNAJSTO POGLAVJE.
Komaj zvečer so dospele v hišo grofa Del Balzo vesti o bojnih igrah. Prinesel jih je odvetnik Lovrenec Gar-bagnate. Biče se je bila komaj nekoliko opomogla po groznem strahu prejšnje noči, vrh tega so jo še celi dan mučile vsakovrstne skrbi radi nevarnosti, v katerih je bil Ottorino. Zato" je z veliko napetostjo poslušala pripovedovanje od-vetnikovo. Kakor cvetica, vela od suše, privzdiguje glavo, ko jo jutranja rosa krepča, ravno takd se je ona ob tem pripovedovanju oživljala k novemu življenju. A ko je nazadnje slišala, da je mladenič po prestanem boju spoštljivo poljubil moder pas, ki je imel privezan okolo života, kazaje takd, da mu je misel na svojo deklico pomagala do častne zmage, se je zaljubljena devojka vsled prevelike radosti, ki ji je polnila dušo, skoro onesvestila. Zat6 se je morala nekoliko trenotkov odtegniti družbi, in zakrivši si obraz z rokama, se je razjokala. Vrnivši se potem zopet v dvorano, je tisti večer še neštetokrat, čutila, kak6 se ji je vzdigovala kri v obraz, ko je slišala vsak hip in od vseh izgovarjati tisto  njej  tako" drago ime.
nega odgovora. V 15. številki čitamo le ta-Ie velezanimiv odstavek:
. »Ako niso resnične trditve dr. Turne, potem bi slonel nas članek na neresnični podlagi. Dokler pa dr. Turna ne prekliče svojih člankov, katere je podpisal kot neresnične, ne moremo reči druzega kakor, kar smo pisali — je resnica, če tudi bi »Soča" radi tega zbesnela".
Kdo razume to kolobocijo ? Kaj je torej resnično: ali listo, kar je pisala „Gorica" in je govoril dr. Gregorčič za abstinenco ali proti nji?! V »Soči" sem doslovno ponatisnil oboje! — Na to bi bilo treba odgovoriti ! Ker pa pošten odgovor ni mogoč, zat6 se »Goričani" zvijajo, kakor znajo, — nerodni so dovolj, da niti tega ne znajo nekoliko bolj dostojno..., Greh se kaznuje sam!
»Gorica" pripozna, da je bil dr. Gregorčič neodkritosrčen v politiki nasproti najožjim sodelovnlcem zadnjih let. Opravičuje ga pa s pravilom; da ljubezen rodi ljubezen, odkritosrčnost pa odkritosrčnost! Potem pa hoče zvrnili tako pravilo na razmerje dr. Gregorčiča z dr. Turno in Gubrsčokoin. — Na to zavijanje moram povedati, da nisem mislil toliko na odkritosrčnost dr. Gregorčiča do dr. Tuine in mene, kolikor odkritosrčnost v stvari sami in radi nje do drugih sodelavcev, pred vsemi do grofa G. in listih, ki so bili bolj za odločno nastopanje. In ta neodkritosr-čnost je bila tako velika, da je nastala celo napetost. Jeden g. poslanec se bo gotovo še spominjal, kako je grozil še po znanem napadu o »narodnih trotih* (kateri jo hvalil!), da vrže dr. Gr. kakor je vrgel on(!?) dr. Tonklija. Isto je ponavljal še v začetku maja v pričo jednega gospoda ob moji postelji, ko sem bil nekaj bolan. Danes so pa pozabil! na vsa ta nasprotja. Združil sem jih — jaz, l. j. zdaj so složni v boju. proti meni in dr. Turni. O taki r.eodkritosrčnosti med našimi »prvaki* je bilo govorjenje ne pa o tisti, katero prinaša na dan »Gorica*....
Toliko naj zadoščal V bodoče na taka zavijanja ne bom odgovarjal. Pazljivi ci ta tel j i že sami pogode pravo!
Za zdaj mi »Goričani" niso dali povoda, da bi jih mogel še v čem zavrniti z ozirom na prejšnje Članke pod tem naslovom. Kdor jih  je čital  in   ni  zaljubljen v
Tedaj si je pravila: «Moj je», in nežni ponos je navdajal njeno srce.
Včasi je pač mislila tudi na svoj položaj, mislila je na očetove besede, da nima nikoli več videti ljubljenega mladeniča, spomnila se je tudi Marka: a vsi ti strahovi so se izgubljali kmalu, premagani od prevelikega novega veselja, kakor gine megla v dolini, kadar začne solnce dobro ogrevati.
Ponosna in srečna, da je posvetila svojo ljubezen taki osebi, ki ie je bila popolnoma vredna, ter da je izvoljena in srčno ljubljena od ni^a, ki se je popel do take Časti, ni ta??.¦. = mogla misliti na kako nesrečo. Njena duša se je udajala upanju, prihodnost se ji je smehljala naproti, in njena domišljija je vstvarjala v njej tisoč veselih dogodkov.
Vitezi in gospe, ki so prišli ta večer h grofu na posete, so izrazili svoje začudenje nad tem, da se on ni prikazal pri bojnih igrah. Ko so se razgovarjali o tem, kar se je bilo tamkaj dogodilo, so kajpada omenili tudi zadevo o Ca-imovem očesu. Pri vsaki drugi priliki bi se bil grof z vso dušo polotil razprave in si jo kar prilastil; a tistega dne je bil  takG skrajno omeren, da ga
osebo Gregorčičevo (kakor meni »Gorica*, da je zaljubljen vanj »ves narod"), tedaj mora priznati, da so nespodbita slika sedanjega položaja v deželi, ko imamo »narodno vodstvo* brez programa,brez doslesled* nosti! Program in doslednost opažamo edino le v žalostnem osebnem ubijanju dveh glavnih političnih nasprotnikov.
A, Gabršček. i
Pismo prijatelju.
List dr. A. Gregorčiča in Alf. grofa Goroninija »Gorica" ponatiskuje v zadnjih številkah neko moje zasebno pismo mojemu bivšemu sošolcu na vseučilišču in prijatelju. Iztrgava iz celega pisma posamezno stavko in istim podtika to, kar mu gre v gotovo namero. To pismo sem pisal v neki denarni zadevi istočasno s pismom g. župniku Antonu B o r 1 o t u na Vogerskem. Ker jo bila prva stran pisem približno enaka in sem isti dan odpravljal več pisem, sem sainenil pismo, namenjeno mojemu prijatelju, s onim, namenjenim g, župniku A, Berlotu. V svojem pismu sem intimno izrav.il nekatere misli o politiki in o glavnih osebah, ne da bi, kar se po sebi razume pri takih prilikah, Bog ve kako pazil na zlog, izraze in zvezo. Moj prijatelj je takoj po prejemu pisma uvidel, do je prišlo po pomoti v njegove roke, ter mi je to naznanil. Zahteval sem vsled njegovega dopisa od g. župnika A. Borlota, da mi mojemu prijatelju namenjeno pismo vrne, z besedami : Odpinnje tujih pisem po zakonu je kaznivo. Vi ste sicer prejeli tuje pismo po moji krivdi; ali možatost zahteva od Vas, da tega pisma ne zlorabite, ampak da ga vrnete, ali mojemu prijatelju naravnost, ali meni. Nato mi je g. župnik A. B. odgovoril, da mi pisma ne more vrniti, ker je uničeno, in da smem biti brez vse skrbi. S tem sem mislil, da je stvar poravnana in da se vsebina pisma ne bode zlorabila. Kakor pa vidim, je g. župnik A. Berlot dal pismo politični s'ranki na razpolaganje in dovolil, da se iz tega pisma trgajo posamezni stavki in po-natiskujejo s komentarjem zadnje vrste. Med drugim je iztrgan iz pisma stavek, da je bil in. januvarija 1. 1898. bivši državni poslanec K o b 1 a r pri meni v Gorici in da mi je on sam priznal, da ne bi prejemali dopisov v »Slovenski list", ako ne bi imeli zagotovila od dr. Gregorčiča, da je vsebina teh dopisov po njegovih inlencijah. Kakor kaže članek v »Gorici", se je ali uredništvo ali dr. Gregorčič obrnit vsled tega mojega zasebnega pisma prijatelju na bivšega drž. poslanca Koblarja v tej zadevi in je od ti3tega
nobena stvar ni mogla ogreti. Vedno še je bil pred njegovimi očmi Marko, v ušesih so mu donele njegove besede, morila ga je groza njegovega nastopa; in vest o Ottorinovi zmagi ni mogla pri njem narediti čudeža, ki ga je napravila pri hčeri.
Toda počasi, počasi je vendar prišel k sebi tudi on, in je začel kaj govoriti. Nazadnje se je celo* dobil lek, kateri mu je razpršil nevoljo in ga povsem oživil. Neki stari baron, njegov prijatelj, ga je namreč, predno se je poslovil, potegnil v strankin mu je rekel, da je cesarski naroaštnik prašal po njem. ^ Ste videli kedaj žalostno, medlo kljuso s sklonjeno glavo in povešenimi ušesi, katerega ni mogoče spraviti v tek, naj se ga še tak6 priganja, tepe ali zbada? — A prigodi se, da mahoma začne brcati z zadnjima nogama in na to zdirja kalvor žrebe naprej. Kaj je bilo ? Voznik ga je dregnil ob kako rano. — Tako" je bilo z grofom.
«Kaj res? po meni je prašal?* je skrbno pozvedoval ničemurni plašljivec.
«Je prašal».
tln kaj... kaj je rekel?«      -; (Dalje pride).
dobil zatrdilo, da ni bil pri meni v Gorici, in da ni govoril z menoj o dr. Gregorčiču in dopisih v »Slovenskem listu". Prav na debelo je v »Gorici* li-kuna bivšega drž. poslanca Koblarja izjava, da z menoj sploh ni nič govoril. Dr. A. Gregorčič pa v istem listu »Gorica" v ,poslanem« izjavlja, da se z njegovo vednostjo v »Slovenski list* tii pisalo proti meni. Kar se tiče postopanju g. župnika A. B. in dr. Gr. v listu .Gorica* proti meni in zlorabe mojega pisma prijatelju, o tem naj sodi vsak sam, ali je to postopanje lojalno in častno, ali ne, posebno, ako se. mi je zatrjevalo, da jo to pismo uničeno, in da smem biti brez skrbi. Kar se pa tiče izjave dr. A. Gr. in kurata Koblarja, pa ne morem povedali drugega, kakor to, kar se je godilo.
Za časa, ko sem bil koiicipijent pri odv. dr. Franko, t. j. m. decembra 1897. in »lo konca februvarja 1898., iu s>koro sem tfolov, da m. junuvnrja 1898., je prišel kur.it Kubhr v Gorico. Da je bil pri meni v pisarni, ne morem drugače dokazati, kakor da se sklicujem na oilv. dr. Franko in na njegovega pisarniškega vodjo g. Mušiča, kater«« se bo-dela pač spominjala, daje kur.it Koblarskoro celo uro z menoj v pisarni dr, Franko, oziroma v moji posebni sobi, konferiral. Vsebina tega pogovora z g. Koblarjem je bila ta:
Da se iioče osebno poučili, kaj je z napadanjem moje osebe v »Slovenskem listu" zalo, ker je on nekako odgovoren; da se hoče sam informovali o drugih razmerah pri nas, da bode vedel prejemati »li odklanjati take dopise. Očital mi je, da se pretesno vezem z g. Gabršeekom, in da tako kažem liberalno stran; da se mi vsled te^a ludi ne zaupa. Odgovoril sem mu na to, da G\-brsčeka spoštujem pred vsem z,«radi njegove delavnosti in čistega rodoljubja; tla pa se tudi pri vsaki priliki do skrajnosti in ostrosti »Soča" ublaži, in da je morda ravno moja zasluga, ako je g. A. G. napadau.e klerikalne stranke iu dr. Mahniča v »Soči' opustil. Zi-trjeval sem mu, da sem na g. A. G. kon-sekventno in jako previdno dalje časa upli-val, da je polemiko glede dr. Mahniča opustil. Zatrjeval sem mu dalje, da skušam biti popolnoma stvaren, in da se ne zavzemam za osebo g. A. G. kakor hitro vidim, da ni na svojem mestu. Obžaloval sem po drugi strani, da »Slovenski list" sprejema dopise proti moji osebi, ne da bi bilo uredništvo dovolj poučeno o naših razmerah. Nato mi j» g. kurat Koblar odgovoril: »Jaz ne bi bil pustil dopisov proti vaši osebi objavljati, ako se nisem od dr. A. Gr. prepričal sam, da jih •sli odebruje*. G. kurat Koblar mi je celo povedal, pri kateri priliki je g. dr. A. Gr. o nteni govoril; in sicer je to bilo še takrat, ko je bil drž. poslanec in se je ž njim vozil z Dunaja proti Ljubljani. Med potoki sta prišla v političnem razgovoru na naše razmere, in pri tem seje prepričal, da je dr. A. Gr. dopise v »Slovenskem j listu" o d o b r a v a l *) je in proti moji osebi. Na to sem g. kuratu K. priznal, da sem, ža-libog, tudi jaz prepričan, da je dr* A. Gr. j že davno proti meni, pa ne vem iz katerih j razlogov; da se dr. A. Gr. o meni jako moti, i da mi tako malo zaupa; ter da jako obža- I lujem, da moje moči neče rabiti. Povedal sem ! mu, da sem takoj po nesrečnem izidu volitev v državni zbor m. marc* 1897. stopil k dr. Gregorčiču ter mu izjavil: Alf. grof Goronini je s svojim obnašanjem voliko zakrivil, da so volitve tako izpadle, kakor so. Ne morem odpustiti grofu, da nas je hotel zapustili v onem trenutku, ko ste stali obe stranki tako rekoč v bojni vrsti druga proti drugi, in nismo imeli nobenega kandidata na njegovem mestu. Izrekel sem se, da pri njegovi nestahiosli ni mogoče delati z doslednostjo, in da nama drugega ne preostaja, nego lesno združiti se v skupno delo. Ponudil sem dr. A. Gr. vse svoje moči ter mu dal častno besedo, da ne bo nikdo vedel, da delo, misli in načrti izhajajo od mene, da bom vse to izvrševal le pod imenom dr. A. Gregorčiča, in da boni jaz sam zadovolien z vspehi, katere gotovo dosežemo. Pravil sem, da je dr. A. Gr. mojo ponudbo odklonil, da se je pri tem izrazil, da sploh sam niui.i nobenega načrta več in nobene misli več za bodočnost; da je računi!  mnogo, mnogo   načrtov delal;
*) Dr. Gregorčič je podal v svoji „Gorici" kratko izjavico Šele zdaj, ko je dobil od ljubljanskega karata g. Koblarja neko pismo, katero mu je lahko napisal brez pomisleka. Kaj pa pravi g. Koblar?: Evo: „....da ni priznal, da se dopisi v »Slov. L.* ne jeniljo, ako jim dr. Gregorčič ni zatrdil, da so po njegovih infencijah*, — iu da jc^bu-talost, da bi se dopisi „S. L." posili ali v po-trjenje dr. Gregorčiču".
Gemu taka izjava ? Saj tega tudi ni javno nikdo trdil! Ali vkljub temu more bili resnično, da so se pošiljali dopki \ „S. L" z vednostjo dr. Gregorčiča...., saj lake okolnosti jr. Koblarju niti vedeti ni treba.....
Toda g. Koblar je dr. Turni re.-= prizual, da &» prtih dopisi v »S. L." z vednostjo -dr. Gregorčiča. Ako je poza bil, da je to njemu priznal, sre ne čudim, saj je pozabil celo, da je sploh ž njim govoril, dasi je bil prišel nalaSČ v Gorico, poiskal ga v njegovi pisarni in se ž njim dolgo časa raz«o-varjal.... Spomini so pač raznih vrst.... .Hi a. Koblar se bo morda spominjal, da sem govoril tudi jaz o isti reci Se meseca marca z gospodom ki vse dobro ve. Ko sem jaz dejal, da mi je dr. Grego r č i č utajil, da bi prihajali dopisi iz Gorice proti abstinenci ž njegovo vednosljo...., mi je odgovoril oni , ironi&i smehljaje 3e: ,Kaj Gregorčič, Gregorčič jfc tako govoril? — Cudao!s
Jaz sem ponavljal isto očitanje tekam pol leta v raznih oblikah, tudi v pogovorih - a dr. Gr. se je oglasil Šele zdaj z ono izjavo, ki me po o b 1 i k i spominja na nekdanjo - prakso: vse se lahko prekliče, na vse se lahko priseže - le pravo obliko jo '   treba najti!                                      A. GabrSček.
da se mu je pa večinoma v*e izjalovilo in vse drugače prišlo, knknr je mislil. Zato pa da sploh sedaj načrtov ne tlela. Kar se tiče moje osebe, naj le delam naprej, kakor sem delal, ali ponudbe ne sprejme, kakor sem jo stavil. G. kurat Koblur mi je po vseh pojasnilih konečno obljubil, da ne bode več sprejemal dopisov v »Slovenski list*, da mu moja pojasnila zadoščajo. Ločila sva se z besedami: »G. kurat, imejte zaupanje v mene, tekom časa se gotovo vse ugladi".
Povedal sem o tej zadevi stvar, kakor se je vršila. Kaj sklepi iz tega stranka dr. Gregorčiči, to seveda pripuščam njenemu glasilu .Gorica". Obžalujem pa, da se pri boju, ki je nastal med osebami, pri nas na Goriškem, izrablja vsaka še tako intimna stvar. Pozval sem dr. A. Gregorčiča in dr. ponovno in očitno, naj mi povedo, kaj sem zakrivil do onega glasnvilega pisma-v" drugi številki »Gorice", ki mi očita narodno izdajstvo; kako sem prestopil narodni program, in kaj sem pregrešil proti .narodnemu vodstvu*. Na ta moja vprašanja gospodje še danes niso odgovorili. Vidim pa, da gre vsa pisava »Gorice" sedaj na rovaš vsake posamezne besede, ki se tiska v »Soči" ali pa pobere iz intimnih iu prijateljskih pogovorov in govoric ali celo pisem. Ta pisava »Gorice14 in hoj, kateri vodita dr. A. Gregorčič in Alf. grof Coronini, postajala ud dne do dne bolj gnjusua. Zaradi tega se bom tudi od danes naprej izogibal, kolikor le mogoče, vsaki polemiki s .Gorico". — Izjavilo se je v »Gorici* jasno in nedvomljivo, kaj se hoče glede moje osebe doseči: Uničili mi poštenost in onemogočili vsako moje delovanje na Goriškem. »Calumniare audacler, semper alkpiid haerel". Poznavam istinost tega piegovora in tudi vem, da bodem občutil, kakor že, posledico obrekovanja in bl.denja. Kličem pa veuder konečno g. dr. A. Gregorčiču in Alf. grofu Coroniui|ii: Moje m.jhuje orožje proti Vama je požrtvovalnost, ro-loljubje in poštenost. Utegnem imeli nt nogo osebnih hib, katere lahko izkoriščate proti meni kakor hočete, sdi moje orožje proti Vama, je tuko, da se ga ne sramujem, in s takim orožjem v roki, četudi podležem, častno podležem. Ugonobite me morda telesno in materijalno, pride pa čas spoznanja tudi za Vaju.
V Gorici, dne 19. oktobra 189». Dr. Henrik Turna, dež. poslanec in odbornik.
Domače in razne novice.
Naročnikom. — Zdaj, ko se je pričela proti »Soči* silna gonja, opozarjamo vse svoje prijatelje in somišljenike, naj pazijo na vse, kar se godi. „Soča" je imela že hudih bojev v najrazličnejših oblikah, ali srečno je prestali vse. Bila je že na i n-deksu, po celi deželi so jo preganjali, celo v posvečenih krajih, — toda uničili je niso. Zdaj je nova doba takega preganjanja — in kakor doslej prebije tudi sedanjo vihro Častno in zmagovito. Prosimo pa somišljenike, naj ne bodo preveč popustljivi: zob za sobi
Odkar je počil letošnji razpor, se je »Soča" držala dostojne oblike v polemiki: v zasebnosti polit, nasprotnikov ni segala, marveč držala se je vselej stvarnih razlogov iu stvarno pobijala svoje nasprotnike. Na nasprotni strani pa je bilo edino orožje: osebno ubijanje neljubih »tekmecev". Na to polje ne bomo sledili, dasi smo vedno izzivaui! Nuj počno nasprotniki karkoli, vse si opravičujejo, vse jim je dovoljeno ! Mi pa bi se ne smeli niti — b r a-u i ti. Hinavci zdaj nedolžno zavijajo oči in se groze umi tem, da je Gab. povedal resnico j o preteklosti, češ : tega bi ne bil smel sto- | rdi, — ne brigajo pa se, da je bil prisiljen j lo storiti v obrambo svojega poštenja, izzivati že nad 3 mesece z nečuvenimi lažmi o preteklosti... Tu vidijo velikanski greh, ostudna žiljenja in izzivanja »Goričanov* pa opravičujejo z ničvrednimi razlogi....
Toda poštena reč zmaga, o tem smo trdno prepričani... In če ludi »e še tako kmalu, nič ne de: pride čas ludi za nas I Do tje pa ostanemo v pošteni opoziciji, ki je potrebna...                                       "
V tem boju prosimo pomoči vseh tistih rojakov, ki so uverjeni: d t žaljena pravica je \\a naši strani... Doslej smo veliko pole-mizov:di, a utegne biti, d.i bomo mnogo napadov prezirali....
Našemu listu so napovedali bojkot.... Hočejo imeli še ostrejša nasprotja.... 1 V teh časih prosimo vstrajne podpore naročnikov...., kajti »Soči" ni nikdo zložil v tak namen tisočakov, uurve-č se z-uiaša edino, le na podporo naročnikov v podpori — rednega plačevanja naročnine. To je postalo zdaj nujno potrebno.
Mi smo pripravljeni na zgubo naročnikov iz »Gončanskih* \rst; na te niti ne refleklujeiuo, naj le bodo vživali hrano Petra M. in Gašparia L. Odpadlo jih je dosiej 8 (a novih je do*lo več \); agitacija se nadaljuje.... Mi objavimo imena takih »Goriča-nov* v namen, da t-e bodo vedeli ravnati naši naročniki, namreč: da jim ne bodo „Soče" posojali. Tega nikar ne l Prosimo l Prijatelje pa prosm.o, tuj širijo naš list in naj ga zahtevajo povsod, kjer imajo v to pravico.... Brez boju ni zmage tudi naj-I pošleneji   stvari t B u-c;ii je pravica!
Slovenski bogoslorel, ki so vstopili letos kot prvokduikr v goriško bogoslovje: C. gg. Brezavšček Ivan z Vrha. Fon Jožef iz Vršna, Ivančift Jožef iz Kamna, K o bal Ignac s Št. Viškegore, Lavrenčič Franc iz Salež, Le ban Albert   iz  Prvačine.
Poroka. - G. Štefan Pregelj, c. kr. finančni koncipist v Trstu, se je poročil z g.čno Josipino Hornitschek v Tržiču. Na mnoga leta!
Poštnim Tcžhcntkoui v Trstu so imenovani absolvirani srednješolci Rud. C e r-quenik, Drag. Ussai in Mtrij Toma-desso.
Ali je res? — Iz Gorice: »Goričan" prof. Berbuč je naložil dijakom realke, da morajo kupovati zvezke za naloge pri — Italijanu. Tako razumejo »Goričani*: podpiranje naše trgovine!
Imeni* porotniku v za prihod nje zasedanje. — Pravim porotnikom so dolo- I ceni: Alpi Fran, Ferfda Fran, Flego dr. Peter, j Fnrlani Josip, pl. Gironcoli Fran, Guglielmo j Alojzij, JtTettč Anton, dr. Ličen, Valenlinuzzi Rug., Villat Al. in Ziani Al., vsi v Gorici. — Čeme Peter iz Solkana, Faganel Iv. K. iz Mirna, Ferletič Jos. iz Dota, Gabrovič And. iz Vipoiž, Kofoi Val. iz Kanala, Lukežič Jak. iz Sovodenj, Mervic Jos. iz Št. Petra, Nanut, Ivan iz Bil j; vsi iz goriškega politiškega okraja. — Allran Iv. iz Ogleja, Angeli Iv. iz Kormina, Brariaschia Maks. iz Gervinjana, Glemente Nat. iz Pierisa, Gmdussi Jurij iz Romanca, Gosolo. Dom. iz Ro^k, Milocco Anton iz Terza. Zgubiti Karol iz Kormina, Slabile Iv. iz Ogleja, Venika Jos. iz Jenikovega, Zucchiati Ant. iz Medane ; vsi iz g r a d i-ščanskega politiškega okraja.
Juretič Anton iz Kobarida, Lapanja Iv. iz Ponikev, Lnznik Ivan iz Polubinja, Triller dr. Kari iz Tolmina, Volarič Ivan iz Robiča; vsi iz tolminskega politiškega okraja.
N a m e s t n i k i porotnikov so: Bombig Jurij, Gmdolini Jo$., Cristofoletti Jak., Gyra Ivan, Mose Jurij, Musina Avg. Pallich Jos., Potatzkv Ant. in Poveraj Martin.
Izmed 45 porotnikov in namestnikov je 20 Slovencev.
Ctabrščck izdaja — »uredniške tajnosti". — Neki g. profesor v Gorici nam je zapisal besede: »Kdor raznaša uredniške tajnosti po svojem listu ali pa kakd drugače, je nevaren človek. Kdo mu more še kaj zaupati ?*
Na lo kratek odgovor! Vedeli smo, da bo to edino orožje, s katerimi bodo branili dr. Gregorčiča! To orožje pa v našem slučaju ne velja l GabrSček je dokazal tekom 10 let, da mu lahke vsakdo vse zaupa. Sprejemal je potrpežljivo grehe drugih na svoje rame, dal se je tirati za druge tudi pred porotnike in plačevati potem ogromne svote — a ni izdal nikogar....!
Danes je to drugače! Dr. Gregorčič je ustanovil list, ki nima hvaležnejše naloge — nego da poseza r uredniško delovanje Ctabrščekovo na lužnjfv način, nakladaje njemu na rame vse, kar so morda utegnili (to naglašam!) grešiti vsi so t rudnik i in isto dr. Gregorčič. Kdor danes laže o uredniškem delovanju, ko je delal poleg mene in hoče s svojimi grehi mene črniti pred svetom, ta nima ni-kake pravice več, da bi se zanašal na uredniško tajnost. »Gorica" hoče naslikati mene kot nekako strašilo, nakladaje meni na dušo grehe, katere je »Soča* kot taka naredila (ali si jih »Goričani* zdaj le izmišljajo !), in kriči: glejte tak lopov, tak nezna-čajnež, tak hujskač je GabrSček! In v očigled tolikim izzivanjem še hote računiti na u r e d n i š ko tajnost, da bi jaz ne smel povedati — resnice? da bi ne smel reči načelniku »Gorice": Vi sami trkajte se na prsi za najhujše »Sočine" grehe, katere Vaš list mene naklada na vest in dušo, da bi me naslikal v očeh javnosti v najhujših barvah !
Kdor govori takd, kakor tisti g. profesor v Gorici, rabi proti Gab. skrhano orožje, ki nima veljave nikjer..... Kdor hoče uživati ugodnosti uredniške tajnosti — je mora biti vreden l Ako je pa- ni vreden in hoče z lažjo tirati urednika in list v pogubo— naj ne nčuni na tajnost, kajti Čast  'in    poštenje  je   nad   vsako
tajnostjo.....
Tiste pa, :; se jezv? kakor omenjeni g. profesor, vpraša' ; Kaj pa one nesramnosti in laži Gregorčičeve „Goriee* o zasebnem in zakonskem življenju polit, nasprotnika ? To, to je tisočkrat huje nego izdajanje uredniške tajnosti..... »Gorica" vas ni razgrela, za njo imate sto opravičevalnih razlogov.... Vsak po svoje! Pojmi o poštenju so pač različni!! I                  '      A. G—k.
»Corriere* je začel prinašati včeraj v italijanskem prevodu Gab. odprto pismo na dr. Gregorčiča, »da bo škandal še večji". Enako je bil storil o svojem času s pismi •.narodnih voditeljev* na dr. T u m o. — Dostavljamo le še, da je prevod jako slab ter ne odgovarja izvirniku v najvažniših rečeh.
Notarska mesta v Gorici. — Ker je umrl notar Nordis, je prazno jedno notarske mesto v Gorici, in za isto vložiti prošnjo je razpisan čas do 28. t. m. Tudi to mesto pritiče edino le Slovsncu, ker treba pomisliti, da vsi notarji v Gorici imajo največ posla s Slovenci, z Italijani bore malo, in zato za-I došča  za Italijane,  da imajo enega notarja,
in ta je Costantini; drugi pa .morajo biti Slovenci. Tako bi bila ta reč razdeljena pravilno.* Za novo mesto se poganjajo Italijani na vse kriplje, in kdo ve, če ga, ne dobi tudi kak Italijan!
Gabršček — ovaduh. — Današnja »Gorica* divja  in kliče  narod na boj proti
—  ovaduhu. Kdor je čital moje odprto pismo, ve dobro, da je moralo slediti. Ali sem hotel morda odgovoriti po Gregorčičevem uzorcu s člankom »Dr. Gregorčič in njegova okolica*? Ali tako nizko nisem padel, da bi vlačil zasebno in rodbinsko življenje v javnost.....
Torej ovaduh? Kaj naj rečemo pa »Gorici*, ki je nesramno lagala o ure-dovanju »Soče* v preteklih 10 letih? Ona ni nikogar ovajala, le vse je nalagala Gab*. na hrbet, da je  po njem udrihala. —
Hinavci! Tisti Ijudje\ ki so živeli veš čas od o v a d j šXv a — se zgražajo^ danes nad resnico, katero sem moral povedati! To so tisti »Goričani", ki so izdajali ce!6 zasebna pisma, ceič taka, kakor je ono, o katerem govori danes dr. Turna ! Taki ljudje nimajo pravice, da bi druge pitali z ovaduhi, še manj, da bi pisali take bombastične članke o ostudnosti ovaduštva! Le zgražijte se, kolikor hočete, omazalt ste se pred svetom sami. — Poživljal in prosil sem dovolj, a ko je Vaša podlost lagala ceJ6 o mojem zakonskem življenju — je bilo mojega potrpljenja konec!                                 A. G.
Starašinstvene volitve v Komnu. — Pišejo nam: Dvadnevne volitve v novo ko-mensko starešinstvo so končane. Ge tudi so se vršile mirno in brez velikega razvnetja, so vendar »lepi dnevi" od nekdaj za staro starešinstvo miuoli, In dolgoletna doba samovlade je končana!
Prišlo je po mirni borbi do tega, do česar bi bilo prišlo že pred 4 leti, da ni bilo tako odločno strankarskega pritiska od znane mogočne strani. Župan K. in njega pajdaši so čisto pogoreli in upati moramo, da sijajna zmaga stranke »mladih" bode le v prospeh občini in v korist narodni stvari.
Konečno izražam uado, da novo starešinstvo popravi tudi to, kar je staro zgrešilo z ono zaupnico, ki jo je skovalo v — gostilni. Sine ira et studio.              Občan.
Na laški takt. -Poročajo nam iz Št. F e r j a n a: V nedeljo so imeli naši fantje običajni ples, in sicer na laški takt! Pa to ni bilo letos prvič marveč že drugič. Prvič so imeli izgovor, da ne dob^ domačih godcev, ali sedaj so jih dobili prav lahko, ako so se malce pobrigali. Potem pa merodajni činilelji bi bili morali staviti ftntoin kot predpogoj plesa slovensko godbo. Ne bilo bi napačno, če bi naši zastopniki v občinskem svetu dovoljevali plese le proti temu pogoju, da fantje naroče slovensko godbo, ako res že naši fantje še nimajo smisla za geslo: »Svoji k svojim!" — Zadnji čas je pač, da se vzbudimo iz narodne zaspanosti v tem pogledu, ker sramotno je za nas, da hodijo k nam ltški »burši" iz Gorice piskat na svoje »Marameo*-inšlrumente!!
Poštenega Brica to boli v srce, ker na tak način gremo rakovo pot, vedno globlje v laško sužnjost, s podpiranjem tujcev si kopljemo sami sebi grob raznarodovanja, namesto da bi se reševali iz laških krempljev!
To bodi povedano vsem tistim, katerim tiče.
Nova brzojavna postaja. ~~ Tudi pri c. kr. poštnem uradu v Sv. Luciji ob Soči fe je odprla brzojavna postaja dne 16. t. m. ha novi črti Ljubljana-Gorica.
Žclezulena Test. — Kakor javlja c. kr. ravnateljstvo državne železnice v Beljaku, so od sedaj zanaprej ponočni brzovlaki na progi Sv. Mihael — Amstetten zopet v prometu. S tem je promet brzovlakov med Dunajem in Pontebo zopet odprt.
Brzojavni promet z južno Afriko.
—  Poštno in brzojavno ravnateljstvo javlja: Brzojavna zveza z Mafeking-om ter od tam dalje je pretrgana.
Zasebne brzojavke v tajnem narečji se v naselbini Gapland tudi v transitu ne pripuščajo.
Zaupanje t c. kr. urade. —«. Minister-ski predsednik Clary je v izjavi vlade rekel tudi, da vlada bo skrbela, da pojdejo c. kr. uradi pri vseh opravičenih zahtevah ljudstvu na roke, da se na ta način množi zaupanje do c. kr. uradov in do oblastij, in to je potrebno bolj, ker vsled poliliških borb je avtoriteta mnogo trpela.
V tem pogledu bi se pač dalo zapeti glede na Primorje lepo pe3em, ki bi tako čudno se glasila o »zaupanju" in pa o vzrokih, zakaj ga ni sploh ali pa ga je le malo, tako čudno, kakor se more le glasiti pesem iz »dežele neverjetnosti}"! Veseli nas, da se današnji dan govori na prvem mestu vlade o potrebi odredbe, da imajo c. kr. oblasti in uradi iti na roke ljudstvu, da se pomnoži zaupanje, kar je potrebno, ker avtoriteta je mnogo trpela! Hm, radovedni pa smo res, kako mislijo to stvar urediti tisti, ki so zasedli ministerske stole baš takrat, ko je državna avtoriteta največ trpela, ko se je vlada obrnila od svojih trdnih zaveznikov ter se pridružila tistim živijem, ki so avtoriteto države tlačili v blato! Kako rešijo zdaj baš ti možje avtoriteto, to je vsem uganjka!
»Slov. Čitalnica* v Dol. Vrtojbi priredi v nedeljo dne 22. oktobra 1899. veselico s plesom v dvorani-gostilne v »Gradu* s sledečim vsporedom:
3
1. *** »Naprej*, koračnica, svira or- , kester. 2. a) A. Hajdrih: „Sirota«, b) A. Nedved: »Mili kraj", mešan zbor. 3. Titi: .Slovenske Ouvcrture", orkester. 4. E. Ko-inel: »Naša himna", možki zbor. 5. S. Gregorčič: »Naš čolnič otmimo", deklamacija. 6. Hr. VolariČ: »Divja rožica", ženski dvo-spev s spremljevanjem orkestra. 7. Smetana: Sekset iz opere „Prodana nevesta", orkester. 8; ..F. S. Vilhar; ^JRojfta^ pjesma", možki xbor. 9, Schubert: »Potpouri slovansKill pe-snij*. 10. Igra: Kje je meja? 21. Ples. Svira vojaški orkester iz Gorice. Vstopnina k veselici 20 kr., sedeži 10 kr. Vstopnina k plesu 1 gld. Začetek ob.4. url popoludne. | K obilni udeležbi uljudno vabi        odbor.     j
Razgled po svetu.
Državni zbor. — V sredo torej je bil otvorjen državni zbor. Otvoril ga je s kratkim nagovorom starosta poslancev dr. Zurkan. Takoj potem je bila volitev predsednika državni zbornici. Izvoljen je bil dosedanji predsenik dr. Fuchs z 264 glasovi, ki se je zahvalil za izvolitev. Na to se je oglasil ministerski predsednik grof Clary s posebno izjavo, v kateri je poudarjal, da vlada si je svesta, kako težavna naloga jo čaka, misli, da resen položaj v državi bi upljval na to, da se omogoči zopet parlamentarno delovanje. Vlada da je sestavljena nevtralno iz takih mož, ki so pripravljeni darovati svoje moči v blagor države, in sicer v smislu sedanje ustave. Vlada se obrača do vseh strank, da bi se ne motilo parlamentarno zborovanje, ker le na tak način bo mogoče kedaj priti do miru med narodi. Jezikovne naredbe so bile glavna ovira rednemu zborovanju, zato jih je vlada preklicala. To reč hoče vlada urediti v parlamentu po rednem zakonitem potu. Dalje je zatrjeval, da vlada se bo ozirala na jedna-kopravnosl raznih jezikov, ki je utemeljena v zakonih, ter bo gledala na praktične potrebe in na zahtevo ednotne uprave, ogibala pa se bo vsega onega, kar razdružuje narode. Vlada želi rešiti nujno nagodbene zadeve, razna gospodarska vprašanja, itd.
Končno upa na podporo vseh strank. — Med govorom je bil nemir med Čehi, zlasti ko se je ministerski predsednik dotaknil preklica jezikovnih naredb; Cehi so ugovarjali Glarvju več čas, dokler je govoril. Ko je skončal Clary, se ni genila nobena roka, da bi bila zaploskala. Vstal je mlado-češki poslanec dr. Engel ter izjavil, da Cehi smatrajo razveljavljenje jezikovnih na-redeb za veliko krivico, storjeno CMiom, s katero se je vzelo češkemu narodu vero v pravičnost. To razveljavljenje je očit čin sovražnosti nasproti Cehom, ob jednem pa [ pomeni poraz državne avtoritete. Govornik je predlagal, da se otvori debata o vladni izjavi. Predlog je bil soglasno sprejet, potem ko je še Kaiser v imenu nemških nacijonalcev predlogu pritrdil.
Druga seja je danes. Na dnevnem redu je med drugim tudi volitev podpredsednikov. Levica se poteguje za to, da bi dobil njen kandidat mesto prvega podpredsednika, katero je zavzemal doslej dr. Ferjančič ter da bi bil še le drugi podpredsednik vzet iz desnice. V tem oziru se vrse pogajanja med desnico in levico. Neopravičena popustljivost od strani desnice bi bilo, ako se uda v toliko, da pusti zasesti mesto prvega podpredsednika članu levice ter da žrtvuje dr. Ferjančiča. — Dalje se prične danes razprava o viadini izjavi.
Izvrševalnl odbor desnice je sklenil v seji 18. t. m., da prepusti levici mesto drugega podpredsednika, na mesto prvega podpredsednika pa določi .Slov. kršč. nar. zveza" svojega kandidata. Ta se je odločila, da kandiduje dr. Ferjančiča.
Ministerski predsednik je glede na zahtevo levice, da bodi njen kandidat Prade prvi predsednik, obiskal Jaworskega; brez dvoma je skušal uplivati nanj v smislu levi" ce. — Danes se o tej stvari odločil —
Tirolski poslance Rathreln in desnica. — Dozdeva se, da ta tirolski poslanec, Čeprav pripada desnici, raje proti njej. V seji izvrševalnega odbora je dela! na to, da bi desnica žrtvovala dr. Ferjančiča, da bi torej ne bil več izvoljen za I. podpredsednika v zbornici, marveč bi prišel na njegovo mesto levičar. Dalje se čuje, da Kathrein bi rad sestavil nekako koalicijo proti Cehom in Slovencem. Ce k temu dejstvu pridenemo še to, da v poljskem klubu je še vedno življev za združenje z Nemci, potem pridemo do zaključka, da desnica vendar le ne more biti tako solidarna kakor se to vedno zatrjuje!
Kdo bo r podpredstvu drž. zbornice Iz levice. — Levica kandiduje z vso resnostjo poslanca Pradeja v podpredsed-slvp drž. zbornice, to je onega Pradeja, ki se je deležil prav izdatno obstrukcije. »Iof.* meni, da s tem je mož izgubil pravico, dobili tako častno mesto v parlament«. Ali naj izgine zadnji sled parlamentarnega ugleda in rednega odnoš.ija, in ali naj se javno razglasi zmaga parlamentarne revolucije, in to oftcijelnol?
Desnica, ki zatirja vedno, da je solidarna, desnica, ki teprezentuje dekorum parlamenta, se mora upreti takemu usilje-vanju od strani tevicf % vso silo, ker sicer si zredi sama gade na prsih!
Poljski klub. — Dne 17. je za-vršil klub posvetovanje o politiškem položaja
ter sklenil jednoglasnotako resolucijo: Poljski klub jemlje na znanje in potrjuie načela, iz- j ražena v razglasu o seji izvrševalnega odbora desnice  dnee  24. sept., zlasti glede na na- | daljno zvezo strank desnice in na stremljenje, i da se  uresniči  skupni program, pred vsem, I da se reši jezikovno vprašanje na podlagi jednakopravnosti, zajamčene vsem na-rodom v ustavi,  ter da  se  ustanovi vlada, ki bi odgovarjala"razmeram   parlamentarne -večmer—-—.»m,.
Italijanski'poslanci pri iiilnistcr-I skem predsednika. — Obljubil jim jo marsikaj, za Trident se hoče zanimati ter poz vedo vati o potrebah, Furlaniji treba re-gulovanja rek radi povodnji, za Trst je obljubil., driigo železniško zvezo, itd. Zanimal I se je baje tudi za srednje šole v Istri! »Pic-colo" pravi, da takim obljubam Italijani ne verjamejo dosti, ker vidijo nastajati hrvatske gimnazije, slovenske šole, itd. Sovod.i 1L li-jani bi radi culi iz ministerskiii ust kar odločno naredbo, da se mora vse Primorjc kar čez noč poitalijančiti.
Demonstracijo na Češkem. — V Pragi kakor tudi po drugih čeških mestih so ¦ bile te dni radi preklica jezikovnih naredeb j demonstracije. Razdeljevali so črne purte-listke, češ, da je umrla pravičnost, wKat. Lisly* so izšli s črno obrobljenim naslovom uvodnega članka, govorečega o odpr.ivi jezikovnih naredeb. Cehi so v Pragi kakor tudi drugodi v trumah hodili po ulicah, prepevajo slovanske pesmi. Ob jednen so so culi krepki protestni vskliki proti preklicu naredeb. V Pragi je bilo v sredo zvečer okoli 4G00 Iju-dij zbranih na trgu sv. Vaclava. Trije bataljoni pešcev so razgnali ljudi. Nekaj so jih aretovali.
Narod češki  je s tem  preklicem zadet v srce, in torej, kdo mu bo zameril, ako daje od sebe glas skrajnega ogorčenja! '           Mladočcški poslanci so izdali na narod
poseben manifest, v katerem v mirnih besedah označujejo pomen preklica jezikovnih naredeb ter pozivljejo ves češki narod na odločen odpor.
Odprava časniškoga koleka. — Mej vladnimi predlogami, predloženimi državnemu zboru, je tudi ona o odpravi čimii-škega kolka in koledarskega kolku. Zakonski načrt pride v zbornici na vrsto med prvimi.
Ravno »ravnost na Primorskem. — V »Edinosti" čilamo: Več rodoljubov v Lov-ranu je bilo ulovilo prošnjo na poštno rav» nateljstvo, da bi se za tamošnjo pošlo napravil dvojezični pečat. Rešitev tej prošnji je bila nastopna: ,Št. 38533 — 1899. Bla-gorodnemu gospodu I. T., posestniku v Lov-ranu. Vsled dopisa c. kr. ministerstva od 14. septembra t. 1. št. 46309 se priobcujc Vašemu blagorodju, da se imenovani osrednji oblasti ni videlo ugodili skupni prošnji lov-ranskih prebivalcev od 27. februvarja I. I., tičoči se nabave novega pečata v dveh jezikih z napisom Lovrana — Lovran za ta-mošnji c. kr. poštni urad. G. kr. visi poštni svetnik in upravitelj ravnateljstva".
Dobro, tako se glasi odločba tuinister-stva. Ali sedaj vprašamo: na podlagi čega-vega poročila ?! Saj nam ne bodo hoteli trditi, da je osrednja oblast na Dunaju odločila sama, ne da bi povprašala popred na lokalni oblasti v Trstu?! Kakovo menenjc je dalo od sebe ravnateljstvo pošte in potem j
—  c. kr. namestništvo ?! Zavrnitev so spisali na Dunaju, želele pa so jo oblasti v Trstu! To je kakor pribito.
Neiucičev* slavnost. — V nedeljo so v Križevcih odkrili spomenik hrvatskemu Pesniku iz ilirske dobe, Antonu Nemčiji. Slav-nosti so se udeležile korporacije in druživa od vseh krajev hrvatske domovine. Slavuost se je vršila na grobu Nemčicevem in pri spomeniku in sicer veledostojno, toda do pravega navdušenja in moglo priti, ker je nad vso prireditvijo slonela težka roka Khueno-vega »reda i rada". Na banketu n. pr., na katerem je bilo navzočih mnogo pisateljev, znanstvenikov in književnikov hrvatskih, ko je bila najlepša .prilika za proslavo spomina velikega sina svojega naroda, niso niti prišli do besede, da  bi bili   govorili   o   delovanju
—  Antona Nemčiča! Seveda bi morali go-| voriti o dobi   veselega  preporajanja naroda
hrvatskega; to pa bi ne ugajalo madjai^kim ušesom in banket v proslavo hrvatskega pes-, nika se je izvršil brez toplih akordov. i           Na lep način so vseučiliščniki zagrebški
proslavili spomin pesnika, a hkratu km-istili njegovemu rodu: mesto venca na vznožje spomenika so zložili svolo 120 kron za podporni zaklad na hrvatskem gimnaziju v Pazinu.
Društvo »Kolo" v Trsta priredi dne 10. dec. t. 1. velik koncert v redutni dvorani „Politeama Rossetti", dne 6. jan. 1900 pa prvi plesni venček.
Izgnani Črnogorski dijaki. — Gene-ralissimus Milan je dal izgnati vse črnogorske dijake, ki so obiskovali srbske šole. Dijaki so se obrnili vKarlovec, da bi nadaljevali svoje nauke na tamošnji srbski gimnaziji. Toda jih niso sprejeli, ker hrvatski ban vitli v lom pretečo politično nevarnost. Reklo se jim je, naj se obrnejo v Sarajevo!
V prvem razredu hrvatskega gimnazija v Zadru je 66 dijakov, pa je deželni šolski svet kljubu temu zavrni« prošnjo ravnatelja za otvoritev paralelke. Ne vemo. če še kje v monarhiji je v 1. razredu toliko število učencev!
Slovenci r Ameriki napredujejo. — I V Clevelandu so se Slovenci posvetovali, kako
in kje naj si zgradijo svoj »Narodni'dom*. | V to svrho so izvolili poseben odbor.             '
i           Pogorela je  dne  15.  oktobra zvečer
[ slovenska vas   Buče   blizu  Beljaka na Koroškem.   Zgorelo je   17  poslopij   12 gospodarjem.   Vsa   krma,  tudi   precej   živine  je ostalo v ognju.  Škoda je tem večja, ker je | zima pred durmi.                                              j
Otvoritev skladišča v Siučivasi na Koroškem .seje..morala zaradi raznih zaprek preložiti še za osem Jnij in se bo vršila torej v nedeljo dne. 29. oktobra t. 1. po sledečem vsporedu: Ob 1. uri popoludne blagoslavljale novega poslopja. Ob 2. uri popoludne zborovanje. 1. Poročilo o stavbi skladišča. 2. „Kako kmetje na Koroškem gospodarijo". Govori g. deželni poslanec Fr. Gra-fenauer. 3. „0 pomenu zadrug". Govdri g. ! Iv. Kač iz Žalca. 4. „0 gospodarski zvezi". I ! Govori }.'. dr. Iv. Šusteršič iz Ljubljane. — j Novo -skladišču je jako lepa in dobro ure-' jena stavba. Otvoritvena slavnost obeča biti prav sijajna in pomenljiva. Skladišče bode v veliko korist slovenskih kmetov. — Podružnica v Velikovcu je začela delovali že dne 11. oktobra, na veliko jezo velikovških nem-čtirjcv, ki čutijo, da se hoče slovenski kmet tudi v gospodarskem oziru osvoboditi od njihovega terorizma in postati res sam gospodar na rodni zemlji.
Koroški „bauernbu.iid", ta zakleti nasprotnik Slovencev, vprizoii v nedeljo dne 22 oktobra v Velikovcu veliko hujskanje zoper Slovence. Na pomoč so poklicali štajerskega barona Roki Lanskega, da doseže on, česar koroški mogočneži sami še niso dosegli, da z znanimi svojimi frazami o ftklcrikalizmu1* itd. pobije koroške Slovence, Pomagal mu bode drž. posl. Černik, in gotovo se zoper koroške Slovence prihodnjo nedeljo zbere v Velikovcu vse, kar po nemškonaci-jonalno in bauernbundarsko lazi in hodi, Prestali so kor. Slovenci že mnogo, prestali bodo i to!
Časniki v Parizu. — V Pariai izhaja na dan 142 časnikov, na teden 736, na na mesec 884, na Četi t leta 114, na leto 7. vsega vkup 2685 časnikov. Politišl "h jo med temi 254, dnevnikov 82. V ostali Francoski je v avgustu letos izšlo 4051 časopisov. Največ je republikanskih novin, dnevnikov v pokrajinah izhaja 255.
Poroke Iz cesarske lilše. — Pravijo, da se hoče «aš prestolonaslednik Fran Fe r d i n a n d poročiti z grofinjo Zofijo Ghotkovo, ki je bila poprej dvorna dama pri uadvojvodinji Izabcli. V tem slučaju bi se moral prestolonaslednik odpovedati vsem pravicam do krone ter vsem onim, katere ima kot nadvojvodo.
O poroki nadvojvodinje vdove Štefanije se -zopet govori kljubu temu, da so m zadnje vesti prekhcevale. Baje se je hotelo pripraviti nadvojvodinjo do tega, da bi oddali poprej njeno hčerko, ali nadvojvodiuja dt> noče tega čakati, temveč se poroči z grofom Lonyayem ter odpove vsem pravicam, katere uživata kot nadvojvodinja ona in hči. Holandci v Petrogr*dn za Bure. — Tamošnja holundska kolonija je počela nabirati prispevke na korist Burov. Trideset njenih članov pa odpotuje celo v južno Afriko, da se bojujejo z Buri proti nenasilnim Angležem.
Italijani zn Transval. — Smejali so se, ko so slišali, da Garibaldiaci snujejo eks-pedicijo v pomoč Trausvalu. No, sedaj se ta vest od strani italijanske vlade same pre-klicuje kot neresnična, češ, da kaj takega bi ona ne dovolila. Torej ne pojdejo laški .junaki" v Trausval brusit pete, kakor s.o bli šli na pr. na Grško! — Po raznih za-trjilih pa je večina italijanskega naroda glede na ta boj na strani Angležev!
Telesna straža transvalskega predsednika   Krilgerja.   —  V Preloriji,  ki je i glavno   mesto Transvala, se je združilo J00 ! žen v  telesno   stražo predsednika  Krugerja j za slučaj,  ako   bi morali oditi vsi možki na boj.  Te   žene  so   oborožene   z   revolverji Mauserojeve sestave ter se vežbajo vsaki dan 1 v streljanju.   Znamenje,  da  med  Buri   živi [ silen vojni duh.
Vojna Anglije s Traiisvalom. — Takih poročil, na katera bi se človek mogel do cela zanesti, ni z bojišča. Angleška poročila so pa očividuo pristranska in zalo i nezanesljiva. Pri Mafekingu so se spopadli Brni z Angleži. Poročila trde, di so Buri izgubili 300 mož, Angleži pa samo 6! Burski general Joubert-se je utihoril v CharleslovtrnU in angleška vojska se je morala umaknili pred njim'. Angleži so iz mesta bežali. Pri Spilt-Fonteinu je prišlo tudi do boja. Angleška poročila trdč, da so se Buri morali umakniti. %'horišča. K ki 9 milj od Mafe-kinga po Buri razgnali v zrak angleški vlak. ki je bil napolnjt-n % dinamitom. V bližini Aclit»nholi»e«t so došli Angleži v dotiko z Buri. Vnel so je hud 'boj; izid še ni znan. Torej na raznih straneh vihra boj za svobodo. Prava poročila o bojih, o njih izidu, pa dobimo S-le kasneje sčasoma, sedanja na sploh so po večini pomanjkljiva.
Raznoterosti. — Profesor veronauka v Celju na gimnaziju dr. Fran Janezi č je nenadoma umrl v torek popoludne. — Avslri.ski poslanik grof Welsersheimb se je napotil te dni v Haag,, da podpiše zapisnik o mirovni konferenci. — Dne 16. t, m. so otvorili na Dunaju novo poslopje fi/.iologič-1 nega zavoda. — V Požunu se je uslrelil od-
vetnik dr. Polonc, ker je izgubil na* borzi ogromne svote. — Iz Pariza na Švedsko sta prišla preteklo nedeljo dva Francoza v 23 urah, in sicer v balonu. — Ključar Wagner v Budimpešti si je bil osnovai zavod beračev. Cel kup beraških otrok je preskrboval s hrano in stanovanjem. Ti so mu morali nosili nabrani denar. Wagrierja je prijelo re-darstvo. — V Moskvi na Ruskem-so ustanovili blagajno za vzajemno zavarovanje nevest. ' Dekleta morajo pričeti plačevati z 10 letom. Ce se ne omoži do 36 leta, se jej izplača zavarovana svota. — Na Ruskem so samo v Tnrkestanu raztrgali volkovi minolo leto čez 10.000 konj, 1500 velblodov, čez 30.000 ovar, 4000 koz in 4000 rogate živine, — Kopališče Girkvenica na Hrvatskem je prišlo v konkurz. — Mesto Dunaj je imelo lansko, leto dohodkov gld. 60,977.708 in 61,554.744 stroškov. Aktiva znašajo 107 milijonov, pasiva 116 milijonov, občinsko imetje pa 95 milijonov. — Hrvatski učitelji so si osnovali v Zagrebu društvo „Hrvatska učiteljska šledna i predujamna zadruga", ki je začelo poslovati s 1. t. m. — Na Ogerskem je bilo 1. 1898. civilnih zakonov 9291; ločilo se jih je pa 1343! — Nemški drž. poslanec dr. Funke, ki je star že 67 let, se je poročil te dni z 22 letno svojo nečakinjo Lavro Funke. V Trlslu je umrl med ljudstvom sploSno znani trgovec Fran Kastelič. — Parnik Semirarnis jo dospel v Trst v sredo ter odplul takoj v lazaret. — Te dni je odpotoval nadvojvoda Ljudevit Salvntor iz Opatije v Benetke; v Opatiji je bil 2 meseca, — Dalmatinski državni poslanec in ravnatelj Borčič jo stopil v pokoj ter dobil Franc-Jo-žefov red.
Književnost
„0csk6 mučili". — Tak je naslov zbirk! umetniških <tol, ki je začela izhajali v Pragi pri zn ložniku B e d f i c h u K o Č i - j u (Frantiskovo nabfoži č. 14. M.) Ta zbirka se je pričela z barvanimi slikami Vaelavu Janšo pod ziiglnvjom »Stara Praha", Janše je poznat kot izboren češki akvnrelist. Zbirkn »Stara Praha" bo obsegala 100 repodukcij njegovih akvarelov iz Prage in k istim bo pridejan tekst iz peresa kousi>rvatorja Jan, llernimt.
To znamenito izdajanje se pričenja s volečiialno odo »Staro Prazo" iz peresa Aut, Kliišlcrskcga. Slika »Jifskit ulice na Ilradča-nech" nas ž«1 naprej osvedoča, da stojimo pred vrsto znamenitih slik.
Naročnina za celo delo, ki bo obsegalo 26 zvezkov, znaša 50 gld. Posamični; slike bodo stale po 75 kr. komad.
Heimcbcrg-Seide           *
von 1*> kr. lri» H. 14.05 p. Mel. — nur Udil, wenn direktab mcinen Pubriken bezogen - schurarz, we»g» und farbitf, in <leu modemslcn Govvebou, 1'arben und Dossins. An 1'rlvuto porlo- und •tsuorfral Ins Haus. Muster umgehend. G. Heiinebcrg'8 Scideii-Fabrlken (k. u. k. HoflV ZBrlfib.             _______
100 do 300 gld mesečno :;¦ t: s!:'t:
nov in v vseh krajih s prodajo zakonito dovoljenih drž. papirjev in srečk, a da ni potrebna glavnica in, ni ni kaka nevarnost. Ponudbe pod Ludvvig Osterreicher, VIII Deutsche gasso 8 Buda-pest.                                                           101
Zeta 1881. y Gorici ustanovljena tvrdka
E.Biessner,TNnnslanlici3,
(nasproti nunski cerkvi)
prijmroda" preč. dubovSCini in slavnemu občinstvu svojo lastno izdelovalnico umetnih cvetlic za vsakovrstne cerkvene potrebe. Ima veliko zalogo nagrobnih vencev, za nuiraške potrebe, voSfeno sveče itd. vse po zmerni ceni. — Naročila za deželo izvržuje to^no in solidno. Priporoča slav. občinstvu ludi svojo ol.)            tiskamo 2rk na perilo.            (P. cl.
0GLAS.
Naznanjam slavnemu občinstvu, da sem po 17-letnem praktičnem svojem delovanju v prvih goriških izdelovalnicah utež otvoril
v Sem eni šk i ulici štev. 8
aslno zalogo z Izdalovalnico tehtnic raznovrstnih sistemov in višine, v kateri izvršujem vsa naročila, hi spadajo v to stroko, kar najhitreje in po najnižji ceni. Reference o izvršenem delu more dati slavno županstvo v ŠL Andrežu, kjer sem izdelal občinsko tehtnico.
Prevzemam v mehanično popravo vsakovrstne uteže, kolesa, Šivalne stroje in slične reči.
Imam glavno zalogo koles prvih amerl-kansklh sistemov, katera so pripoznana najboljša.  —  Vedno pripravljen na izvršitev se belež udani KAIIOL KOMEL, 20—6                          v SemeniSk? ulici Številka 8
lr^arol praščiK,
pekovski mojster in sladčičar v Gorici na Komu št. 8.
Priporoča vsakovrstno pecivo, kolače za birmance, torte i. t. d.
Priporoča se slavnemu občinstvu za iiinogobrojiia naročila ter obljublja solidno postrežbo po jako ^ruernib cenah.
C. kr. kroji vsa-katermu
vi krojiti
obleke
vsake
vrste.
Martin Poveraj,
trgrovee, civilni in vojaški krojač,
v Gorici -na Travniku št. 22.1. iiadstr. BogaiH za I Tipa isfdce vrsle blaga po to vrh oblek, perila in v se-h spadajoči h   priprav   za   obleke   vsakega stanu.
Novo blago došlo zr. spomladansko in lelno sezono iz avstrijskih in angleških tovarn se vdobiva v moji zalogi. Vdobiva se blago I udi nižje vrste od 68 kr. meter naprej, to ), 3 m 25 cm za celo obleko slane 2 fl. 21 kr. Dobivajo se pa len Lir a ni hlačni k i. kateri na pasih od hlsiC ni Ireba gumbov, služijo tudi, da se hlače brsijo, da se ne zvijajo.
Sprejemajo se naročila za izdelovanje oblek I <li za d«me fnieje vrsle po vsakaleri zahtevajoči modi. Kdorkoli vkupi pri meni blago, mu je prosta volja si delati kjer hoče, ker pri meni je M.igo prav po črni.
[)t'\o je nekaj «1 raz je. Ver se .siva večinoma v. rokami. Izdelane obleke so uko po ceni, da ceneje ni mogoče zahtevali.
Kuštrin Anton
trgovec
z jedi! a i m blagom
Gosposka ulica št. 23. Priporoča svojo  zalogo jestvin in kolonijalij po jako nizkih cenah.
Ima zalogo vsakovrstnega olja, navadnega in najfineje vrste «Luka».
Razpošilja naročeno blago tudi na deželo po pošti od 5 klg. naprej. OhIjiihuje točno In hitro postrežbo.
SAlffi i DEKLETA
tf Gorici — Sniiskn ulica 14-10 - V Girici
1'rodajahiie.i
in
itliiia melniiiena
p .»i* milja I uira
šivalnih strojev
Brez konkurence! V /alojjt se nahaja mul iOO šivalnih strojev u. pr. za čevljarje, krojače in šivilje. Vsi stroji za šivilje se vdobu od gld. 32 naprej.
V  zalogi imata tudi dvokolesa, puške in samokrese.
Na dež. jubii. razstavi odlikovan s srebr. drž. svetinjo Ko Ivovsti razstavi s prvo ceno  — srebrno svetinjo
*fcJQ[
Tonama uzornih telovadnih priprav JOS. "STOBTŠ-JL
v Pragi na Smihovu
(Praha-Smichov) Vinolnadska ulie-e ušlo 816. se priporoča
k popolnemu uzornemu prirej evanju
sokolskili in šolskih telovadnic
po najnovejših pripozuanih in praktičnih sestavih.
V  ta dokaz je na razpolago mnogo pripoi očn-očih sprifal domačih in inozemskih.
Zagotavlja jedno leto. Cene zelo zmerne, platoje se pa na mesečne obroke po volji in zmožnosti.
Navadne priprave so vedno v zalogi.
Ceniki, proračuni in načrti za popolne telo vadnice pošilja na zahtevo brezplačno in poštnin^ prosto                                                                 —3
Poprave izrrsaje po najnižjih cenah.
Garancija   5   let.
M. ŠULIGOJ,
urar v Kanalu.
Velika zaloga šivalnih strojev najnovejših sistemov, kakor Ringschiffchen in Rundschiff-ehen »Afrana* s lihim tokom. Slednja je glede praktičnosti in hitrosti nedosegljiva (1000-2000 šivov v minuti), šiva naprej in n a z a j. Sme se jo po vsej pravici krono vseh strojev imenovati. Stroji za šivilje od 30 gld., za krojače od 38 gld. naprej s stojalom vred.
Ob enem se priporoča za točno popravo vsakovrstnih ur .n slrcjev po zmerni ceni.
Odda se v najem
goba s pohištvom.
Vsprejema se edino gospoda, kateremu se lahko postreže tudi s hrano. Sob* irua prost uhod.
V^Č pove naše upravništvo.
Pozor!!
Želod v vsaki množini kupuje pod-Msunec po najvišji ceni. - - Ob enem opozarja tuji na zalogo ljubljanskega kislega MiiU kolero prodaja v sodčkih po 100, 50 h\ $š klg.
Ivan Pramrou,
V Gorici, ulica Moreiti (za mesnicami)
SI. 49. zadej.
v SOLKANU pri Girici
U  ftivot-ilsi  1* nisija t. I. v novih prostorih f^asp. Otona Lenassija
WfoMw tovarno vsak&vrstnega pohištva
ter strnsjarsklli izdelkov. Izdelovalo se bode z najnovejimi stroji VS«»ko rtelo,  spadajoče  v   mizarsko   in siru-
V svoji vollkl zalogi v Solkanu, fclv* s« bodo prodajalo na drobno In tfetola, Ima v veliki izberi najmoder-%f»jw i^italaitaga pohištva za spalne tft »prelomna »obe ter za salona. — ktaHalje Ima v zalogi vsakovrstne *trtigarftk8 Izdelke.
Pismena umorila je pošiljati direktno iia. lovn^iio. kjer ?e izvršujejo to^no in solidno.
IVanm se nahaja nad Lenassijevim jiihnoni, zaloga pn v hiši šiv. 8 v prostorih *ITr-5n 11 nk*.
Prane in edine želodčne kapljice,
(Va^ve^mlu). ZdraVj]na mofi te},
kapljic jo nopre-kosljiva. -Tekapljico vredijo redne prebcivljenje, če so jih dvakrat na dan po   jod no   žlioico
___           popije. Okrepil ptt>
Sv, foiton Padov. /(Varjeni želcdoe stovo>, da zgine v kratkem easu amcfiea in životoa ienost (mrtvost). Te kapljice tudi store, tla človek mji je.                 -9
Cena steklenici 30 kr.
Prodajajo se v vseh glavnih lekarnah na svetu. Za narocitve in pošiljatve pa jedino le v lekarni
Cristofoietti v 'Gorici.
L¦
Proti
in
protmu revmatizmu
je nnjvspešniSr, naigotovejc in najugod-niše sredstvo
Zoltanovo mazilo
za protiii in revmatizem.
steklenica velja 1 gld.
in se dobiva v lekarni dvornega zalagatelja
Bela Zoltan
v Budimpešti V.
Na tisoče zahvalnih pisem in spričeval dokazuje, da  to  čudovito mazilo
v malo dneh popolnoma in gotovo ozdravi
linli najstarejše bolezni prolina in revmatična, celo pri onih bolnikih, ki so se zftmjn trudili, da bi si v kopeljih pridobili v.dravje.
Cenjena gospoditua
Ne dajte si vsiljevati drugih izdelkov cikorij, ampak zahtevajte povsod najboljši pridevek k pravej bobovi kavi, Ki Vam bode gotovo ugajal, to je h čisto cikorijske in sladove tvarine napravljen* doniaA »Kav«" in ^Sladna kava družbe sv. Cirila in Metoda«*.
EfaHEggg?
if*   Dobiva s§ povsod! Glavna zaloga pri: Iv. <lab«dintl v Ljubljani.
Sladna kava dražbCjvT^EgiaT in. M~etoa;ar7"Ey5E3L5KCHpi
»Krojaška zadragfaS4
vpisana zadruga z omejeno zavezo v Gorici
Gosposka ulica št. 7.
Vel ika zaloga
vsakovrstnega MitiiHirioit Map
za ženske in možke oblek®
. za vsaki  stan in  vsaki letni čas
gf*|P** v sajvsdji izberi «"9||§
kakor: sukno, plalno, prleniim, Cliiftbn, oksforl, srovico, vssiliovrslne preproge in zavese, namizne prle ; nadalje vsakovrstno perilo,
___srajce_«J..S ge r„?„ il<l._jt(l.__________
Vse po najnižjih cenah.
Cene so stalne brez pogajanja!
M                                                       ____________________________________
P. Drašček
trgovec z jedilnim blagom
v Stolni ulici št. S. v (ioriel priporoči se p. n. slovenskemu  občinstvu v lil                  Gorici in z dežele.
Prodaja CirJ Metodovo in Kneippovo
ftladno kavo v zavojih.
Zaloga žveplenk družbe sv. Cirila in
Metoda.
Razglednice
krušno dovršene od 20-25 gld. 1000. Niiročili sprejema Anton Jerkič, fotograf v Gorici. Na željo pride fotografirat sam in sicer brezplačno. Nobeden kraj n.ij bi ne zamudil le ugodne prilike, v tem ko *.e ilustruje eelr svet ni r.utjjledriie.ili.
der allerhichsten Auszeichnung derJubifaums-AasstfcHungfuraIIgem.Hyg:ieiieDresdenl899.
_ Me Neue Hellmetliode
Lchrhuili der nafm^tMiiii.M.-icn ljflM>HHwei»e, iler Ocbundhcitsptlege nnd der aizueiloMMi Heihveise.
Hauptwerk.
Mit einem anafemisehen dodeli des mžnnlichen Kdrpsrs,
bis in die kleinsten Teile zerle:ch;ir. in Buntdruck, 8 Chromotafeln und 43f Text-Abbi)duncren. Prc:s hacheleg. (jeb, in 1 Bde. 10 Mk. =s 6 fl. o. W. = 13.35 frs,, in 2 Bdi. 11 Mk. = 6.60 fl. 8. W. = 14.70 fr$.
Supplement.        ||yi* f'ir ErwacJisene!
Hit einem anatnmisehen MorlsJ des we!b!icfien Korpers,
bis in die kleinstenTeik-zerlegbar, in Buntdruck, 15 Chromotafeln und 48 Text-Abbilduntcen. Prefs in reichgepragtem Prachtband 10 Mk. = 6 fl. o. W. = 13 35 frs.
Hauptwerk u.Suppjement zusam men, in 3 Bdn. geb„ i. eleg. Karton, 20 Mk.= 12 f 1.6.W.= 26.70 frs.
Im „PIaten" sind samtliche bisher erprobte Heilmethoden, wie die vonPriessnitz,Schroth,Riklt, Kneipp,Hense!, Glttnicke etc. enthaHen. Indem nur das \virkiich Gute und Erfolffreiche. die ¦Quintessenz- der gjenanntcn Leliren mit der Platensclien Jklethode verschmolzen wurde, ist eine
Encyklepadie dar Naturfieillelirb von grosstem Wsrte
entstanden, die, auf jeden Krankheitsfall individuell eingehend, der Menschheit ganz hervorragendt; Dienste zu ieisten geeignet ist. Zvl beziehen durch alle Buchhandlungen sowie direkt vom Verlage
Berlin W. 5? und Leipzig.
U
O
C9
.it
^     a act
»SI
0) 43 tf>
•t n* «
-?.   s «
J iS
O)   ^3   jO
~          cd :
«S     ¦  ^
C »co
f3
M
^J  '2  a
= ob >
M
trn
O C5
7&    »N   ,»
* t

trgovina
v Gorici
železjem
Konjedic <& Z^jee
(prej G. Darbo)
pred nadškofijo št. 5.
Priporoča po najnižjih cenah svojo bogato zalogo najboljšega štajerskega železa, železne, cinka sit*, pocinjene in medene plo> icevine, orodja za razne obrti in pohiinega, štediina ognjišča, peči, cevi in predpečnike, nagrobne kržže.     ¦¦
Vsakovrstne okove za pohtitvo in stavbe. Prevzemata vse nuročbe za vsakovrstne stavbe in druga podjetja.
Glavna zaloga za Gorico in okolico
izdelkov c. kr. priviligovanih livarn.
Pripoznano najboljših patentovanih kotlov gosp. Niišfsbaum-a ^j|    v Ajdovščini po tovarniških cenah.
3L                              Edina zaloga
0   najboljšega koroškega Acalon in Brescian-jekla.
S             Zaloga Portland in Roman - Cementa, kmetijskih strojev iz
prvih tovarn. Kupujeta staro železje in kovine po najvišji dnevni ceni.
0©©0©®©©©©©0©©©©©®©0©(
©
©
© ©
© © ©
m