St. 14. V Gorici, 3; aprila 1890. Tedaj „Sofi*" »«h»ja *eak petek in velja po poitiprejemana *!i v Goriii na dem poiiljana' Vae leto.....f. 4. Pol leta.....„ 2. Cetvrt leta . . . . „ I. Pri pzoanilib in tako tadi i>ri ,./#«,-t/ont'caA*' «e placuje /a uavadru tristup ~no trato: - 8 kr. ie te tisks I krat 7 „ „ „ „ a „ « » ., „ » 3 .. Za rec> 6rke po proatorn. ^amezuc Stevilke as dobiyajo *o ijv tobakarnicah na Starem trgn Xcnaki ulici in t prodajalnioi G. ˇ SemeniSkih alioah h. it. 10. Dopisi naj se poSiljajo TredniStvu, naroSnina pa opravniku „Soce", i. g3 Audrcju Tabuj-u Via Canonic* N. 8 t St. Roku t Oorici. - ftokopisi se ne vrtcajo; dopisi na. so blaguvoljno frankajcjo. — Delatooro in drugtm nepremoznim se narofinina *niia, akoio ogluo pri opraviiiatfH, Vstajenje! Te dni obbaja katoliika cerkev vstajenje Gos^odovo. Ne kakor da bi notcli tudi mi ver-afce skiivnosti stikati s polttiikimi vpr&ianji ali celfr poslednjim jib podrejevatl Toda vstajenje Gospodovo je zgodovinsk dogodek, kateri sega globoko v duievno ^ivljeiije 6love§tva in v nje-gov napredck. V Kristusu so se dopolnili Lasi, v njem nahajajo narodi novsahljiv studenec kreposti in BioSi, ki jib preraja, ki jib, ako so padli, vzdi -gnje, ako so oboleli, ozdravlja. Kr§6anstvo je vera najpopolnisa, absolutna, ono hrani v sebi kali vsake najvile omike, ki je sploli mogofia, Oddaljiti se od nafiel krieanskih pomeni isto, kar propadatl v barbarstvo, Wi^ati se jiiu pa isto, kar napredovati. Vstajenje, iivljenj© narodov jo Jezus Kri-stus, v katerem je cloveska naiava zmagala smrt, kateri ne vmrje veeV potem ko je od asnrti vstal. Tako tadi narod ne vmrje, doklor sq zve-sto drzl Kristusovega evangelija tcr pije iz vira Njegovega Bozjega dloveStva. Bili so sicer casi, ko se jc mislito, da se smejo narodi lofiiti od podlage, katero je po-stavil Kristns, Se5, krlfianstvo s katdiSko eer-kvijo je zastarelo, da ne more vee tekmovati z napredujoeim razumom. Evropa je odpadla. A kako se je varala Evropa! Kam pripelje narode odpad od krscanskih naeel, gledamo da-nes z lastnimi o6mi: v verstvu je obrodil po-polno neraarnost in brezboSnost, v filozofiji ab-solutni dvom, ki pelje k dusevnemu nihilizmu v nravnosti brezsmotrenostj v umetnosti kult pbltenosti, v drzavnem in dru§tvenem 2ivljenji — anarhrjo in komnnizem! Odpad od krMan-stva vnieuje vse idealne dobrote, ki so Lile nekdaj ponos 6love5tva. Toda Evropa zaSela je dolg spoznavati, Vecna modrost, kaker pravi pismo, je stvarila narode ozdravijive. Zdravila svoji bolezni pane najdejo nego pri drevesu iivljenja, ki je Jezus Kristns. K terau so se zadeli narodi povradati. Znamenja kazejo ociitno, da Evropa se pri-pravlja k novemu vstajenju v Kristusu in v ojegovih odretivnih naukib. Povsod se poraja nov© iivljenje. Anglija ne najde vec tesila in miru v svo-jrh neizmernih zakiadih — po ved ko tristo-letnem loceuji se vraca k svoji materi^katoliski cerkvi. Vsak mesec nam donese finde^e novih spreobrnitev. Angfija bo po prerokovanji ime-nitncga mo^a s koncem tega stoletja katoli§ka. Anglija vstaja. Eranc|ja res, da jo tla6i revolucija, da je vsa razkosana ? stranke, da ji gospoduje lo2a; a izmej razvalin krifianske preteklosti vzdiga se krepko in Cilo nov rod, ki prisega na zastavo distega katoliCanstva. Lnrdski gudeS je pripo-Piogel ? Eranciji katoliskim na5e!omk novi, si-jajni zmagi, osramotii je tisto btezbozno sofi-stiko, ki si dandanes tako rada daje videz edino prave eksaktne znanosti. Svoje upanje stavi Francija v Srce svojega zvelicarja, katereiuu zida m pari§kem Montmartru velikansko motm-mentalno svetiSCe. Francija vstaja. Vstaja Nemdija. Izu&le so jo skulnje po-slednjib let: socijalizem vzdiga krvavo glavo; vkrotiti ga ne morejo niti izjemne postave, nfti bajoneti, katerili ima NemSija toliko. Mladi, krepki eesar, ki ga ji je Bog naklonil, spoznava da polast more vkrotiti le strah bo^ji, da odre-§enja ni nego v kr§6anstvu. Pa akoravno vzgo-jeni v protestanstvu, so zaCeli nem§ki diiav-niki spoznavati, da pnvo kr§6anstvo se najde le v katoIISki cerkvi. Nemfiija se bli^a katoli-6anom, Nemgija se svojitn cesarjem na Lelu ne sramuje se ve6 vklanjati pupezu, I njim se po-gajati, % njim se posvetovati. Ja ie vpra§anje casa, da bo mogofoia Ncmcija izrekla odloSno besedo o rimskem vpraSanji, Nemfijja simpati* zuje — z Rimom. Nem6 ja vstaja! Vstajamo tudi avstrijski katolifiani. Vsta-jamo, akora no pofotsi. m zvcm; po naiili u§e-sib glasovi lanskegu Duuajskcga shoda. Ti gla-sovi niso ostali glasovi ~ vpijofiega v pui6avi. Naili so od vseb strani ;:epkega odmeva, Na vseh straneh se budi katoliSka zavest, sc dru-zijo v skupno dclovanjc katoliSki niozjc, se snuje odlu^no katoliska stranka, kateri prero-kujemo sijajno bodofinost in ssmago. Zmago v soli, zmago v drzavnem in dczelnih zastopih, zmago v mestnib stare§instvib! Ystajamo. Ystajenje povsod, gibanje povsod! Zdi se, kakor da je privel Bozji dull cez evropske narode, da vstvari in spodobi iz kaosa nov red, novo zgodovino .... In ti, mili mi narod: vstal bi tudi ti ? Ne posluSaj pa tistih, ki ti oznanjajo vstajenje v imenu svobode, v imenu napredka, v iroenu na-rodnosti — brez Kristusa. Lainjivi preroki so. Vse to je vze sku§ala stara greiniea — Evropa. Zdaj pa se kesaje vra6a k pocettiiku pravega vstajenja — h Kristusu. V njem najdei vstajenje tudi ti, mili narod slovenski! Rak na telesu primorskega ljudstva. ) Z deSele, mescca marca. Kodo bi imel zatreti to aleksantlrovauje, ki druziae razdira in kakor skusnja kaio ne koristi oiti en Ubo5 od tega kar v nravstvenem oziru Skodif 1) Zatreti ali vsaj omejiti bi morala — dr^ava kajti tudi v njeoem interesu je, da se dru2inske vezi tako nenaravno ne trLejo. ... AH ni alabo zuamenje, da mlada deklcta in mlade Lene so vie tako v sebi zatrle domoviuski Cut in ijubezen do svojega sorodstva in roda, da gredo v daljno Afriko kakor bi slo U do Trefca. In vender Ijubezen do di> 2ave v obce aloni na domovinskem in dru^inskem 5utu. S kako vestjo torej more diiava trpeti, da se tako ueaaravuo rusijo drusSiaske vezi in Ijubezen? la vender trpi potem dovoljuj i ^e§; vsakemu bode pro-sto iskati si kruha kjer hoce — kaj mari drgavi za slabe nravstveue posledice 1 2) Zatreti bi je morala 2upanstva. Da ta so w2e bekaj volnejsa, kajli vidijo z lastnimi o8ini ialoatne posledice aleks. in pa tudi obiinaka blagaj- I nica mora se prazaiti za obolele aleksaadriake ¦— y ptujib boloKnloab. J&upaaBtva »pozaajo, da bi so dalo blizo kruha prinluiiti bi, kakor v Afriki, ne da bi so trgale zakonike ve«i. Radi bi — a ne morejo, Po-•kuiali l0, Starolioe to ikltnili, da viAka Itoika ki hooe iti v Alekiandrijo mora 4olo8eno svoto poIoMtl da ie bode ¦ to ivoto pokrivali itroiki ta morebltno ojeno pomoiS v bolezni ali drag! neireoi. A ko j© vlada slifialw, sklep, je rekla i Tiftk jo svoboden naj s» gre iskati krwha kamoi- hofie — no *me se stavitl mej svobodi « takimi kaveijamf. Mi bi bili • to do-loabo skoro aadovoljnl, da bi ie le bila vlada eave-zala ob jedoini sama pokriti raorebitne itroSke v bol-niiuieah . . , . , 3) Kdo naj torej aatre: le earkiv. Kako ? kuzati jo ireba dcldetom lepoto fifitoiti — a ognjuunoit noCistosti, pogosion;a jib jo treba o-p»z.irjati na nevarnoiti za 6\$tott in ta voro v dalj-nem r izuzdanem pomonkom m«itu . ... In itavitl jim pied odl, da nai Ktdnji nmm je izvolifiati dulo a z uloksiuidrovftnj.im ia duiaa iraca telobl t valike noviirixmfi; da poivttno blago poiebno greJno prido-bljono nid no izila. Zakonskim ^enain je pa treba po-jiiHiiavati: svotont in oamene bv. nakona: ,vellke ne-varnoHti zntij, zamoia, za otroke, oeloea premoxeoje ako ie lodi in gre v Alekaandrijo. S kratka: ker no6e drLava postavno proprafiitl mienja druliin - in m obfiini braniti ne dovaljuje... niora cerkev u-v;itoljioa rosniuo od snotraj Ijudi) pre-pricati m nagniti k dobromu da si bodo sami po* magali: da ne bo*Jo vo6 posiljali tako dated Bvojih tiedoisEnih liCora in ion sluLbovat. Zolo bi se piegre-hiI oni voij.ik v ob^ini ki bi ne le molial k aieksan* drovauju ampak celo aleksandrinke radi njih obleke ali „omikou (I) odlikoval, jib pofiaetil, se jim od-krival .... mi-j tern ko na poStene delavce doma kar re2i. Ne delal bi prav ko bi bil kedo celo po-sredovalec mej aleksandrinkami in sorodniki nje-nimi v obemi, u. pr. da posilja aleksandrika po 2u-panu, zupuiku denar svojim,ago bolj bi bilo pogre-seno ako bi kdo prijemal darove za cerkev .... kajti ae vsem tem dobi pogubno in nekr§6aosko alek-sandrovanje nek nimbus nedolLnosti in privoljeuosti kar se druge v Aleksaadnjo loie izvabi. Tem daro-vavkam in poseboo oieojeoim bi se moralo refii: Bog ne5e irtev in d.irov, pad pa pokorlelno da driiS pri-sego dano pri sklepanji zakona: hofiera moia svojega vaigdar podpirati ne !e v tolesnih ampak tudi du-Sevnih etvareh, bodem mu bitl zveita, hodem skrbeti za otrogide, jib v atrahu bozjem in veri krSfi. skrbno podeSevati. A aedaj: veS m ti napoleon!, kakor pri-sega, ve6 kot mox, vefi kot otrooi, ve6 kot vera, ve6 kot tvoja, tvojega moia in tvojib otrok veSna arefia ... Videaut consules 1 Dopis. CepOVan dne 30. marca. (Stekla liaica. Stre-ljanje z dinamitov). Po naSej obiini se je klatila vefi dni lisica, ki je lovila doraaco iivino in jo popadala. Po noSi od 21, do 22. t. m. je oklala v vasi Dol priklenjpnega posa. Dne 23. t. m. se je posretfilo kmetoni v vasi Urata, kamor se je ona lisioa prikla-tila 6rez dan in oklala enega ipesa, da so aumljivo lisico obkolili in jo z kolmi in kamnjem pobili. Ker se je sumiio, da bi bila lisica stekla, je iandarmerija y Cepovanu stvar poroiila slavnemu c. k. okr. Gla-varstvu, katero je dne 25. t. m. poslalo c. k. oicraj-nega 2ivinozdr^vnika, da je mihovino pregledal j in ta je presodil, da je bila res atekla. Mnogo tukaj§njih mladenidev in moi je Slo iskat vsakdaojega kruha po evetu. Nekateri so pri Lelez» nici v Eisenerzu, drugi v Bosni, nekateri tudi v Si-stiniani pri Tratu. Dne 19. t. m. so zopet nekateri mladenidi odriaili na delo v Bosno. Svoj odhod o-koli polaodi eo vasi naznanili se •treljanjem. Foj&ilo no take itiri patrone dinamita, da-^o so troale bijiL« nje bile is pokale Sipe v oknib. Zandarji so to ne-poatavnost naznaniii c. k. gosposki. Madeniska lah-komisljenost bo doticne mladenice od dela t Bosai pripeljala k po&tkn v Qorici k bv. Antono. b Qtriee 31. marca.~Bi*feer emo nazaaiutf v sadnji Stevilki, bodo meaeca maja dopolonaa volitve v raestno stareSicstvo goriiko; le dober laeaae dni tedaj jo ie do casa, ko se spet apopoloi jjj| mtoai zaatop. Drugih let, ko so «* volitve pril^levafe, je o takera casa vie vse vrelo po mesto ia abaoke so •6 Ha priprailjale zm volitve, imenovaf so se via kandidatje, a lotos ie Tae molci, iisti % "1* *rt»vo ie komaj omeoili. Mi ne vamo, k»j ja tetaa vrrok, da te ta velevaioa atdeTa, kakor ao pr*T mestno to-litve, letos ie atf jatno ne razpravlje; p* ae moria labko toKko bolj piidno dela na skriwm in tihesn, kar pa nam ni xnaeo. Metto Gorica je katoIiSko, ogrorona veals* je katoliskega voroizpoTedanja; je •icer tukaj tudi nekaj protettanskib druiin in peSfiica 4tdov; ali ˇ kaki raimeri ao tender ti oaaproli kato-likom? Kak pa je nai raesUii zastop P Ne recemo sicer, da sede t stareSiostvu Zidi, ali vender vvfina meatnih stareiin je takih, da jira je glasilo „Corrie* re', kateri Tganja iidovsko in liberalao politiko; Taenia mettaih ooetoT dela in acori to, kar jira narekaje iidovski list. Pted par leti ae je bila tudi t Gorici pod vod-atTom g, Marziojja osnovala kouaervativna stranka i» prodrla je bila skoraj a vsemi svojirai kandtdati, in ta anaga ja dajala najboljao nade, da bodo icaaoma •pel goapodarili koasemttvei t me*tni dvorani, po- KraTili polagoma ikodo, katero trpi meato Taled vec-itnega liberalaega goapouaijeoja. In lanske volitve kaj sopokazale? apetje zmagala a*ara garda, poakusi konservativceT ao bili bresvspeini in .Corrierovci" ao oitali na krmilu. Od kod pride vender to, bode tnar-¦ikdo vpraSal, da eni in isti volivci goriikega meat* Tolijo letos konservativne kandidato, drugu leto pa apet oddajo avoje glaaoTe za mo2>>, ki so popolno naaprotnega miiljenja. OdgoTor na to Tpraianje jo praT labek aa vsekega, ki poma prebivavce goriSkega meat*. Goricao je prevefi omabljiv, popustljir in tudi podkupljiv, manjka ma znacajnosti, odlofioosti in pra-Tega Jastnega preprifianja, dabaa ti je za Pavta in jutri bode Potior priatai, kaj rad potegae ae stranko, od katere prieaknje malega, zac»anega dobicka, ce tudi mora potein pogostonia ta naviil zen dobicek pra7 drago plafeti in poTrniti. V Gorici imamo tudi ka-toliiko politifino druitvo, ali njegov ypliv je pri vo-litvah zelo majhen, ker iteje ie malo delavoih udov, ki ne morejo, tudi ko bi hotoli, zmooi vsegi dela, kakor ga proTztofiijo volitve. Tu bi inorali mi posne-mati azedinjene kristjaae" na Dunaji; tudi ti so leta in leta zdihovali pod ttikim jarmom dunajskih iidov in Djihovih pristaiev, ali ko bo vvideli, da jim gre za koio^ za obstanek ali pogtn, jeli so ae zbiratt, skli-eaTati pogostne abode, navdnieTati davkopIaSevavce proti pijavkamin doaegli so, da imajo vie, kar aeje zdelo pred leti akoraj oemogoce, precejSujo maojsino T meatnem stareSinstva. Kaj takega bi se dalo tudi pri naa polagoma dosefii; fiez leto ne amemo rok kri-Zem drzati in oastopiti Se le ob foan volitev, ker 5 par besedami no bodemo volivcev pridobili; tu je treba, da se volivcem vcepijo prava nacela, kar se da Ie poSaai doseci. To so dobro spoznali tndi nasi kranjski bratje Slovenci; oanovali so si katoliSko politifino drnstvo, da bodo v njem in z njim delovali, ko bode trebalo Tolivce peljati na razna voli&ca. Ear je nas Siovencev V Goriei amo do zdaj ie vedno aodelovali in glaso-vali pri volitvah v meatni zastop a konaerrativci, ker le od njih je bilo pricakorati, da bodo nam pravifini in nam privoieili kakega mestnega staresino naie na-rodnosti. In res pred par leti bi bil kmali zmagal tadi alovenaki kandidat, le za par glasov je bil ostal v manjsini. Ce se letos apet ohrabri kocservativoa atranka, stopi t delavnoat in poatavi avoje kadidate, ce bode hotels biti Slovencem pravicna in a temi so-delovala, potem bi vender bilo mogoce, da zmaga apet v ednem ali dmgem razredu. Le delati je treba in atopiti v boj, ker brez boja tudi ni zmage. teljskib pripravnikib aacel vxbajati ia gcjiti dober okus za dostojno in pravo eerkceno glasbo. Ob ednem tndi pravi minister, da je poprosil tndi vse rimsko-katu-Kske Skofe, da aaj bi ga tadi ooi p&dpiraii v tej vazm in imenitni xadevi. Kar sadenc skofe, aem vec ko preptican, da bodo oni radovoljni pripomagaji, da minister doseta tvoj namin, saj gotovo aobenenu ne more biti bolj na tem leicce, da ae povadigae cerk-vena ajbaba, kakor prav rerkveahn predatojaikom. Po nekntertk krajib je t roanici aa^talo ialoatao stanje za eerkveno gfasbo, ker je izgtaila aveta tesAoba in vrinil ae sveten dub, tako da ta pa tam glaaba na-ravuost na>protuje Iitur^icnim pravilom. Pred. main Mi se amo bili pri nas 5u veliko na, slabsem10 mnogo ae je fa aboljiaic na to atraa, od kar so ae vatano-vila cwjHJHDtka draatta ki z dobritn vsprboai delu-jeju. Tndi v nait n»dL'-:r»fiji sa jo vie aaaraikaj sla-begA odpravilo prav vslt (Jotjrt^.tle, da b> ae vstmovila tndi pri na^j urgl.ivak-1 Sola. Zato piav iz area pozdntvljam ta miniateraki odlok, ker sera prcpriea», da zna veiiko pripomofii za poTzdigo cerkvene glnab % ko bodo ikofje ia ddteiri! pred.»tojniki, eerkvenu iu svetna obiaat, dubovniki in uiitolji aknpno aodelova!?, da ae 0Ja rant ix eerkvene glasbe, kar je sretnegt, puhfega, mebkuftsega, kar tazvajenim useaom sicer Tgaja ia je zgaLe, ali sree le prazno in mrzlo pus'.i. Cecilijame. Iz Brd. — Proaim, goapod vredntk, aprejmite to-le v svoj cenjeni Nat: „&oe*B olgovarja briSkerau flJeznw prav stvarno in reano. Prav. Vender ae mi zdi, da bi ne bilo treba tako resno odgovarjafi, aaj BJez* v resnici ni tolika moraine mod. Pokazal je to aijajno pri zadnjib volitvah. Svefc naj ne txsiali* da ao cela Brda za taktm „ Jezam", kaker je —• sedaj. Yeliko kokodakanjii. Buben je fie vedno dober instrument ! Politidni razgled. 2 dezele, l. aprila. Te dni aem fiital odlok, katerega je izdal taufini minister do vseh dezelnih predstojnikoT in v katerem minister zahteva, da naj bi uclteHsko oaobje sodelovalo za zboljianje cerkvene glaabe. V tem odlokn pravi minister, da je cerkvena glasba toliko po mestih, kekoc pesebno Se na deieli nepovoijna, nsdostojna in niS kaj apodbndljiTa, kar pa da vecmoma prihaja od tod, ker nekateri orglavci in pevovodje ali nimajo pravega oknsa, ali ker se na posamezue prodnkcije nremalo pripravljtjo ali pa Se ker ae hecejo izkazati ali producirati a takimi sklad-bami m muzikalicnimi deli, za kar jim manjka pra-vih in sposobnih modi. Da bi se odatranile take raz-vada in pa raoCi odpravili taki nedostatki, nandni mi-Jtister nalaga in aaukaznje, da naj bi «e v2e t adi- Drzavui zbor jcimel pred velikonoCnimi pofiitnicaini se tri sejp, in sicer dve podnevni in edno vecerno, v katerih je aprejel skoraj brcz vse spremembe posfcavo 0 v^ttninskem davku za Dunajsko mesto; razprav so se vdelczili vecinoma puslanci, ki zastopajo mesto Duuaj in njeguve predkraje in predmestja; po3ebno zastopniki predkrajev so hoteli dosedi za svoje voliice kake polajsave, ali vsi njihovi predlogi so ostali v manjsini, <5e tndi so z leviSarji redno glajoTali mladoceski poslanci; vlada se je mo^no protivila vsaki premembi in njeni zastopnik se je javno Izjavil: ali sprejmete postavo, kakor je predlo-zena, ali pa iz cele postave ne bode nic; kaj je ua tako izjavo drngega ostajalo, kakor gla-sovati za predlozeni nafirt. Zbornica je sprejela tudi neke resolacije, katere je dottfni odsck predlagal k vzitninskemu davku. Pri tej priliki je posl. dr. Pscheiden priporodal, da naj bi se kolikor mogoce tudi po dezeli zniz;I vzitninski davek od vina in mesa. Za njim je guvoril posl. Eichhorn; na to pa se oglasi dunajski demokrat dr. Kronawetter,polimzuje proti Pscheidi'tia 6e§, da ljudstvo na dezeli ni tako vbozno, da bi ne moglo placevati vzitninskega davka, in to se spozna iz tega, da prav ljudstvo na dezeli naj bolj po§ilja denar sv. Ooetu papezu, kar je naj-vesen na to volivno pravico, bi bil napravii kisel obraz io odgovoril: Ta splosna volivna pravica bode stala mene moj ministerski portfelj. Kt> se v sedanjem veku med delavci in drugim nizjtm. Ijudstvom §iri ta anarhistitfen duh> je refi zelo nevarna vpeljavati sploSno volivno pra- Domade in razne vesti, Procesije velikonodne bodejo ? Gorici po start navadi; naj prej in sicer ob 43/$ uri v eoboto pop. bode ona statue eerkve, katero vodt prcvzvi^oni knezonadfikuf, na to koj una pri bv. Ignauji na Trav-niku in zveeer ob inraku pa on a na PIa8uti. Na Ve liko no6 zjutraj je procfiBiji na Kostanjeviei, kjer se, 6n je lepo vrerae — in to amenio Jt-tos pndakovaii •«• koj na vso zgodaj zbero navadno muogo Ijodu'va. V. 6. g. Jozefu Bajcu, vodjt psi gluhooemth, O katerem smo pred ksatkim povedaii, da je nevaroe isbolei, se je ou bolje obrnilo, in nadejati so je, da kmali okreva. Bog daj! 30. marca je vmrl v GradiSci A 1 o j z i j b a ton FarfogJia, tajui svetovalec iSj. "Velieanstva, in predsednik vile aodnije v pokoji. Nadzorovanjs. Pretekli ieden ita bila priila nadzowvat tukujlujo vojaSko posadko priuc Wiir-tenborg, poveljnik 3. vojaSkega kora, in baron K (i n i g, generaloi nadzoruik pehote. MrliSev imamo lotos v Gorki nonavadno vo-liko; earno do koncn marca jih jo blizo 70 vefi v-mrlo, kaker lutmko leto v t?j dobi. Navadue boleztii, za kUmiuji Ijudjo bokbajo hi vwirojo, so vuetjs. Zdravniki pravijo in tudi Ijjudsivc? jetcgapivpiitsaiija, da bo to nasledkt influence. Opatom v Celji Je imenovan v. L g. Fr, Ogrndi; kauomk, rodja bogoslov«kega st»mt»ni§6a in proftsor pastirtrtva, katehetiko iu metodike na istem zavodu v Mariboru, Novi opat jo jjravi iu vre-den natiedmk nepozabnega rajtikega Martina Slom-feeka, ki je tudi bil, predno je bil ini'-novan koezo-Skofom mariborsktm, opat v Celji. Nadepolna mladina. 0 ptiliki letolnjega vojaSkega aabora t Go«tei so napravili oeksteri goriski mladenicl v bliioje mesto Grad'sce izlet, da bi jedlj in popivali; vstavili so se V gosttlni k ^ziatcmu !evua. Da bt bill oni ©stall !o pri jedi in pij&c'i, naj bi bilo, koj takega je pri mladioi navada; pas^bno pa so §o toliko tie zameri mladenidera, katere ao k vojakom vzeli, ce nekolikt) bolj globoko pogled.tjo v kozarec. Ali ti mladeuiti, katere ltnamo v niimlih, s tern niao bili zadovoljni, oni ho hottdi §o na drugi natSin dati odduSkft svojim notraDJtm cutom iu sv.je protiav^tri-jsko niiljeujo tndi na zunaj v dejanji pokazati. Ka-kor se je piaaio in se spioh po mifctu govori, so osktunili in omazali na stenah vise^e podobe udov ceaarske hiSe. Tern mladim zloiinceni je priSlo re-darstvo na sled; po noci 31. marca, ko bo fautje najbalj sladko spah pridejo radarji, t&i- vzdtgnejo iz postelj in odpeljejo v jeco Viktoija Brada-chia, Ivana Farlaoi, lvana Fahar, Alojzija Besen in Fr. Rossi. Shod slovenskih poslancev v Ljubljani. V torek ao imeii t Ljubljani bivajoci slovenski po-slanci razgovor zarad naraeravauega sboda vseh slo-teobkib poslanctsT in so na podlagi soglasae izjave alovenskih Jrzavnih poslancev sklenilir omenjeni shod prirediti v poletji tega leta. Zahvale pogiljajo Skofom na Danaji, v Pragi, v Gradecu vrli katolicani, ker s» ikofi povzdi-gnili svoj glas za Solo na y u r s k t podlagi. Tudi na& aosednt vipavskt dekanat poslal je enako prevzv. ikofu ljubljaoskemu, ker iina on kot ud Soloke komisije po-sebne zaslugn pri mozaii izjavi skofov za verako solo. - »Slovw. Politidni katekizem za Slovence. Tako se imenuje 102 &traoi obsezajoda, lifioa k»ji2i«a, kateco je spisal pokojni mondignor Andrej E i n s p i e 1 e r, 2a eedanjo razmere prenaredii in pomno^il Filip H a d e r 1 a p. na svctlo dal ia zaloJil Gregor E i n-spieler, zupnik in dezelui poaiaaec tiskala tiskarna drulbe »?¦ Mohorja v CelotCtt 1890. — Pan vt- seljom hho sprejeli to knji^ico, ker prva izdaja je bila. Le zastaiela in tudi posla, naSe priprosto Ijn'd-stvu pa fie yedno dobro ne pozna ustavnega 2iv-ljenja, politicnih evojih pravic io doHsnostij. Gospod pisatelj v polpdnem jezika opisuje v vpraSanjih in odgovonh vso, kar je treba vedeti zavednewu Slo-vencu v politicnih stvareh. Vsebina je naslednja: Predgovor. Razne dr2avne oblike. Oblika avstrijske dr2ave. Ustava. PragmatSSna sankcija. Oktoberska diploma. Fcbmarski patent. Decomberdka ustava. Driavne osnovne postave. Dt2ivno sodififie. Upravno sodififie. Vladina izviSevMna oblust. Delegacijo. Deto-krog drzavnega zbora. KonvoLtovaoje dolgov. Kaj je mqnopol? 0 papirnacem deuurju, Kaj je privilegij? Kaj je colnina ? 0 ljudskem Sletju. Drzavno-zborski red. Diiavno-zbojski volilni okraj na Slovenskem. Vohlni red za dr2avni zbor. Priprava za volitve. Delokrog deielnih zborov. Dolokrog de2elnih odbo-rov. Volilni okraji za kovoski deielni zbor. Vohlni okraji za Stajaraki deielni zbor. Volilni okraji za kra-njski dt'zolni zbor. Volilni okraji za goriski dtigolni zbor. Volilni okraji za isterski deLolui zbor. Volilni okraji za trhhki di-ioltii zbor. Uradba oboin. Obdin* ski volilni red. Sploioo opazke o obciaali. Okrajni zastopi na St&jar^ketn. 0 ljudskib fiolah. 0 verskib fiolah Uoni jezik v ijudski Soli. 0 Sestletni Soli. 0 kf!juih Soiskib sovetib. 0 drn2bi sv. Oirila in Me-tods. 0 politianih straukab. 0 dasnikib, 0 politicnih dmStvih. 0 pnuSnem berilu. Oitalnice Sn knjiinice. Narodno gospodaratvo. Oospodarstvo t 6asom. — Oodh kojizioi je le 20 kr., da «i jo lahko vsakdo omisli. Dr. Konstantin Jerefiek odli^ni Blovanski u^enjak, 5oski zgodovinar in prof, na vaeu5ilisfii v Pragi odpotuje v Dubrovnik, da preiS^e vir© za zgo» dovino dubrovnilke knjizevnoiti; dalje odpotuje v Bcnetke, kjer so bogati ^trijugoslovanske zgodovine. Med potom mudil se bo tudi v Ljubljani. — „8 lov". Beda na Kranjskem. Eakor piSejo ljubljan ski Hsii, jo Stevilo stradajofiib na Kranjskotn naraslo uad 40.000 oseb, So vece pa je Stevilo gospodarjev, ki so so sicer za silo pre^iveli ^ez airoo, pa wodaj potrebujojo petrebnega »emena. Ivor se tete? in hs-jenjo ne more odlaiati, zato je akrajni fias, da m rovezom pomaga, Delela Nama je vie porabik v ta namon dovoljenih 20,000 gld., zato Ijudje pridukujojo tudi drkvne pomoci. Toliko dolotni odbor. kakor tudi drz. poslanoi so vSe atorili potrebne korako iu pri vladi prosili potrebne pomofii. NedloveSka sleparija. Kondana je porotna KOdnija v Wadovioah v (Jalioiji, prod katero je stalo 8? judov iu 29 kriatjanov zato^enib, da so nnjotnali delalce, delalke, stuikimje, ljudi tudi boljSih Btauov, sploh niiudo ljudi obojega spola, s pretvezo da jim preskrbijo dobre slulbe v tujih krajib, med tern pa so jih prodajali kakor Xivino katnorkoli. Obravnava je trajala vec raesecov. Zapletcni so bili tudi 2ea-darji in zelezniSki uradniki. Pri5!e so redi na dan, da dloveku se last SCetinijo groze, kaj in kako so po-denjali z ubogiiu! osleparjemmi ljudrai. — Obsojenih je bilo 28 judov in 3 kriatjani, Ali je morda kaj boljo % onimi dekletami in zenskami, ki hodijo v Aleksandrijo ? Tudi znamenje dasa. V mestu Livorno na Italijansketu prcbodd jo zlocinec mladega duhovna, podvodjo semoniskoga, iz gole hudobije. — V Pe-rudSiji pa je vsmrtil brat &vojega bcata, ki je bil zapnik, naj brie ker mu ni hotel dati denar. Prvi iidovski magnat na Ogrskem postal je Sigmuud Schosaberger, prod kratkem imeno* van barooom io vslcd tega magnatom s pravioo se-deti v ogerskej goaposkej zborm'ci. Njegove zaslugo za Ugovlno so b'.le nekda povod odlikovanji; dtugi pa trdijo, da je moz znal piidobifci veliko stotin tiso-dakov za svoj zep. Nove vozne cene na drzavnih iielezni-cah. C. kr. ravnateljstvo avstrijskih dr2avnih 2elezuic bode, kaker so to storili vze pred par leti na Oger-skem, na svojih progah vpcljalo z 1. junijem nove vozne cene za osebni promet. Podlaga novim cenam je skupna daljava celc proge, ki se razdeli na vec pasov,* obsezajo5ih po 100 in 100 ktlometrov. Gone so vmerjeno po kilometrih iu se bode pla5ala ednaka svota za pasove od 1 do 50 kilometrov. Jednotna kilomerska cena bode znosala pri poStuih vlakih po ednem krajcarji od kilometra v tretjem, po dva v drugem in po tri krajcarje v prvem razredu; za nag-li6e in kurirje se bode pri vseh razredih pristevala 50 odstotna doklada. Vsaka postaja bo osredja bvo-jega kilometerskega pasovja, in daljave od njo na obe strani bodo v okvirji prvih 100 kdometrov raz-deljene na 5 pasov po 10 kilometrov, 2 pasova po 15 in 1 pas z 20 kilometri. Kedor se bodo peljal do pri6etka ladnjega pasu, bode pla6al toliko, kakjr ko bi se peljal do koaca pasu. Cena bode cenejSa, , kakor je bila do sedaj, in sioer pri pofltaik in oseb- nih vlakih v tretjem razredu za 50, v drugem za 36 in v prvem za 33 od sto, pri.nagliftih pa in kurirjih za 40, oziroma 25 in 20 od sto. Trgovinski minister je obljubil vplivati tudi na one zeldinioe, ki so last-nina zasebnih drustev, da bi tudi one vpeljsle enake vo^ne cene. Strajk v Mariboru. Kekor ae nam je brzo-javno poroealo, iwtavilo je delo v petek popoludne okolu 1500 delavccv ju^ne 2eleznice v delaruioi in kurilnici, ker niso bili zadovoljni z novimi pfavili b(dniSke blagajniec. Zastopniki Leieznioe so obljubili odposlaocem delavoev, da bodo olajsali dolofibe glede* na podporno dftbo bolaikov in rezervni zaklad. S tern je strajk konoan, Vihar. U Nju-Jorka ? Ameriki se telegrafyje, da je bil doe 27. marca od 8-9 ure zvefierv dolini ob reki Ohio slraflen vihar ali vrtineo, ki je mnogo Skode napravii. Naj bolj je trpelo meito Lmiiville, ki Steje kakih 125,000 prebivavcov. Kar v ednem tre* nutku je iz nival uaj debelejSa dreveia, hISe poaul do tul, kot snope preobrnil zeleznitae vozove; oelo miljo na okrog ni videti drugeqa kot razvalinet i«pod ka-terih so % velikim trudnm izvlekli blito 300 mrtvih in Se veliko vet ranjenih ljudi. t Taki viharji so v naSih krajib Depoxnani; tudi prt nae tieer govorirao o viharjih, all ti bo le kladnl vetriet proti strnfinim viharjom, ki pogoitoma naita-nejo na amerikanskih planjavah, ter napravljajo veliko Skode in tirjajo vaakikrat mnogo 2rtov. Proti peronosperi zaaiol je laSki iupnik Candeo Skropilni stroj. V Zadru delali bo b tem stro-jera poskuSnje pret. meseoa; med vi«?mi je bil ta spoznan za najbQljfcga. — Izdal je imonovani 2upnik tudi bukvico v laSkom jeziku: „la vita delle vigne4' (2ivlj(>nje Vinogradov), Vlai' .lada je za dobro tspoznala, da so bukvioe pre-vudojo tudi v slovaniki jerik da bo tako bolje in hi-treje raziiri poduk in pomofi proti trtnl bolecni. h 588. Razpis ueiteljskih sluieb. V tem okraji je italno nameititi sledefie sluSbe : 1.) N&du&itelja dvorazrednio v St. Androit, Bi- Ijnh, gt. Fcrjanu, KviSkem, Opatjrraielu, St. Potru; 2.) tiditeljavoditelja onoratrednic, v Avdab, Ba- tujah in Ternovem; 3.) utitel.jico v Rihonbergu. Dohodki vaih sluLeb so 3. placilno tnto, polog deL. Sol. postavo 4. marc'ja 1879. Oni uditelji tega okraja ki vSe scdaj v2ivajo viSe plaSe, ostale jim bodo Se dalje tc v BluSaju imeuovanja. ProSnje s poBtavnimi sprifievali sposobnosti, za zvunfMijo prosilce tudi se spri6evalom o. k. okraj-nega zdravnika — je vloziti do 25. raaja t. 1. sem le po predpostavljeuih oblastnijab. C. K. OKRAJNI §OLSKI SVET, v Gorici, 30. marca 1890. Vabilo k rednema ob&nemu zboru patrijoti^nega podpornega drufitva gcspa za GoriSko GradiSko dne 10. aprila t. 1. ob 4Vt uri popoludne v dvorani dezelna htSe, v ta namen uljudno dovoljene: DNBVNI BED: I. Porociio o drasivenem deiovanji leta 1889. II. Raftinski sklep za leto 1889. III. Dopolnitvena volitev ednega uda druStvenega vodstva. V Gorici dne 16, marcija 1890. Predsednica SELMA GORONINI. Hilarianska tiskarna izversuje vizitni-ce na mocnem papir-ju Bristol od 80 kr, naprej. K?fS*= Gasz seM. bedracktc Foulards fl. 1.20 bU & 3.90 p. *U* (ol 850 vewck. Deffiae)—rere to&mi-m. attckweiae port*- and aoUfrei in's Hana da. 8«aeafii-brik-Dipot ft. Heaaeteis (K. «. K. Hoflief.), Zlneb. Matter aagaawri. Briafe kottea 10 kr. Porto. AnH^*BpBH Toliko jaYiii savodi kut lasabmki priioali to te akrt-pilaiet kot lajaaUaa in primemejie xa ikraplje-ale tert f rati Mraaoiperi ail itrapani row. — Poatbno ilk priporoia it ajik pripravnoafc in rofaost pri po-rabi n aoiojt. Ear to ii taka rude, katera aa ok>i-data to nidi sa!6 ttrpttae, Natanoneja pojasnila o ajih rtbi in coni podaja eftM aalosaik «8*&€r SSitESi. ni Duaajf, III SechskrBgelgasse Stev. 16. Dobivajo se vie adaj i nakaterih boljiib prodajav-nieab ielesa, 6e bi jih hotel pa it kdo imeti ˇ razprodajo aaj at oglaai. mm wm n miu re, StitftTll ANDREJ MARUSIC, uttit\j tsratva na a. k. gimoaziji ˇ Gorici, vdobivait pri g. EDVARDU SEITZ, Via Seminario. JPokri laALODONT LEPOTA sob kratki rabi prekoristno zobno Listilo Not* amerikanslta glicerinova zobna crema j (zdraVBiiko preiskana) -IC8.-c k. dvorni zalagatelj na Dunaju. Dobiva se pri Iekarnicarjih parfumeurjih ! ltd., 1 koa 35 kr. — V Gorki pri G. B. Pon-toniju, A. de Gironcoli, lekarni Kurner id G. Cristofolettiju. ——«rm M s I i m m Tiskaraa PallietS v Gorici — Travnlk 6 Prodajam po najniii ceoi vse, kar je po- I treba xa pisaoje in fiolsko rabo. Tiskam knjige in drogo. Imam v zalogi tiskovine za obdin-ake Trade, Solske, molitvene knjige, liste ilu- strcvane in za niGdo, slovatveoa. dela vseh | strok. j Tukorin© vsake rote se oskrbujejo tocno i in najcewgie. j Nadejaje ae ninogih oarocii se priporotvd | a odlieoira spoStoTanjem ' X F&Uich. OdUkevanje z svetovnih razstav: v Loodoaa 1862, Parian 1867, na Danaji 1873 ia spet t Parian 1. 187S. ia ¦¦¦ 91 na Klavirji aa koncsrta in aa dom, kjkoj tudi pianini i» -bom. zaane fimo: Qottfned Cramer, Wttk. Mayer na Danaji prodaj*j«> se po 380 Rl.f 400 gl., 450 g!., 500 gU 550 gi., 600 §1. in 650 gl. Klavirji drugih fi in po 280-350 gl.; pianini (Itngtli fiim od 350-600 ul. Dobijo ae tidno ? A. Thierfelder-jevi prodajalnicl in posojilnici klavirjev na Dnnaji, VII, Bnrggasae 71. m. f „TJnio catholicau | vzajerani zavod za zavarovanje ikod na Duuaji, I., Bieker^trasse 14. L kaaeeaijavaa vslcd aijuiateralte aaretfbe z ruvo eerkvcntli posod in o-oiJja nnjnovejle oblikc, kot; liioiistranc, kelihov itd. itd. po najnsiji cent. Starc redi popravi, ter jih v ognji po-zlati in posrcbri, Na blagovoljtio vpiaiaitje radovoijuo odgovarja. Fotiiji top irtti ipriTljea: is pittnim pr;iti! V baralh osmib letih po izrtnjdbl na stotine priznanj pridobila si je: Bib, Gaertuer-jeva t«koLa fran-coska likavua matt za (Sevlje. V eni rniunti svetijo se Oevlji ___ kot zrcalo, ne da bi jih krtafiil. PomsLejo se 6evlji satno s to roastjo in v trenutku postanejo in ostanfjo tudi drni in svetli saj za S dpi. Mokrota jej niL ne Skodi, da ta mast zabrani eelof da se lerjozdraliia z vie obstoje&> tOVam.0 piva v Gradec-u (prej Schreiner). Zastopnik in opravnik omeDjenth ZdrUZenill tOVani za mesto Gorico in deZelo. je gosp. Emil Pincherle, Via Barzellini stev. 20. Podpisana zagotovlja, da bode vsako carofiilo vestito in natanjko zvrsiia. PaVA T»YABSA PIfA Y eRABiC-U (druStvo brezimno), pre] FRANC SCHREINER in sinovi. Gorica, 12. marca 1890. liili i A i 1 I i Izdajate^ in od^oTorni vrednijt: M. KOB8I0. — Hilarijanska tiskaxaa \ Goriti*