REPUBLIŠKI SVET ZVEZE SINDIKATOV SLOVENIJE, REPUBLIŠKI ODBORI IN ČASOPISNO ZALOŽNIŠKO PODJETJE . DELAVSKA ENOTNOST ČESTITAJO OB 4. JULIJU — DNEVU BORCA • 1 %il 1 .,S SB IraISI . , Alt mmimm PUTRIH: SPOMENIK PRI URHU — DETAJL r IZ DANAŠNJE ŠTEVILKE »♦»»$■»»»»♦♦♦♦♦♦» ♦ ♦ ♦♦♦♦44444444444404044444 ♦ ■0 4 4 4 4 4 «1 4 I * ♦ : ♦ 4> A ♦ 4 < 4 4 4 4 >04444 STR. 2: VEDNO VEČ SAMORASTNIKOV STR. 3: x »MNOGI ME GLEDAJO POSTRANI...« STR. 4: TERJAMO STROKOVNE ODLOČITVE STR. 5: KAM S TOLMINSKIMI DEKLETI - NA CESTO ALJ ZA STROJE STR, 6: »ZA KAR NE VEMO, NE BOLI.. STR. 7: MENTORSTVO ŽE. toda KAKŠNO -STR. 8: RAZSIPNEŽ1 S PRETANKO LISTNICO III V etrti julij smo posvetili spominu na borce, na tiste može in žene, ki v letih druge svetovne vojne niso hoteli skloniti glave pred naduto, do zob oboroženo %i / fašistično svojatjo. Ta dan smo posvetili spominu na vse tiste znane in neznane junake, iz katerih neustrašnih src je šinila iskra, ki je zanetila mogočni, ne-ugasljivi ogenj ljudske vstaje. Po tem, kako kak narod ceni sVoje junake, cenimo tudi njegovo samospoštovanje: Po tem, kako kak narod neguje tradicije iz dni svojih težkih preizkušenj, cenimo tudi njegove današnje moralne vrednote. Našim junakom, ki so padli s puško v roki, junakom* ki so umrli ob kolih, na katere so jih krvniki privezali kot talce, tistim, ki so izdihnili v fašističnih zaporih in koncentracijskih taboriščih — vsem njim smo postavili spomenike. Malo je krajev v naši ožji in širši domovini* kjer ni oči vidnega spomina na vse tiste, ki so padli za svobodo. Naše otroke učimo o bitkah, v katerih smo krvaveli* učimo jih o tem, kolikokrat smo se morali poraženi umakniti, učimo jih o tem, kako nikoli nismo hoteli priznati poraza, kako smo iz vsakega poraza črpali ne obup, temveč novo voljo za nove borbe, učimo jih o tem, kako smo po tolikih težkih udarcih iz borbe izšli kot zmagovalci. Morda naši otroci ne razumejo vsega, kar jim pripo-vedujemo in kar jih učimo. Verjetno ne poznajo mnogih dogodkov, ki so nam starejšim ostali v neizbrisnem spominu in na katere se v razgovorih tako radi vračamo. Čisto gotovo ne poznajo mnogih pddrobnosti iz težkih, toda slavnih let naše narodnoosvobodilne borbe. Za nas sta- rejše so to leta našega življenja; za mladino ta leta pomenijo že legendo, iz katere pa se je — če nič drugega — naučila tistega, kar je v njej najvažnejše: da narod, ki noče priznati poraza, nikoli ne more biti premagan in da je prava svoboda samo tista svoboda, ki si jo sam priboriš. Četrti julij je dan vseh borcev, živih in mrtvih. V vseh nas, ki smo preživeli strahote druge svetovne vojne, živijo tudi tisti, ki so skupaj z nami nosili orožje, ki so skupaj z nami šli skozi ječe in taborišča, ki pa niso skupaj z nami dočakali dneva svobode. Spominjamo se jih takih, kot so bili v dneh skupnega boja; čas jih ni postaral. Mladi živijo naprej tudi v srcih mater, ki so jih rodile in vzgojile v ljudi, ki niso znali samo živeti, temveč tudi ponosno umreti. Živijo naprej v srcih vseh tistih, ki so jih imeli radi, in prav zato dan borcev ni .samo praznik borcev, temveč praznik vsega našega naroda. Toda na ta dan ne gledamo samo nazaj na pretekle dni; odkrito pogledamo v oči tudi našo sedanjost in se vprašamo: kaj smo dobili za žrtve, ki smo jih dali, kaj je zraslo iz krvi tistih, ki so umrli zato, da bi mi živeli kot svobodni ljudje? Odgovor je lahko samo eden: Mnogo smo dobili, res mnogo, toda lahko bi bili dobili še več. Mnogo, res mnogo je zraslo iz krvi tistih, ki so dali svoje življenje za našo svobodo — toda to, kar smo zgradili, še vedno ne dosega veličine njihove žrtve. Našega dol-3a borcem še nismo plačali — ne dolga mrtvim in ne dolga ivim borcem. In ali ga bomo sploh kdaj lahko plačali, di se sploh da povrniti tisto, kar ni bilo dano iz računa, emveč kot darilo iz čistega srca? Mrtvim in živim borcem nismo postavili samo spomenikov in spominskih plošč: vsaka šola, vsaka tovarna, ki je zrasla po vojni, je svojevrsten spomenik vsem tistim, ki so nam priborili svobodo. Mnogo je teh spomenikov, toda želimo si jih še mnogo več: zaradi nas samih in zaradi tistih, katerih dediči smo. Konec druge svetovne vojne ni pomenil konca naše borbe. Priborili smo si svobodo, hkrati pa smo bili šele na začetku bitke za družbo, ki bo vsakomur zagotovila življenje, ki je res dostojno človeka. V tej bitki smo dosegli že mnoge zmage, pretrpeli pa smo tudi marsikateri poraz. Toda tradicije naših borcev nas učijo, da se iz trenutnih porazov rodi končna zmaga, da ljudstva, ki si je enotno zastavilo cilj, nihče in nič ne more zaustaviti na poti do tega cilja. Vera v končno zmago je dediščina naših borcev, mrtvih in živih, z vero v zmago naših .socialističnih idealov slavimo dan borcev. MILAN POGAČNIK 7 dni v sindikatih socialni delavec in član sindikalne podružnice Tovarne papirja in celuloze »Djuro Salaj«, Videm-Krško Slišali smo, da vaše podjetje z uspehom organizira varčevanje za stanovanja. Lahko poveste kaj več o tem? Tovarna je doslej zgradila 256 stanovanj, ima pa še 100 prošenj za stanovanja. Ob začetku leta smo med 51 elanov kolektiva kot kredit z desetletnim odplačevanjem, toda brez obresti, razdelili 36 milijonov dinarjev, tako da bodo ti delavci lahko adaptirali svoja stanovanja ali pa zaključili gradnjo. Največji znesek, ki ga je dobil posameznik, je bil 1 milijon dinarjev. V prihodnje pa tovrstnjh kreditov ne bomo več dodeljevali. Organizirali pa smo varčevalno službo za stanovanja. Prav v teh dneh so 51 varčevalcem že odtegnili prvi obrok, ki v večini primerov znaša od 30 <|o 40.000 dinarjev. Tem članom kolektiva se bo v naslednjem mčsecu pridružilo še 15 varčevalcev. Vsem tem bo podjetje seveda pomagalo. Ker se želimo izogniti velikim stroškom za povračila za prevoz na delo — letno izdamo 18 milijonov — so samoupravni organi sklenili, da bodo k vlogi vsakega posameznika prispevali po 200 %, če bo gradil v območju do. 5 km od podjetja, sicer pa le po 100 '/o. Varčevalec pa bo začel vračati kredit tovarni šele tedaj, ko bo izplačal bančno udeležbo. Obremenitve za varčevalce bodo namreč precej težke, kajti večina se je odločila za 13-mesečno varčevanje, to je za najkrajši rok, pri čemer pa banka prispeva 75 % od skupne vplačane vsote, pri tem pa zahteva veliko krajši rok vračila, kot pa če bi se ljudje odločili za varčevanje na daljše roke in od banke dobili večji kredit, Ker pa se ljudje vseeno odločajo za tako kratek rok, ta na svoj način izpričuje težavnost njihovih stanovanjskih problemov. Aleksander Krivec predsednik IO sindikalne podružnice Tobačna tovarna, Ljubljana Nekatere delovne organizacije so imele v letošnjem letu precej težav z izdelavo pravilnikov o regresiranju letnega oddiha. Kako ste v vašem kolektivu rešiii to vprašanje? Ker smo imeli razmeroma le malo sredstev za regresiranje letnega oddiha naših ljudi, smo se odločili za to, da bomo nudili regres samo tistim, ki bodo šli na počitnice v naš dom. Povedano po pravici: sam nisem bil \a tako rešitev, saj s tem delamo krivico tistim, ki si želijo sami izbrati kraje, kjer bodo preživeli svoj dopust. Res je sicer, da imamo vsako drugo leto drug počitniški dom v najemu, tako da je vsaj malo spremembe. S tem pa še ni rečeno, da na ta način vsem ustrežemo. Ekonomska cena penziona našega počitniškega doma v Mo-ščenički Dragi je 2700 dinarjev. Ker pa znaša regres za vse člane našega kolektiva, njihove nepreskrbljene svojce in upokojence 1300 dinarjev na dan, praktično plačamo penzion de 1400 dinarjev. Kljub temu, da smo s svojim pravilnikom pravzaprav prikrajšali tiste, ki ne bodo koristili našega doma, računamo, da bo šlo v letošnjem letu več ljudi na dopust v primerjavi z lanskim, letom. Kot nadomestilo za K-15 j(b namreč vsak prejel po 14 tisočakov, nepreskrbljeni svojci pa po 9. Tudi to nekaj pomeni, posebno, če se človek odloči za manj oddaljen kraj. liro Rupnik predsednik IO sindikalne podružnice KLI, Logatec In kako ste v KLI poskrbeli za letni oddih zaposlenih? Precej neprijetno vprašanje! Zato namreč, ker so nas finančni in drugi pogoji vsaj za zdaj postavili pred zid. Našim delavcem bomo izplačali po 100 novih dinarjev na račun nadomestila za K-15. In to je vse! Rad pa bi pojasnil, zakaj ne more biti drugače. Reforma nas je stisnila pri skladih; sklada skupne porabe na primer sploh nismo formirali. Kar pa bo sredstev ob letm, jih bomo namenili predvsem za stanovanja in morda nekaj tudi za oddih in rekreacijo, če bomo s to zamislijo sploh prodrli pri kolektivu. Polovica vseh zaposlenih se namreč vozi na delo, ob prostem času in med dopustom pa kmetujejo na svojih krpicah zemlje. Naj pa povem, da smo do leta 1964 imeli v najemu počitniški dom v Dramlju pri Crikvenici in da se je podjetje celo moralo zagovarjati pred sodiščem, ker je datiralo za dopuste več. kakor pa je bilo dovoljeno. Ker je najemna pogodba iztekla in ker smo želeli imeti dom, ki ne bi bil tako oddaljen, smo lani poskušali pridobiti lokacijo za iveekend hišice v Novem gradu. Pogoji so bili zelo ugodni. Predlog smo dali v javno razpravo in hkrati predlagali, da bi vsak zaposleni prispeval 5000 starih dinarjev, kar bi plačal v petih obrokih. Na referendumu je za predlog glasovala le ena petina naših ljudi... Slavka Marolt predsednica IO sindikalne podružnice Vinocet, Ljubljana V številnih podjetjih prav zdaj intenzivno razpravljajo o izpopolnjevanju sistemov za nagrajevanje. Je ta ugotovitev značilna tudi (za vaš kolektiv? Kot v marsikaterem podjetju je postal tudi naš pravilnik e nagrajevanju sčasoma pomanjkljiv. V njem so se pojavile različne vrzeli, ki jih danes ne moremo in tudi ne smemo več tolerirati. Osnutek novega pravilnika o nagrajevanju smo že sprejeli. Seveda ni šlo vse gladko, vendar, delavci so danes zadovoljni. Za novi pravilnik je značilno predvsem dvoje: vpeljali smo posamezne ter skupinske norme in obenem odpravili premajhne razlike v osebnih dohodkih kvalificiranih in nekvalificiranih delavcev. Pred časom smo namreč dvigovali le mini malne osebne dohodke, gornje pa smo zaradi tako imenovanih plafonov puščali vnemar. S tem smo seveda porušili potrebna razmerja, kar je povzročilo pri zaposlenih nezadovoljstvo. Prav tako pomembna novost novega pravilnika pa je v tem, da smo skoraj polovico del kar se da natančno normirali in s tem poskrbeli za stimulativno nagrajevanjg. OTROŠKO VARSTVO V ZAČARANEM KROGU Vedno več samorastnikov Težko bi našteli vse razprave, ki so se zadnje mesece zvrstile o otroškem varstvu v kranjski občini na dolgi črti od občinske skupščine do sindikatov in delavskih svetov v podjetjih. Razmere v občini so namreč takšne, da povzročajo skrbi slehernemu občanu, zlasti še, če je njegovo socialno poreklo delavsko; in v občini je kar 76 °/o delavskih družin". Nova ofenziva za ureditev otroškega varstva, ki izhaja predvsem iz' sindikalnih - vrst, je hkrati tudi kritika prejšnjih načrtov, ki so ostali samo načrti in niso bili zadovoljivo nikoli uresničeni. Izgovor je znan: pomanjkanje denarja, kar pa verjetno ni glavni vzrok neurejenega otroškega varstva. MREŽA VARSTVENIH USTANOV Mreža varstvenih ustanov v kranjski občini ni zadovoljiva. Vzrok za zaostanek v otroškem varstvu je v premajhnih vlaganjih v prejšnjih, letih, ko pa je V občini je veliko število družin, kjer starši delajo ločeno v različnih izmenah. Pri tem nastajajo vmesne ure, ko so otroci brez nadzorstva. Pogrešajo tudi enotno vzgojo, saj so otroci doma po navadi le z enim od staršev. Najbolj kritične pa so razmere glede varstva dojenčkov, saj sta v občini le dve varstveni ustanovi, ki jih sprejemata v varstvo. Ustanovi lahko sprejmeta vsega skupaj le 18 dojenčkov. To pa je vse prej kot zadovoljivo. Tudi s številom otroških vrtcev ne morejo biti v Kranju Zadovoljni. Vrtci so prenapolnjeni. Na .sprejem v te ustanove pa čaka še najmanj 250 otrok: Tudi oddaljenost otrok od vzgojno varstvene ustanove je velika. Nekateri otroci prihajajo po 3 km daleč. Malo je ustanov, ki bi bile odprte tudi popoldne. Tako ne morejo z varstvom računati tiste matere, ki so zaposlene v popoldanskih izmenah. KAJ JE Z NAČRTOM? Po letu 1961, ko se je v občini zaposlilo veliko žensk, ie tudi občinska skupščina večkrat obravnavala problematiko otroškega varstva. Leta 1964 so izdelali sedemletni načrt otroškega varstva. Zdaj pa ugotav- število zaposlenih v občini naglo naraščalo. Za odpiranje novih delovnih mest so bila sredstva, za varstvene ustanove otrok pa jih je primanjkovalo, čeprav je na dlani, da brez večje družbene škode drugega ni moč zanemarjati. V Kranju je vključenih v vzgojno varstvene ustanove 5,7 odstotka otrok. To je' izredno majhno število, če pomislimo, da je v občini zaposlenih kar 47,2 »/o žensk. Med slovenskimi občinami je Kranj po narodnem dohodku na petem mestu. Če zbrane podatke tako zvrstimo, potem lahko trdimo, da je stališče sindikata neoporečno. Za neurejeno otroško varstvo ni krivo samo pomanjkanje denarja, saj kranjska občina ni tako siromašna, ampak predvsem »pomanjkanje skrbi« . za otroško varstvo, ki zato tudi še ni postalo sestavni del programiranja družbenega razvoja .v občini. Po podatkih je v Kranju 13.650 otrok. Polovica nima urejenega varstva, preostali imajo pomanjkljivo varstvo in samo 15 «/o otrok ima varstvo zadovoljivo urejeno, od teh jih je 5,7 o/o v otroških ustanovah. g S i S Hj K g a. « H B H H S # S Obisk modenskih sindikatov Pred dobrimi sedmimi dnevi so bili gostje slovenskih obalnih občinskih sindikalnih svetov predstavniki treh modenskih sindikatov: Confederazione Generale italiana del Lavoro, Confederazione italiana sindacati Liberi in Unione italiana Lavoratori. Tridnevni obisk italijanskih sindikalnih funkcionarjev je pomemben predvsem zaradi tega, ker je to prvi primer, da so se tri različne italijanske sindikalne organizacije odločile za skupen obisk v Jugoslaviji. Glavni namen obiska je bil, da upostavimo stike s sindikalnimi organizacijami CISL in U1L, saj bi sodelovanje s temi sindikati precej pripomoglo pri reševanju konkretnih vprašanj, ki so pomembna tako za nas kot za sosede iz Italije. Na obisku so si člani delegacije ogledali KZ Koper in Tovarno Meblo v Novi Gorici. Pogovarjali so se s predstavniki sindikalnih podružnic in samoupravnih organov ter se predvsem zanimali za metode dela sindikatov in samoupravnih organov. Ob odhodu so gostje izrazili željo, da bi stike še poglobili in tako razvili tesnejše oblike sodelovanja med slovenskimi in italijanskimi sindikati. SILVO ŽNIDARŠIČ a BaaaaBiiaaaaBaiiiaaaRaBaBBaiaiiiaaBaaaaaaaBaaiaBBBaiaaaaBaBaaEiaiis IZ RAZGOVORA Z ING. MIROM PIVKOM, PREDSEDNIKOM SINDIKALNE PODRUŽNICE TOVARNE ZDRAVIL KRKA NOVO MESTO Ijajo, da se je v teh letih zel o malo naredilo. Po načrtu bi morali vložiti v otroško varstvo do leta 1970 kakih 490 milijo-nov starih dinarjev, za vsako leto je bilo določenih 82 mili-jonovi S tem denarjem bi v občini pridobili 6 novih vzgojno varstvenih ustanov, kar bi zadostovalo za potrebe občanov. Doslej pa so odprli samo dva vrtca, in sicer v Šenčurju i*1 Stražišču, ki lahko sprejmeta vsak po 50 otrok. Popolnem3 zanemarjena pa je skrb za nove varstvene ustanove v Kranju-Zaradi tega je tudi- načrt urejanja otroškega varstva v precejšnjem zaostanku. Sindikati v kranjski občini postavljajo zdaj odbornike občinske skupščine pred dejstvo, da so za otroško varstvo premalo napravili. Pri tem ne morejo upoštevati izgovora, da ni denarja v občinskem proračunu-Na sindikalnem plenumu, ki je razpravljal o otroškem varstvu, so se slišali odločni glasovi, da je treba spremeniti tudi pojmovanje sestavljavcev občinskega . proračuna. Občina im3 n.a razpolago določena sredstva za razvoj gospodarstva, nim3 pa sredstev za razvoj družbenih dejavnosti. Če pa je kaj naloga občine,, potem je prav gotovo njena temeljna naloga razvijati družbene službe, ki niso ni morate vi ukvarjati s temi vprašanji?« »Po mojem so delovni spori v bistvu stvar delovne organizacije same, njene sindikalne podružnice ter njenih samoupravnih organov. Vendar praksa kaže, da ostanejo prizadeti delavci pogosto v svojem kolektivu brez opore. Sindikalne podružnice so brez moči, prav tako predsedniki. Zato prihajajo ljudje na občinski sindikalni svet.« »Kakšnih ipetod se poslužujete pri reševanju delovnih sporov?« vijajo tudi, poslovni stiki med delovnimi organizacijami industrije. Ptujska tovarna perila in konfekcije »Delta« ima v Čakovcu v Medjimurski trikotaži dobrega kooperanta, ki kvalitetno beli, barva in fiksira ny-lon in drug material, tako da so z delom Medjimurske trikotaže Čakovec v Ptuju zelo zadovoljni. Podjetja za popravljanje vagonov JŽ Čakovec, Varaždin in Ptuj si skupno porazdelijo delo, tako da so razpoložljive strojne kapacitete kar najbolj izkoriščene, redno izmenjujejo delovne izkušnje, izboljšujejo proizvodni proces, si medsebojno pomagajo v težavah, kar vidno vpliva na večje proizvodne uspehe. Zelo dobro imajo razvite stike njihove sindikalne podružnice, vsako leto ob dnevu železničarjev pa skupno organizirajo delavsko športne igre v streljanju in v kegljanju. Poslovne stike imajo tudi Tovarna volnenih izdelkov Majšperk, Varteks iz Varaždina in Tekstilna industrija Krapina. Tovarniška odbora sindikata Tovarne glinice in aluminija »Boris Kidrič« Kidričevo in Tekstilni kombinat »Varteks« Varaždin sodelujeta že več let. V tem letu so dosegli sporazum o izmenjavi mest v počitniških domovih v Crikvenici in na Rabu. FB »Ker v občini še nimamo svoje službe pravne pomoči, skušam po navadi rešiti spor brez odvetnika. Seveda moram v kolektiv, se pogovoriti s predstavniki samoupravnih organov in pogosto tudi z direktorjem. Verjemite, da je to kaj nehvaležen posel. Posamezniki me gledajo po strani, kot da delam nekaj, do česar nimam pravice. No, kolikor moje besede ne zaležejo, potlej nam pomaga z nasveti javni tožilec iz Kočevja. V skrajnem primeru pošljem delavca v Ljubljano, da se obrne na službo pravne pomoči pri republiškem svetu.« »Kaj pa vprašanje gospodarjenja delovnih organizacij na vašem področju?« »V bistvu sem zadovoljen z razvojem posameznih kolektivov. Motijo me pa nekateri nepremišljeni ukrepi z daljnosežnimi posledicami. Pri tem mi- slim predvsem na primere ekonomsko neutemeljenih integracij, ki jih prav v naši občini ni tako malo. Prav sedaj se hoče Pletilnica žičnih mrež združiti s Tesnilko iz Medvod. Prepričan sem, da bi bila ta integracija vse prej kot pametna. Bojim se namreč, da bo z združitvijo to podjetje, ki se danes lahko po- hvali z lepimi gospodarskimi uspehi, prej ali slej obžalovalo svoj korak. Po - premisleku občinskega sindikalnega sveta in drugih družbeno političnih forumov v Ribnici bi bila ta integracija povsem neutemeljena.« »Bi jo torej radi preprečili?« »Vsekakor. Preveč imamo že slabih tovrstnih izkušenj. Za integracijo se v Fletilnici žičnih mrež ogrevata v prvi vrsti direktor in računovodja. Ko šem se nedavno pogovarjal s samoupravnimi organi v podjetju o tej zadevi, je prišlo do pravega spora z direktorjem. Bil sem deležen očitkov, češ da rovarim za hrbtom, da skušam spraviti direktorja s položaja itd., itd.« »Ste morda predlagali kaj konstruktivnega?« »Naš občinski sindikalni svet se še danes zavzema za kooperacijo med Pletilnico žičnih mrež in Tesnilko. Prepričan pa sem, da bi bila kooperacija precej manj nevarna za Pletilnico kot pa sama združitev. Danes uspeva Pletilnica razmeroma zelo dobro, zato ne vem, čemu sploh integracija.« »Kaj pa sindikalno delo v podružnicah...?« »Problemov je precej. Po mojem mišljenju je trenutno najbolj aktualno vprašanje razširitev Delavske enotnosti. V občini imamo namreč več kot 2800 zaposlenih, naročnikov Delavske enotnosti pa komaj 23. Torej niti na 100 delavcev1 ne pride en sam izvod. Seveda je temu ustrezna tudi informiranost naših ljhdi. Po pravici povedano: pogosto se je zelo težko pogovarjati s posamezniki ali celo iskati ustrezne rešitve ob določenih problemih, če človek nima pojma o tem, kako delajo drugje...« »In kaj boste ukrenili, da bi povečali število naročnikov Delavske enotnosti?« »Na razširjenem plenumu, ki bo te dni, se bomo pogovorili o vseh možnostih razširitve glasila sindikatov. V načrtu imamo, da postanejo naročniki vsi funkcionarji sindikalnih podružnic in da dobi vsaka delovna organizacija poleg tega vsaj še po en izvod Delavske enotnosti. Danes imamo namreč pri nas še vedno delovne kolektive, ki ne prejemajo niti enega izvoda glasila slovenskih sindikatov.« A. ULAGA Glasilo RepuDtlSkiegfr sveta Z Sv za Slovenijo izdaja CZP Delavska enotnost v Ljubljani. List le ustanovljen 20 novembra 1942. Urejuje uredniški odbor Glavni in odgovorni urednik MILAN POGAČNIK Naslov uredništva ln uprave: Ljubljana* Dalmatinova ul. 4. poštni predal 313/VI, telefon uredništva 31 66 72, 31 24 02 in 31 00 33, uprave 31 00 33. Račun pri Narodni banici v Ljubljani št. NB 501-1-365 - Posamezna številka stane N. 50 par — 50 starih din — Naročnina je četrtletna N. 6,50 din - 650 starih din — polletna N. 13 din — 1300 starih din ln letna N. 26 din — 2600 starih din — Rokopisov ne vračamo — Poštnina plačana v gotovini — Tisk in klišeji CZP »Ljudska oravira-MtibHann KORISTNA POBUDA ČAKOVCA Devizni rezini naj stimulira izvoz Na zadnji seji predsedstva Centralnega sveta ZSJ so obravnavali nekatere zelo pomembne probleme; najprej so razpravljali o deviznem in zunanjetrgovinskem režimu, nato pa so analizirali še osnutek zakona o izobraževanju in o družbeni kontroli cen ter slednjič govorili še o spremembah in dopolnitvah temeljnega zakona o delovnih razmerjih. Člani predsedstva so menili, da je pot do konveriibilno-nosti dinarja in liberalizacije uvoza možna s kombinacijo različnih sredstev in metod, ki pomenijo realizacijo načela, da z devizami razpolagajo delovne organizacije, ki jih tudi ustvarjajo. V teh prizadevanjih pa dosežena stopnja gospodarskega razvoja terja postopnost in je zato danes tudi osnovno vprašanje, kako izoblikovati instrumente delno liberaliziranega uvoza. Glede tega pa se je predsedstvo CS izreklo za vse tiste rešitve, ki bodo pripomogle k uresničevanju naslednjih zahtev: ® da dosežemo povečanje izvoza ® da se med delovnimi organizacijami pospešijo integracijski procesi, kooperacija ter specializacija ® da se. pomembnejšim izvoznikom zagotovi prednost pri oskrbovanju z reprodukcijskim materialom @ da se vendarle upoštevajo pri tem tudi potrebe devizno pasivnih panog in grupacij. Epidemija boleznin zaustavljena Sindikati in samoupravni organi Porcelanke v Titovem Velesu s6 v zadnjih mesecih zastavili vse svoje sile, da zaustavijo epidemijo boleznin, ki je začela razsajati v tem podjetju. V marcu letos se je namreč število izgubljenih dni povzpelo že na 7930. Metoda boja zoper to epidemijo pa je vsekakor svojevrstna. Od marca dalje so namreč v Porcelanki uveljavili sklep, da vsak delavec, ki v obračunskem mesecu ne izostane z dela, dobi posebno premijo 4.000 starih dinarjev, če izostane dvakrat — 2.000 starih dinarjev, če pa izostane večkrat, ni upravičen do te premije. Ta svojevrstna metoda pa je imela tudi svojevrstne rezultate. Boleznine so že v maju padle na 1113 izgubljenih delovnih dni, od poprejšnjih 80 izhodov v mesto so vratarji zabeležili le tri. Palec namesto podpisa S približna 3.000 zaposlenimi je kmetijsko industrijski kombinat Tamiš v Pančevu uvrščen med največje delovne organizacije v južnem Banatu. In upoštevaje prognozo, da bodo v Tamišu letos dosegli skupni dohodek v višini 155 milijonov novih dinarjev, lahko še dodamo, da se kombinat uvršča med ekonomsko najmočnejše delovne organizacije te grupacije v republiki. V kmetijskih obratih tega kombinata pa je zaposlenih 845 delavcev brez dokončane osnovne šole, kar pa spet pomeni, da je kar 55 % delavcev nepismenih ali na pol pismenih. Zato je bil tudi na pobudo sindikatov v tem kolektivu sprejet sklep, naj bi podjetje namensko izdvojilo 80 milijonov starih dinarjev, za to, da bi naučili zaposlene brati in pisati, jim omogočili dokončanje osnovne šole in jih strokovno izpopolniti. Sklep je bil tudi uresničen. Toda pred nedavnim je odlok strokovnega kolegija močno ogrozil uresničenje tega načrta za izobraževanje zaposlenih. Ob novi sistematizaciji delovnih mest je bilo namreč ukinjeno mesto referenta za splošno izobraževanje z obrazložitvijo, da mora podjetje zmanjšati stroške za administracijo. Vse lepo in prav, pristavljajo'zdaj v sindikatu, toda to je tudi edini delavec v kombinatu, zadolžen za to, da skrbi za izobraževanje zaposlenih. Deveta skrb Občinski■ sindikalni svet v Viromtici je pričakoval, da bodo delovne organizacije »z obema rokama« zagrabile možnost,- da skrajšajo svoj delovni čas na 42-urni delovni teden. Drugod v svetu so namreč sindikati, da bi izborili lak delovni čas za svoje delavce, morali pogosto začeti s stavkovnim gibanjem, pri nas pa smo to skrajšanje delovnega časa zf> gotovili že z ustavo. Toda od 38 delovnih organizacij, ki naj bi prešle na 42-urni delovni teden $ virovitiški komuni, je doslej to uresničil le Projektivni biro.. Toda to še ni vse: večina delovnih organizacij sploh ni izdelala programov, kako bodo postopno prešle na 42-urni delovni teden. Zato ?e zdaj v občinskem sindikalnem svetu sprašujejo s precejšnjo zaskrbljenostjo, kdaj bo sploh uresničeno to ustavno načelo v virovitiški komuni. ******* >Xxvsx\xxxxxxxxXVXXXXXXVVVS>>XXVN\>XXXX>VvXXXXXX>XXNAXXXXXXXXXXXXXXXXXAXXXX\XVVX\X\XXXXXXXXXXXXXXXXVXXXX\XXXXXXXXXXXXXXXXXX>X • 69. VPRAŠANJE: t % Odločbo direktorja sem bil premeščen brez svoje privolitve a delovno mesto, na katerem prejemam za 10.000 dinarjev nižji ®Sečni osebni dohodek. Ker sem občutno prikrajšan pri oseb-ueitl dohodku in ker tudi delo na novem delovnem mestu ne . stl‘eza mojim sposobnostim, me zanima, ali je ta premestitev ak°nita ali ne? A. L. — MARIBOR skunedeljni zakon 0 delovnih razmerjih določa, da sme delovna redn °S^ delavca, ki na svojem delovnem mestu uspešno opravlja lov e delovne naloge, le z njegovo privolitvijo premestiti na deti^® ^esto, ki terja manjše delovne sposobnosti, kot jih terja n° mesto, na katerem dela. ! t>a °*3 višji sili, ki je že nastopila ali se neposredno pričakuje, delov16 delovna skupnost začasno razporediti delavca na vsako koijj n° .mesto v delovni organizaciji, vendar samo toliko časa, h j a j^F ie nujno, da se višja sila odvrne, rešijo človeška življe-^dfih 1 Zavaru.1e delovna organizacija pred škodo. Zakon nekaj 9otresP-limerov višje sile tudi našteva, na primer: požar, poplava, štev. ln nenadno kvarjenje surovin, materiala ali delovnih sred- pFemestitve delavca na nižje delovno mesto je neza-J vanje zahtev delovnega mesta, na katerem dela, zato mora uspešnost ali neuspešnost izvrševanja delovnih nalog delovna skupnost ugotoviti na objektiven način in ob pogoju, če delavec v rednih delovnih pogojih trajneje ne dosega pri delu povprečnih uspehov. Na objektiven način pa bi delovna skupnost lahko ugotovila, da delavec neuspešno opravlja svoje redne delovne naloge samo z imenovanjem posebne strokovne komisije, katere člani so strokovnjaki iste stroke iz delovne organizacije ali iz vrst druge delovne organizacije in ki imajo najmanj enako stopnjo strokovne izobrazbe, kot jo ima delavec, čigar delovno sposobnost ugotavljajo. Temeljni zakon o delovnih razmerjih v 30. čl., ki govori o možnostih premestitve delavca na drugo delovno mesto, ki terja manjše delovne sposobnosti kot delovno mesto, na katerem delavec dela, sicer izrecno ne zahteva imenovanja posebne strokovne komisije, ki bi ugotavljala, ali delavec zadovoljuje zahteve delovnega mesta, na katerem dela, toda podrobneje je sestav in način imenovanja take komisije določen v čl. 101 TZDR, ki govori o načinu prenehanja dela delavcu, ker ne zadovoljuje zahtev svojega delovnega mesta. Po tem določilu zakona delavcu lahko preneha delo v delovni organizaciji proti njegovi volji, če delovna skupnost na objektiven način ugotovi, da ne zadovoljuje zahtev delovnega mesta, na katerem dela, ob pogoju, da nima možnosti takega delavca razporediti na delovno mesto, za katero po svoji delovni sposobnosti zadovoljuje zahteve. Zakon tako predvideva, da se delavec v primeru, če trajneje ne dosega v rednih delovnih pogojih na delu povprečnih uspehov, lahko premesti na drugo delovno mesto, če tako delovno mesto v delovni organizaciji je. To ugotavljanje delavčevih uspehov na delu pa mora biti objektivno, na podlagi strokovnih ugotovitev posebne komisije. Ker je vaš osebni dohodek na novem delovnem mestu nižji za 10.000 dinarjev mesečno in ker je iz vašega vprašanja razvidno, da gre za delovno mesto, ki verjetno terja manjše delovne sposobnosti, je premestitev brez vaše privolitve vsekakor nezakonita, če delovna skupnost vašega dela ni ocenila na objektiven način s posebej imenovano strokovno komisijo. Prav tako je nezakonita odločba o premestitvi, če jo je izdal direktor vaše i delovne organizacije brez sklepa organa upravljanja, pristojnega, da odloča o premestitvah delavcev. Posameznik je namreč lahko v delovni organizaciji pooblaščen le za izdajanje odločb, s katerimi izvršuje sklepe delovne skupnosti in njenih organov, ne more pa sam odločati o pravicah in dolžnostih delavcev. A. POLJANŠEK / Iz naše družbe Kako rešujemo stanovanjska vprašanja © Union Horvat, Murska Sobota: Sindikati v občini Murska Sobota so o nadaljnji- stanovanjski izgradnji razpravljali na razširjeni plenarni seji ObSS. Zavzeli so se za to, da se obseg stanovanjske izgradnjo v letošnjem letu ne sme zmanjšati, v prihodnjih letih pa se mora razširiti, ker so potrebe po stanovanjih še zelo velike. Da bo to uresničljivo, se zavzemajo za to, da delovne organizacije poleg sredstev, ki se namensko stekajo za gradnjo stanovanj, dodajo še dodatna sredstva iz svojih skladov skupne porabe. Tudi v bodoče naj bi se gradila stanovanja v blokih, vendar z dostopnejšimi cenami za vse kategorije delavcev. Ker predstavlja zasebna stanovanjska gradnja precejšen delež pri reševanju stanovanjske stiske, naj tudi tej gradnji podjetja pomagajo, seveda v skladu z urbanistično stanovanjsko izgradnjo. Za stanovanja za trg sindikati menijo, naj bi se le-ta gradila do tretje faze, ostalo pa bi si posameznik urejal v skladu s svojimi željami in zmogljivostmi. Manjše delovne organizacije, ki same ne morejo zagotoviti dodatnih sredstev za gradnjo stanovanj, bodo svoja sredstva oročala pri podjetju za stanovanjsko gospodarstvo, delno jih pa dajejo za individualne gradnje. Zelo obširen program gradnje stanovanj ima tovarna perila »Mura« Murska Sobota, ki predvideva v 5 letih gradnjo 500 stanovanj v stanovanjskih blokih in pa gradnjo individualnih zasebnih stanovanj svojih delavcev, katerim bodo dajali namenska posojila. © Lojze Vrečko, Tovarna dušika Ruše: Statistika priča, da ima skoraj vsak tretji delavec Tovarne dušika stanovanje, last podjetja. Tako ugoden podatek dokazuje, da se je ruški 'kolektiv z vso resnostjo lotil vprašanja reševanja stanovanjskih problemov svojih delavcev. Imajo poseben pravilnik o oddajanju stanovanj. Pred dvema letoma je njihov delavski svet sklenil, da bo podprl tudi individualno gradnjo stanovanj. Na ta način je do danes že 16 njihovih delavcev zgradilo svoje hiše do tretje gradbene faze. Delavski svet podjetja pa je individualnim graditeljem tudi letos odobril 30 milijonov starih dinarjev. Razen tega je pri banki oročil 156 milijonov starih dinarjev za nakup dveh petetažnih stolpičev, ki jih v Rušah gradi podjetje Konstruktor. V" teh dneh pa bo vseljiv tudi novi samski dom. Konec preteklega leta je stanovanjska komisija pri upravnem odboru podjetja izdelala analizo doslej še nerešenih prošenj za dodelitev ali zamenjavo stanovanj. Ob tej priložnosti je izdelala ocenjevalno tabelo, ki upošteva zlhsti socialno stanje prosilca, oddaljenost od podjetja, njegovo disciplino na delovnem mestu, udeležbo v NOB in pod. Na podlagi te tabele, ki so jo potrdili organi upravljanja, je komisija sestavila prioritetno listo, po kateri vsi prosilci že vnaprej vedo, kdaj bodo dobili stanovanje. © France Meško, TGS »Kidričeve«: Delovni kolektiv tovarne glinice in aluminija »Boris Kidrič« v Kidričevem je eden tistih redkih kolektivov v ptujski občini, ki je v minulih letih poleg razširitve in modernizacije tovarne posvečal vso pozornost izgradnji stanovanj. Stanovanjski fond podjetja TGA Kidričevo je 377 stanovanj. Pred kratkim je bil dograjen 40-stanovanjski blok, katerega gradnja je stala 450 milijonov S dinarjev ter so se vanj že vselili novi stanovalci. Delovni kolektiv je vsa leta nazaj gradil nova stanovanja v Ptuju in tako reševal ne samo problematiko za svoje člane kolektiva, ampak celo v občinskem merilu. V lanskem letu je bilo skupno vloženih 127 prošenj za dodelitev oziroma zamenjavo stanovanj. Skoraj vse so rešili, ostalo je še okrog 50 prošenj, ki pa bodo skoraj verjetno rešene v najkrajšem času, saj so samoupravni organi TGA Kidričevo razpravljali o gradnji še enega bloka v Ptuju. Razen tega so se odločili, da bodo vložili v banki okrog 100 milijonov S dinarjev in si tako dobili pravico do kreditov, s katerimi bi še naprej skrbeli za stanovanja svojih delavcev. © Milan Vidic, Zasavje: Vsakršna primerjava z razmerami in stanjem v samskih domovih nekdaj, takole pred petimi leti, in sedaj, je skoraj nemogoča. Vsaj v tistih, ki smo jih obiskali v Trbovljah in Zagorju. To so nam povedali samski delavci sami... Večja skrb delovnih organizacij se kaže skoraj vsepovsod, tako v urejenosti domov, pa v obratih družbene prehrane, naposled pa tudi v naporih, da bi samske delavce vključili v samoupravni proces tako v proizvodnji kot v njihovih domovih. Pri trboveljsko-hrastniškem rudniku so se v njihovih samskih’ domovih že kar lepo uveljavile tako imenovane »domske skupnosti«, v nekaterih domovih pa so osnovali celo politične aktive, ki pomagajo, kjerkoli je potrebno. Lepo se uveljavljajo tudi tako imenovane kontrolne komisije, ki morajo v obratih družbene prehrane skrbeti za pravilne odnose med osebjem, zaposlenim v teh obratih, in samskimi delavci. V njihovi skrbi pa je tudi splošno poslovanje menz ter kontrola nad inventarjem. Kaže, da je uvajanje samoupravljanja v samske domove v veliki meri pripomoglo tudi k odstranjevanju najrazličnejših nesoglasij in sporov med posamezniki ali posameznimi skupinami samskih delavcev. Prejšnji večji ali manjši odtujenosti samskih delavcev se danes že močno pozna proces vse tesnejšega povezovanja, ki se navsezadnje tudi kaže v skupnem reševanju drobnih zadev. Zdaj. tudi posamezniki, ki so doslej tako ali drugače s svojimi dejanji in ravnanjem motili zdravo vzdušje v domovih, spoznavajo, da žive v skupnosti, ki ji ni vseeno, kaj kdo počne, kako ravna z opremo v domovih in podobno. Včasih so v Kisovcu pri Zagorju nekateri domačini imeli kup pripomb na račun samskih delavcev. Napake, slabosti enega, dveh ali treh, so pripisovali vsem samcem. Potem so se pošteni, pridni samski delavci uprli takim obtožbam in sami izločili nepridiprave iz svojih vrst. Zdaj mnogi samski delavci, zlasti mla-jši, aktivno sodelujejo bodisi v tamošnjem kulturnem društvu, v športni organizaciji itd. Nekaterim mlajšim, prizadevnim fantom pa so samoupravni organi rudnika podelili celo štipendije za šolanje na srednjih šolah. Ni slučajno, da so nam samski delavci pripovedovali ravno o tem, kolikšne navore so morali vložiti v premagovanje slabih odnosov z domačini. Zdaj so se vživeli tako eni kot drugi v okolje, kjer žive, in ni čudno, če novodošlim samskim delavcem njihovi vrstniki sami kaj kmalu dopovedo, da bo od njih samih odvisno, kako se bodo najbolje vključili v to skupnost. Prihodnja tema: DRUŽBEMI PREHRMS SINDIKATI PROTI KAKRŠNEMUKOLI NEARGUMENTIRANEMU ZMANJŠEVANJU STOPNJE ZA ZDRAVSTVENO ZAVAROVANJE T riamo strokovne odločitve 'Boj za reformo zaostrujmo ob konkretnih vprašanjih, ne s pavšalnimi ocenami Na plenumu republiškega odbora sindikata delavcev družbenih dejavnosti, ki ga je minuli teden vodil predsednik MARJAN JENKO, so člani in povabljeni gostje spregovorili o zdravstvu in njegovi materialni osnovi za leto 1866. Zdravstveni delavci so po reformi pokazali veliko pripravljenost za reševanje perečih problemov organizacije zdravstva in njegovega financiranja, je med drugim v uvodnih besedah poudaril tajnik Republiškega odbora Vinko Kastelic. Vendar p.a je v zadnjem času čutiti med zdravstvenimi kolektivi določeno negotovost in nezaupanje. Kajti razprave izven zdravstva vse bolj težijo k temu, da bi materialne težave družbenih skladov odstranili z uvajanjem novih oblik proračunskega obravnavanja zdravstvene službe. Veliko razpravljamo o novi organizaciji zdravstvene službe, ničesar pa ne vemo še o tem, kakšna bo materialna osnova te nove organizacije. Nepravilen odnos do družbenih služb, še posebej do zdravstva in šolstva, je povzročil, da je bila po reformi ta potrošnja enostavno proglašena za splošno potrošnjo, ki jo je treba po proračunskih kriterijih zmanjšati, medtem ko bi morala obse« in kvaliteta teh dejavnosti ostati ista ali pa se celo ob manjših sredstvih povečati. Marsikdo je torej, povsem napak razumel reformo’ kot zahtevo za nominalno znižanje sredstev za zdravstvo ob nespremenjenih zahtevah, ki smo jih zdravstveni službi naložili z zakonskimi predpisi. Tak način gledanja na reformo bi praktično pomenil razvrednotenje dela zdravstvenih delavcev, saj bi se preko proračunskih metod zmanjšala materialna osnova zdravstvenih zavodov, s tem pa tudi možnosti za kakršnokoli enostavno reprodukcijo. Zato je ob takem pojmovanju upravičen in razumljiv odpor, ki ga je čutiti med zdravstvenimi delavci. Se posebno negativno vplivajo na razpoloženje zdravstvenih delavcev zadnje razprave, da je treba zaradi nelikvidnosti dolgoročnih skladov socialnega zavarovanja ponovno zmanjšati stopnjo za zdravstveno zavarovanje v drugi polovici letošnjega leta. Edini argument tistih, ki predlagajo ponovno znižanje stopnje za zdravstveno zavarovanje, je nelikvidnost skladov dolgoročnih zavarovanj in pa visoka potrošnja za zdravstveno varstvo. Pri vsem tem se pa nihče ne vpraša, kakšne so potrebe in kakšne družbene zahteve do zdravstva. Primerjava številk za leto 1964 in 1965 kaže, da gospodarjenje v zdravstvenih zavodih le ni tako slabo, kot nekateri trdijo. Zdravstveni zavodi so. kljub reformi in podražitvam skoraj vseh artiklov, ki jih zdravstvo potrebuje, zmanjšali dinamiko materialnih stroškov v. enem letu za. preko 13 %. To pomeni, da so v zdravstvu izkoristili svoje notranje rezerve in da v letu 1965 niso povečevali prekomerno materialnih stroškov. Osebni dohodki so se povečali v zdravstvu v letih 1963 do 1964 za 37,8 %, v letu 1965 pa za 27 %. In še primerjava povečanja skladov, za katere mnogi menijo, da zdravstveni delavci do njih niso upravičeni — v letih 1963—64 so se skladi povečali za 28%, v letu 1965 pa za 36 %. Ti globalni podatki kažejo, da je zdravstvo valoriziralo svoje osebne dohodke v letu 1965 manj, kot pa so znašali življenjski stroški. Istočasno pa kažejo, da ni zanemarilo materialne osnove svoje dejavnosti, saj je namenilo za sklade več kot pa za osebne dp-hodke. To nedvomno pomeni, da so zdravstveni kolektivi pokazali mnogo razumevanja zajpove-čanje materialne osnove svojega dela in da se niso orientirali za poviševanje osebnih dohodkov za vsako ceno. Sistem dohodka in samoupravljanja v zdravstvu kažeta torej pozitivne rezultate, čeprav je razumljivo, da v posameznih primerih najdemo še objektivne in subjektivne težave in odstopanja. Materialna perspektiva zdravstva, gledano skozi finančne načrte zdravstvenega zavarovanja, ob 7-odstotni stopnji osnovnega prispevka in ob maksimalnem dodatnem prispevku za drugo polletje 1966 ni rožnata. Če upoštevamo, da so se prispevki za zdravstveno varstvo iz občinskih proračunov letos v primerjavi z lani znižali tudi v asolut-nih zneskih, potem lahko presodimo, da bo letos zdravstvo dobilo le za okrog 7 % več sredstev, kot pa jih je imelo na voljo lani. Tak padec v dinamiki predvidenih sredstev za zdravstvo predstavlja ob istem sistemu zdravstvenega zavarovanja in enakem obsegu pravic zavarovancev ter ob sedanji organizaciji zdravstvene službe dejansko zmanjšanje dohodka. Če pri tem upoštevamo še nove kadre in kapacitete, ki se bodo razvile v zdravstvu letos, bo tak položaj nedvomno zahteval od zdravstvenih delavcev velikih naporov, da z boljšo organizacijo dela in z zmanjšanjem nepotrebnih stroškov ohranijo vsaj lan- ski nominalni nivo esebnib dohodkov. Zaradi situacije, v kakršni je zdravstvo letošnje leto, so toliko bolj negativne tendence, ki se pojavljajo v posameznih upravnih in drugih organih, naj bi se ponovno (zaradi potreb skladov dolgoročnega zavarovanja) znižala stopnja zdravstvenega zavarovanja na 6 %. In to sredi leta, ko zdravstveni zavodi že poslujejo po finančnih načrtih, ki so jih naredili v začetku leta in ko računajo s sredstvi, ki so jim bila oh sklepanju pogodb zagotovljena. Osrednja misel, ki se je izluščila iz razprave na plenumu, je bila, da mora samoupravljanje v zdravstvu dobiti svojo potrebno strokovno in materialno osnovo. Sindikati nikakor ne smejo dopustiti, so poudarili na plenumu, da bi kdorkoli z neargumentiranimi trditvami razvrednotil prizadevanja zdravstvenih delavcev za boljšo organizacijo zdravstvene službe in za njeno bolj racionalno financiranje. Vsako administrativno zmanjševanje dohodka zdravstveni službi s tem, da bi znižali stopnjo za zdravstveno varstvo, ne da bi prej celovito proučili vse tisto, kar vpliva na neravnovesje med dohodki in izdatki skladov, bo zdravstveni službi in zavarovancem močno v škodo. Sindikati terjajo strokovne odločitve, ki zdravstvene problematike ne bodo obravnavale parcialno, temveč jo bodo zajele kompleksno. Kajti le na osnovi takšnih odločitev se bomo dokopali do boljšega in cenejšega zdravstvenega varstva, oziroma do bolj normalnih gibanj stroškov za to dejavnost. Vsekakor pa je osnovni po* goj za to, da bomo krenili naprej, utrjevati sistem dohodka ia samoupravljanje v zdravstvenih delovnih organizacijah. Sredstva, določena po programih io finančnih načrtih za leto 1966, je treba zdravstvu brezpogojno zagotoviti. Prav tako je treba v srednjeročnih planih stabilizirati in ne kar naprej zmanjševati udeležbo zdravstva v narodneih dohodku. Odločno so na plenumu zahtevali, da je treba v vseh sistemskih rešitvah obravnavati zdravstvo kot družbeno službo, katere dejavnost je v neposredni in tesni funkcionalni zvezi z družbenim razvojem kot tudi 9 potrebami občanov in gospodarstva, ne pa jo obravnavati kot proračunsko javno službo, za katero sredstva niso pomembna $n pred katero samo postavljamo zahteve, ne glede na to, kakšna sredstva ji zagotavljamo. Brez dvoma morajo biti potrebe, hi jih družba postavlja pred zdravstveno službo, usklajene z materialnimi možnostmi družbe. N» drugi strani pa naj bodo tudi zahteve zdravstvene službe usklajene z resničnimi in strokovno utemeljenimi potrebami in končno tudi z našimi materialnimi možnostmi. Družbeni dogovor naj bo jasen in trden ter za oba partnerja obvezen. U. L. iiiiiii UGANKA iiiiiiiiiiiiiniiiiiiiiiiiii Jugobanka je dala letos do konca maja 38 milijonov, 400.090 dolarjev za uvoz tekstilnih surovin. Ker je v te namene predvidela (pravijo, da pomotoma — zaradi slabe evidence) za celo leto 90 milijonov 876.000 dolarjev, je do konca maja 42 V« izpolnila svojo letno obveznost in je potemtakem brezmadežna, kar zadeva usihajoče surovinske vire v tekstilni industriji. Od nakazanih 38,400.000 dolarjev so jih okoli 20 milijonov porabile konfekcijske tovarne za uvoz tekstila. Vendar so tudi konfekcijske tovarne brezmadežne. Zakaj pa tkalnice ne izdelujejo tako kakovostnega blaga, da bi ustrezalo za izvozno konfekcijo? Brezmadežne so pa tudi naše tkalnice, ker jih predilnice ne zalagajo s kakovostno prejo. Predilnice pa si po pilatsko umivajo roke: »Dajte nam čarovno palico, da bomo iz slabega bombaža spredli dobro prejo.« Državni odkupovalci surovin se izgovarjajo, češ da imamo premalo deviz za drage surovine in da jih morajo odkupovati, kadar dobe devize, ne kadar je največja in najbogatejša ponudba. Deviz pa nimamo dovolj zato, ker prepoceni izvažamo. Poceni izvažamo, ker naše blago ni kakovostno. Zakaj tujih kupcev ne zadovoljuje in ne more zadovoljiti, pa smo že opisali... Kdor zna rešiti to zapleteno uganko, smo ga pripravljeni dobro nagraditi. Odklanjamo pa posplošeno in neopredeljeno ugotovitev: subjektivni faktor... 111*111 LETNI DOPUSTI PRI KGP KOČEVJE PO NOVEM Okolica je mikavna, vendar neurejena ledeniki oddih še vedno zapostavljen... Ob izdelavi meril za določanje dolžine letnega dopusta delavcev pri ^Kmetijskem gozdarskem posestvu Kočevje je vodila samoupravne organe misel, naj bi v današnjih razmerah gospodarjenja ne povečali skupnega števila prostih dni v primerjavi z dosedanjo prakso in predpisi. Dopusti naj bi se z novimi merili samo drugače porazdelili med posameznike, kot pač to določa temeljni zakon o delovnih razmerjih. Kljub vsemu bo letošnje.število dni dopustov pri Kmetijskem gozdarskem podjetju v Kočevju večje kot preteklo leto. Tako bodo imeli delavci pri lovišču Rog po novih merilih za 19 dni več dopustov, delavci pri GO Gračnice pa za 41 dni. Skoraj v vseh obratih posestva je prišlo do minimalnega povečanja števila dni dopustov, vendar to preseganje ni tako veliko, da bi lahko ogrožalo gospodarske, uspehe posameznih obratov ali celo delovno organizacijo. Dopusti so se torej v glavnem za vse povečali, seveda pa imajo posamezni delavci v letošnjem letu manj dopusta kot dn sedaj. Posebno prizadeti so delavci z delovno dobo 30 in več let, ki opravljajo manj zahtevna de- la in zato ne dosežejo maksimalnega dopusta 30 dni. Glede regresiranja letnega oddiha in pa nadomestila za K-15 so se v podjetju bdločili za načelo: vsem enako. Regresa so deležni samo tisti, ki gredo na počitnice v dom kolektiva, nadomestilo za K-15 pa znaša 20 tisoč dinarjev. Zneski se izplačujejo v treh obrokih, ker bi izplačevanje neposredno pred nastopom dopusta pomenilo le nadaljnje obremenjevanje knjigovodskega kadra in terjalo nastavitev nove osebe, ki bi vodila račune o pravočasnem izplačevanju. Za letovanje ima delovna organizacija že več let 36 svojih ležišč v Selcah, kjer koristi svoj letni dopust iz leta v leto večje število članov delovne skupnosti. Seveda se pogoji dopustovanja, posebno po gospodarski reformi, zelo spreminjajo. Predvsem zaradi podražitve prehrambenih proizvodov, kot tudi ostalih uslug, ki jih nudi lastnik zemljišča, gostinsko podjetje »Slaven«. Kljub vsemu je tudi letos cena penziona razmeroma dostopna. Odrasli plačajo za celotno oskrbo po 850 dinarjev na dan, otroci pa po 650. Poleg zneskov, ki jih bodo plačali koristniki sami, bo v letošnjem letu prispevala delovna organizacija za kritje skupnih stroškov 720 tisoč dinarjev, kar pomeni glede na število postelj minimalen znesek. Delavci v podjetju niso najbolj zadovoljni s politiko regresiranja. Pravijo, da so namenili samoupravni organi preskromna sredstva za potrebe oddiha in rekreacije in da bo treba v bodoče posvetiti temu vprašanju več pozornosti in seveda precej več sredstev. Številni člani kolektiva se zavzemajo za to, da bi izdvojili iz razpoložljivih sredstev ■ sklada skupne porabe večji znesek bodisi za ureditev novih kapacitet ali pa za regresiranje oddiha. Vprašanje tedenskega -oddih3 je pri Kmetijskem gozdarske#1 posestvu Kočevje še vedno zel° zapostavljeno. S prehodom na 42-urni delovni teden bo imel0 predvidoma večje število obl"3' tov prosto soboto, kar bo še P°' večalo možnosti za koriščenj® tedenskega oddiha. Skratka, m°z' nosti za razvedrilo in nabiranj6 novih delovnih sposobnosti -e bodo s skrajšanim delovnim ted' nom še podvojile. Mikavna ok°' lica delovne organizacije, 0. Kolpe pa tja do Turjaka, nud1 namreč več koi dovolj prime1"' nih izletniških točk. Res pa j6’ daje okolica še neurejena in d še vedno ni najboljših pogoje^ za množično rekreacijsko dejav' nost. Kolektiv Kmetijskega darskega posestva Kočevje se 3 odločil, da bo oživil nekatere z zamrle izletniške postojanke C tako omogočil delavcem teden s oddih. Poskrbel bo tudi za n®' katere objekte, ki niso v zado®1' ni meri izkoriščeni, so pa ugodnih turističnih točkah in P°' trebujejo le minimalna financ' na sredstva, da bi postali za d®' lavce spet privlačni. A. V« Iz naše dražbe ttnifiiiiiiiMETiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiuii^ji-^ni^ijijjjiiij, Pogovori 2 upravljavci O Pogovori z upravljavci llll[|j||||||llllllllllllllllllllllll[|||||||||flllllllllllll[||||[||||IIIllllll[||||llllllll[||||ll[lillllllll[lllllllllllllllll[|||lllllllllllllllllllllllllllW i NE MLATIMO VEČ PRAZNE SLAME | Med uslužbenci tovarne j Sava v Kranju bi Franc Ra- | kovec lahko nosil rdečo kapo. | Njegova naloga je, da sestav- | Ija »vozni red« zasedanj sa- | moupravnih organov in skrbi, | da je za zasedanja pripravlje- | no potrebno gradivo. Poskus | Je nov in v večini podjetij do J sedaj še zelo malo preizkušen. | Prav zaradi tega smo se spu- | stili z njim v pomenek. »Pravijo, da v sedanjih | muhastih časih v podjetjih ni | mogoče ničesar programirati, | ker je vse v oblakih. Kaj prali vite, ali takšne trditve povsem | držijo?« »Res je veliko činiteljev, | ki ovirajo programiranje dela | v podjetjih, vendar je v se- | dan jih razmerah tudi skrajno | nespametno prepustiti vse | delo stihiji in naključju, V Savi smo se odločili, da delo resno programiramo. Seveda je sedaj še skoraj nemogoče popolnoma programirati vse delo v podjetju, zlasti delo samoupravnih organov in strokovnih služb. Zato pač bolj skrbno programiramo tista področja, kjer vemo, da nas ne bodo udarile po glavi razne spremembe.« »Pogosto ugotavljamo, da podjetja nimajo načrtov in programov za daljše obdobje. Ali jih nič ne obvezuje, da bi napravila takšne programe dela?« »V Savi nas zavezuje statut podjetja, ki določa, da podjetje posluje po načrtu in programu. Brez programa ne moremo delati. Osnove za programiranje dela samoupravnih organov in strokovnih služb so postavljene v statutu. Pozneje smo te zahteve samo še razvili in postavili urnik dela.« »Kaj določa vaš urnik?« »Urnik določa rok, do katerega mora biti neko delo opravljeno. Pri nas v podjetju je običaj, da o vsakem problemu, o katerem razpravljajo samoupravni organi in strokovni kolegij, pripravijo gradivo strokovne službe. V urniku je tudi določeno, do kdaj mora biti kakšno delo opravljeno. Strokovne službe so dolžne gradivo obdelati po strokovni plati in hkrati tudi predlagati najboljše rešitve. Ko je gradivo zbrano, razpišemo zasedanje organa, ki je pristojen, da o stvari odloča. Po statutu pa je znano, kdo je za kaj pristojen. Tako na zasedanjih problemov ne po- navljamo. Vsak organ se drži svojega urnika.« »Je takšen način programiranja dela mogoče popolnoma uresničiti?« »Enoletne izkušnje, ki jih imamo s programiranjem dela, so nas naučile, da nekaterih stvari v podjetju še ni mogoče točno programirati. Proizvodnja sodi prav gotovo med tista področja, ki so odvisna od mnogih zunanjih činiteljev. Drugače pa je naše d,elo v zadnjem letu pokazalo, da ima program v podjetju svoj pomen. S programom dela smo strokovne službe vezali z obvezami, ki jih morajo ob času izvršiti. Program jih obvezuje, da do roka pripravijo gradivo. Hkrati pa je pripravljeno gradivo koristen pripomoček samoupravnim orga- nom, ki o stvareh odločajo. Tako je strokovno delo in odločanje s programom medsebojno usklajeno. Program dela mnoge zavezuje. Pogosto pa spoznavamo, da kakega problema le ni mogoče pravočasno obdelati. Zadržkov je več. To povzroča tudi mnogo hude krvi. Običajno pa ob takih primerih najdemo skupen jezik. Točno določen program dela ljudi sili in priganja k delu. Službam je nerodno, če s programom določenega dela niso opravile pravočasno.« Franc Rakovec je prepričan, da samo dober sistem dela omogoča hiter razvoj. V Savi bodo za to nastali pogoji, ko bodo začeli številne podatke zbirati in obdelovati z mehanografskimi stroji. Na roko pa je težko vse zbrati in preračunati ob pravem času, čeprav imajo že sedaj samoupravni organi dovolj strokovno obdelanega gradiva. Z. T. '""iiiiiiNlllimiflllfflhElEllllllillllHIIHIIII l!i!llllll!lllllllll!l PO POTI PROUČEVANJA Ideja o osnovanju tolminskega centra za izobraževanje pri zavodu za zaposlovanje nosi letnico 1963, sam center pa je bil °snovan leto dni zatem. Podatki so tedaj izpričevali, da bo gospodarstvo komune zaposlilo kakih 70 do 80 mladih delavcev. — V delovnih organizacijah bi to mladino priučevali na delovnih mestih kako leto dni, Pripoveduje Boris Manfreda, vodja tolminskega centra. Mi Pa smo menili, da bi jih lahko Priučili za nekatera delovna Presta že v pol leta, razen lega Pa jim dali tudi družbeno ekonomsko vzgojo. Seveda naj bi delovne organizacije nato- na poceni konkretnih 'delovnih mestih to njihovo znanje še adapti-rale. Mislili smo tudi, da naj bi 1-ako dejavnost razvili za lesno, kovinsko in’ tekstilno stroko. — Precej širokopotezna za-5,1isel. Ste jo tudi uresničili? — Za zdaj še ne povsem. Načeli smo namreč postopno, kot smo imeli na zavodu za zaposlovanje sredstev. Najprej smo osnovali obrat šivalnico, če dru lahko tako rečem. V njem Spravimo za tekstilno tovarno v Bači vsa tista dela, ki jih stroj žataji. Gre za ročno izšivanje n»Pak. V obratu je 35 žensk, 'ped njimi pa je stalno na pričevanju kakih 8 mladih de-tpvk. Seveda ni mogoče trditi, Č bi se mlada dekleta v tej Paši šivalnici povsem izučila za delo v tekstilni tovarni. Res pa da potem, ko že znajo> ročno ^šivati blago, veliko laže in ve-*ko hitreje pridobijo znanje, ki F a Potrebujejo kot tkalke. Do-az,za to je'tudi v tem, da nam Ppdjetje samo pošlje nekatere griade delavke v priučevanje d \ Pa ob novem zaposlovanju im 6 Prednost dekletom, ki smo P Pri nas izobraževali. °brotž? In kako je z drugimi s ~~ Doslej smo ustanovili r©?10 še enega. Letos se je nam-u c začelo priučevanje v obratu Prekrije. V februarju smo z milijoni, ki jih je do- isJČpstvaril naš center, opremili m delavnico s štirinajsti- šivhsk, hli str •• industrijskimi šivalnimi za oy. m začeli s priučevanjem skn Slvdje-konfekcionarke. Obi-i® ga dvaintrideset, deklet, tj, b°do obiskovale tečaj šest ©n®et'“v’ in 8 deklet, ki so na 0bra?eSe^nem Poučevanju. Ta šorfv ,^a sm° povezali z novo-i podjetjem za lahko ekcijo Ideal. Kaj več o lem IZ POGOVORA Z BORISOM MANFREDOM, VODJEM TOLMINSKEGA CENTRA ZA IZOBRAŽEVANJE PRI ZAVODU ZA ZAPOSLOVANJE DELAVCEV: KAM S TOLMINSKIMI DEKLETI - NA CESTO ALI ZA STROJE? Tolminski center za izobraževanje delavcev, ki posluje v okviru novogoriškega medobčinskega zavoda za zaposlovanje delavcev, je že nekaj časa jabolko razdora. Razdora, v katerem prvi prepričujejo driige, da je tak zavod smotrn, da je zagotovil delo prenekateremu tolminskemu dekletu, ki bi sicer morala ostati na cesti, in v katerem spet drugi prepričujejo prve, da veljavne postave ne dovoljujejo take dejavnosti, da je center bolj pridobitna ustanova kot pa izobraževalna. Jabolko razdora še vedno ni zginilo in polemika okoli tega tolminskega izobraževalnega centra še vedno kaže znamenja razlitega žolča. Deklet pa, ki so se zatekla v ta center, da si poiščejo košček prihodnosti, pravzaprav nihče ne vpraša, kaj mislijo o tem. Tudi sam jih nisem o tem spraševal. za zdaj še ni mogoče reči, ker bodo dekleta izpite šele delale. Strokovno se izpopolnjujejo pod vodstvom mojstric, organizirali pa smo jim s pomočjo delavske univerze tudi dvakrat tedensko družbeno ekonomsko vzgojo, predvsem s področja zakonodaje, ki jo mora delavec poznati, seznanjamo jih z osnovnimi pojmi m zakonitostmi ekonomike, delitve. A PROIZVODNO BELO — PROIZVODNI OBNOSI V centru za izobraževanje delavcev iso zajeli le mladino, ki še ni presegla dvajsetih let. In predvsem dekleta, kajti fantje še nekako dobe zaposlitev. Za dekleta pa je na industrijsko ne kdo ve kako razvitem Tolminskem že težko dobiti zaposlitev, a tudi šolska vrata niso za vse pdprta. — Vsa ta dekleta bi pravzaprav morala ostati na cesti, zatrjuje Boris Manfreda. Tako pa se uče, delajo in tudi zaslužijo. Ni sicer kdo ve kolikšen zaslužek, nekaj pa je vendarle. V povprečju se zaslužki vrte tam. nekje okoli 40 tisočakov, najbolj , pridne pa v obratu za izšivanje dosežejo celo 48.000 starih dinarjev. — Kako pa ste uredili odnos centra do podjetij, ki vam dajejo delo? — S tovarno v Bači imamo urejene odnose tako, da nam pošiljajo' blago, prevoz gre na njihove stroške, oni plačujejo tudi mojstrico, ki skrbi za strokovno plat priučevanja mladih deklet, osebne dohodke in nekatere druge stroške pa dekleta sama sebi pokrijejo. Bača nam namreč prizna od 200 do 260 starih dinarjev pri metru popravljenega blaga, kar je pač odvisno od količine napak. Podobno so urejeni naši odnosi z novogoriškim Idealom. Podjetje je dalo mojstrski kader, ki hkrati opravlja vzgojno izobraževalno funkcijo in skrbi za kvaliteto dela, pošiljajo nam skrojeno blago, ki pa ga nato -naša dekleta sešijejo, polikajo in opremijo za prodajo. Dohodek pa spet obračunavamo po s pogodbo dogovorjenih normativih in tarifah. — In kako je delo samo organizirano ? — Za dekleta velja enak režim kot v proizvodnji. Osemurni delavnik, delo v dveh izmenah in dvakrat tedensko družbeno ekonomska vzgoja. Začasa izobraževanja so dekleta tudi socialno zavarovana. — Kaj pa potem, ko dekleta dokončajo tečaj? — Nekatera odidejo v Bačo, druga drugam, kot jim pač uspe zavod zagotoviti delo. Nekatera pa ostanejo kar v centru in se redno zaposle na delovnih mestih, kjer so se doslej priučeva- le. Kako pa bo z dekleti iz živilskega obrata, še ne vemo. Je pa več možnosti. Ali bomo uveljavili tako načelo, kot smo ga v obratu šivalnica in bodo nekatera odšla v Novo Gorico k Idealu ali kam drugam, ali pa bo Ideal kar prevzel obrat kot svoj dislocirani obrat lahke konfekcije. A težko je za zdaj o tem govoriti. v Cem je jabolko spora? Tisti, ki nasprotujejo tolminskemu centru, ki ga je organiziral zavod za zaposlovanje delavcev, trde, da njegovo poslovanje ni v skladu s predpisi, ker ne gre le za izobraževanje in priučevanje, temveč tudi že za čisto proizvodno delo. In pristavljajo, da bi morali tak center, kakršen je zdaj, ukiniti. Zagovorniki centra pa sodijo drugače. Pravijo, da morajo zavedi za zaposlovanje že po zakonskih določilih skrbeti za strokovno vzgojo, priučevanje in zaposlovanje in da morajo te svoje funkcije opravljati bodisi s sredstvi gospodarskih organizacij za brezposelne, bodisi iz sredstev politično-teritorialmb enot, bodisi iz lastne dejavnosti. In kako drugače zagotoviti lastna sredstva, če ne ravno s pomočjo proizvodne dejavnost’, sprašujejo? Zato tudi menijo, da bi veljalo v okviru centra organizirati še kovinski in lesni obrat. Jabolko spora pa se še kar naprej kotali po forumjh in organih med Novo Gorico in Tolminom. Toda kaj je bolje, ali priuče-vati dekleta na Tolminskem tako kot doslej, ali pa prepustiti vse razumevanju ali nerazumevanju delovnih organizacij? In k tej še ena možnost: je mar bolje, da ostanejo dekleta na cesti? BOJAN SAMARIN prihodnje šolsko leto še lahko srečal s svojimi profesorji. Vsi tisti, ki so navezani na prevoz v šole, in teh bo čedalje več, imajo že tako dosti težav. Prevoz jim vzame po tri in štiri ure dragocenega časa bodisi za učenje ali počitek. To, da doslej ta prevoz dostikrat ni bil vreden tega imena, da so morali zamujati šolo, ne po svoji krivdi, to so pač že odšteli ali pa prišteli k vsakdanjosti. Zdaj pa gre za mnogo več. Gre za to, ali bo družbena skupnost znala poiskati potrebne vire in jim pomagati iz materialne zagate. Določilo znane uredbe o opustitvi dosedanjih regresov za dijaške in študentske vozovnice, sprejeto v zvezni skupščini, sicer pravi, naj o tem razpravljajo komune, vsaka zase. in storijo potrebne ukrepe. Toda eno je reči, storiti potrebne ukrepe, drugo pa 'jih dejansko praktično urediti. Od kod občinam denar za te namene, ko pa je že zdaj 'povsem nedvoumno, da ga nimajo niti za redno osnovno šolstvo toliko, kot bi ga morale imeti? Vprašanja, o katerih bodo torej morale te dni razpravljati občinske skupščine in sveti pa razne komisije, bodo terjala nemalo trezne presoje: ali vsem omogočiti regres pri mesečnih vozovnicah, in kje dobiti za to potreben denar. Če pa ne vsem, katerim? Štipendistom ali tudi neštipendistom, in kaj tam, kjer starši šolajo več otrok hkrati ali pa tam, kjer je več otrok, pa en sam rednik in podobno? Gre za mlade ljudi, za njihovo pripravo za življenje in kasnejše delo.' Zato bi opustitev tega problema bržčas ne bila v čast vsem tistim hotenjem, ki smo si jih zastavili: omogočiti kar največ mladim ljudem primerno izobrazbo in znanje. V. ZASAVSKI DIJAKI IN ŠTUDENTJE: »STRAH NAS JE JESENI!« Dobra polovica vseh zasavskih dijakov in študentov se vsak dan vozi z vlaki v ljubljanske srednje in visoke šole. Lc-tem, se pravi okrog 200 mladim ljudem, se bodo jeseni pridružili novinci, spet okrog sto do sto petdeset. Sedanje vozne olajšave pa veljajo le še do konca avgusta. — Potem, da, potem, bo treba za mesečno vozovnico iz Trbovelj do Ljubljane odšteti okrog 18 starih tisočakov. Kje pa so še ostale potrebščine? — Novih štipendij bo letos več kot za polovico manj. Pravijo — zakaj še mi tega ne bi verjeli — da so dijakom drugega letnika na neki ljubljanski srednji šoli profesorji zaželeli vesele poletne počitnice. Naneslo pa je, da so tisti razred slučajno sestavljali več ali manj sami »vozači« iz Zasavja in Gorenjske. Ni čudno, če je eden od dijakov, potem ko se je spoštljivo zahvalil za lepe želje, bolj potiho kot na glas omenil: »Po vsej verjetnosti se prihodnje šolsko leto ne bomo več videli!« Fant jč segel v žep, privlekel kos papirja in bral: «Mesečna vozovnica za avtobus Trbovlje—železniška postaja 3500 starih dinarjev, mesečna vozovnica za vlak Trbovlje—Ljubljana 18.500 starih dinarjev, knjige, zvezki, drobni šolski izdatki mesečno 4500 starih dinarjev, tu pa tam trolejbus (zavoljo zamud vlakov, v šoli pa ne čakajo na »vozače«) 800 starih dinarjev — skupaj 27.300 starih dinarjev. Štipendija pa: 16.000 starih dinarjev.« Ta dijak ima štipendijo. Toda po najnovejših podatkih prejema v zasavskih občinah štipendije le okrog 30 °/o vseh dijakov, in študentov. Po vseh dosedanjih razpisih za štipendije sodeč pa kaže, da bo le-teh letos za več kot 50«/0 manj kot lani. Bistveno pa se povišuje odstotek mladih ljudi, ki bodo letos nadaljevali šolanje bodisi v srednjih strokovnih ali dru- gih šolah. Predvsem zavoljo tega, ker ni razpoložljivih učnih mest v gospodarstvu ali v obrti. Na nekaterih zasavskih osemletkah bo iz 8. razredov odšlo kar po 70 °/o in celo več otrok v šole II. stopnje, seveda če bodo sprejeti. Ne more biti dvoma: tolikšno zanimanje za nadaljnje izobraževanje na srednjih in srednjih strokovnih šo-lah je vsekakor rezultat spoznanja staršev, da bo treba njihovim otrokom za življenje, za poklic, za vsakdanje delo mnogo več znanja kot doslej. Toda temu spoznanju se pridružuje velik strah, kje dobiti potreben denar za šolanje. Ljudje dandanes že razumejo, da ni moč dajati vsem štipendije, toda zagotoviti otrokom vsaj osnovne možnosti za obiskovanje šol je najmanj, kar upravičeno zahtevajo. Doslej so meri d a samo v Trbovljah obravnavali vprašanje regresov za mesečne vozovnice vsem tistim, ki so navezani na vlak. Toda za zdaj le za tiste, ki prejemajo štipendije. V Hrastniku in v Zagorju pa v Litiji o tem še niso utegnili javno razpravljati, četudi je do začetka novega šolskega leta le še dva meseca. In zaradi tega je strah tako dijakov in študentov kot njihovih staršev več kpt upravičen. In zategadelj še posebej smemo verjeti tistemu fantu, ki je podvomil, če se bo Svete nerode Na zadnji letni skupščini Zveze raziskovalnih organizacij Slovenije je neki raziskovalec dal z dolgim monologom duška svojemu nezadovoljstvu nad zunanjetrgovinskim sistemom. »Najmanj 16 tednov mine,« je dejal, »preden dobimo uvoženi material ali pripomočke, ki jih nujno potrebujemo za naročeno in terminirano raziskavo. Včasih pa traja uvozni postopek celih šest mesecev ali še dalj.« Tako je rekel in časovno opredelil vse formalnosti, vključene v šestmesečno zgodbo o j ari kači. Če je še ne poznate, poglejte aprilske številke Delavske enotnosti, kjer smo zgodbo objavili. Resda v zvezi z uvozom reprodukcijskega materiala za gospodarske organizacije, toda to vas najbrž ne bo motilo... »Vso to papirnato vojsko,« je potem modroval raziskovalce, »še razumem, kadar gre za velika investicijska ali kaka druga naročila, manj jo pa razumem, kadar raziskovalni inštitut naroči v inozemstvu material, ki stane morda samo kakih sto starih dinar-j e v...« Nazadnje je zelo resno svetoval, naj Zveza raziskovalnih organizacij priporoči Republiški gospodarski zbornici, ki se bori za poenostavitev uvoznega postopka v gospodarstvu, naj poskuša izposlovati uvozno olajšavo tudi za raziskovalne institucije. Poslušalci so ploskali raziskovalcu — ne iz vljudnosti, ker je dolgo brezplačno napenjal glasilke, ampak iz hvalež-nosto, ker zunanjetrgovinski čevelj več ali manj vse žuli. Omenjeni predlog je prišel med sklepe letne skupščine Zveze raziskovalnih organizacij, sekretariat Zveze bo najbrž kmalu sporočil željo raziskovalcev republiški gospodarski zbornici, ta v doglednem času Zvezni gospodarski zbornici, Zvezna gospodarska zbornica zveznim zunanjetrgovinskim forumom, po drugem tiru pa zvezni ljudski skupščini. Sledile bodo razprave ... razprave in zopet razprave. Medtem bo seveda kolesje časa nemoteno teklo dalje po stari, slabo uvoženi poti. Uvozna, papirnata vojska, ki žre poleg živcev tudi težke milijone, se bo nadaljevala. Tudi za sto-dinarslce inozemske pošiljke, naslovljene na raziskovalne institucije. Toda tog ni. samo naš zunanjetrgovinski sistem, ampak tudi naši raziskovalci, ki za svoje raziskovalno delo ne izkoristijo naglo razvijajočega se inozemskega turizma. Gospodarstveniki so iznajdljivejši. Turistični skok v Trst ali Celovec pa proizvodnja ne obstane zaradi vijačkov. tesnil ali ničevih žarnic. Mar ne bi lahko vsak turist stlačil med nakupljeno robo še kak nujno potreben ispominček« za raziskovalce? Da nasvet ni »na liniji«? Seveda ni, je pa koristen. Če raziskovalec pravočasno ne oprava naročene naloge, se naročnik požvižga na izgovore o zamudnem uvozu in kratko malo ne verjame, da grešni kozel ni raziskovalec, ampak zunanjetrgovinski sistem. Morda celo verjame, toda ali naj sistem postavi pred sodišče in ga obremeni s penali? H ja, škodo pa mora nekdo povrniti. In ta nekdo je nedolžna sveta neroda — raz-iskoimlec... Zatorej našega nelinijskega in v gospodarstvu preizkušenega nasveta ne umikamo, dokler ne bo na liniji naš zunanjetrgovinski sistem. Ma- ... po prstih IKaho gospodarimo S c !!l!li!U!!l! NA VPRAŠANJA O DOKUMENTACIJSKI IN INFORMACIJSKI SLUŽBI ODGOVARJA ING. BOŽIDAR GUŠTIN, PREDSEDNIK DRUŠTVA DOKUMENTALISTOV SLOVENIJE Na pragu je obletnica reforme. Po napovedih organov in ljudi, ki so dokazovali nujnost reformnih ukrepov v našem gospodarskem življenju, njihovo koristnost pa utemeljevali z neštetimi podatki o pomanjkljivostih dotedanjega sistema gospodarjenja, bi morali v času reforme predvsem ugotoviti, katero podjetje gospodari dobro in katero slabo, nato pa nerentabilna podjetja zapreti ali pa jih z ekonomskimi ukrepi prisiliti, da bi se podredila delitvi dela in se odločila za sodelovanje s poslovno uspešnejšimi gospodarskimi organizacijami. Reforma naj bi torej ozdravila gospodarstvo tako, da bi izločila vse tiste delovne organizacije, ki zaostajajo za splošnim gospodarskim razvojem in zaradi nizke produktivnosti dela zavirajo gospodarsko rast. Smo uspeli uresničiti ta osnovni namen reforme? Nismo! Velika večina gospodarskih organizacij, mnogo več, kot smo pred dobrim letom predvidevali, si je »rešila kožo«, med njimi tudi tiste, o katerih je že na pogled jasno, da slabo gospodarijo. Ne mogli bi sicer reči, da zaostrene gospodarska razmere niso zaostrile tudi življenjskih razmer dela.vcev v teh organizacijah — toda namesto da bi se odločile za intenzivno gospodarsko rast ter se Za kar ne vemo, ne boli ® 9 • Kot parola zveni, c}a je za resno in smotrno raziskovalno delo in za gospodarski napredek nujno potrebna urejena dokumentacijska in informacijska služba, dokler ne zvemo posledic pomanjkljivega seznanjanja s tujimi raziskovalnimi dosežki. Inž. Guštin je v intervjuju za Delavsko enotnost obrazložil tudi, čemu dokumentalisti pri nas tako počasi orjejo ledino. Glavna problema: konservativnost in šibka materialna osnova kot posledica naše ozkosti... celo spo- Re.fi e forma m kompromis integrirale v sposobnejše gospodarske organizme, so se raje odločile za životarjenje. Tako smo lani v Sloveniji zaprli enajst podjetij, toliko kot predlanskim. Zastavlja se vprašanje, kako je mogoče, da je uspelo Veliki večini gospodarskih organizacij nadaljevati gospodarjenje po starem, čeprav reformni ukrepi ne poznajo usmiljenja? Odgovorov na to vprašanje je več. Največ krivde za delni neuspeh reforme ima bržčas državna administracija, ki je prav po polžje oblikovala gospodarski instrumentarij, ki bi moral nujno spremljati reformne ukrepe. Kar spomnimo se obvestil in pojasnil različnih sekretariatov, okrožnic Narodne banke, barantanja predstavnikov gospodarstva z Jugobanko, zamrzovanja in tihega odmrzovanja cen itd! Državna administracija je sicer vsevprek in na vseh ravneh govorila, da je za reformo, s praktičnimi ukrepi pri njenem uveljavljanju pa je topila njeno ostrino. Eden takšnih ukrepov je tudi odobravanje kratkoročnih kreditov, ki so v letošnjem četrtletju narasli za 16 % v primerjavi z lanskim letom, drugi spet jemanje deviz produktivnejšim proizvajalcem in nato njihova administrativna delitev po subjektivnih kriterijih in po načelu: »vsakemu nekaj, da bo lahko živel«. Napak bi bilo, če bi za vse pomanjkljivosti pri uresničevanju reforme krivili le »zunanje faktorje«. Tudi gospodarske organizacije same nosijo velik del krivde za to, da ekonomske zakonitosti v našem gospodarskem življenju ne delujejo tako, kot smo si obetali. Velik del gospodarskih organizacij živi še vedno »iz rok v usta«, takšno življenje pa jim omogoča prenizko ocenjeno vrednost osnovnih sredstev in še njihovo počasno odplačevanje. Pri nas jih odplačujemo v 20 do 25 letih, v razvitih državah v svetu pa v približno polovico krajšem času. Nerentabilne gospodarske organizacije živijo naprej torej tudi zato, ker so se odločile — zakonski predpisi pa jim to omogočajo — da bodo ustvarjale »dohodek« tudi na račun amortizacije, a kako bo jutri, jih ne skrbi. Še vedno ni v zavest vodstev teh organizacij v celoti prodrlo spoznanje, da so kolektivi z reformo sami odgovorni za svojo gospodarsko rast. Nekatere gospodarske organizacije pa izkazujejo »pozitivno bilanco« tudi zato, ker delijo zelo nizke osebne dohodke. Takšna politika delitve spet ni nič drugega kot samo kompromis z zaostrenimi razmerami gospodarjenja in .— odlog likvidacije.'' ProMemi dokumentacijske in informacijske službe so bili psrecjpja tema razprave že na pedavni letni skupščini Zveze raziskovalnih organizacij. Med drugim je bi}o rečeno: Raziskovalno delo se je v svetu tako razmaknilo, da novega znanja in spoznanj ni več mogoče spremljati na klasičen način. Dosežki se publicirajo v več kot 100.000 strokovnih revijah, tako da posameznik ne utegne izkoristiti niti dela vsega, kar je publicirano na njegovem ožjem delovnem področju. Samo kemiki letno odkrijejo kakih 100 tisoč novih spojin, skupno pa jih je znanih že več kot 2 milijona... Svet publicira svoja odkritja in tehnične izboljšave, razen nekaterih specifičnosti, pomembnih za posamezne naročnike raziskav. Jugoslavija dobiva letno brezplačno približno 80.000 tujih patentnih spisov, kjer sp opisane tehnične rešitve, opremljene z risbami in razlago. Tofla na Zvezijcin uradu za patente trdijo, da leži kakih 1,200.000 tujih in domačih patentnih spisov neizkoriščenih, ker jih šibka in v okvire posameznih ustanov in gospodarskih organizacij zaprta dokumentacijska in informacijska služba ne opozarja nanje. Posledice tega? Kupujemo licence in pajante, jq bi jih iz teh spisov lahko brezplačno dobili ali pa plačujemo domače raziskovalce, da iščejo v svetu že znane in publicirane rešitve. Razen tega na primer univerzitetni profesor ni pri raziskovanju terminsko vezan. Če mu prebiranje znanstvene literature vzame več časa, kot je predvidel, pač temu primerno podaljša raziskovanje. Ni pa seveda ekonomično, da zgubljamo čas z brskanjem po knjigah, če bi to delo lahko opravil zanj dokumentalist. Samostojni raziskovalni inštituti oziroma poklicni raziskovalci, ki jim naročniki raziskav postavljajo roke, pa že drugače gledajo na dokumentacijsko službo.« »Za kar ne vemo, ne boli,« je dejal inž. Božidar Guštin. »Materialno škodo zaradi raziskovalnega dupliranja je težko ovrednotiti, ker je sistematično ne spremljamo. Upam si pa trditi, da gre v milijarde. Od 17 tisoč tehnoloških rešitev, ki so jih skušali naši strokovnjaki po vojni patentirati, je zvezni zavpd za patente priznal samo 5505, vse druge so v svetu že znane ... Nekdo je hotel zaščititi kot svoj patent zadevo, ki so jo Američani publicirali že 1922. leta ... Vsaka taka raziskava je seveda nekaj stala.« Bilanca pred obletnico torej ni najboljša. Zato velja pozdraviti ukrepe, s katerimi jo nameravamo izboljšati: . spremembe v deviznem režimu, zaostrene pogoje kreditiranja, radikalno selekcijo investicij. Reforma pač ni kompromis! VINKO BLATNIK lilll!l*«lll!llllll*l! lilllllllKililHIilMMlilllililiiillillMMMi vedno »Vaši argumenti za organizacijo močne dokumentacijske in informacijske službe so tako prepričljivi, da me čudi, čemu je niti sami raziskovalci dovolj ne cenijo.« »Kot ste verjetno v zapisniku letne skupščine Zveze raziskovalnih organizacij brali, pomeni dober pregled nad že raziskanim že na pol rešeno raziskovalno nalogo. Podcenjevanje dokumentacijske službe, ki naj vodi evidenco nad dosežki doma in v svetu, izhaja iz same oblike raziskovalnega dela. Se je precej individualno. OD BESED K DEJANJEM LAHKI KMETIJSKI STROJI -POBOŽNA ŽELJA KMETOV V zadnjem času je v občinah, kjer je kmetijstvo glavna gospodarska panoga, največ kritike zavoljo pomanjkanja lahkih kmetijskih strojev in različnih priključkov. Zahteve za boljšo oskrbe s temi tehničnimi pripomočki ne prihajajo samo iz odborniških klopi v občinskih skupščinah, ampak jih kmetje postavljajo tudi poslancem na raznih sestankih o srednjeročnem gospodarskem razvoju. Kljub temu, da nihče ne zanika potrebe po lahkih kmetijskih strojih, pa se razmere v našem kmetijstvu le počasi urejajo. Kmetijski proizvajalci zato postajajo nestroni. Pri načrtih. da bi se boljše opremili s stroji in tehničnimi pripomočki, naletijo na številne ovire. Med najvažnejše zadržke prištevajo popolno pomanjkanje takšnih strojev na domačem tržišču, ker jih v trgovinah ni mogoče kupiti, pri uvozu iz tujine pašo glavna ovira visoke carine in prometni davek. Tako je opremljanje s kmetijskimi stroji in pripomočki počasno in zelo težavno. Primorske občine so pred dve- ma letoma predlagale, da bi znižali carino za uvoz kmetijskih strojev in lahke kmetijske mehanizacije. Ker v slovejijkeni kmetijstvu prevladuje živinoreja, so se razumljivo zavzemati za nižjo carino pri kosilnicah, škropilnicah in drugih kmetijskih strojih, ki jih kmetje pri vsakdanjih opravilih najbolj pogrešajo. Postopek za znižanje carine je bil nenormalno dolg. Končno se je carina za uvožene kmetijske stroje znižala od 23 odstotkov na 17 odstotkov. Predsednik idrijske občinske skupščine je v zvezi z znižanjem carine dejal: »5 % znižanje carine kmetov ni rešilo skrbi.« Carina za kmetijske stroje je torej ostala razmeroma visoka, ker so cene za te stroje tudi v tujini razmeroma visoke. Visoka carinska stopnja pa je tudi drugače sporna. Namen carine je, da ščiti domačo industrijo. Koga pa naj zaščiti visoka carinska stopnja za kmetijske stroje, če doma nimamo tovarne, ki bi takšne ati podobne stroje proizvajala? Stvari pa so še veliko bolj zapletene. Zaščitniki industrije in nekatere tovarne kovinske stroke si prizadevajo na vse krip-Ije, da carin pri uvozu tujih strojev ne bi zniževali. Razlogi, zakaj je strojna industrija proti zniževanju carin, so lahko pomembni za nacionalno gospodarstvo, vendar nam logika sklepanja odpove, ko zvemo, da so bili domači strojni industriji lani pri gospodarski banki v Ljubljani na voljo visoka sredstva in krediti, če bi se lotili proizvodnje kmetijskih strojev po katerih je veliko povpraševanje. Vsa sredstva v ta namen so ostala neizkoriščena. Strojna industrija tudi s prstom ni mignila! Svetovali in ponujali šo ji celo, naj naveže kooperantske odnose s posameznimi proizvajalci v sosednih državah, ki imajo pri izdelavi strojev že izkušnje in uspehe. Pa je tudi to padlo v vodo. Ali je po vsem tem strojna industrija še upravičena, da drži roko na zasilni zavori? Krivda, da v našem kmetijstvu srečujemo pogosto nepokošene travnike, ne zadene samo razredčenih koscev s kosami, ampak tudi industrijo, ki ni poskrbela, da bi imeli domače stroje, če že vztraja pri zaščitnih carinah. Na zadnji seji republiške gospodarske zbornice je član upravnega odbora iz Slovenske Bistrice, ko je govoril o petnajstih kmetijskih posestvih v republiki, ki so lani poslovala z izgubo, pikro zabrusil: »Ko bi vsaj pokosili travnike in spravili seno!« Kosilnice in drugi kmetijski stroji so nam torej nujno potrebni, carine pa ne. ZDRAVKO TOMA2EJ bolj na tekočem, razen tega spremljajo tudi obrobne rešitve, ki so za praktično uporabo raziskovalnih dosežkov in spoznanj zelo pomembne. Cesto se naši naročniki pritožujejo, da rezultati raziskovalcev niso uporabni, ker jih ne znajo aplicirati. Tudi za to je potrebno določeno znanje... A naj se povrnem k ■ tovarniškim strokovnim knjižnicam. Pred leti, ko sem sam delal v Litostroju, smo naročati kakih 100 strokovnih revij, kar vsekakor dokazuje veliko prizadevnost, da ne bi zaostajali za »Koliko raziskovalnih organizacij jo je že organiziralo?« »Komaj 20 %. Po podatkih Zveznega zavoda za statistiko so na prvem mestu samostojni raziskovalni inštituti, več kot polovica (59%) jo že ima, od visokošolskih samostojnih in nesamostojnih inštitutov pa samo 8 odstotkov.« PREDOBRO NAM GRE Podatki o dokumentacijski službi v razvojnih inštitutih in oddelkih delovnih organizacij prav tako niso zadovoljivi. Registriranih 13 % kaže, da — kljub gospodarski reformi, pritoževanju nad našo na pol obrtniško proizvodnjo in ihtivi želji, da bi dohiteli v industrijski proizvodnji razvite države — šele kopljemo temelje resnega napredka, za katerega je pregled nad tujimi dosežki izhodiščna točka. Zakaj so gospodarske organizacije tako počasne, pa po-jasnuje inž. Guštin takole: »Po mojem mnenju projektanti, konstruktorji, vodje tehnoloških procesov in delovni kolektivi v celoti še ne občutijo dovolj na svoji koži ekonomskega pritiska, ki se v skupnih gospodarskih rezultatih jasno kaže, zato proizvodnje ne modernizirajo in intenzivno ne iščejo ustreznejših rešitev. S svetovnimi dosežki pa bi morale biti tovarne seznanjene že zato, da ne bi naročale in plačevale nepotrebnih raziskav, kolikor se sploh zavedajo svojih problemov.« časom. Za te revije je šlo veliko deviz. Verjetno ne samo v Litostroju. Ce bi jih strokovnjaki lahko kje drugje dobili in bi bili sproti informirani o novitetah, ki jih zanimajo, bi najmanj polovico tovrstnih izdatkov prihranili.« KOPJA SE LOMIJO OB FINANCIRANJU Socialistične države in kapitalistični Zahod so že znali neprecenljiv gospodarski pomen dobro organizirane dokumentacijske in informativne službe, ki se po mednarodnih merilih 100 do 200 % rentira. Opremljajo jo z najmodernejšimi delovnimi pripomočki, tja do elektronskih naprav. Češkoslovaška vsake tri mesece izdaja priročnike , za inženirje, ločeno pa za obratovodje in celo za kvalificirane delavce, kjer so na 20 do 30 straneh opisane svetovne proizvodne novitete. Kdor želi, pa dobi še strokovno knjigo, revijo, mikro film ali foto kopijo prispevka, ki ga posebej zanima___ »Pri nas pa,« je dejal inž. Guštin, »že leta samo govorimo, da je treba organizirati dokumentacijske centre, ob finančnih vprašapjih pa se naša kopja polomijo. Preveč varčujemo tam, kjer ni treba. Če kapitalistične države, kjer je proizvodnja v zasebnih rokah, financirajo to službo iz proračunskih sredstev, bi jo tembolj upravičeno mi. Morali bi tudi za to delo angažirati strokovnjake in jih primerno stimulirati.« »Dokumentacijska služba se je verjetno zaradi slabega kadrovanja že ob začetku nekoliko kompromitirala?« »Seveda, ker ni družbeno pravilno ovrednotena. Splošni knjižničar ne more biti dokumentalist. Sicer pa krivično družbeno ocenjevanje te službe najbolj jasno dokazuje to, da za dokumentacijsko službo v širšem okviru vedno zmanjka denarja, obenem pa mečemo stran težke milijarde za neekonomične in nepotrebne raziskave.« MARIOLA KOBAL S PREHODOM NA DVOIZMENSKO DELO TN POVEČANIM IZVOZOM IŠČE TOVARNA POHIŠTVA BREŽICE IZHOD IZ TEŽAV Pred odločitvijo »Nekatere večje tovarne imajo precej bogate strokovne knjižnice, da se strokovnjaki seznanjajo s svetovnimi pridobitvami tehnike na področju, ki prihaja zanje v poštev.« »Tega ne zanikam, vendar strokovne knjige ne dohajajo raziskovalnega tert)pa. Zaradi počasnega izhajanja vsaj za leto ali dve zaostajajo za dogodki. Strokovne revije so neprimerno »Biti ali ne biti« je refren vseh pomenkov o sedanjem in prihodnjem položaju brežiške tovarne pohištva. Podjetje je namreč že prejšnja leta, še posebej pa z reformo zašlo v hude težave, ko so se začele kopičiti zaloge in ko niso imeli sredstev za odplačevanje anuitet za rekonstrukcijo ter še posebej za obveznosti do Jugobanke. Zdaj vse kaže, da zso na najboljši poti, da se dokončno izkopljejo iz težav. O tem, kaj se je dogajalo v tovarni in kako delajo zdaj, smo se pogovarjali s predsednikom delavskega sveta Stanetom Zorkom in direktorjem Janezom Jermanom. Iz njune pripovedi je razvidno, da je bilo samo še vprašanje časa, da bi »pokopali tovarno«. če kolektiv ne bi našel samega sebe. Do podrobnosti so analizirali vse težave in ugotovili, da položaj še zdaleč ni brezupen, če poprimejo za delo malce drugače, kakor pa so bili dotlej vajeni. Predvsem pa je bilo očitno, da samo z delom v eni izmeni ne bodo ustvarjati dovolj dohodka in da bi jim sposobnejša prodajna služba omogočila zlahka prodati vse listo, kar bi izdelali v dveh izmenah. Če je takšen povzetek poglavitne vsebine razprav, pa so se dogodki razvijali ravno nasprotno. Ko je z rgformo zaradi velike podražitve surovin — do GO % in Je 4 % dovoljenega zvišanja prodajnih cen vsa pohištvena industrija prišla v zagato, so se tudi v brežiški tovarni začele kopičiti zaloge, kajti zavoljo hude razlike v ceni so ustavili tudi izvoz. Upniki so pritisnili na podjetje, med njimi pa najbolj Jugobanka, ki je zagrozila s tolikšnimi penah zavoljo neizpolnjevanja pogodbenih obveznosti, da je bilo za tovarno še vedno ceneje, da izvaža z izgubo, kot da plača pena-le. V tem času so v podjetju okrepili prodajno službo, ki je V kratkem času razprodala vse zaloge in ugotovila, da bi lahko prodali še veliko več, kot zdaj proizvajajo. V pretehtavanju rešitev, ki bi jim omogočale normalno izpolnjevanje pogodbenih obveznosti do Jugobanke in po možnosti tudi nekaj večji izvoz, hkrati pa puščale tudi dovolj prostih zmog- ljivosti za potrebe domačega tr- ga, končno pa vplivale tudi n3 nižje stalne stroške na enoto proizvoda, se je rodila misel 0 uvedbi popolne druge izmene. Zdaj postopoma že priučujef jo delavce, ki bodo pomnožili sedanji 250-članski kolektiv še za 130 delavcev. Računajo, da bo popolna druga izmena slekla že letos. Zdaj, ko še ripnajo dovolj ljudi in ker jim tega tudi oprema ne omogoča, pa de-a' jo tudi po 10 in 12 ur dnevn°> da bi nadomestili izpad v proizvodnji v prvih dveh mesecih letošnjega leta in da bi hki&t* ustregli inozemskim in doniU' čim naročilom. Od izgube ob zaključku lanskega poslovnega leta — 16 milijonov S dinarji — se gospodarski položaj podjetja zdaj iz meseca v meseč popravlja. In kar je najvažneje še: dela imajo dovolj in še Pf®' več, to pa se pozna tudi pri n];' ftovih zaslužkih. Od povprečni*1 zaslužkov 35.000 starih dinarjev v lanskem letu so prejšnji m®' se c prišli že na G2.000 dinarjev-Razlike so torej očitne, čeprav drži, da so osebni dohodki ^ vedno nizki, zlasti če upošteriT mo, da morajo zanje delati 9° deset ali dvanajst ur dnevnb; Vendar pa so v podjetju vsi prepričani, da so se izkopali !3 največjih težav in da moral® zdaj samo še vzdržati, dok1!5’ ne be steklo delo v obeh izinP' nah. Samo za ameriški trg in°' rajo namreč letos iz-delati 715.000 dolarjev stenskih polK' regalov, za domači trg pa sPaj' nic in kuhinjskih garn-tor na-to manj v vrednosti 500 miliiOI1°V S dinarjev. -mG %dtkat delavcev družbenih dejavnosti C£lja o kulturi l!lll!!IIIIIIIIil JESEN! S KULTURNO AKCIJO V KOLEKTIVE fT\ bčinski odbor sindikata delavcev družbenih dejavnosti v Celju je skupaj s predstavniki delovnih kolektivov s področja kulture razpravljal o vlogi teh kolektivov pri izva-isnju kulturne- politike ter o problemih financiranja kulturnih ^ejavnosti. Ali kulturni programi pritegujejo pozornost dovolj širokega kroga občinstva, delavcev, inteligence iz tovarn in šol-ske mladine, kakšna naj bo vloga kulturnih institucij, delovnih ^rganizacij gospodarstva in družbenih služb, šol, društev in končno sindikata pri spodbujanju in zadovoljevanju kulturnih interesov Celjanov, ta in še vrsta drugih vprašanj terja odgo-v°rov, s katerimi bi komisija za kulturo in izobraževanje pri celjskih sindikatih želela seznaniti na enem prihodnjih obein-skih plenumov tudi predstavnike ostalih grupacij sindikata. Na Posvetu so ugotovili, da je dosedanje enotno obravnavanje kulturnih problemov v sindikatu v marsičem že odprlo pot kulturi v delovne kolektive. k Komisija za kulturo in izo-azevanje bo izvedla v delov-'n kolektivih anketo, s kate- int, naj bi ugotavljali potrebe in toterese proizvajalcev na pod-Lc-U izobraževanja in kulture, i to akcijo se bo vključil tudi Vacnjški tisk. j Na posvetu so ugotavljali, -a. so delovni kolektivi v seda-- 1 situaciji sicer res zelo za-s problemi gospodarje-Ja> zato so za lastne kulturne Ubleme morda manj zaintere-'rani. v delovnih kolektivih :edvsem ni ljudi, ki bi orga-^Zll'ali kulturno življenje, ka-i ovske službe se s tem ne pe-samoupravni organi si za {Ps vzamejo časa, pa tudi in-8 zakonodaja le malokje -'Orninja na problem, ki mu ( ?vim° kultura proizvajalca J sedmih statutov le eden to ‘riogrede omenja!). s;..t roblem ni v kulturnih in-^Kcijah ali njihovih progra 1,1 so dejali na posvetu, tem- v predolgo zanemarjeni kulturni vzgoji, v ne dovolj širokem koriščenju kulturnih programov (obisk v večini Kulturnih institucij pada!), v suhi propagandi po tisku; ki ne more zamenjati živega stika's kulturnimi programi, umetniškimi ustvarjalci in kulturnimi vrednotami. Zlasti pri mladini je precej zamujenega, zato bi kljub precejšnji šolski obveznosti morali prosvetni delavci bolj kot doslej postati mladim tudi kulturni mentorji. Včasih poudarjena nenaklonjenost amaterskemu kulturnemu udejstvovanju mladine in starejših res v ničemer ne prispeva k bolj kulturni podobi ljudi. Mnogi pozabljajo, da je lastno angažiranje v kulturnem snovanju pogosto najboljša pot do razumevanja in vrednotenja vsega ostalega snovanja v kulturi in umetnosti. Občinska zveza kul-turno-prosvetnih organizacij v Celju pa še posebno skrb posveča kulturni vzgoji mladine, npr. filmski. Nihče ni izrekel obtožbe nad programi celjskih kulturnih institucij. Vendar v iskanju poti do občinstva imajo le-te gotovo še velike rezerve. Če bi npr. gledališče s katalogom pred novo sezono pbvestilo delovne kolektive o teni, kje in kaj lahko vidijo, če bi knjižnica poiz- ^Nrasli v osnovni Soli Kdo je upravičen IZDAJATI SPRIČEVALA? ■p-v opisna delavska univerza v Ljubljani je zavod, ki svojo | B izobraževalno dejavnost med odraslimi organizira po vsej Sloveniji. Svoj sedež pa ima ta ustanova v občini ■ Ljubljana-Bežigrad. In ker je torej Občinska skupščina Bežigrad pristojna za ta zavod, je Dopisna delavska univerza nanjo naslovila prošnjo, da jo registrirajo kot izobraževalno ustanovo, ki sme izdajati tudi spričevala odraslim, ki so zadostili zaključnemu izpitu za osemletko. Tako naj bi ustanova, ki po dopisni metodi šola in organizira tudi seminarje za svoje kandidate, dobila tudi formalno pravico, da sama organizira izpraševalske komisije in izdaja izprašanim kandidatom spričevala. Ali je to res potrebno? je h0"as8l pred nedavnim neki cd-'k te občine, ko je tekla be-W 0 težavah našega šolstva. In (jjA si je tudi odgovoril: V ob-Bežigrad imamo osnovne 0j3 ki so verificirane za to, da fa“abizjrajo tudi oddelke za od-spJ? in da izdajajo odraslim odevala o uspešno dokončani sieP.Vr>i šoli. Iz takega odgovora bC' da ni potrebno, da bi Do-lja 0 delavsko univerzo v Ljub-Str, \ Registrirali za ustanovo, ki >>ozdajati spričevala za osnovalo. ho ®Vfida odgovor na zastavi ježa ,.prašanje ni tako enostaven tla lste8a, ki se ves čas zaveda, hjet“° zaposleni, ki#po dopisni tha študirajo/osemletko, do-}z najrazličnejših krajev, ho^.kh in najbolj oddaljenih, z d.isvm! ali slabimi komunika-‘hlaj i zvezami. v krajih, kjer W'Q dobro organizirane ali pa Sois kadrovsko šibke osnovne Vari. Na Dopisni delavski uni-‘ arno izvedeli, da je letos že i 0 "zaključni izpit 7. in 8. !ver osemletke 42 zaposlenih K PrPo jih je še več, pa šola ve, irp °Ve zaključne izpite ne Ji r so jih opravili na matič-i dk ' 32 zaposlenih pa je 'Pravljenih, da izpit kaj 1*0 je ^Pravijo, Prvih in drugih Ja. VZe kar za dva lepa razre-toticij ,Veda pa to nista razreda, , *ov6]f.ati. so »razbiti« po vsej to 0 lji, pogoji, v katerih lah-S° doir?‘V'J° zaključni izpit, pa v KfB različni. ahiv Pisarni Dopisne delavske rikg 2-6 ^Ranijo pismo kandi-.lz Maribora, v katerem ^ati5na ie kar petkrat prišla na > ižpi? a°l° opravljat zaključijo Aa Yedno niso imeli časa pa *pakšno psihično stanje je ai gre za otroka ali od-i0 Rda VS' lahk‘D predstavljamo. 1 D Živi-anc?i^a*'ha nikoli v svo-a tgg- .'lenlu ne bo več opravi-^koit lzPita, in tudi ne katere-1 drugega. Rednih šol, ki so kadrovsko in terminsko sposobne organizirati oddelke za odrasle, verjetno tudi ni mnogo. Zato že doslej Dopisna delavska univerza marsikje sama organizira izpraševal-, ske, komisije (v dogovoru z matičnimi šolami), si »izposodi« izpraševalca, ki ga matična šola ne more dati, ali pa ga pripelje iz Ljubljane iz svoje ustanove. Pred kratkim je bila izpraševal-ska komisija V Tomosu v Kopru. Zaposleni so imeli tudi poprej v tovarni seminarje, zakaj torej tu ne bi opravili še izpitov? V krajih, kjer so šole kadrovsko šibke. pa izpraševanje pred »uvoženo« komisijo že zaradi tega gotovo zagotavlja ostrejše izpraševalske kriterije. Dopisna delavska univerza torej že zdaj razpisuje ■ šolanje odraslih v osemletki po dopisni metodi, organizira zanje seminarje v tovarnah ali področnih središčih, organizira izpraševalske komisije — le spričevala ne sme izdati. Ali ni v tem nesmisel? Žal se mnoge osnovne šole za oddelke za odrasle preveč ne navdušujejo, saj imajo še za pouk otrok težke kadrovske probleme. Delo z odraslimi pa terja tudi določeno andragoško znanje, ki ga največkrat učitelji tudi še nimajo. Danes je tako, morda bo čez leta drugače! Tudi na Zvezi delavskih univerz Slovenije so mnenja, da bi Dopisna delavska univerza, pa še kakšna zelo razvita delavska univerza, npr. v Kranju ali Mariboru — ki že zdaj opravlja vse delo, pri osnovnošolskem izobraževanju odraslih — morala dobiti možnosti, da tudi izda spričevalo. Sindikati si zelo prizadevajo, da bi čimveč zaposlenih imelo vsaj osnovnošolsko izobrazbo. Zato lahko le podpirajo vsa prizadevanja, ki so v prid volji odraslih, da se izšolajo. S. G. kusila poslati v tovarne svoje knjižničarje s knjižnimi kovčki, če bi razstavni prostori bili res vedno najbolj primerni za nazorni pouk (in se učitelj zgodovine ne bi otepal »zapraviti« uro na razstavi talcev), če bi koordinirali vsi- v Celju kulturne programe in potem tudi spoštovali kulturni koledar, če bo , (tako kot namerava) Likovni ’ salon z diapozitivi svojih razstav našel pot v kolektive, delovne in šolske, če bi tudi trgovina in gostinstvo razmišljala o svojem kulturnem vplivu n a občane... Potem bi bili tisti, ki danes razmišljajo o širini kulturnega vpliva na Celjane, gotovo manj zaskrbljeni. Sest odstotkov proračunskih sredstev je letos v Celju razporejal sklad za kulturo. Denarja primanjkuje, toda istočasno se vsiljuje vprašanje, ali so v Celju tudi sredstva iz drugih virov za kulturo vedno najbolj učinkovito uporabljena. Občinska skup ščina je letos upravnemu odboru sklada priporočila, da uveljavi pogodbeno financiranje dejavnosti. Upravni odbor tega ni osvojil, saj bi to bilo koristno le v primeru, če bi v sklad prispevale tudi vse okoliške občine (in ta denar tudi soupravljale), ki bi potem tudi bolj izkoriščale celjske kulturne institucije. Ker ni pričakovati, da bi se proračunski vir za kulturo v Celju obogatil, bo treba iskati bolj kot doslej stika in opdre pri delovnih ljudeh, njihovi pripravljenosti, da od -dvojijo za kulturo nekoliko več iz lastnega žepa, pa tudi iz skladov, ki jih sami upravljajo. Jeseni se bomo napotili z našo kulturno akcijo v kolektive, delovne in šolske, — take so ob koncu sklenili na razgovoru. Oporo in razumevanje bodo poiskali v interesnih skupinah ljubiteljev. In začeli bodo s sistematičnim raziskovanjem kulturne podobe svojega mest?.. -ič ■ Mentorstvo že, toda kakšno -tr j Zasavju so se v zadnjih letih v hudih porod-nih krčih rodili skladi za zbiranje in dodelje-™ vanje denarja, namenjenega kulturni oziroma ostali društveni dejavnosti. Polnih petnajst let smo potrebovali, da smo prišli do spoznanja, da je z denarjem, ki ga družba daje v te namene, treba skrb-neje upravljati. Zdaj sklad imamo, toda nimamo enotnega mnenja o tem, kako denar razporejati in kaj hočemo z delitvijo doseči. To delitev si zamišlja vsak po svoje. Enostavno povedano je tako, da bi tam, kjer so bolj zavzeti za telesno kulturo, "največ denarja radi dali v te namene, tam, kjer so bolj zavzeti za kulturno dejavnost, kajpak ubirajo te strune. Mnogi organi samoupravljanja, ki se zavedajo, da je društvena dejavnost lahko tudi mobilizacija ljudi za skupne koristi, so disciplinirano začeli vplačevati v sklad svoj delež denarja po dogovorjenem ključu. Zdaj pa se puntajo, ko vidijo, da nekatere sosedne delovne organizacije tega dogovora ne spoštujejo, pač pa izjavljajo, da so-pripravljene prevzeti mentorstvo nad to ali ono društveno organizacijo. In zopet smo tam: Vsak po svoje boga moli... Seveda nismo zoper mentorstvo in vsak dinar, ki ga bo delovna organizacija dala kakemu društvu, bo dobrodošel. Toda tudi taka pomoč bi morala biti tz skladu z našim skupnim hotenjem: več naj namreč dobiva tisti, ki s svojo dejavnostjo in pomenom te dejavnosti največ doprinaša k znanju, zabavi, rekreaciji zaposlenih. Mentorstva namreč ne moremo pojmovati le kot nekako dodatno obliko financiranja. Končno je politiko sklada za pospeševanje društvene dejavnosti začrtala sama Občinska skupščina in sklad ima tudi svoj statut in poslovnik, po katerem se ravna. To pa pomeni, da mu je treba priznati njegovo družbeno veljavo in spoštovati vlogo, ki jo opravlja. Če bi bilo temu tako, nihče ne bi imel ničesar zoper posamično pomoč delovnih kolektivov tej ali drugi društveni organizaciji. Ta pomoč je izredno dragocena, če je dana iz resničnega interesa zaposlenih (a ne subjektivnih interesov) in je torej tudi. v skladu z interesi, ki jih želi podpreti sklad. V Trbovljah nekatere delovne organizacije poleg tega, da dajo svoj delež v sklad, še same financirajo določene društvene programe. Toda tu društva vedno lahko dokumentirajo vsakršno porabo denarja. Povsod v Zasavju pa žal še ni tako. MILAN VIDIC Domiselno vabilo h kulturni prireditvi ~W7~ ulturni delavci včasih jadikujejo, da njihove kulturile 1% prireditve nimajo več tolikšnega obiska kot včasih, ■“"^da vzrok temu gotovo največkrat ni v kvaliteti kulturnih prireditev, temveč v tem, da ljudje vse preveč danes nekam hitijo, da je kriva civilizacija in standard, honorarno delo in kdo ve kaj še vse. Morda je tudi v tem kanček resnice, toda mnogi kulturni delavci pozabljajo včasih na najosnovnejše: NA TO, KAKO ONI SAMI PRIHAJAJO DO LJUDI, KAKO JIM »PONUDIJO« SVOJ PROGRAM, SKRATKA, KAKO POSKRBE ZA PROPAGANDO SVOJIH PROGRAMOV. Brez domiselnosti in svežih, novih prijemov reklamiranje kulturnih prireditev ne more biti uspešno. Kako domiselno in učinkovito privablja obiskovalce ODER oG iz Šmartnega pri Litiji, pa nam kaže naš fotografski posnetek. Fotoslužba DE mmKtMmsrn .............................sE:"i:!i::i[!iC!!!K;il .. . ll!ll!!l!l!!lll!!!lllll!!lll llllllll!!l!lllill!llllli Kulturno vsestransko razgledani amaterji jr\ red mesecem je gostovala v Ljubljani,. Celju in na Je.se-nicah amaterska gledališka skupina, ki deluje v okviru ljudske univerze v Leverkusriu, i' Zapadni Nemčiji. Ob tej priliki nas je zanimalo, kako je z amaterizmom v deželi, kjer je imela pred približno 30—40 leti skoraj vsaka vas svojo gledališko skupino. Kakor v mnogih drugih deželah, tako so tudi tu prišle na njihovo mesto številne poklicne skupine, predvsem pa seveda televizija. Amaterska dejavnost pa je odtlej postala skrb ljudskih univerz. Skupina, ki je prišla k nam., je bila ustanovljena pred šestimi leti, ko se je dejavnost ljudske univerze v Leverkusnu pričela naglo bogatiti ne le na področju strokovnega, tem>'»č tudi na področju druibeno-po-litičnega in kulturno-estetskega izobraževanja. Od svoje ustanovitve do danes ima istega vodjo. — poklicno režiserko, ki skrbi za umetniško raven predstav. Ob pogovoru z mladimi člani skupine (zanimivo .je, da igrajo tu izključno mladi ljudje in da starejših praktično ni) nas je presenetila njihova visoka kulturna raven in velika literarna razgledanost. Zvedeli smo, da organizira ljudska univerza v Leverkusnu za člane gledališke skupine redna predavanja o umetnosti, v katerih ne obravnavajo le gledališke umetnosti. temveč tudi literaturo. likovno umetnost, glasbo in film m da organizira ob vseh televizijskih dramah razgovore ob televizorju. Skupina obiskuje td predavanja in rekli so nam, da razgovori o teh temah daleč presegajo določeni časovni termin Poleg tega pa st skupno ogledajo tudi vse predstave mestnega gledališča iz Dusseldorfa Pred začetkom raj za noto gledališko predstavo osvetlijo znani literarni in gledališki strokovnjaki pisateljev Uk. s vseh strani. Če je izvedljivo, kadar je avtor nemški pisatelj, ga ljudska univerza povabi, da govori o svojem delu, njegovem konceptu in ideji, tako da ob" pričetku vaj vsaj teoretično ve more biti več spornih vprašanj Vsi igralci so seveda zaposleni, ali pa so še po raznih šo lah, zato imajo vaje le enkrat, tedensko. Pod takimi pogoji seveda ni mogočeda bi dali več kot eno premiero na leto. Drugi razlog leži tudi v pomanjkanju sredstev. Ljudska univerze namreč ni dotirana namensko za določene dejavnosti, temveč dobi neko vsoto, ki jo njen direktor razdeli po lastni uvidevnosti. Ker pa se nemške ljudske univerze, ki so nasploh zelo napredno usmerjene, trudijo, da bi nudile svojim obiskovalcem čim bolj celovito izobrazbo, zapzema kulturno-estetska vzgoja in tudi rekreacija vidno mesto. Repertoar del, ki jih je skupina igrala v tej relativno kratki dobi svojega obstoja, je zelo pester — od Weissenborna in Coiza do Camusa, Prisilega, Mauroisa in Wilderja. V Leverkusnu so letos položili temelje za novi kulturni center, ki bo predvidoma odprl svoja vrata čez dve leti. Tu bodo dve gledališki dvorani, kjer bodo razstave in koncerti, razstavni in klubski prostori itd. Tudi vsa predavanja s področja kulturno-estetske vzgoje se bodo odvijala tu. Seveda pa bo uspeh, predvsem pa obseg dela. odvisen od moralne in finančne podpore, ki jo bo ljudska univerza dobila. In mo, da bi končali naš kratki sestavek z besedami direktorja ljudske univerze v Leverkusnu, ki je rekel v svojem govoru ob polaganju prvega temeljnega kamna za novi kulturni center med drugim tudi sledeče: Kultura je in bo v vseh časih stala denar. Če ga ne bomo imeli, se bomo morali zadovoljiti pač s civilizacijo. TATJANA ŠENK B;ESaK®EE*BZSSOaEHSSBBBBEHSBeBBEBBH*8B8B»BBSBBBlMEBESrtHBaS!raBS^S3Ba■eBHS■BB^laS■*BBBaBaSB^aHMaEBH3SM!■SB«MBaBaHa■^■aHBaaaaMS■■Ma■MB■B■, h 89 E m B B M a sa 88 m 8 e B ti B B B o m H a B B m s a B- B- B B B 1 B B KI E! El B H 68 H IS a m B s «8 u H e m s «9 Bi B m B c B' B ti B 0 IZDELUJEMO: @ strokovno klekljane čipke in strojne vezenine, @ vse vrste ženskih rokavic, ki vam jih nudimo ® po, konkurenčnih cenah Tovarna čipk in vezenin BLED POSLUŽUJTE SE NAŠE BOGATE IZBIRE! ZA DAN BORCA — 4. JULIJ POZDRAVLJAMO VSE BORCE IN JtM ČESTITAMO Splošno gradbeno podjetje Primorj e AJDOVŠČINA INDUSTRIJSKO PODJETJE ClPK IN POSTELJNE KONFEKCIJE CIB Bovec B vam nudi posteljno perilo ter opremo za gostinstvo. Naši izdelki so kvalitetni in renomirani. Za cenjena naročila se priporoča kolektiv. Cestno podjetje Maribor čestita vsem članom delovnega kolektiva in koristnikom cest ob praznovanju 4. julija — dneva borcev ter jim želi čim več delovnih uspehov in varnih voženj! IGO I N 33 U S T BI J M GOSTINSKE OPREME LJUBLJANA - TRNOVSKI PRISTAN f SE PRIPOROČA ZA SODELOVANJE IN CENJENA NAROČILA Delavci, najceneje boste preživeli dopust na taborjenju! Le INDUPLATI ŠOTOR vam nudi udobje, ki si ga želite na dopustu. KUPITE TOREJ ŠOTOR »platneni hotel« kamorkoli in kadarkoli boste letovali v neposrednem stiku z naravo in njenimi čari. induplatl : jSf PODJETJE ZA PROIZVODNJO IN PRENOS ELEKTRIČNE ENERGIJE Savske elektrarne LJUBLJANA f. JAVOR 7 .u? Lesna industrija PIVK A v svojih obratih v Pivki, Prestranku, Baču, Postojni in Belskem nudi žagan les iglavcev, vezane in panel plošče, stolične sedeže in naslonjala, postelje, omarice za čevlje, razne tipe stolov, še posebej primerne za gostinske objekte, kosovno pohištvo, kavče, fotelje, mize, opažne gradbene plošče ter furnir vseh vrst. CENE KONKURENČNE! POSLOVALNICE V LJUBLJANI IN STVA V SPLITU IN BEOGRADU ZAGREBU - PREDSTAVNI- CE RUDARSKEM PRAZNIKU 3. JULIJU ČESTITAMO VSEM RUDARJEM NASE DOMOVINE IN JIM KLIČEMO SREČNO! Rudnik živega srebra IDRIJA ! i i ! I ETNA OBLAČILA IN PERILO Bči«eBBli.SBSSBBBBBSBiiBBBB»BBaBBaBBBBBBBBBBBBBHBBBBBBBBBBCBBa:BBBSBSlBiaBBŠBBBBBBBBBiaB$aB»BaaBBBBBBBBBBBBBBaBBBBBeBBBBBEBBaBBaC=BBBBSSBBGB88:0 I"™ Št fp 1 mmmm \ "! —-imm Komunalno podjetje SNAGA LJUBLJANA, Pcvšctova 12 MliltllllilllllllllMIIIll iiiiliiiiiiHMKifiiiMfflBiiiiinjiHUiiiiitiriiiiiifiiiiiiiiiiiMniiiniiniinniroiniiiuiiiniiiiiiiiiiiniiiiiiiHiniiiluBiiiiiBiii s s "653! " Te dni praznujejo v Velenju praznik rudarjev, praznik delavcev, ki opravljajo enega najtežavnejših in najnevarnejših poklicev. Pravzaprav malokdaj pomislimo, koliko truda in znoja, koliko samopremagovanja in tudi zdravja gre za to, da pride iz nedrij zemlje premog, brez katerega si ne moremo zamisliti človeškega napredka v stoletjih in tudi ne življenja v sodobnosti. V Velenju, ki je postalo eno najlepših mest naše dežele, je danes življenje rudarja drugačno, kot je. bilo nekoč. Sodobna stanovanja, veliko zelenja in parkov, športna igrišča, prostori za zabavo in razvedrilo, vse. to pomaga rudarju, da se laže spočije, ko pride iz jame, da si laže nabere volje in novih moči za nasled- ' nji dan. Tudi samo delo v jami je danes drugačno. Kovnica in lopata bosta sčasoma rekvizita, ki ju bomo videli le še v rudarskem muzeju. Vendar, življenje teče naprej in prinaša nove probleme, napredek je vedno zgolj relativen. Tako tudi novo znanje, dosežena produktivnost ter vpeljana nova mehanizacija in. organizacija dela — kar je vse omogočilo velenjskim rudarjem, da imajo to, kar imajo — ne dopušča, da bi bili zadovoljni. Rudnik lignita Velenje čakajo še mnogi novi napori. Proizvodnja v rudnikih ima neko specifičnost: koplješ, pa nikoli ne veš, na kakšne nepredvidene težave boš naletel naslednji dan, naslednjo uro. Tako so na primer v velenjskem rudniku letos nastopile težave z zračenjem in temperaturo v severnem krilu jame »Vzhod« in težave z vodo v kraninskih plasteh v jami »Zahod«, kar je vse zahtevalo dodatna dela, zaradi česar tudi petmesečnega plana ni bilo mogoče v celoti izpolniti. S temi težavami bodo sicer, kot pravijo v rudniku, kmalu opravili. Potem jih čaka napor, ,da izpolnijo letni plan, - ki predvideva letos nič manj kot 3 milijone 600 tisoč ton lignita, medtem ko so ga lani nakopali 3,472.000 ton. Proizvodnja je v rudniku iz leta v leto .naraščala, kaj pa so pravzaprav velenjski rudarji dosegli že v dosedanjih prizadevanjih za izpopolnitev organizacije in tehnologije dela ter produktivnosti, nam še najbolje ilustrira podatek, da so lani dosegli jamski učinek 5,09 ton na dnino, odkopni učinek 11 ton na rudarja, pripravni učinek 3,3 tone na zaposlenega in rudniški učinek — 4,3 tone lignita. Pri tem znaša povprečje odkopnega učinka v jugoslovanskem merilu le nekaj nad 5 ton. V velenjskem rudniku so danes prišli v organizaciji dela do tiste točke, kjer so možnosti intenzifikacije fizičnega dela pa tudi druge tovrstne rezerve do skrajnosti izkoriščene. Če vprašate ljudi, ki so prišli delat v Velenje iz drugih rudnikov v državi, vam bodo priznali, da v Velenju res ni kar tako — tukajšnji tempo dela -marsikomu vzame sapo. Ker torej s fizičnim delom skorajda res ni več mogoče povečati produktivnosti, je tudi edina perspektiva in možnost, da se poveča proizvodnja na zaposlenega — ld še v nadaljnjem uvajanju mehanizacije, sodobnejših odkopnih metod, v nadaljnji intenzivni modernizaciji rudnika. To perspektivo in nalogo so v Velenju spoznali in jo tudi krepko zastavili. V zahodnem odkopnem polju — kamor bodo sploh morali preusmeriti težišče proizvodnje, ker predvidevanja kažejo, da bodo v vzhodni jami ob sedanjem tempu eksploatacije zaloge izčrpane že do leta 1973 — bodo z novim-sistemom mehanizacije (OMKT) že letos dosegli odkopni učinek 19 ton na rudarja. Tako bodo leta 1970 predvidoma nakopali v jami »Vzhod« 1 milijon tori, v jami »Zahod« 2 milijona 450 tisoč ton in v »Zahod« 2 milijona 450 tisoč ton in v jami Skale 550 tisoč ton — torej skupno blizu 4 -milijone ton lignita. Načrti so obsežni, in bodo terjali veliko sredstev — celotne investicije kakšnih 14 milijard — s tem pa tudi novih naporov kolektiva. Sodobna proizvodnja in tehnologija, intenzivno uvajanje mehanizacije — vse to seveda terja tudi čedalje bolj sposobne "kadre. Rudnik Velenje najbrž nikoli ne bi bil to, kar je danes — ko ne bi posvečal toliko skrbi načrtni vzgoji mladih rudarjev. In tudi ni lahko postati kvalificiran rudar. Začetnik posluša najprej tridnevni uvajalni seminar, potem gre za 3 mesece na šolska čela in še za tri mesece na posamezna delovna mesta. S tem pa je dobil šele pravico do vstopa v kvalifikacijski tečaj, kjer dobi po šestih mesecih stopnjo polkvalificiranega rudarja. Z nadaljnjim enoletnim delom v rudniku in obiskovanjem tečaja — te organizira rudnik s pomočjo rudarskega šolskega centra —- postane fant, ki se je odločil za ta težavni, toda ponosni poklic, ki terja znoj in žulje, ki pa nagradi človeka tudi z voljo, pogumom in občutkom samozavesti — kvalificiran rudar. - Ti fantje in možje praznujejo te dni svoj praznik. Želimo jim srečno! Tako praznujejo v Velenju praznik rudarjev Hidravlično železno potlgrodje, ki so ga začeli uvajati pred leti — del rudarskega kombajna po OMKT sistemu mehanizacije lll!lllll!lllllll!!lllllll!lll!l!l!lllllllllj!l1l!II!l!llillll!lllii!IIIIIJIIIBIIIIIIII!lll!llllllij!!illlllllllllllliil!IIIIIIIj||lll!l!llllllliilll!ji![ill!llllllillillll!llll!!liii!ll!ll!llllllllil!llllHlllllllIIUIIII IlllllllllllllllllllllllillllllillllllllllllllllllllSIII ;^''X^XV^XXXXXXXXXXXXXXXXXX'AXXXXXXXXXXXXXXXXXXXXXXXXXXXXXXXXXXXXXXXXXXX\XXXXX^XXXXXXXXXXXXXXX\XXXXXXXXXXXXXXXXXXXXXXXXXXXXXXXXXXXXXXXXXXXXXXXXXXXXXXXXXXXXXXXXXXXXXXXXXXXXXXXXXXXXXXXXXXXX\>AXXXXXXXXXXXXXXXX\XXXXXXXXXXXXV.'.XVXXXXXX^XXXXXXXXXXXXXXXXXXXXXXXXXXXXXXXXXXXXXXXXXXXXXXXXXX\XXXXV Preptosto, na roko in lončarsko kolo izdelano prvo slovensko keramiko so našli v Bohinjski srednji vasi, na Bledu, v Kranju, Ptuju in drugje. Lončarji Dravske doline so izdelovali v 17/in 18. stoletju vrčke za pivo, če že ne prej, pa so zanesljivo začeli izdelovati v 17. stoletju na Slovenskem sprva kupolaste, pozneje pa ravne krušne peči iz zeleno glaziranih pečrric, v katere so vtiskavali plitve reliefe z motivi svetnikov, živali, ptic, cvetja in geometrijskih likov. Taki so približno prvi začetki keramike pri nas, kar priČE< da ima ta stroka na Slovenskem staro tradicijo. Obrtni in manufakturni proizvodnji pa se je že leta 1816 pridružila industrijska — ko je v tako imenovanem Nemškem dolu, nekaj sto metrov južneje od današnjih objektov Keramične industrije Liboje stekla prva proizvodnja. Teren libojske ka-dunje je sestavljen iz sivih laporjev in gline, ki je na nekaterih mestih skoraj bele barve in za keramiko dobre kakovosti. Tu sta pred 150 leti stali sprva le dve kamniti stavbi — ena je rabila za mletje in mešanje surovin, v drugi pa je bila modelarna in sušilnica s pečjo. Za pogonsko silo sta jim služili dve vodni kelesi. Tak je bil začetek. P° smrti strokovnjaka za keramiko Schmidta, ki je ustanovil tovarno, so se lastniki menjavali, vzporedno z razvojem tovarne pa je naraščalo tudi število delavcev, ki je večina od njih prihajala v tovarno iz bližnje okolice. Ti dex lavci so si pridobivali čedalje več znanja in spretnosti in je delitev dela prehajala od očeta na sina, tako da predstavljajo potomci prvih liboj-skih keramikov še dandanes jedro kvalificiranih, širom po domovini znanih keramičnih delavcev. Po osvoobditvi so obstajali spričo nerazvitosti te industrijske stroke v državi in velikega pomanjkanja ke- ramičnih izdelko* po vojni nasploh vsi pogoji za nagel nadaljnji razvoj tovarne. V začetku so proizvajali iz zalog kaolina sanitarno, iz domače in češke gline pa predvsem gospodinjsko keramiko. Ko so pošle zaloge inozemskih surovin, so vložili znatna sredstva v raziskovalna dela in eksploatacijo domače gline, ki se kvalitetno sicer ni mogla meriti s češko, vendar je zadovoljevala. V tem prvem obdobju je tovarna , izdelovala mimo gospodinjske keramike predvsem sanitarne plošče, straniščne školjke, umivalr.e mize in električne utenzilije. Naslednje obdobje Keramične industrije Liboje in tudi danes po re- formi karakterizirajo predvsem nenehna prizadevanja za rekonstrukcijo, razširitev in sploh modernizacijo, obratov. Če omenimo, da je. bilo potrebno temeljito popraviti in obnoviti obstoječe tovarniške zgradbe, povečati skladiščni prostor za končne izdelke, zgraditi remontne delavnice, modernizirati notranji transport, da so uvozili novo podporno peč iz Madžarske, iz Italije električno. peč za nadglazurno žganje, nabavili nov parni kotel in kompresor, čistilne naprave za generatorski plin, avtomate za proizvodnjo krožnikov in skodelic ter za lepljenje in stiskanje ročk — smo s tem našteli le del investicij, ki jih je vložil kolektiv za modernizacijo tehnoloških postopkov. Z individualnega dela na stružnicah so prešli k avtomatski proizvodnji... In kakšni so proizvodni rezultati, kako si zarriišljajo libojski keramiki nadaljnjo rast podjetja? Medtem ko so leta 1939 proizvedli 740 ton keramičnih izdelkov, se danes giblje proizvodnja že okrog 2000 ton. V dvajsetih povojnih letih je proizvodnja petnajstkrat naraščala in le petkrat neznatno naza*dovala. Porast, povojne proizvodnje znaša 123 9'o, v,primerjavi z letom 1939 pa 146 %. Od leta 1857 podjetje tudi izvaža in to vedno uspešneje, saj so od 2830 dolarjev, kolikor je znašal iztržek prvo leto, povečali izvoz v lanskem letu že na skoraj, 100.000 dolarjev. Keramična industrija Liboje predvideva v prihodnjih letih ne več tolikšno rast fizične (letno povprečno za 5 %), ampak predvsem proizvodnje po vrednosti (letno za 8 %), kar pomeni, da bodo predvsem bolj oplemenitili surovino, povečali kvaliteto in s tem vrednost izdelkov. V proizvodnji porcelana in keramike — 'v Libojah izdelajo 35 % vseh v Jugoslaviji proizvedenih keramičnih in porcelanskih izdelkov — je osnovna naloga povečanje vrednosti same gmote, khr bo sicer glede na surovinsko osnovo dokaj zahtevna naloga. V večjem obsegu se bodo lotili proizvodnje dekorne keramike, keramiko za vsakdanjo uporabo pa bodo barvno obogatili. Vendar keramika ni edina dejavnost podjetja?' spomladi 1963 je bila k podjetju priključena opekarna Ložnica, tako da so razširili sortiment na proizvodnjo raznih vrst opečnih izdelkom ter nosilnih elementov. To opekarno bodo prihodnje leto rekonstruirali, izbo/išali predelavo materiala. podaljšali čas obratovanja in zgradili silose. V zelo pomembno ift perspektivno dejavnost podjetja sodi tudi proizvodnja grafitnih livarskih loncev, s katerimi so si glede kvalitete pridobili že velik ugled — pripravljajo pa že tudi skupaj z Zavodom za raziskavo materiala proizvodnjo. silicium karbidnih loncev, ki danes že prevladujejo na svetovnem trgu. In na koncu lahko omenimo še en pomemben načrt libojske tovarne: do leta 1870 bodo začeli graditi novo tovarno za proizvodnjo fasadnih plošč v- artikla z veliko perspektivno potrošnjo. ax\xxxa ^Xxx\\xx\xxxxxxxaxxxxxxxxxxxxxxxxxxxxxxxxxxxxxxxxxxxxxxxxxxxxxxxxxxxxxxxxxxxxxxxxxxxxxxxxxxxxxxxxxxxxxxxxxxxxxxxxxxxxxxxxxxxxxxxxxxxxxxxxxxxxxxxxxx\xxxxxxxxxxxxxxxxxxxxxxxxxxxxxxxxxxaxxxxxxxxxxxxxxxxxxxxxxxxxxxxxxxxxxxxxxxxxxxxxxxxxxxxxxxxxxxx\xxxxxxxxx\xxxxxaxxxxxxxxxxxnxxxxxaxxx DELAVSKA ENOTNOST - Št. 25 30. junija 1986 - STRAN 9 VISOKOŠOLSKI ZAVODI POD DROBNOGLEDOM EKONOMIKE Na naš članek, objavljen pod tem naslovom, je poleg grobeljske višje gospodinjske šole'reagiral samo Oddelek za slovanske jezike in književnost pri Filozofski fakulteti v Ljubljani. Popravek, ki ga nam je že pred dalj časa poslal predstojnik tega oddelka prof. dr. Janko Jurančič, nam je sladil za nadaljevanje polemike o visokem šolstvu — žal zožene zgolj na pouk slovo nskih j ezikov. Prof. dr. Janko Jurančič piše: Delavska enotnost je 14. aprila t. 1. v članku »Razsipneži s pretanko listnico« med drugim prinesla tudi netočno trditev, češ da ima univerza štirinajst kateder, na katerih se predava enemu do štirim študentom. Kot poimenski primer take »razsipnosti« in »negospodarnosti« navaja katedro za srb-skohrvatski jezik, češ da je v študijskem letu 1964/65 imela samo štiri slušatelje. Članek svetuje, naj bi se ti štirje študentje vozili z avtobusom na predavanja v Zagreb, kjer bi se »radi ali neradi od jutra do večera jezikovno specializirali«. Resnica o obisku predavanj, ki jih opravlja katedra za srbski ali hrvatski jezik ter za hrvatsko in srbsko književnost z lektoratom za makedonščino, ■ je povsem drugačna. Citirani članek se očitno opira na zaključni, šesti list »Statistike vpisa študentov Filozofske fakultete v Ljubljani v zimskem semestru študijskega leta 1964/65«, objavljene v Poročilu o delu Filozofske fakultete v Ljubljani v štud. letu 1964/65. Ta list statistike upošteva namreč samo tako imenovani A-predmet, ne pa tudi številnih njegovih kombinacij (B-pred-met), kar pozoren, natančen in objektiven informator lahko bere na prvih petih listih iste statistike, Tam bi lahko zvedel, da je bilo med čistimi slavisti 46 slušateljev tudi srbskohrvat-skega jezika, k čemur še treba prišteti kombinacije slavistični predmet (slovenščina, srbohrvaščina) in neslavistični predmet. Na Filozofski fakulteti se študentje slavisti usposabljajo za srednješolske učitelje v dveh predmetih, namreč za učitelje 1. slovenščine in srbohrvaščine z makedonščino, 2. slovenščine in ruščine, 3. srbohrvaščine in ruščine (ter za vse kombinacije v obratni smeri), 4. slovenščine ali srbohrvaščine ali ruščine in kakega r.eslavističnega predmeta (angleščine, nemščine, francoščine, italijanščine, etnologije in svetovne književnosti). Na prvi stopnji študija sta oba predmeta enako nivelirana, na drugi stopnji pa je na prvem mestu (A-predmet) predmet, kakor se slušatelj sam odloči. Predavanja iz hrvatske in srbske književnosti poslušajo, v manjšem obsegu seveda, slovenisti in srbohrvatisti s svojimi kombinacijami neslavističnih predmetov. Frekvenca vpisa in predavanj je bila v študijskem letu 1965/66: 1. slov.-shrv. 56 2. shrv.-rušč. 10 3. shrv.-neslav. 7 4. slov.-rušč. 59 5. slov.-neslav. 134 6. komp. knjiž. z li- terarno teorijo 11 Gornji podatki so prikaz resničnega dela, ki ga opravljajo vse slavistične katedre, med njimi tudi katedra za srbski ali hrvatski jezik ter hrvatsko in srbsko književnost z lektoratom za makedonščino. Ne glede na f to, da imenovana katedra v. s spojim znanstvenim delom na področju književnosti in jezika ter z visoko frekvenco upravičuje svoj obstoi na Filozofski fakulteti v Ljubljani, moramo poudariti še dejstvo, da slavistični študij v slovanskih in neslovanskih deželah (v Avstriji, Nemčiji, Skandinaviji, Angliji, Franciji in Italiji) povsem resno upošteva tudi srbohrvaščino, ne glede na fre-kventnost predavanj. Katedra za srbohrvaščino je v Ljubljani od ustanovitve univerze 1964/65: 1. slov.-shrv. 2. shrv.-ruščina 3. shrv.-neslav. 4. slov.-rušč. 5. slov.-neslav. lili ■ m m Pred vašim odhodom na dopust še na ogled/kaj vam prinaša za vroče dni do danes s presledkom od aprila 1941 do maja 1945, akademski učitelj za ta predmet pa je bil na voljo celo v času okupacije. Ko govorimo, o integralnosti slavističnih študij, ne pozabimo, da se slovenščina kot predmet (jezik in književnost) predava • na vseh fakultetah na srbsKem in hrvaškem ozemlju (Zagreb, Beograd. Sarajevo, Zader, Novi Sad) ter v Makedoniji. To je tudi popolnoma pravilno, saj vsaka resna slavistika mora imeti zastopane vse slovanske jezike, zlasti pa v Jugoslaviji ne moremo okrnjevati kompletnosti jugoslovanskih jezikov. Končno naj poudarimo še to, da bi ukinjanje zlasti nacionalnih kateder zaradi nezadostnega avditorija to se, kot kažejo gornji podatki, ne tiče srbskohrvatslce katedre — pomeniip siromašenje znanosti . Univerza mora ostati forum, kjer se razvijajo vse znanstvene discipline, ne glede na spremenljive zunanje okoliščine. Ukinitev katedre za srbskohrvatski jezik in književnost bi bistveno okrnila strukturo slovenske slavistike in posegla naravnost v organizacijo slovenske univerze NUJNO JE UPOŠTEVATI RESNIČNE DRUŽBENE POTREBE K zadnjim dvema odstavkoma dr. Jurančičevega popravka pripominja ing. Marko Bulc — sekretar Univerzitetnega komiteja ZKS in predsednik posebne komisije pri Republiški ljudski skupščini, ki proučuje naše visoko in višje šolstvo — naslednje: Strinjam se, da mora univerza ostati forum, kjer se razvijajo vse osnovne znanstvene discipline, ne pa vse znanstvene discipline. Razvijati je torej nujno vse tiste znanstvene discipline, ki predstavljajo nacionalno specifičnost, posebnost, brez katere bi bila okrnjena celovitost nacionalne kulture. Vse druge znanstvene discipline pa po mojem mnenju kaže razvijati samo, če imamo znanstvenike, ki so že dokazali visok znanstveni nivo, merjen seveda z mednarodnimi merili, in do-prinašajo s svojim delom k razvoju znanosti nasploh. Glede jezikovnega pouka na univerzi pa menim tole: Pravilno je, da ima vsaka resna slavistika zastopane vse slovanske jezike in da bi ukinjanje nacionalnih kateder zaradi nezadostnega števila slušateljev pomenilo siromašenje znanosti. To pomeni, da je nujno razvijati znanstveno | raziskovalno delo v okviru nacionalnih kateder na področju vseh slovanskih jezikovnih skupin. Menim pa, da kaže na 'tem področju, kakor na vsej univerzi, zaostriti kriterije za znanstveno delo, storiti več za team- sko delo, bolj koncentrirati in selekcionirati znanstveno in raziskovalno delo ter ga s tem racionirati in izboljšati. Kakor sem za razvijanje znanstveni) raziskovalnega dela v vseh disciplinah, pa mislim, da bi morali pri učnih smereh — še posebej pri tistih, kjer je malo študentov — nujno bolj kot doslej upoštevati resnične družbene potrebe in družbeno racionalnost. Kaj več o tem za zdaj ne bi rekel, ker se naša komisija doslej še ni utegnila poglobiti v vsa vprašanja visokega šolstva, ki jih namerava podrobneje obravnavati. »NAS- SVET JE NAJBOLJŠI IZMED VSEH SVETOV« Popravek dr. prof. Jurančiča je prebral med drugimi pomočnik republiškega sekretarja za prosveto in kulturo prof. Ludvik Zajec, ki nam je dal demantirane podatke. Kot boste videli, ga »popravek« ni prepričal, da je naš visokošolski pouk zgledno urejen. Izjavil jc naslednje: »Profesor dr. Jurančič navaja sicer točneiše podatke o slavistih, ker pač upošteva tudi študente, ki so si kot B-nredmet izbrali srbohrvaščino, vendar me njegovi podatki kVub temu niso prepričali, da moramo naeeeeeeeiaeBiaeeeeieimBenesseaiEeEBeEBUHOBiHEeKBeaasBnssE N/Wl,AAAAy\AAAAAyV>A^NAAAAAA/WVAAAAAAA/7NAAA^AAAA/WWWWW' '}_Nj nama V BLAGOVNICI S STANOVANJSKO OPREMO NAMA, WOLFOVA 1 NA IZBIRO V PRITLIČJU: sobno in kuhinjsko pohištvo, modernih in klasičnih oblik oblazinjeno pohištvo: kavči, otomane, fotelji vzmetnice, žimnice »jogi« kuhinjske in sobne mize, stoli šivalni stroji NAKUP POHIŠTVA IN GOSPODINJSKIH APARATOV TUDI NA POTROŠNIŠKI KREDIT! 10-ODSTOTNI POPUST PRI PLAČILU Z DEVIZAMI. nama vzdrževati katedre z majhnim avditorijem. Mislim, da bi se morale ju-jugoslovanske fakulte’te, ki poučujejo jezike,'1 med' seboj pogovoriti o konceptu pouka in njegovi smotrnosti. Ali je, na primer, nujno, da fakultete v vseh republikah poučujejo pod A-skupino vse jugoslovanske jezike? Ali ne bi bilo smotrneje slovenščino kot glavni predmet poučevati na . ljubljanski fakulteti, hrvatski jezik na zagrebški in srbski na beograjski fakulteti, makedonščino pa analogno v Skopju? Podobno bi lahko smotrneje organizirali pouk drugih slovanskih jezikov — kombinacije A- in B-predrnetov, npr. slovenščine in kakega drugega slovanskega jezika. Sedanja organizacija študija jugoslovanskih in slovanskih jezikov pomeni drobitev sil in neracionalno uporabo družbenih sredstev za vzgojo strokovnjakov s fakultetno izobrazbo. Trditev »Univerza mora ostati forum, kjer se razvijajo vse znanstvene discipline ne glede na spremenljive okoliščine«, ni prepričljiva in ne dokazuje, da je mogoče samo tako uspešno izobraževati strokovnjake, hkrati pa tudi a priori izključuje možnosti za opravljanje izobraževalnih nalog v jugoslovanskem okviru. Prepričan sem, da imarn9 strokovnjake, ki bodo naši* ustreznejše in boljše rešitvi Nekateri že celo iščejo smotU nejše oblike študija. Mar ne b bilo škoda, da bi se odrekli vsej) zdravih sugestij in samo branil1 obstoječe stanje? Dobronamerna polemika, 29 katero se osebno ogrevam, l.a»' ko da veliko zdravih in up0' rabnih pobud. Krčevita obramP9 tega, kar imamo, me spomini9 na hvalnico našemu svetu, sorji sami že ugotavljajo, da . se dalo na ljubljanski univef2 študij racionalneje organiziranj Dr. prof. Grafenauer je Pr časom predlagal spremembe. NEUSPEL POSKUS Naprosili smo še prof. dr C1"9, fenauerja, naj prispeva k £ . lemiki o visokem šolstvu. vrstic ni utegnil izpolniti. prav smo nrav zaradi njegov^ mnenja objavo ostalih nrispev kov kar prpvpr* znvlanpvnli, MARIOLA KOBAL «1111 r**> 'i GOSTINSKO PODJETJE SIDRO Piran je . najboljši izmed vseh sv®' tov«, kakor se je Voltaire svoji Candidi posmehnil člove' ški konservativnosti. Sicer pa univerzitetni prof®' _______ao tu ,gd katerih bo kolektiv morda zdaj, ko je problem akuten. r*$ pravljal in sprejel umestn predloge.« svoje obljube do objave te^„ vabi v novo odprto restavracijo PUNTA. Piran, ki ima poleg 200 sedežev v restavraciji še 200 sedežev na gostinskem vrtu ter urejeno parkirišče *seBBHS*eBea**B»eaiBe*»Bisaeesseiiee«eeassaBKeeBaa*ei6aasswsiB*»e»i» HIEIlill! ]||||lilllll!llllllll llllllllllllllllllllinilliil