Dopisi. Iz Zlogone na Pohorji. (Spomini, zahvala.) Čas urno teče in letošnja žetva je tukaj, bodi nam toraj še dovoljeno, nekoliko besedij izpregovoriti iz lanakih apominov. Kakor je že znano, ao lani kraetje v Cadramski okolici, posebno pa še v Zlogoni in Gori silno škodo trpeli po toči, zato ao se priporočali svojim vrstnikom, kateri niso tako nesrečni bili, naj bi jim s kakoršnimi koli darovi pomagali, da bi ložje prestali slabe čaae. ln ker tudi tukajšnji kmetje niao nikoli zaostali, kadar je bilo treba kakim ponesrečencem kaj darovati, zato je bilo tudi upati, da v slabem čaau ne bodo brez pomoči ostali. In res nekoliko je bilo obdarovanih že v jeseni, deloma z denarjem, deloma s aočivjem, kar so na prošnjo velečastitega gospoda župnika po bližnjih krajih nabrali. Bodi tem potom izrečena srčna zahvala č. gosp. župniku za njih trud, kakor tudi vaem blagim dobrotnikorn, kateri so sebi pritrgali in bližnjemu v pomoč kaj darovali: še enkrat hvala jim! Dne 17. junija pa je prišel tukaj v Čadram že dolgo pričakovano in obljubljeno miloščino delit poškodovancem iz Gelja aam gosp. e. kr. okrajni glavar, pri tej priložnosti je bilo obdarovanih okoli 70 posestnikov v znesku po dva, tri ali štiri goldinarje: koliko so prejeli viničarji in najemniki, ni znano, le to je znano, da je prej zmanjkalo denarja, kakor pa ljudij, kateri bi še bili tudi radi kaj dobili. Komur jp lanaka škoda v tem kraju bila znana, rad pritrdi, da preobilna ta podpora ni bila in po pravici smemo reui, da bi bil že lahko celi kraj gladii izumrl, ko bi bili aamo na to čakali, kar bi od drugih dobili, a da se kaj takega nij zgodilo, zato so skrbeli naši rodni bratje Hrvati, kateri ao vedno, akoraj v vsako nedeljo turšico prodajali v Čadramu. Zato pomanjkanja še ni bilo, pa to je treba pomisliti, kedaj ae bodo zadelale denarne vrzeli, katere ao se valed pomanjkanja domačega živeža napraviti morale. Letos gotovo ne; čeravno ao ozimna žita še precej lepa, imajo vendar slabo ceno. Vina pa tudi ne bo, ker letos je trs komaj zdravp rozge pognal, ne pa da bi rodil. Sicer zelo priporočajo zoper peronosporo škropiti, ali kdo bo loloa Skropil, ko mu niuesar atroškov ne vrne? Najboljšega leta se aicer šo letos ne moremo nadjati, vendar ako naa še Bog poaihmal, kakor do zdaj varuje budega vremena, bodpmo vsaj zavoljo živeža brez akrbi, za pijaeo bode pa že Bog skrbel. Vsem našim dobrotnikom iz arca želimo, naj jim ljubi Bog atoterno povrne, kar ao zavoljo naa zgube trpeli, sami sebi pa, da bi nam ne bilo treba več takih časov doživeti in da bi mogli veselejše novice po sveto naznanjati^ Iz Crešnjic. Od 25. junija do 3. julija t. 1. sino imeli v tukajšnji fari veliko dubovno veselje. Obliajal se je namreč po preč. gg. Janezu Macur, Alojziju Pogorelec in Francu Kitak, misijonarjih od sv. Jožefa pri Celju, sv. misijon. Ta miaijon je bil od Boga očividno blagoslovljen. Od začetka do konca so bile spovednice neprenehoma obložene in poslušalcev pri ganljivih govorih je bilo zmirom dovolj, da-si je fara le majhna ter ao imeli Ijudje v tem času veliko dela. Gotovo je mnogo, mnogo src, prej potrtih in žalostnih, zdaj potolaženih in veselih. Vse se je vršilo v najlepšem redu. Zlasti blagoslovljenje misijonskega križa, konečna pridiga pod milim nebom ter potem prekrasno razvita procesija na viaokem hribu je gotovo vaakemu pričujočemu globoko v srce aeglo. Misijonski križ, izvrstno delo Ferd. Stuflessprja, iz Gradna na Tirolskem, so nosili trije obče spoštovani možje. Pred križem je pa šla dolga vrsta ovenčanih deklic. Enake proceaije Se tukaj nikdar ni bilo in tudi ne toliko ljudstva ter tako navdušenega in vnetpga za aveto atvar. Ko slednjič v cerkvi po zahvalni pesmi domači župnik spregovori zahvalno besedo preč. gg. misijonarjem, ao jim tudi vsi pričujoči, globoko ganjeni, trikrat na glas zaklicali: Bog jim povrni!— Pač prav imaš, ljubo slovensko ljudstvo. da čialaš duhovne dobrote ter si iščeš v sv. veri tolažbe, ker drugače itak nimaš ničesar, kakor težko delo in toliko drugih težav. Drugi den zgodaj amo še apominjali ae rajnih in imeli za nje sv. opravilo. Potem pa so se preč. gg. misijonarji poslovili. Teklo je mnogo aolz. Naj jim izrečemo tudi s tem v imenu cele fare in vseh sosedov še enkrat prearčni: Bog povrni ves trud, ki so ga z nami imeli tako potrpežijivo in radoatno. Hvala pa tudi preč. gg. sosednim župnikom Ivanu Gagranu in Blažu Dolinšeku za blagovoljno pomoč pri tem svetem opravilu. Iz Ljutomera. (Župan, tajnik.) Pri našem občinakem zaatopu pojejo zdaj napete strune. Zdaj dobro čutimo, da imamo novega župana — lekarja Sehwarz. Ta mož je po rodu Čeh. Nekdaj je bil drugega mišljenja. Bil je ud čitalnice ter je popeval z narai slovenske peami, da ga je bilo veselje slišati. Pa iz Pavla ,je postal Savel. Zdaj mu mrzi vse, kar ga ,je nekdaj veselilo. Se bolje, kakor sam naš župan, poganjata se za nemčursko stvar dva znana moža: c. kr. davkar Aleksandpr Duller in poštar Franček Mavrič. Pred kratkim je bila aeja občinakega odbora. Dosedanji občinski tajnik Vil.jem Schneider je proail, da mu valed bolezni ni mogoče več alužbe opravljati, in da se mu naj da za mnogoletno službovanje kaka vpokojnina. — A gospod davkar Puller je bil drugih mislij. Ta gospod je predlagal, naj se da goapodu Schneiderju le tri mesece prosto stanovanje z dozdajnim plačilom, potem pa ne nili krajcerja vpp. Ta predlog je bil sprejet z vsemi nasprotnimi glasovi, tudi trgovec goapod Matjaž Zemljič je za-nj glaaoval. To je lorej plačilo možu, ki se je polnih 26 let trudil v občinaki alužbi, vporabil najbolje moči v njeno korist in pri tem skoro popolnoma izgubil — luč avojih očij. To je hvaležnost! Slovenci, odprite oči in poglejte, kako naši nemški nasprotniki plačujejo šestindvajsetletni trud onemoglemu, skoro o^lepelemu možu. Od Sv. Jurija na Ščavnici. (Javna zahvala.) Krajni šolski svet pri Sv. Juriju na Ščavnici in šolsko vodstvo v imenu gg. učiteljev štejeta ai v prijetno dolžnost, odtod k Kapeli odšedšemu velečastnemu kaplanu, g. Jerneju Frangežu izreči zasluženo zahvalo za veliki trud, ki so ga imeli kot veaten katehet s šolsko mladino naše šole in za njihovo naklonjenoat, katero ao skazovali odkritosrčno akozi 4'/2 leta tukajšnjemu učiteljstvu blagodušno in neumorno nas spodbujajoč na geslo: Kadar cerkev, dom in šola svoje sile slože, Narodu se boljša bodočnost pričakovat može. Želje vseh zavednih Šentjurčanov ao: Bog naj Vas spremlja na Vaših potih ter Vas zdravega in krepkpga ohrani v prid cerkvi, domovini in šoli. Mi se bomo Vas zmiraj s hvaležnim srcem spominjali, ohranite tudi naa v blagem spominu. Na neprijetnosti, ki so morebiti Vaše za vso dobro vneto srce grenile, pa blagovolite pozabiti, provzročiteljem tistih fpa odpustiti, kajti bolje je, krivico trpeti, kakor delati. JernejKošar,JoaipMihelie, nar-cliiik kraj. šol. sveta.šolski vodja. Iz Razborja. (Žaloatno novico) Vam iinain poročati. Nemik amrt pokosila je nam jako priljubljpnega gospoda župnika Antona Potočnika. Še pred tremi tjedni čvrsli in čili, v cvetu moške dobe, legli so dne 25. junija v postolj, s katere niso več vstali. Po 12dnevni mučni bolezni izdihnili ao dne 6. julija ob polu apdinih zjutraj svojo blago dušo, zapustivši nas osamIjene, žalajoče ovčice. Kako ao bili priljubljeni pri bližnjih, kakor oddaljenih, kazal je slovesni sprevod dne 8. julija ter ga se je vdeležilo razven innogobrojne obilice Ijudstva štirinajst duhovnikov in štirje učitelji. Nagrobnieo govonli 80 kaj ganljivo čaat. gospod Hajšek, dekan Bistriški, popisujoč blago življenje prerano zainrlega gospoda župnika. Iz govora prpvzeli smo si nekaj podrobnostij pastirovanja rajnega gospoda. Bojeni na (lubnem pri Pilštanju leta 1850, obiakovali so tam Ijud8ko šolo ter že rano kazali nenavadno nadarjenost. Valed tega dali ao jih oče v Celje na gimnazijo, katero so tudi z odliko dovršili ter bili v bogoslovje leta 1870 sprpjpti. Leta 1874 v mašnika posvečeni pomagali so pastiriti v Vitanji, v Starem trgu tik Slov. Gradca, v Marpnbergu, Gadramuv Slov. Bistrici, odkodar so nastopili na§o faro kot župnik pred trpmi leti. Nposahljiva gorpčnost v spolnjevanji svojih težkih dolžnostij, izborna ljubeznjivost v poslovanji s svetom in redka učenost dičia je ranjkemu gospodu preblago srce. A pri vsem tein so bili vendar ponižni. Hipoma pridobili ao ai vaa arca faranov, bili pa tudi kot dober govornik na okoli daleč pnl.jubljeni. Tem linje nas je neniilo iznenadila britka sinrt, in v srce segajoče jokanje ob grobu pričalo je. kako radi smo jih imeli. Ko ao jim pevci 'avoj: >Nad zvezdami« v slovo zapeli, bil je jok brezmpjen. Vsako oko je bilo rbsno, vsako srce ganjeno. Bodi jim večna krona tam za neumprjeno budljivost in vneto delovanje v vinogradu Gospodovem, tukaj pa neprejenljivi hvaležni spomin. Iz Slov. goric. (Občinsko.) Odkar je g. Ornik, nadučitelj odšel od Sv. Ane, imajo takoprasko, da se razlpga dalpč po prijaznib Slov. goricah. Popred je pri cerkvi oznanjeval imenovani gospod, a sedaj si je Šavniška občina izbrala avojega listonoša za oznanitelja. Ker ae pa tukaj delita dva politična okraja: Sv. Lenart in Cmurek izbrale so ai občine, spadajoče v okraj Sv. Lenart, tudi svojega za oznanitelja, on si gotovo to zasluži, ker je reven, nezmožen težkega dela in po vrhu še iakren Hlovenec in obče poznan v Slovpncih. Ali kako ae začudijo naše poštene petere občine, ko mu predstojnik Šavniški prepove, da ne sme več oznanjevati. To jp občine loatranake silno razžalilo, češ: kadar je v cerkvi in šoli kaj potrebno, tedaj so dobre te občine, pravice pa bi ne imele nobene; po takem bi aamo Šavniški poglavarji radi celo faro vladali. Iz Gornjega grada. (Šolatvo.) Kakor je že čitateljem znano, imamo mi trirazredno ljudako šolo, kar pa jim ni znano, je to, da sta sedaj dva razreda na njej zaprta. Gospa podučiteljica ima že od velikp noči dopust radi bolpzni, in sedaj je še gospod učitelj zbolel, tako da sedaj v trgu dva razreda zaprta stojita. Gudini se, da slavni šolski avet ae prav nič ne zmeni za to stvar; če pa stariši otroke doma obdržijo in jib parkrat v šolo ne pošljejo, pride pa hitro kazen. Ali če, kakor .sedaj pri nas, šola zaprta stoji, je pa vse dobro. Ker aem ravno pri šolskih zadevah, naj ae še rajnega nadučitelja Gerva spoineniin, kateri ima mnogo zaslug ali še lesenega spomenika nima. P. .1. Z Ribnice. (Točnosl ali ka-li?) V občini Bibnica-Hudikot je bila volitev obč. odbora dne 28. ,jamivarija. Zavoljo nekega pooblastila nasprotne slranko vložil se je od naših priziv, katerpga rešitev in odlok amo še le zdaj pričakali, in 8e glasi: nove volitve! Zavoljo te malenkosti napravljati ob največjem deki pola okoli 100 volilcem, vzbnjati zopet polegla sovraštva in atrasti z novič in to po pretpku pol leta, zdi ae nain vpndar nerazumljiyo ali bolje, aumljivo ter v korist nasprotnpj stranki. Toda Slovenci, ne udajte se, puatito ob najvpčjem delu vse h krati in idite zopet na volišče! Na.j nasprotna stranka in svet izve, da ste možje, narodnjaki! Tz Ljutoinei-skih goric. Na predvečer sv. bratov Cirila in Meloda sino tudi mi, akoravno revni atanovalci, večinoma viničarji naredili krea na čast našinia blagovestnikoma; da je bila cpla rpč bolj glasna, nabrali smo nekoliko denarja za smodnik in smo z možnarji streljali, da se je razlegalo dalpč tje po Murskein polji. Visoko v zraku obesili sino v podobi zvezde iz papirja izrezane imena, av. bratov znotraj zvezde in tndi na vsaki strani v papirnatih oblali ao gorele luči. l'o je bilo kaj lppo videti iz daljave, vendar je bila vsa ta čast, ki sino jo s tem naredili sv. bratoma, Ie majlma pičica v primeri njunih neprecenljivih zaslug za na.š narod slovenski; dolžni smo nju tedaj čaatiti od lela do leta bolj, tako daleč, da bi to prišlo v občno navado po vseh slovenskih krajih, kakor je povaodi to v navadi na velikonočno soboto. Vi preinožnejši ljudje po vasrh in trgih lahko bi takšne sloveanosti napravili na vpčih krajili, dabi tako tudi druge sosede s teni izgledoin vneli za tako blago počptjp. Narod alovenski, ki lepih svojih praznikov nikdar ne opusti, gotovo tudi tega prpiinenitnega godovanja v pribodnje ne pozabi. Tz Lembaha. (I,urška Marija.) Sppt ti naznanjam, dragi Gospodar, novo veselje, katero ao nam priredili naš. č. g. župnik v nedel.jo 17. julija. Niamo še pozabili in nikoli ne boino sloveanosti novih zvoncv, kalera je bila dne 12. junija. Prijazna LenibaSka vas je takrat bila podobna krasnemu šotorn, ki je ozaljšan z venci, zelenjem in mnogobrojnimi zastavanii. Ni bilo lirama brez venca, zastave in kinča. Veaplo in navdušeno je vse bilo od inladega do najstarpjega eloveka. Obširni popis alovestnosti zvonov bodp gotovo poznej došel. Poilajmo ae k alovesnoati Lurške Marije! Neka gospa je kupila pri zlatarju gosp. Dohnaliku v Mariboru Lurško Devico in njo je podarila farni cerkvi v Lembahu. Dan in ura slovesnosti je bil napovedan. V nedeljo, dne 17. julija se je popoldne ob 2 zbrala šolaka mladina z učitelji pri cerkvi, prišlo je fadi mnogo odrasenih ljudij in čez 60 belo oblečenih deklet. Teb je 8 neslo lep tron za novo podobo Matere božje. Po večernicah se poda dolga proceaija, katero so vodili gospod župnik, h križu na polju in ondi pričakuje Lurško Devico. Ko gospod Dobnalik na okinčanem vozu pripelja novo podobo in njo razkrije, srao veselo zaklicali: oh kako lepa je! Tukaj pri križu ao čast. gospod župnik njo blagoslovili in spregovorili nekaj beaedij, potem pa zapojejo zvonovi, atrelba zadoni in s pobožnim petjem in molitvami sprejmljamo ljubo Devico k farni cerkvi. Solznati smo bili pri procesiji, razjokali pa se smo, ko pridemo v razsvetljeno hišo božjo, na nov dom Lurškp Dpvice. Odmolili smo litanijp lavretanske, in preden smo zapustili hiSo božjo, sino Se enkrat pokleknili pred svpto Devico, ponižno smo se nji priporočili in njo prosili, naj bode naša mila mati, mi pa bomo njeni zvesti otroci. Hvala bodi čast. goepodu župniku, da so nam priredili sppt novo vpselje, in hvala dobri gospej za njpni mili dar. SliSali smo, da bodemo letos imeli še tretje veaelje. Pri križu na polju, kjer smo prič.akovali nove zvonove, Lurško Dpvieo, bodp se kapelica stavila.