•1 PROBANKA POSLOVNA ENOTA KRANJ Koroška I tel 04 280 »6 00 GBB Koroška 33, 401)0 krtinj 1,1.: 04 ISO 10 40. 2 SO 10 17, 180 to 10 Gorenjska bon/to posredniška druiba d.d. Vaš posrednik pri prodaji in faks: 04 2SO 10 12 nakupu vrednostnih papirjev f///W menjalnice - exchange tel. 04 I 23 60 260 Gorenjska Banka http://www.gbkr.si :i i ELEKTRONSKA BANKA QJSS "meskcv varckvanj a TrStopnine NI (MM^MMGLAS" i-eto LIV - ISSN 0352 - 6666 - št. 81 - CENA 150 SIT (13 HRK) Kranj, torek, 16. oktobra 2001 Državni zbor je minuli petek sprejel deklaracijo o skupnem boju proti terorizmu. Foto: Tina Doki, Sodišče za teroriste Septembrski teroristični napad v Združenih državah Amerike je mednarodni skupnosti dokončno odprl oči, da je treba s terorizmom ravnati ostro in globalno, tako kot deluje tudi terorizem sam. Prav neverjetno se sliši, da po tako hudi tragediji, kot seje zgodila v Združenih državah Amerike in po tako množični obsodbi napada na nedolžne ljudi iz ust glasnikov nasilja nismo slišali niti besedice obžalovanja. Zlasti po napadu Združenih držav Amerike in zaveznikov na Afganistan, in drugih ukrepih, ki so očitno že načeli mednarodno teroristično mrežo, pozivajo k še hujšemu maščevanju in uporabi še bolj zahrbtnih načinov uničevanja ljudi. Skupščina Sveta Evrope je naredila v protiterorističnem boju korak naprej. Mednarodno kazensko sodišče mora, ne glede, ali ga bo kdo silil v to ali ne, po "službeni dolžnosti" začeti preganjati krivce in jih povsem uradno postavljati pred sodišče. Tako kot prihajajo drug za drugim v Haag akterji štiriletne balkanske vojne, kar seje še lani marsikomu zdelo utopija, da bi na primer Milošcvić čakal na razplet svoje usode v sicer udobni jetniški celici, bodo morali prihajati pred tri-bunale teroristi in njihovi pomagači ter zaščitniki. Ideja za tako sodišče dobiva zagovornika v Organizaciji združenih narodov in v osebi prvega moža te organizacije Kofija Anana, ki je pred dnevi prejel za svoje mirovno delovanje Nobelovo nagrado za mir. Slovenski parlament je v petek sprejel Deklaracijo o skupnem boju proti terorizmu. Nekateri trdijo, da smo to naredili prepozno in preveč obotavljivo in daje bilo preveč prestižnega boja, komu bo pri tem dodeljena glavna vloga. Slovenija se je z Deklaracijo zavezala, da bosta njena vlada in parlament sprejemala in ratificirala vse mednarodne konvencije in resolucije ter jih vključila v svoje notranje pravo. Državni zbor mora, pravi Resolucija, čim prej ratificirati rimski statut mednarodnega kazenskega sodišča, kar je že storilo blizu 60 držav in tako povedalo, da glede terorizma mislijo resno. • J. Košnjek Bron Andreju Hauptmanu \X ser ide Kranj, 16. oktobra - Tudi s slavjem v slovenski ekipi seje minulo nedeljo v Lizboni na Portugalskem končalo letošnje svetovno prvenstvo v kolesarstvu. Zgodovinski podvig našega kolesarstva je uspel 26-letnemu Andreju Hauptmanu, Domžalčanu, ki sedaj živi v Kranju. V cestni dirki kategorije elite je namreč osvojil bronasto kolajno in z njo kronal letošnje svoje dobre rezultate in prodor slovenskega kolesarstva in kolesarjev v svetovno elito. Na odličnem 27. mestu seje prijatelju v ekipi pridružil še en gorenjski kolesar, Tadej Valjavec iz Besni-ce, dobrodošla pomoč bronastemu junaku pa sta bila v naši ekipi tudi Gorazd Štangelj in Martin Derganc. • V.S. Nov priročnik za slepe srednja šola za slepe in slabovidne, ob mednarodnem dnevu slepih in slabovidnih - Dnevu bele palice, na posebni prireditvi predstavili priročnik prof. Tatjane Murn z naslovom: "Kaj piše na tabli? Ne vidim prebrati!" Z lani spremenjenim Zakonom o usmerjanju otrok se tudi slepi in slabovidni dijaki vedno bolj vključujejo v redno šolsko izobraževanje. Prehod uvajanja zakona v prakso je zelo težak, k razbremenitvi bo veliko prispeval priročnik, ki je namenjen pedagogom. Priročnik je še v obliki računalniškega izpisa, saj ni razrešeno vprašanje financiranja tiska. Vse šole naj bi ga namreč dobile zastonj. Prireditve se je udeležil tudi dr. Jož.e^ Možgan, upokojeni zdravnik iz Železnikov in nekdanji poslanec. • B.B., foto: G.K. tru \ Ja Loka " VčeraJ so v Cen" Lok T'h ln slabovidnih v ŠkofJ« kJ«r deluje edina slovenska Siddharta razgrela Kranj Kot so nam zatrdili na Študentski organizaciji FOV, ki je pripravila petkov Oktoberfejst, je bilo prodanih okoli tri tisoč vstopnic. "Za Ljubljano pripravljamo nekaj posebnega," je povedal Tomi. Kranj - Napetost v dvorani Gorenjskega sejma seje stopnjevala, predskupina je solidno opravila svoje delo, in koje pred razigrano in razgreto (mlado) publiko stopila Siddharta, se je Oktoberfejst zares začel. Tudi najbolj oddaljeni kotički dvorane so na večjem platnu lahko opazovali Tomija & Co., po koncertu pa lahko brez ščepca slabe vesti zapišemo, da so Siddharta verjetno edina domača skupina, ki v Kranju na kup zbobna toliko mladega poslušalstva, kolikor se ga je v petek nabralo v eni od sejemskih dvoran. Kot so nam zatrdili na Študentski organizaciji FOV, ki je pripravila petkov Oktoberfejst, je bilo prodanih okoli tri tisoč vstopnic. Kitarist Primož si je dan pred kranjskim koncertom zlomil roko, zato je Siddharta nastopila samo z eno kitaro. A Primož ni mogel v zakulisju mirno spremljati koncerta - že po uvodnih taktih ga je odneslo na oder, kjer je z glasom dobro zapolnil mesto, ki bi ga sicer morala zavzeti njegova kitara. Siddhartin nastop je razgibala tudi 15-letna Anita Kay, katere vokal lahko slišimo na albumu Nord, kot posebni gost pri pesmi Lunanai pritegnil tudi Vlado Kresi in. Krcslin je z Malimi bogovi nastopil po odhodu Siddhar-te, takrat pa je s sejmišča odšla tudi večja skupina ljudi. In Vlado Kreslin je igral predvsem starejšim navijačem ... Je bil kranjski koncert največji, ki poteka pod okriljem jesenske turneje skupine Siddharta? "Za Ljubljano pripravljamo nekaj posebnega. Stvari še niso čisto dorečene. V dvorani na Kodeljevem pripravljamo veliki projekt, vendar nam je tale naš kitarist zdaj malo zagodel ... tako da bomo videli, kako in kaj," je za Gorenj- ski glas povedal Tomi, po prepričanju mnogih najbolj iskriv pevec na domači sceni. Tomi in Primož sta pred kranjskim koncertom še dejala, da kakšnih problemov z oboževalkami niso imeli nikoli. No, v Kranju je na oder sicer priletel eden od najbolj vročih, vendar so ga varnostniki bliskovito odstranili. Tudi nekaj deklic, ki so jih varnostniki izvlekli iz prvih vrst, sije za odrom kmalu opomoglo in nadaljevalo s poslušanjem. Koncert je tako minil mirno, a hkrati vroče, in prijetno osvežil dogajanje v gorenjski prestolnici. • Špela Ž., foto: Tomaž Š. Vsi pomembni govorijo o prihodnosti in ti si med vabljenimi. INII"0*t pO!od 22-d0 26 oktobra 2001 II^M V/w V/l Cankarjev dom, Ljubljana Dotakni se prihodnosti! 9770352666018 IZ POLITIČNIH STRANK V nesreči spoznaš prijatelje Branko Grims, državni svetnik, SDS Marcel Prevost je na tekmovanju za najboljšo opredelitev tašče dodelil zmago naslednji formuli: "Tašča sešteva skrbi, odšteva denar, množi neprijetnosti in deli prijatelje." Poročanje osrednjih javnih glasil na sončni strani Alp v dneh od 11. septembra dalje se bo lahko nekoč uporabljalo v učbenikih. Kot šolski primer manipuliranja z javnim mnenjem, ki je sprto z etičnimi načeli novinarstva in sega daleč preko meja dobrega okusa. Toda tokrat je v igri še veliko več: mednarodni ugled samostojne Slovenije ter s tem njene razvojne perspektive. Še nikdar se ni tako očitno pokazala shizofrenost sedanje oblasti, kot ob reakcijah na napade na ZDA. Drnovšek je sicer po nekaj dneh poslal predsedniku ZDA nekakšno zamolčano (tajno) pismo, v katerem je menda obljubil vse mogoče in nemogoče. Prepozno in za uporabo v tujini. Za uporabo doma pa mediji za razpihovanje protiameriških in protinatovskih čustev zlorabljajo nepojmljivo tragedijo državljanov 72 držav, ki se je zgodila ob terorističnem napadu na ZDA. V sprevrženi podobi, ki jo tu ustvarjajo provladna javna glasila, se nekakšni ameriški kavboji brezvestno maščujejo, žrtev pa je nedolžno afganistansko prebivalstvo. V isti sapi se poniglavo norčujejo iz ZDA, ker uporablja najdražja orožja; zamolčijo pa dejstvo, da ZDA tako ravnajo zato, da bi z uporabo najbolj preciznih orožij kar najbolj zmanjšala možnost nedolžnih žrtev med civilnim prebivalstvom. Protinatovska gonja se stopnjuje in iz javnih glasil so izginila opozorila o tem, da so talibani sistematično uničevali svetovno kulturno dediščino in izvajali teror nad lastnim prebivalstvom; svojo oblast pa financirali iz krvavega denarja Osame Bin Ladna in iz trgovine s heroinom (več kot tri četrtine najbolj uničujočih drog, zaradi katerih umirajo tudi številni slovenski otroci, prihaja iz talibanskega Afganistana). Na naslovnicah so se znašli poškodovani v napadih protiteroristične koalicije in slike ran učinkujejo na zavest ljudi. Seveda boste v istih glasilih zaman iskali slike nedolžnih žrtev, ki jih je poškodoval in zmlel padajoči beton stolpnic v ZDA in ožgal ogenj kerozina iz letal, polnih potnikov. Tudi o tem, da so strategi terorizma hoteli umor več kot šest tisoč nedolžnih ljudi uporabiti za ustvarjanje velikih zaslužkov na borzi, ni več niti črtice. Ob nekritičnem povzemanju propagandnih sporočil talibanov se ne pove, da gre za očitno zlorabo vere in razpihovanje (islamskega) verskega sovraštva (proti krščanstvu), kar je v nasprotju z ustavo ter temeljnimi listinami OZN. In v pravu velja, da kdor (za)molči, se strinja... Prišepetavanje o tem, kako "varno" je ležati za svojim plotom, "zi-heraši" vseh vrst radi slišijo. Pozabljajo pa, da se terorizem požvižga na meje držav, in da, dokler njegove metastaze niso odstranjene iz tkiva mednarodne skupnosti, nihče ni varen. Očitno je, da oblastniki s pomočjo javnih glasil skrivajo lastno umazano vest (urjenje teroristov v "jugi", pranje denarja, niti posrednikov Osame bin Ladna so segale tudi do najvišjih vrhov aktualne slovenske oblasti) in ščitijo svoje osebne interese. Če smo pošteni, za "prekaljene" beograjske kadre članstvo v zvezi NATO res ni najbolj perspektivna zadeva. Za Slovenijo pa je čimprejšnja včlanitev življenjskega pomena. Po 11. septembru se svet na novo organizira in na novo se ocenjuje, kdo je prijatelj ter kdo ne. Za ZDA zagotovo velja, da se bodo držale pravila, da v nesreči spoznaš prijatelje. Dvoličnost "starega dela tukajšnje politike je zato uničujoča. Celo državljani ZDA, ki so več kot desetletje lobirali v korist Slovenije, so ogorčeni in razočarani nad lažnim "mirovništvom", ki ga je polno v slovenskih javnih glasilih in iz katerega kar veje smrad privoščljivosti, češ da so "globalisti dobili, kar zaslužijo ". To praviloma govorijo tisti, ki so pred samo desetletjem na vsa usta zagovarjali revolucijo kot globalni proces... Slovenija tako izgublja še zadnje iskrene prijatelje in možnosti za hitrejše vključevanje v strateško pomembne mednarodne organizacije; s tem pa izgublja tudi možnosti za hitrejši razvoj. Če bi bil Prevost Slovenec, bi moral priznati svojo zmoto. Mnoge tašče iz naših krajev so namreč zelo prijazne gospe. Zato pa imamo na sončni strani Alp (reprezentativno in izvršilno) oblast, ki očitno ustreza vsem njegovim kriterijem, saj (z razcepljenm jezikom provladnih javnih glasil) državljanom sešteva skrbi, odšteva denar, množi neprijetnosti in - kar je najhuje - deli prijatelje. Majhna učinkovita vojska Minister za obrambo dr. Anton Grizold je na konferenci za novinarje povedal, da so v Slovenski vojski še vedno ljudje, ki bi radi imeli veliko vojsko. Mi rabimo vojsko, ki jo bomo labko vzdrževali, je dejal minister. Ljubljana, 16. oktobra - Vladu je pretekli teden sprejela spremenjen zakon o zagotavljanju sredstev za realizacijo temeljnih razvojnih programov obrambnih sil Republike Slovenije (obrambni tolar), ki ne bo prenehal veljati konec leta 2003, kot je bilo predvideno ob sprejemu zakona leta 1994, ampak bo veljavnost podaljšana do leta 2007. Do konca leta 2003 bomo s tem zakonom predvidoma zbrali 76 milijard tolarjev, do konca leta 2007 pa naj bi še 60 milijard. V državnem proračunu ni dovolj denarja za potrebe obrambe, tako vojaške kot civilne, razen tega pa glede prispevka za obrambo zaostajamo za cilji, ki smo jih sami sprejeli. Lani smo prispevali za vojsko 1,23 odstotka bruto domačega proizvoda, letos na opremljenost s protioklepnimi raketnimi sistemi, bojnimi vozili, inženirsko opremo, transportnimi vozili in drugimi sredstvi. V teh enotah bodo uvedeni kalibri, ki jih uporabljajo v Natu. Dopolnjen bo sistem poveljevanja in kontrole ter povezljiv s sistemom Nato. Nadaljevala se bo izgradnja sistema zračne obrambe s poudarkom na taktičnih nadzornih centrih. Obrambni minister dr. Anton Grizold je ob tem povedal, da je bilo treba slovenski obrambni sistem graditi iz nič. V Začetku devetdesetih let nas je prizadel embargo. Nato so prihajali na dan različni koncepti razvoja obrambe. Vmes so bila obdobja zastojev. Veliko projektov je bilo začetih in zelo malo končanih, je povedal minister. Problemi so se pojavljali pri Minister dr. Anton Grizold (levo) in državni sekretar Janko Deželak. Foto: T.D. jejA8«Jf^ &Zu*jf*i flfrjGW* SLovEPStce Vojski |» UD0^o te- Dpt gi o smio mrj oef*f)A 1,46 odstotka, prihodnje leto 1,49 odstotka in leta 2005 1,56 odstotka, morali pa bi nad dva odstotka, kar ustreza tudi zahtevam Nata. Dodatno zbiranje denarja po zakonu je edini način za posodobitev vojske, ne glede, ali bomo člani severnoatlantske zveze ali ne, je dejal po seji vlade, na kateri je bil sprejet dopolnjen zakon, minister za obrambo dr. Anton Grizold. Povedal je, da šestletno plansko obdobje ni bilo izbrano naključno: tudi vse metodologije Nata so narejen na šestletnem obdobju. Z denarjem, ki se bo zbiral do leta 2007, bo dokončno opremljen 10. motoriziran bataljon in 17. bataljon vojaške policije. Začelo se bo formiranje 20. motoriziranega bataljona. Zagotovljena bo ustrez- nakupu opreme. Želimo, je dejal, da je moderna, vendar ne predraga. Minister za obrambo dr. Anton Grizold, ki je pod težo novinarskih vprašanj le moral priznati, da bi osebno namesto večnamen- skega letala raje kupil kakšno drugo opremo za vojsko, da pa nakup letala ne bo vplival na denar, namenjen obrambi, je opozoril na pomen gospodarnega ravnanja na vseh področjih. Obramba mora imeti stabilen vir financiranja in tega z zakonom zagotavljamo, je povedal minister. Racionalizacije bodo morale biti tudi pri zaposlenih, vendar premišljeno, saj je pomemben vsak posameznik. Strokovne službe morajo biti čim bolj učinkovit servis Slovenske vojske. Številčna sestava se zmanjšuje in se bo tudi v prihodnje. Od 74.000 je padla na 54.000, nato na 47 in 33.000 in na sedanjih 26.000. Končno število se bo gibalo okrog 20.000. V Slovenski vojski se resno lotevamo reorganizacije in jo nameravamo zaključiti, če nas ne bodo znova ustavile razne afere, je povedal minister. Dejal je, da mora imeti Slovenija vojsko, ki bo moderna in učinkovita in ki jo bo država lahko vzdrževala. To je najvažnejše, čeprav so v Slovenski vojski še vedno ljudje, ki bi imeli radi veliko vojsko. Glede nesreče pri streljanju na vežbališču na Počku pri Postojni je minister za obrambo dr. Anton Grizold dejal, da bo vztrajal na raziskavi primera. Kolikor sedaj vem, je šlo za tehnično napako, je dejal. • J. Košnjek Prešernovci ostajajo ponosni V krajih, kjer je prebivala ali se je bojevala Prešernova brigada, njene borce tudi danes sprejemajo odprtih rok in src. Dobro sodelovanje z veterani vojne za Slovenijo. Kranj, 16. oktobra - V soboto dopoldne je bil v dvorani kranjske občine zbor skupnosti Borcev Prešernove brigade, ki je bila ustanovljena julija leta 1943, bojno pot pa je končala leta 1945 z osvoboditvijo Gorice. Skupnost šteje danes 424 članic in članov. Vrste se redčijo. Predsednik skupnosti Ivo Miklavčič je v (M^HSSJJOTHCttAS Naročniška akcija 2003 Vsako naročnico oziroma vsakega naročnika Gorenjskega glasa, ki kadarkoli letos PRIDOBI NOVEGA naročnika, TAKOJ nagradimo. Zadoščalo bo, da izrežete ta obrazec in na njem obkrožite Vašo izbrano nagrado, ki Vam pripada za izpolnjeno naročilnico s podatki o novem naročniku. Izberite si: ali eno trimesečno naročnino v enem od trimesečij leta 2001 ali 2002; ali celodnevni GLASOV IZLET z ekskluzivnim programom in medijskim pokroviteljstvom Gorenjskega glasa, po Vaši izbiri, za eno osebo, kadarkoli do vključno 31. januarja 2003. leta; ali: dva reklamna artikla Gorenjskega glasa + eno luksuzno knjigo iz naše založbe. Novega naročnika sem pridobil(-a): Moj naslov: Kot mojo nagrado uveljavljam /prosimo, obkrožite po Vaši izbiri eno od ponujenih treh možnosti/: ali: A/ GLASOV IZLET po izbiri do 31. januuarja 2003, za katerega mi pošljite darilno pismo in za izbrani celodnevni izlet organizatorju ne plačam nobenih prispevkov k stroškom ali: B/ naročnino za_trimesečje 2001 in dobim svoj časopis tri mesece brezplačno ali: C/ dva reklamna artikla Gorenjskega glasa Izjava za novo naročnico oz. novega naročnika: Kaj pa za novo naročnico oz. za novega naročnika? V "Naročniško akcijo 2003" sodi: vsakemu novemu naročniku bo poštar prinašal vsak torek in petek Gorenjski glas z vsemi rednimi prilogami BREZPLAČNO tri mesece po prejemu tega naročila. In zgolj v NAROČNIŠKIH IZVODIH Gorenjskega glasa je priloga GREGOR REDNO vsak zadnji torek v mesecu. Vsem novim naročnicam in novim naročnikom, ki se boste SAMI naročili v "Akciji 2003", pa bomo prav tako namenili nagradni GLASOV izlet po izbiri, kadarkoli do 31. januarja 2003. naročam mmmmmmjiS za najmanj eno leto Ime In priimek:,_,_ Naslov:................................................................................................................................................................',.......................L,..... Podpis: Če naročila ob izteku enoletnega obdobja pisno ne odpovem, se naročniško razmerje podaljša za nedoločen čas. S sodelovanjem v akciji dosedanji naročnik podaljšujem naročnino vsaj do 31. decembra 2002; novi naročnik pa s podpisom na naročilnici potrjuje, da na Gorenjski glas doslej ni bil naročen oz. je prekinil naročniško razmerje za dlje kot 36 mesecev. V primeru, da se ugotovi neresničnost podatkov na tej naročilnici, pogoji iz "Akcije 2003" ne veljajo. Izpolnjeno naročilnico in Vaš izbor nagrade nam pošljite na GORENJSKI GLAS, p. p. 124, 4001 Kranj. Takoj po prejemu izpolnjene naročilnice bo Pošta novemu naročniku dostavljala njegov naslovljeni izvod časopisa. Če Vam zmanjkuje časa za izpolnjevanje te naročilnice: pokličite naročniško službo Gorenjskega glasa, telefon 04/ 201-42-00 in naročite edini gorenjski časopis, ki je vsak zadnji torek v mesecu še obsežnejši s prilogo GREGOR. Strankarske novice Dr. Andrej Bajuk in Anton Kokalj v Sorici - Občinski odbor Nove Slovenije Železniki vabi v petek, 19. oktobra, na srečanje v kulturni dom v Sorici. Srečanje se bo začelo ob 19. uri, po kratkem kulturnem programu pa bosta gosta večera predsednik Nove Slovenije dr. Andrej Bajuk in glavni tajnik stranke Anton Kokalj. Občinski odbor Nove Slovenije tudi sporoča, da je poslanska piosarna dr. Andreja Bajuka odprta vsak tretji ponedeljek v mesecu med 14. in 16. uro v prostorih občine Železniki. Vabljeni vsi,- ki bi radi kaj vprašali ali sporočili poslancu. • J.K. Minister mag. Franci But na Gorenjskem - Pretekli teden je obiskal Gorenjsko predsednik SLS + SKD Slovenska ljudska stranka in minister za kmetijstvo, gozdarstvo in prehrano mag. Franci But. Najprej je obiskal Oljarico Britof, kjer gaje vodstvo družbe seznanilo z razmerami pri predelavi olja ter s to proizvodnjo povezano pridelavo oljne repice. Direktor družbe Božo Dolenc je predstavil možnosti izdelave eko diesel goriva, kar je lahko velika tržna priložnost za gospodarstvo in tudi kmetijstvo. Nato je obiskal škofjeloško klavnico in se seznanil z n jenimi načrti. V škofjeloški Kašči je govoril o pripravljenosti Slovenije za vstop v Evropsko unijo. Minister je član pogajalske skupine in zato dobro pozna probleme. Po pogovoru v Skofji Loki se je sestal še z regionalnim odborom stranke za Gorenjsko. »J.P. Na tabor v Ce^e - Občinski odbor SLS + SKD Slovenska ljudska stranka Radovljica vabi člane in njihove družine na tabor SLS + SKD v Celje. Odhod bo v soboto, 20. oktobra, ob 7. uri izpred avtobusne postaje v Radovljici. Stroške poti krije odbor, prijave pa sprejemajo po telefonu 040 231 419. SLS «SKD Slovenska ljudska stranka Janez REMŠKAR za SLS-SKD MO Kranj Jezerska cesta 41 4000 KRANJ Vse člane in simpatizerje SLS-SKD Slovenske* ljudske stranke vabimo na 2. TABOR - FESTIVAL SLS-SKD Slovenske ljudske stranke, ki bo v Celju (Celjski sejem - Golovec, Dečkova cesta 1) 20. oktobra 2001. Sprejem udeležencev bo od 14. od 15. ure. Vabljeni! nagovoru povedal, da Zveza borcev odpira vrata vsem, ki spoštujejo vrednote uporništva in svobodoljubja in so pripravljeni spoštovati načela Osvobodilne fronte in ohraniti spomin na čase boja slovenskega naroda za obstoj. "To je bil čas hrepenenja in boja za pravičnejšo družbeno ureditev, za večjo socialno enakost in resnično ljudsko demokracijo," je dejal Ivo Miklavčič, in zavrnil trditve, ki jih trosijo ljudje, da bi opravičili svoje sodelovanje z okupatorjem. NOB imajo za komunistično zaroto, Zvezo borcev pa obtožujejo, da deluje pod nadzorom stalinističnih komunistov, kar je groba žalitev vseh borcev To počenjajo zlasti predstavniki cerkve in Nove zaveze in tako se-jejo seme razdora med Slovence-V današnjem času potrebujemo vse kaj drugega kot razdor-Prešernovci so ponosni, ker nosijo Prešernovo ime. Na zboru so zaželeli, da bi se že začeto sodelovanje z organizacijami veteranov vojne za Slovenijo še nadaljevalo. • J. Košnjek Konferenca Združenja žrtev okupatorja Krai\j, 16- oktobra - Združenje žrtev okupatorjev 1941 - 194* Kranj vabi na volilno konferenc^ ki bo v soboto, 20. oktobra, ob W uri v dvorani Mestne občin6 Kranj. Na konlerenci bodo t&T pravljali o dosedanjem delu Zdi"11' ženja, sprejeli program dela z leto 2002 in volili organe združenja. • J.K. Torek, 16. oktobra 2001 ••••••• AKTUALNO / info@g-glas.si GORENJSKI GLAS • 3. STRAN Državna proračuna 2002 in 2003 Za dve leti 2800 milijard Predsednik vlade dr. Janez Drnovšek in minister za finance mag. Anton Rop štejeta pripravo dveletnega državnega proračuna za velik uspeh in trdita, -da so napovedi realne. Opozicija pa jima očita, da so napovedi, predvsem gospodarske rasti, pretirane. Ljubljana, 16. oktobra - Vsote, o katerih sta pretekli petek na izredni seji državnega zbora ob predstavitvi predlogov proračunov leto 2002 in 2003 govorila predsednik vlade dr. Janez Drnovšek 'n minister za finance mag. Anton Rop, so velike. V obeh letih bodo javno finančni prihodki vseh blagajn javnega financiranja (državni proračun, Pokojninski in invalidski sklad, sklad zdravstvenega zavarovanja) znašali nad 4500 milijard tolarjev aH 43,3 odstotka bruto družbenega proizvoda, odhodki pa še ne- premier. Sedaj je optimizem še utemeljen. Znižala naj bi se inflacija. Prihodnje leto naj bi znašala 6,4 odstotka, leta 2003 pa dobrih 5 odstotkov. Inflacija se je letos začela umirjati. Predsednik vlade računa na umiritev rasti plač, zlasti v javnem sektorju, saj "dolgo- Janez Janša očita predlogoma proračunov nerealno planiranje gospodarske rasti. koliko^višji. Samo v državnem Proračunu kot v "eni od javnih blagajn" pa bodo odhodki v dveh letih znašali 2813 milijard in povzročili prihodnje leto za 1 odstotek bruto domačega proizvoda Primanjkljaja, leta 2003 pa bo ta, po napovedih padel na 48 milijard ali 0,86 odstotka BDP. Pripravljeni na presenečenja Predsednik vlade dr. Janez Drnovšek je v svoji predstavitvi Predlogov proračunov zagovarjal Pravo razmerje med socialno državo in učinkovitim gospodarstvom, politiko uravnoteženega razvoja, čeprav moramo biti po dogodkih v Združenih državah Amerike pripravljeni na vse. Deloma so spremenjene razmere upoštevane že v nižji napovedani gospodarski rasti s 4,2 na 4,4 odstotka. Če bo treba, bomo določene ukrepe predlagali tudi med izdanjem proračuna, je napovedal ročno take rasti ne more zdržati nihče brez škodljivih posledic", in na pameten dogovor. Slovenija za večje omejevalne posege v javni porabi še ni pripravljena, zato se odloča vlada za umirjenejši pristop. "Vendar, če bodo zaostrena gospodarska gibanja to zahtevala, bo vlada reagirala," je zagotovil predsednik dr. Janez Drnovšek. Napovedal je varčevanje pri materialnih stroških in več denarja za naložbe. Posebej je omenil naložbe v zdravstvo (Pediatrična klinika, Onkološki inštitut ...) in nove davke za zdravje pri tobaku in alkoholu, na 6 odstotkov dvignjen delež BDP za izobraževanje in velik porast denarja, domačega in tujega, za gradnjo cest in za skladen regionalni razvoj, pri čemer se moramo usposobiti za njegovo porabo. Med prednostne naloge je vlada uvrstila stanovanjsko gradnjo in naložbe v varovanje okolja, kmetijsko politiko, socialo in odpiranje novih delovnih mest, obrambo in Varnost, vključno s pripravo na shengensko varovanje južne meje. Pri privatizaciji bank mora biti vodilo uspešnost, resnost partnerjev in sposobnost pridobitve novih sredstev. S tem bomo najbolje branili nacionalni interes, je dejal dr. Janez Drnovšek in zavrnil trditve, da bi morali biti lastniki i/ključno domači, saj nas tuji kapital domnevno ogroža. Največ od DDV in trošarin Minister za finance mag. Anton Rop je povedal, da bo država v prihodnjih dveh letih zagotovila nad p«4ovico proračunskega denarja z davkom na dodano vrednost in trošarinami, še posebej leta 2003, ko bodo začeli veljati zakoni, ki naj bi jih državni zbor sprejel prihodnje leto. Finančni minister je napovedal reformo neposrednih davkov, /lasti davka na dohodek pravnih oseb, dohodnine in davka na nepremičnine. Sprejet naj bi bil nov zakon o davku od dohodkov pravnih oseb, ki bo določil novo ugotavljanje davčne osnove. Največji proračunski izdatek bo za izobraževanje, na drugem mestu pa je "transfer" za pokojninsko varstvo, kar dobrih 15 odstotkov državnega proračuna. Povečuje se delež za socialno varstvo, še zlasti za varstvo otrok in družine. Za regionalni razvoj bo šlo leta 2002 nad 170 milijard, prihodnje leto pa 190 milijard. Povečujejo se sredstva za Dr. Janez Drnovšek in mag. Anton Rop poudarjata, da bo proračun za dve leti zagotovil večjo preglednost nad javnimi financami. Njihovo hitro nižanje sedaj še ne prihaja v poštev. Vlada zagovarja postopno zmanjševanje. Foto: T. Doki projekte Evropske unije. Gre za povezave z donacijami Unije, pri čemer mora Slovenija sodelovati / najmanj enakim deležem. Prihodnje leto bodo evropske donacije znašale dobrih 15 milijard tolarjev, država pa bo "dodala" skoraj 40 milijard. Minister za zdravje dr. Dušan Keber lahko računa v prihodnjih dveh letih na več denarja za zdravstvo. "Reševanje" pokojninske in zdravstvene blagajne Poslanci opozicije so spraševali, zakaj na predstavitvi proračunov v državnem zboru tako. kot je bil običaj pretekla leta, ne sodelujejo tudi predstavniki drugih dveh velikih javno finančnih blagajn: Zavoda za pokojninsko in invalidsko zavarovanje in Zavoda za zdravstveno zavarovanje. Predsednik državnega zbora Borut Pahor je zagotovil možnost sodelovanja predstavnikov obeh zavodov na prihodnjih proračunskih sejah. Državni proračun bo moral tudi v naslednjih dveh letih sodelovati pri pokrivanju primanjkljaja v obeh blagajnah, ki se bo v prihodnjih letih zmanjševal. Pokojninski in zdravstveni sklad upravljata z velikimi sredstvi. Odhodki Zavoda za pokojninsko in invalidsko zavarovanje bodo znašali prihodnje leto 724 milijard tolarjev, leta 2003 pa 795 milijard tolarjev. Leta 2003 je že predvidena pozitivna bilanca. Odhodki Zavoda za zdravstveno zavarovanje bodo prihodnje leto po napovedih ministra za finance mag. Antona Ropa znašali 342,6 milijarde tolarjev in leta 2003 369,8 milijarde tolarjev. Letos naj bi bilo v zdravstveni blagajni za okrog 12 milijard primanjkljaja. Vlada predlaga povečanje prispevne stopnje delodajalcev za obvezno zdravstveno zavarovanje za petino odstotka in enako povečanje za pokojninsko blagajno pri prispevni stopnji za upokojence. Zaradi tega povečanja bo dobilo zdravstvo prihodnje leto skoraj 6 milijard tolarjev, milijardo pa zaradi povišanih trošarin za tobačne izdelke in alkohol. Konec prihodnjega leta bi bil zdravstveni primanjkljaj le še dobre tri milijarde tolarjev. • J. Košnjek AdRiAkeR SALON KERAMIKE KRANJ: Zlato poUe 3k, tel. (14/202 40 13 20-letna Emina Mulalič sprašuje: Zakaj nimajo niti malo usmiljenja? Najemniki železarskih stanovanj, ki so se udeležili izredne seje občinskega sveta, ne morejo razumeti, da so se od 27 prisotnih svetnikov zanje zavzeli le štirje. Mar res ni niti malo usmiljenja? hfu n'Ce' oktobra - Izredne seje občinskega sveta Jesenice, ki je vUa namenjena problematiki odkupa najemnih železarskih stano-J^> ki jih najemniki zaradi socialnih stisk ne Difi - j.....ajemniki t"1«, se je udeležilo tudi petnajst najemnikov bodo mogli odku- pimo in tiho so sedeli v dvora-ni i« bili izredno pozorni poslušalci. Po seji so nam poslali pis-m°< ki ga objavljamo. Med naj-emniki na seji smo opazili tudi Jve mladi dekleti: kje živita, zakaj ne moreta odkupiti stanovanja? . v starem stanovanju na Tavčarji cesti živi družina Mulalič, družina, ki se ji je 5. septembra ietos zgodila huda družinska tra-Sedija. V Karlovcu so v prometni nesreči umrli trije ljudje, med nji-m> tudi oče EmineMulalič, njena "jama Zemine pa je bila huje poškodovana. Še danes leži v poste-jjjj kajti imela je več težkih opera-ClJ> poleg tega pa že od mladosti trPi za epilepsijo. Zemine je inva-ndsko upokojena z 41 tisoč tolarjev pokojnine, 55 tisoč pokojnine JuLXa umrlim očetom dobila njena nčl Emina. Dve sestri sta si na Jesenicah ustvarili družino, 20-letna m,na pa obiskuje tretji letnik po-siovne šole na Jesenicah in živi skuPaj z mamo. "Vse živ^enje smo bili najemniki," iz bolniške postelje mirno in tiho pripoveduje Zemine Mulalič. "Delala sem kot čistilka, mož v elektrodnem oddelku. Pred leti je vse čistilke prevzel zasebnik, a je bankrotiral. Leto in pol sem bila na zavodu, nato sem bila invalidsko upokojena. Mož je v FIPROM-u prejemal okoli 80 tisoč tolarjev, zdaj ga ni več. Ne vem, kaj in kako bo. Stanovanje je bilo v prvem odkupu ocenjeno na milijon in 200 tisoč, a ga nismo mogli odkupiti. Kako le? Tri hčerke, vse v šoli. Zdaj je ocenjeno na 4 milijone tolarjev, kar je zame in mojo hči neznanska vsota - morda, ampak res morda bi ga odkupili, če bi omogočili plačilo po položnicah." Odkar pomni, je bila vedno stiska z denarjem: kruh in mleko, pa je že tisoč tolarjev! 22 tisoč za najemnino, še nekaj tisoč za obratovalne stroške, 8 tisoč za elektriko, tu je komunala in drugi stroški. Ostalo je še posojilo, ki so ga Zemine Mulalič najeli, da so prebrodili najhujše eksistenčne stiske. Da so lahko kupili nujno hrano, ne obleko! Ko se spomni očeta, ki ga mesec dni ni več, obema tiho privrejo solze. "Povejte mi, zakaj jeseniški svetniki niso imeli niti malo usmiljenja z nami," me milo in in z začudenjem ob bolni materi, za katero skrbi, sprašuje Emina. ki se je s sestro udeležila izredne seje. "Od kar 27 svetnikov so se le štirje svetniki res zavzeli, vsi ostali so bili tiho. Najbolj se je zavzel prvi, ki je predstavljal odbor, za njim le še trije. Povejte mi - zakaj?" Sejnine plačujejo davkoplačevalci Petnajst nezadovoljnih najemnikov, ki so se seje udeležili, nam je poslalo naslednje pismo: "Pišemo vam nezadovoljni občani, najemniki železarskih stanovanj, ki smo bili 10. oktobra prisotni na izredni seji občinskega sveta Jesenice. Moramo vam priznati, da smo bili zelo razočarani. Tako glede povabila gospodov iz Ljubljane, saj se nanj niso odzvali. Tako so nam dali vedeti, da jih stiska ljudi očitno ne zanima. To smo opazili tudi pri nekaterih svetnikih, ki so po vsej verjetnosti dobro situirani in niso najemniki stanovanj. Menimo, da se jim zato ni treba ubadati s takim problemom, kot je odkup stanovanja. Opaziti je bilo, da je nekaterim razprava 6 tej temi nepomembna in odveč. Pripomnimo naj, da smo mi občani izvolili svetnike, ker smo jim zaupali, da bodo zastopali naše interese. Ne bi si smeli zatiskati oči pred problemom, ki pesti ogromno naših občanov, saj vsi tukaj živijo. Če bi bili vsaj malo enotni, ne bi bilo potrebno nobenih izrednih sej, ampak bi bila ta stanovanja ob primerni ceni in pod ugodnimi plačilnimi pogoji že prodana. Opozorimo naj, da so vse sejnine plačane od davkoplačevalcev, se pravi, od občanov in prav bi bilo, da bi svetniki pokazali za nas več zanimanja in ščitili naše interese. Zdi se nam, da smo ostali praznih rok. Tisti, kije revež, naj bo še večji revež, saj ta država ne potrebuje revnih lastnikov. Sprašujemo se: "Kdo je ta država?" Mar nismo tudi mi občani te države? Ob koncu bi se radi zahvalili gospe Mileni Koselj - Smit, gospodu Bogomirju Ličofu, gospodu Marjanu Nikolavčiču in gospodu Tomažu Mencingerju, ki so se resnično zavzeli za naše interese in skupaj z nami občutili težko breme, ki ga nosimo. V prihodnje si želimo še veliko takih svetnikov, ki so vredni pohvale in ki se bodo res zavzemali za naše dobro.'" • D. Sedej GLAS Odgovorna urednica Marija Volčjak Uredništvo novinarji - uredniki: Helena Jelovčan, Igor Kavčič, Jože Košnjek, Urša Peternel, Stc-jan Saje, Darinka Sedej, Vilma Stanovnik, Cveto Zaplotnik, Danica Zavrl Žlebir, Andrej Žalar, Štefan Žargi; stalni sodelavci Matjaž Gregorič, Renata Škrjanc, Simon Šubic fotografija Tina Doki, Gorazd Kavčič lektoriranje Marjeta Vozlič GORENJSKI GLAS je registrirana blagovna in storitvena znamka pod št. 9771961 pri Uradu RS za intelektualno lastnino Gorenjski glas je poltednik, izhaja ob torkih in petkih. Redna priloga naročniških izvodov zadnji torek v mesecu je Gregor. Ustanovitelj in izdajatelj Gorenjski glas, d.o.o., Kranj / Direktor: Marko Valjavec / Priprava za tisk: Media Art, Kranj / Tisk: SET, d.d., Ljubljana / Uredništvo, naročnine, oglasno trženje: Zoisova 1, Kranj, telefon: 04/201-42-00, tele-fax: 04/201-42-13 / E-mail: info@g-glas.si /Mali oglasi: telefon: 04/201-42-47 sprejemamo neprekinjeno 24 ur dnevno na avtomatskem odzivniku; uradne ure: vsak dan od 7. do 15. ure, sreda do 17. ure / Naročnine: trimesečni obračun - individualni naročniki (fizične osebe - občani) imajo 20 % popusta. Naročnina se upošteva od tekoče številke časopisa do PISNEGA preklica; odpovedi veljajo od začetka naslednjega obračunskega obdobja. Za tujino: letna naročnina 150 DEM: Oglasne storitve: po ceniku. DDV po stopnji 8 % v ceni časopisa / CENA IZVODA: 150 SIT (13 HRK za prodajo na Hrvaškem). Jara kača dogovarjanj s šolskim ministrstvom Marčevsko zaprtje škofjeloške športne dvorane Poden za telesno vzgojo srednjih šol je sicer prispevalo k podpisdu pogodbe o upravljanju, vendar šolsko ministrstvo pogodbe ne upošteva. Največja tržiška naložba dobro napreduje Škof ju Loka, 15. oktobra - Kar precej prahu je dvignil ukrep škofjeloškega župana, ki je v začetku marca srednjim šolam zaprl športno dvorano. Po pogajanjih po tem dogodku sta občina Škof-ja Loka in ministrstvo za šolstvo, znanost in šport sicer podpisala pogodbo o lastništvu dvorane in pogodbo o upravljanju dvorane, vendar na ministrstvu sedaj ugotavljajo, da ta pogodba ni skladna s kriteriji za financiranje srednjih šol in jo zato tudi ne uresničujejo. Izgovarjajo se tudi na pomanjkanje časa in kadrovske spremembe, kar vse ministrstvo postavlja v zelo čudno luč. Ni manjkalo veliko do tega, da bi se tudi novo šolsko leto 2001/2002 v Škofji Loki ponovno ne začelo z afero zaprtja športne dvorane Poden, ki jo v dopoldan- skem času uporabljajo za pouk telesne vzgoje škofjeloške srednje šole. Pravih rezultatov zaprtja dvorane v marcu pravzaprav ni bilo, pa čeprav sta bili po tem in- Država je tista, ki 'menca' Lokacijski načrt trase bodoče avtoceste mimo Radovljice naj bi potrdili prihodnje leto. Radovljica, 15. oktobra - V zvezi s traso avtoceste mimo Radovljice občina ni kriva za zaostanke, saj ima svoje dokumente urejene, samo država nekaj 'menca', je dejal radovljiški župan Janko S. Stušek ministru za okolje in prostor Janezu Kopaču, ki se je minuli petek udeležil delovnega razgovora z nekaterimi gorenjskimi župani v Radovljici. Ministra Kopača je Stušek pozval k čimprejšnjim odgovorom na vprašanja in pripombe iz javne razprave, ki jih je država tako ali tako dolžna dati po zakonu. Kot je povedal novi državni sekretar Jože Novak, naj bi DA RS na svoj del odgovoril do konca tega meseca, potem pa naj bi ministrstvo do konca leta pripravilo tudi uraden odgovor. Lokacijski načrt poteka avtoceste naj bi potrdili prihodnje leto. Kot je vnovič poudaril Stušek, je dokončen sprejem trase avtoceste pomemben tudi z vidika prostorskega in gospodarskega načrtovanja v občini. Na pogovoru /, ministrom je beseda tekla tudi o problematiki sprejemanja dveh novih zakonov -zakona o urejanju prostora in zakona o graditvi. Nova zakona naj bi parlament sprejel do prihodnjega poletja, poenostavila pa naj bi procedure pridobivanja gradbene dokumentacije in uredila tehnične predpise s tega področja. • U. P. Radovljica je res najdražja Direktor Komunale Radovljica pojasnjuje, zakaj so cene komunalnih storitev v Radovljici najvišje na Gorenjskem. Radovljica, 15. oktobra - Nedavno smo objavili primerjavo cen komunalnih storitev v gorenjskih občinah. Absolutna 'zmagovalka' je bila radovljiška občina, v kateri štiričlanska družina mora v letu dni plačati kar 55 tisočakov več kot podobna družina v š-enčurju. Mnoge občane Radovljice zato zanima, zakaj so komunalne storitve najdražje prav v njihovi občini. Po podatkih je septembra štiričlanska družina v Radovljici za komunalo plačala 6.827 tolarjev, na Jesenicah 5.767, v Šenčurju pa samo 2.235 tolarjev. Na položnici je v Radovljici najdražji odvoz smeti - 3.700 tolarjev (v Šenčurju denimo stane samo 600 tolarjev), najdražja na Gorenjskem pa je tudi vodarina. Zakaj tako visoke cene, smo vprašali direktorja Komunale Radovljica Draga Finž-garja. Kot je povedal, so cene komunalnih storitev v Radovljici res najdražje, vzrokov za to pa je več. Odlaganje odpadkov je najdražje zato, ker s smetmi 'gostujejo' na Mali Mežakli in pač morajo plačevati takšno ceno, kol jo določijo občine Žirovnica, Jesenice in Kranjska Gora kot lastnice deponije: Za tono odpadkov mora Komunala Radovljica plačati 210 nemških mark. To je ena najvišjih cen v Sloveniji, je dejal Finžgar, vendar pa je Mežakla tudi edina deponija, ki spoštuje vse zakonske standarde in ima tudi uporabno dovoljenje. Izpolnjevanje vseh zahtev pa za seboj potegne tudi več stroškov, zato so postavili tudi tako visoko 'najemnino'. "Cena zbiranja in odvoza odpadkov je pri nas podobna kot drugje, medtem koje cena deponiranja višja," je poudaril Finžgar. Cene so v Radovljici visoke tudi zato, pravi Finžgar, ker je tudi standard storitev višji kot drugod. Med prvimi so uvedli ločeno zbiranje odpadkov, trenutno ločeno zbirajo predvsem papir in steklo, pripravljajo se tudi na ločeno zbiranje plastike. To je zagotovo dražje kot enostavno odlaganje vseh smeti v eno posodo, je dejal Finžgar. Pri vodarini pa so v Radovljici sprejeli usmeritev, da poenotijo cene vode za gospodinjstva in gospodarske subjekte. V večini drugih občin pa gospodarstvo plačuje dvojno ceno vode, medtem ko je cena za gospodinjstva pač nižja. • U. P. cidentu med občino in šolskim ministrstvom podpisani pogodbi o solastništvu dvorane (država je lastnica 60 odstotkov, občina 40 odstotkov), imenovan upravni odbor in začasni upravitelj Zavod za šport Školja Loka ter podpisana pogodba o upravljanju. Prav z delom upravnega odbora so namreč kar precejšnje težave, saj si očitno dva državna sekretarja, ki sta njegova člana, ne moreta vzeti potrebnega časa za resno delo, zato se tudi sprejeti sklepi, zlasti tisti, ki zadevajo ministrstvo ne uresničujejo. Kljub precejšnjim prizadevanjem škofjeloškega športnega zavoda, ki si kot začasni upravljavec (stalnega naj bi izbrali z javnim razpisom) prizadeva urediti razmere in izboljšati upravljanje dvorane, pa ostajajo srednje šole med kladivom in nakovalom upravljavca in ministrstva, saj jim slednje ne prizna sredstev, ki bi jih šole morale prispevati za normalno poslovanje dvorane. Najhuje je seveda na Gimnaziji Školja Loka, ki je bila do marčevskih dogodkov tudi upravljavec dvorane, saj soji štirje zaposleni, ki vzdržujejo dvorano, ostali. Kako globok prepad in veliko nerazumevanje obstaja med šolskim ministrstvom in škofjeloškimi potrebami, najbolje povedo številke. Na zadnjem sestanku upravnega odbora športne dvorane se je pokazalo, da ministrstvo še vedno razmišlja, kot da se od meseca marca ne bi nič dogovorili. Res je sicer, da so šole poravnale račune za maj in junij (razen Gimnazije, kjer je potrebno poračunati stroške zaposlenih^ vendar je jesenska "ponudba"800 tolarjev na uro uporabe telovadnice manj kot polovica od 1624 tolarjev, kot so izračunali v Zavodu za šport na podlagi med seboj usklajene metodologije v pogodbi o upravljanju. Najhuje pa je to, da seje na sestanku 2. oktobra pokazalo, da na ministrstvu sploh ne vedo, kakšno pogodbo o upravljanju dvorane so podpisali, še manj pa se zavedajo obveznosti in odgovornosti večinskega lastnika. • Š. Žargi Tržič, 16. oktobra - Nekdanje nogometno igrišče v Tržiču je v nekaj letih povsem spremenilo svoj izgled. Tam namreč rasteta kar dve veliki stavbi, nova osnovna šola in od letos tudi športna dvorana. Gre za največjo investicijo v tržiški občini nasploh, saj je njena predračunska vrednost presegla 800 milijonov SIT. Kljub začetnim težavam s financiranjem, ki so botrovale podaljšanju prvotnega roka izvedbe za eno leto, sedaj dela dobro napreduje- bodo pokrili z enako kritino, kot je na šolski zgradbi. V notranjosti izdelujejo ograjo okrog tribun, kjer bodo kmalu namestili sedeže in izdelali tlake. Naročena je tudi oprema, ki naj bi jo dobili Še letos. Po podatkih vodstva občine so v letu 2001 namenili za oba objekta 680 milijonov SIT, od tega 140 milijonov SIT iz državnega proračuna. Do konca izgradnje spomladi prihodnje leto pričakujejo še 27 milijonov SIT iz države, 200 milijonov SIT pa bo morala jo. V šoli, ki je že od lani pod streho, potekajo razna dela v notranjosti. Do konca leta bo končano še montiranje stropov in polaganje podov. Na športno dvorano so že položili izolacijo, ki jo zagotoviti občina sama. Danes bo Tržič obiskal državni sekretar v ministrstvu za šolstvo in šport Herman Tomašič, ki mu bodo predstavili dosedanji potek uresničevanja te naložbe. • S. Saje Kaj piše na tabli? Ne vidim prebrati! V Centru slepih in slabovidnih v Škofji Loki so ob Dnevu bele palice predstavili priročnik za delo z učenci, ki imajo motnje vida. skega jezika na srednji šoli Centra slepih in slabovidnih Tatjana Murn je zato napisala poljuden priročnik, ki učitelje na rednih šolah seznanja z osnovami poučevanja slepih in slabovidnih, s potrebnimi didaktično-metodičnimi prilagoditvami pouka, posebnostmi zaznavnega procesa prizadetih na vidu, načini njihovega vodenja in spremljanja, pripomočki, ki jih taki učenci potrebujejo, ter z dejavnostjo specialne mobilno-pedagoške službe. Na enostaven način s številnimi ilustracijami naj bi kolegi učitelji na rednih šolah spoznali opredelitve slabovidnosti in slepote, posebnosti komu- nikacije z učenci z motnjo vida, potrebna znanja, spretnosti in veščine, posebnosti priprave in organizacije v/.gojno-izobraževalnegu dela in načine priprave učnega gradiva, vaj in testov. Priročnik je sicer še v obliki računalniškega izpisa, saj še ni razrešeno vprašanje financiranja tiska. Vse šole naj bi priročnik namreč dobile za svoje delo zastonj. Dodajmo še, da Srednja šola Centra slepih in slabovidnih Školja Loka v okviru Tedna vseživljenjskega učenja v sredo med 9. in 14. uro in med 15. in 17. uro odpira širši javnosti svoja vrata. •Š.Ž. Školja Loka, 15. oktobra - Včeraj so v Centru slepih in slabovidnih v Škofji Loki. kjer deluje edina slovenska srednja šola za slepe in slabovidne, ob mednarodnem dnevu slepih in slabovidnih - Dnevu bele palice, na posebni prireditvi predstavili priročnik prof. Tatjane Murn /. naslovom: "Kaj piše na tabli? Ne vidim prebrati!" Po novem zakonu o usmerjanju učencev s posebnimi potrebami se namreč vedno več učencev z motnjami vida vključuje v redne šole in učitelji na teh šolah se vedno pogosteje srečujejo z zadrego, kako jim prilagoditi svoj pouk oz. kako jim pomagati, da mu bodo lahko sledili. To ugotavlja tudi specialna mobilna pedagoška služba, ki jo izvaja škofjeloški center. Profesorica sloven- Sorica - V soboto, 6. oktobra, je Turistično društvo Sorica prejelo priznanje Gorenjske turistične zveze za uspešno delo in prispevek k razvoju turizma na Gorenjskem. Svečana podelitev je bila v Bohinjski Bistrici, v gostišču Danica, dobili pa so ga za 1. mesto v kategoriji Hribovski kraji, projekt Moja dežela - urejena in gostoljubna. Na sliki je predsednica TD Sorica Danica Gasser z osvojenim priznanjem. Povedala nam je, da priznanja niso pričakovali, zato so bili še toliko bolj presenečeni in veseli. • B.B., foto: G. K. Most čez Savo v Podmežakli - Letos se v okviru investicijskega dela projekta ekonomska in prostorska regeneracija Jesenice v drugi fazi gradi most čez Savo v Podmežakli na Jesenicah. Poleg tega se ureja tudi dostop do opuščenih zemljišč. Po dogovorih na Ministrstvu za gospodarstvo in Agenciji RS za regionalni razvoj ministrstvo in agencija letos refundirata občini Jesenice del plačanega DDV-ja v višini 26 milijonov tolarjev. Letos se je občina tudi uspešno prijavila na razpis sklada RS za regionalni razvoj s projektom Poslovna cona za sofinanciranje izvedbe projekta - za izgradnjo komunalne infrastrukture. Denar v višini 264 milijonov tolarjev bodo dobili s časovnimi zamiki: letos, v naslednjem letu in tudi v letu 2003. Občina pa si tako kot vse "železarske" občine v Sloveniji prizadeva, da bi država kot lastnica zemljišč brezplačno odstopila zemljišča, ki so v lasti koncema Slovenskih železarn, saj jih nujno potrebujejo za nove investitorje in nova odpiranja delovnih mest. • D.S. Antolin ali Balta Kranj, 16. oktobra - V četrtek, 18. oktobra, bodo na skupščini Sveta kranjskih sindikatov volili novega predsednika. Pravzaprav starega, saj sta kandidata dva dosedanja predsednika SKS, Jože Antolin, ki J* sindikat vodil do leta 1994, in njegov naslednik Gorazd Balta. *' kranjskih sindikatom predseduje sedaj. Da se za predsedniško mesto potegujeta ravno ta dva kandidata, je pripisati okoliščinam, v katerin seje zadnja leta znašel Svet kranjskih sindikatov: notranji spori, zasto* ji v reorganizaciji sindikatov, zmanjševanje članstva, zapustilo ga J^ več kolektivnih članov... Med tistimi, ki najbolj nasprotujejo polit'* dosedanjega predsednika Gorazda Balte, je tudi šest sindikatov i* Iskrinih podjetij, ki so za prihodnjega predsednika predlagali Jožeta Antolina. Pet sindikatov iz treh dejavnosti pa podpira Gorazda Balt°-Predloge za kandidata so lahko v razpisnem postopku, ki seje začelJ< maja letos, lahko poslali le sindikati podjetij in ustanov, ki so člamc^ SKS. Kandidata sta se s svojima programoma predstavila članstvu sindikalnem glasilu lks, kateri od obeh pa bo v prihodnje vodil Sv. kranjskih sindikatov, je odvisno od razmerja sil na četrtkovi skup^''|' Smledniška Kalvarija ena najlepših V Smledniku so na Starem gradu proslavili jubilej turističnega olepševalnega društva in obnovitev poznane Kalvarije. Smlednik, 16. oktobra - Osrednji praznični dogodek, ki so ga v občini Medvode še posebno slovesno obeležili minuli konec tedna, Je bil praznik turističnega olepševalnega društva in odprtje ene Najlepših Kalvarij s štirinajstimi kapelicami v Sloveniji na Pobočju pod Starim smledniškim gradom. Na slovesnosti se o v lepem sobotnem popoldnevu zbrali številni domačini in prijatelji turističnih delavcev ter Starega gradu. Za obnovo Kalvarije, ki jo v 18. Poletju dal zgraditi smledniški graščak, baron Franc Smledniški v osi oziroma v ravni črti, ki povezuje Stari grad in Krvavo znamenje, so se odločili v krajevni skupnosti Smlednik že pred dese-ljrni leti. Takrat so na novo prekrili in pozidali kapelice. Sledila je zahtevna poslikava kapelic z upodobitvijo križevega pota. To delo sta opravila zares vzorno in kvalitetno Maša Bersan Mašuk in Jože Režonja ob pomoči Petra Srebrnjaka. Sicer pa je prenovo in ureditev Kalvarije vodil poseben gradbeni odbor v krajevni skupnosti Smlednik. Na sobotni slo-vesnoti pred odprtjem (odprl jo je župan občine Medvode Stanislav Žagar), ko je Kalvarijo in vsako kapelico ter križe'na vrhu blagoslovil smledniški župnik Rafko Kralj, je predsednik KS Smlednik Zdravico Debeljak poudaril, da je bila še posebno zahtevna osvetlitev celotne Kalvarije. "Vsa dela, predvsem zemeljska, smo opravili krajani sami v 1024 zabeleženih prostovoljnih urah. Skoraj vso pomlad in poletje smo zbirali tudi denar. Posebno pohvalo pri akciji in zbiranju denarja pa zaslužijo Lovro Grajzar in Metod Ferbar, Doran Konjar in Franc Gašperlin, Peter Lampič, Vinko Rupnik in Franc Jeraj, Lojz Tršan, gasilci in še številni drugi. V šestih vaseh Ob prazniku asfaltirana cesta Sela pri Kamniku, 16. oktobra " V krajevni skupnosti Sela pri Kamniku v Tuhinjski dolini so minuli konec tedna proslavili krajevni praznik v spomin na žrtve vojne, padle sredi oktobra 1944. Le-tošnJi praznik so obeležili z uresničitvijo dela petletnega komunalnega programa, za katerega so se dogovorili ob podpori občine Kamnik. V nedeljo so v Sovinji Peči odprli še približno kilometer nanovo urejene in asfaltirane ceste, za katero so prispevali krajani ln občina i/, proračuna. Po nekaj z delom in prispevki krajanov in z denarjem iz občinskega proračuna, so v sedanji občini Kamnik uspešno uresničevali komunalne programe. V prihodnje, če bodo kraji v Tuhinjski dolini združeni v samostojni občini, bodo tovrstne akcije nedvomno težje, saj bo strošek za ureditev ceste, kakršno so odprli v nedeljo, predstavljal kar 5 odstotkov proračuna nove občine. Potrebno je torej dobro premisliti, kje in kakšne nove občine ustanavljati v prihodnje, je bilo slišati na nedeljski svečanosti v Sovinji D Prazniku v KS Sela v občini Kamnik so v nedeljo dobili okrog kilometer obnovljene in asfaltirane ceste. jptih jim je tako na več kilometrov peči v KS Sela v občini Kamnik. g1 cesti v krajevni skupnosti Približno kilometer urejene in as-Ce a'o Še približno dva kilometra faltirane ceste sta v nedeljo odprla neS Mdo naJvišJe8a naselja Polja-.- začrtujejo, da bodo v prihod-,J tudi ta del ceste uredili skupaj "i kot je rekel župan na nedeljski vontvi ceste, morda že prihod-j-j. leto. Ta cesta je veljala okrog ^J^'bjonov tolarjev. Na ta način, župan občine Kamnik Tone Smolnikar in predsednik KS Sela Milan Hribar, blagoslovil jo je župnik Danijel Kaštrun, kulturni program ob odprtju ceste in prazniku KS pa so pripravili učenci osnovne šole. • A. Ž. so krajani prispevali 4,755.534 tolarjev, denar pa je bil porabljen za gradbena in zemejska dela. Se posebna zahvala pa velja donator-jem, ki so prispevali sto in več tisoč tolarjev in so zapisani na posebni plošči na štirinajsti kapelici." Lojz Tršan, predsednik komisije za varovanje naravne in kulturne dediščine pri svetu občine Medvode in avtor besedila o Kalvariji v knjižici, ki je izšla ob 40- obstoj° ' 16' oktobra " Osnovna šola Ni * ! i i mm >o M va|e š i'n delovanJa- Jubilej, ko so številne generacije mladih obisko-' Progr° ' so Proslavili minuli teden v četrtek. Med bogatim kulturnim osnovn™0*71 S° podelil'tudi priznanja nekdanjim in sedanjim učiteljem hodnje t 6' °b Šoli pa po sedanJ'n ideJnin projektih načrtujejo v pri-udi izgradnjo novega športnega objekta. • A. Ž. je Turistično olepševalno društvo obeležilo 40 let delovanja. Ob tej priložnosti so podelili priznanja članom in se še posebej zahvalili tudi prvemu in dolgoletnemu predsedniku društva Mirku Gantarju. Takrat, ob ustanovitvi, so si v programu zadali ureditev poti na Stari grad, izgradnjo okrepčevalnice, napeljavo elektrike, vode, ureditev jezerske obale in ohranjanje običajev. Po štirih desetlet- Obnovljena kalvarija je med najlepšimi v Sloveniji. letnici društva, pa je na sobotnem praznovanju poudaril, daje v Sloveniji kakšnih 15 kalvarij in daje smledniška nedvomno med najlepšimi če ne celo najlepša. Za prihodnje leto pa razmišljajo, da bi v Smledniku pripravili srečanje vseh slovenskih kalvarij. Praznovanje so po odprtju kalvarije nadaljevali na Starem gradu, kjer jih so v soboto na slovesnosti ugotovili, da so program uspešno uresničili, iz nekdanjega društva pa so nastala v tem času Turistično društvo Dragočajna Moše, Turistično društvo Hraše in Turistično olepševalno društvo Smlednik, ki mu danes predseduje Doran Konjar. • A. Žalar Sodobna tehtnica, novo komunalno vozilo Minuli četrtek so v Tržiču predali namenu osno tehtnico, kar je prvi korak za izpolnjevanje zakonskih določil o ravnanju z odpadki. Tržič, 16. oktobra - Komunalno podjetje Tržič se je načrtno lotilo sanacije občinskega odlagališča nenevarnih odpadkov, h kateri sodi tudi tehtanje odpadkov. Za obnovo stavbe nekdanje tehtnice in novo opremo je namenilo dobrih 15 milijonov SIT. V pomoč pri raznih delih pa bo novo komunalno vozilo, ki je vredno 47 milijonov tolarjev. Pred 96 leti je Tržič dobil prvo mostno tehtnico, ki je stala na stičišču današnje Cankarjeve in Pre-dilniške ceste ter Trga svobode. Ker naprava ni bila točna, so na isti lokaciji postavili leta 1926 boljšo tehtnico. Le-ta je imela nosilnost 4 tone, kar ni dolgo zadoščalo razvoju mesta in prometa. V šestdesetih letih so zgradili ob naselju Preska 20-tonsko mostno tehtnico, ki je delovala vse do leta 1973. "Po slabih 30 letih je potreba po tehtanju postala nujnost, saj nas zakonodaja za prilagoditev evropskim standardom modernega življenja zavezuje s pravilniki, ki urejajo komunalno gospodarstvo. Osna tehtnica za tehtanje nenevarnih odpadkov je eden od pomembnejših začetnih korakov za izpolnjevanje določil pravilnikov o ravnanju z odpadki in odlaganju. S to elektronsko napravo se bo izvajala kontrola in evidenca različnih vrst odpadkov s točnim merjenjem teže. Na začetku bo to potekalo na tem prostoru. Po izvedenih ureditvenih delih na deponiji nenevarnih odpadkov v Ko-vorju se bo mehanizem z vso opremo preselil na vstopni plato deponije," je povedal med četrtkovo svečanostjo Jurij Peternelj, direktor Komunalnega podjetja Tržič. Delavci tega podjetja so sami obnovili stavbo, tehtnico z elektronsko opremo je dobavilo celjsko podjetje ALBA, pri izvedbi dobrih 15 milijonov SIT vredne naložbe pa je sodelovalo še deset drugih obrtnikov in podjetnikov. Kot je ocenil tržiški župan Pavel Zahvalili so se zvestim krvodajalcem Sto tisoč krvodajalcev letno v Sloveniji zadosti potrebam bolnišnic po krvi, pravi podpredsednik Rdečega križa Slovenije Jure Gartner, ki kot pridne krvodajalce pohvali tudi Gorenjce. Kranj, 16. oktobra - Za prebivalce Kranja in okoliških krajev to nedvomno drži, kar je bilo videti tudi na letošnjem srečanju s krvodajalci in prostovoljci, ki ga je pripravilo Območno združenje Rdečega križa Kranj. Slednje se vsako leto zahvali tistim krvodajalcem, ki že leta zvesto darujejo kri in imajo v svoji krvodajalski knjižici že od 25 do 100 odvzemov krvi. Kot je na srečanju dejala predsednica kranjskega združenja RK Nada Šifrer, je tem prostovoljcem edina nagrada hvaležnost ljudi, ki so prejeli njihovo pomoč, oddolžijo pa se jim tudi tako, da se jim ob priložnostih, ko se število njihovih darovanj zaokroži na 25, 30, 35... pa tja do sto, zahvalijo vsaj s prijazno besedo in lepim programom. Petkovo srečanje s krvodajalci in prostovoljci Rdečega križa je bilo že takšno. Stiske rok ljudem, ki so velikokrat darovali kri, je spremljal prisrčen kulturni program, ki ga je v stari kranjski govorici povezoval Marjan Murko, z glasbo oplemenitili Kranjski furmani in ljudski godci, sicer del folklorne skupine Ozara s Primskovega, ki prihodnje leto slavi 50-letnico delovanja, ter citrar Aleksander Prime, z recitacijo pa Apolonija Šavs, prav tako krvodajalka. Med gosti so bili predstavniki prostovoljnih krvodajalcev iz Doberdoba, Slovencev z italijanske strani meje, podpredsednik RK Slovenije Jure Gartner in župan občine Cerklje Franc Čebu^j. Slednji je skupaj z Nado Šifrer podelil zahvale krvodajalcem, ki so že mnogokrat darovali kri, in prostovoljcem Rdečega križa, ki prav tako pripomorejo k humanim dejanjem. Največkrat je bil med krvodajalci spet Kranjčan Vinko Me-serko, kar 130-krat, a se tokrat srečanja ni udeležil, 90-krat je kri daroval Jože Šilar, po 80-krat pa Leon Kern in Martin Dacar. Kaj vodi ljudi k temu človekoljubnemu dejanju, kaj jih spodbuja, da ga tolikokrat ponovijo. Jože Silar, ki je v letu dni desetkrat daroval kri, o tem pravi: "Prvič sem dal kri leta 1961 kot mlad fant, sedaj mi je 54 let in kri nameravam dajati, dokler bom zdrav. Dam jo večkrat na leto, domala vsaka dva meseca, sedaj pa hodim na zavod za transfuzijo v Ljubljano dajat plazmo. Od lan- _...... ^ _ \ Rupar, gre za pomemben dogodek, ki potrjuje upoštevanje zakonodaje na področju varovanja okolja. Dokončna ureditev odlagališča jih bo stala še veliko, vendar bo to ceneje od morebitnega odvoza drugam, že prihodnje leto bodo v Tržiču uredili ločeno zbiranje odpadkov, kar je pohvalil tudi Dušan Marc iz ministrstva za okolje in prostor RS. Posebej ponosni so, da je na tehtnico lahko zapeljalo tudi novo večnamensko komunalno vozilo. Tržičan Klemen Primožič iz ljubljanskega podjetja AC IN-TERCAR je pohvalil, da je UNI-MOG 400 edinstven tako zaradi tehničnih zmogljivosti kot uporabnosti. Služilo bo za letno in zimsko vzdrževanje cest, za opravljanje gradbenih dejavnosti in zbiranje ter odvoz odpadkov. Zanj bodo odšteli 47 milijonov SIT v petih letih. • S. Saje ske do letošnje prireditve sem z 80 odvzemov krvi prišel na 90. Zakaj to počnem? Zdrav sem, zakaj torej ne bi od časa do časa daroval krvi za tiste, ki jim je potrebna. Morda bom tudi jaz kdaj v takšni koži in bom potreboval pomoč v tej obliki. Sicer pa rad pomagam ljudem, to mi je v zadovoljstvo. Žal pa se je zadnja leta odnos do krvodajalcev precej spremenil. Včasih si za odhod na krvodajalsko akcijo dobil prost dan. sedaj pa na odvzeme krvi hodim ob svojih prostih dneh. Vsi delodajalci namreč za to nimajo razumevanja." Leon Kern, ki so se mu letos zahvalili za 80-krat darovano kri, pa nima tako slabih izkušenj: "V Iskratelu, kjer sem zaposlen, vedno dobim prost dan za krvodajalstvo, celo dva, kakor je v zakonu. To je odvisno od odnosa delodajalca, sicer pa bi lahko država z različnimi motivacijskimi dejavniki poskrbela, da bi bili delodajalci temu naklonjeni, morda z davčno poli-tiko.TUdi jaz dajem kri od mladih let, navdušil pa meje oče, kije bil tudi dolga leta med krvodajalci. Imam zelo pogosto krvno skupino A plus, ki se je tudi največ rabi, zato jo dam večkrat na leto, včasih me tudi pokličejo na zavod za transfuzijo. Darujem jo trikrat do štirikrat na leto. Maja sem bil operiran (krvi pri tem nisem potreboval), septembra pa že spet med krvodajalci. Tudi žena je krvodajalka, moram pa priznati, da sem potreboval veliko časa, da sem jo navdušil. Najbolj sem ponosen, da sem privabil več mladih zraven. Sicer pa smo krvodajalci zdrava druščina, kjer se splača biti zraven, tudi če človek nima veliko časa. Sam se namreč ukvarjam tudi s slikarstvom, tako da sem precej zaposlen. Večkrat me vprašajo, zakaj dajem kri. Pravim, da iz žlehtnobe. Genetika nas uči, da je tudi v krvi genetski zapis in ko jo dam drugemu, širim svoj vzorec naprej..." • D. Z. Zlebir TURISTIČNA AGENCIJA Rezervacije in informacije: turistična agencija PELIKAN, Glavni trg 20, KRANJ Tel. in fax: 04 2023 285, E-mail: pellkan@siol.nel SLOVENIJA IN HRVAŠKA PORTOROŽ - hoteli PALAČE vikend paketi že od 14.400 sit dalje, hoteli MORJE - vikend paket od 18.900 sit dalje KRK - hotel Koralj - AKCIJA PLAČA 1 « BIVATA 2; 2 polpenziona od 10.500 sit ZA DVE OSEBI! Ugodni paketi v slovenskih zdraviliščih! DALMACIJA Z LETALSKIM PREVOZOM DUBROVNIK - 27. 10. - 31. 10. 2001 že od 45.500 sit dalje (polpenzion v hotelu Lero + letalski prevoz) CAVTAT - od 31.10. - 4. 11. 2001 že od 41.500 sit dalje (polpenzioni v hotelu Albatros ♦ letalski prevoz) SREDOZEMLJE TUNIZIJA -15.10. - polpenzioni v hotelu Safa *" že za 78.500 sit, TUNIZIJSKI SAFARI odhod 22.10.2001 - 101.700 sit KRETA - odhod 14.10. za 79.900 sit (vključeni polpenzioni) NOVO LETO 2002 Budimpešta od 30.900 sit dalje, Praga 32.900 sit, Rlmlnl 33.900 sit, v Pariz z avtobusom za 49.900 sit IZLETI V ČASU JESENSKIH POČITNIC Vikend v Londonu • 79.000 sit, Jugozahodna Anglija - 7 dni za 177.200 sit Irska - 5 dni za 167.500 sit, Pariz • 3 dni za 129.900 sit, Nizozemska In Belgija - 4 dni za 139.000 sit HUR6ADA • EGIPT, TUNIZIJA, SICILIJA, MAROKO, GRČIJA... Krajši izleti: Bavarski gradovi v treh dneh 26.10. od 32.300 sit dalje, Dunaj 27.10. 2 dni ■ od 20.350 sit dalje, Budimpešta 2 dni 3.11. že za 22.500 sit, Benetke - Rimini -San Marino v dveh dneh 3. 11. za 20.000 sit, Rim ■ Firence 4 dni 26.10. za 40.900 sit DUNAJ Z OGLEDOM MUSICALA organiziran izlet ali le nakup vstopnice REZERVACIJA HOTELOV IN LETALSKEGA PREVOZA V EVROPSKIH MESTIH PO VAŠIH ŽEUAHI ZIMA 2001/2002 SMUČANJE - Apartmaji in hoteli v Sloveniji, Italiji, Avstriji, Franciji, Slovaški, Švici itd. Posebni popust za zgodnje prijave! TOPLI KRAJI - KANARSKI OTOKI, EGIPT. SRI LANKA, MALDIVI. TAJSKA... NUDIMO ARANŽMAJE LAST MINUTE" Z ODHODOM IZ AVSTRIJE Dominikanska republika -14 dni vse vključeno že od 228.200 sit dalje Kuba - 7 dni vse vključeno od 191.900 dalje, Klub "MAGIC LIFE" - Turčija, Grčija, Tunizija, Egipt in smučarski centri v Avstriji od 100.000 sit dalje PRIPRAVIMO VAM TUDI IZLETE ZA ZAKLJUČENE SKUPINE! Pohvale uspešnim zdravnikom Člani Gorenjskega zdravniškega društva so se zbrali na letni skupščini, kjer so podelili priznanja dr. Gregorija Voglarja in zlati prstan za vidne dosežke. Bled, 16. oktobra - Slednjo nagrado je za življenjsko delo pri organiziranju gorenjskega zdravstva prejel mag. Alojzij Jenko, dr. medicine. Dogodek je popestril nastop Ljubljanskega zdravniškega orkestra, po strokovnem predavanju pa je sledilo družabno srečanje. Kot je povedal predsednik mag. Branko Lubej, dr. med., sta prav izobraževanje in družabnost osnovni poslanstvi društva. Udeležence letne skupščine Gorenjskega zdravniškega društva, ki je potekala pred tednom dni v blejskem hotelu Kompas, je pozdravil predsednik Branko Lubej. Ker bo volilni zbor šele prihodnje leto, je bila nekoliko bolj skromna udeležba tokrat pričakovana. Kot je Z obžalovanjem ugotovil, so se morali od zadnjega srečanja za vedno posloviti od nekaj članov. Njih so se spomnili /. minuto molka. Nato so pregledali opravljeno delo, finančno poročilo je prebrala Janja Sajovic, dr. stomatologije, pravilnost poslovanja pa je ugotovil nadzorni odbor. nja in podelitev priznanj. Osmi Zlati prstan, ki ga Gorenjsko zdravniško društvo podeljuje za življenjsko delo, je iz rok predsednika prejel mag. Alojzij Jenko, dr. medicine. Najvišje priznanje sije zaslužil za pionirsko delo pri organiziranju gorenjskega zdravstva. Od leta 1960 je namreč delal v Zdravstvenem domu Jesenice, kjer je bil dolgo predstojnik rentgenološkega oddelka. Po končani specializaciji je veliko prispeval k širjenju mreže rentgenske službe drugod na Gorenjskem. Eno od priznanj dr. Gregorija Voglarja je dobil Krste Eno od treh priznanj dr. Gregorija Voglarja je prejel Krste Pop-Stefanija. Pogačnik Cvenkelj, dr. stomatologije, se je izkazala v otroškem zobozdravstvu. Pri preventivnem delu ZD Radovljica na tem področju je igrala pomembno vlogo, od leta 1994 pa je bila uspešna tudi v zasebni ordinaciji. Slednji dve priznanji so podelili svojcem umrlih članic. Za slovesno vzdušje v dvorani je poskrbel Ljubljanski zdravniški orkester "CAMERATA MEDI- CA", ki ga je vodil dirigent Andrej Ožbalt. Drobcu kulture so zdravniki dodali še nekaj strokovnih novosti. Jeseniški kardiolog prim. Jernej Markež, dr. medicine, je predaval o hipertenzivni srčni bolezni, diagnostiki in zdravljenju, Jelka Žnidar, mag. farmacije, pa je predavala o novem uspešnem zdravilu za to bolezen. Zbor so zaokrožili z družabnim srečanjem. Želja, da bi se jim pridružili mlajši '"V našem društvu je 387 članov, med katerimi so zdravniki in zobozdravniki z. vse Gorenjskega, ljubljanskega območja in celo z Dolenjskega. Članstvo bi želeli še povečati, saj niso vsi zdravniki v naših vrstah. K dejavnostim bi radi privabili predvsem mlajše člane. Osnovna naloga društva je izobraževanje, ker je v medicini stalno veliko novosti. V letu dni smo pripravili deset predavanj, na katerih smo se srečevali tudi s farmacevti in predstavniki izdelovalcev zdravil. Pomembna je tudi družabnost. Zadnjo soboto oktobra organiziramo tradicionalni zdravniški ples; letos bo že desetič zapored. Zbore in druga srečanja radi združimo s kulturnimi dogodki. Izlete po domovini in tujini pa ponavadi povežemo z ogledi znamenitosti, ki so povezane Z zdravjem," je povedal predsednik Branko Lubej o dejavnosti društva. Minuli konec tedna so člani društva obiskali Čateške Toplice, kjer so imeli tudi predavanje o revmatičnih težavah in zdravljenju teh bolezni. Zaenkrat pa še niso odkrili recepta, kako zagotoviti boljšo udeležbo na sestankih upravnega odbora društva. V njem so zastopani vsi zdravstveni zavodi in domovi z Gorenjske, vendar se na Bledu nikoli ne zbere vseh 19 članov. • Stojan Saje Domačinom dve zmagi Zlati prstan je dobil Alojzij Jenko (levo); izročila sta mu ga Branko Lubej in Marija Šimenko Vodnjov. Osrednjo pozornost na skupščini so namenili letošnjim nagrajencem. Predsednik je pojasnil, da ponavadi podelijo sedem priznanj. Letos so dobili le štiri predloge. Na žalost ne morejo izročiti vseh priznanj svojim članom, saj sta dve nagrajenki že pokojni. Delo vseh dobitnikov je predstavila Marija Šimenko Vodnjov, predsednica komisije za imenova- Pop-Stefanija, dj. medicine. Izkazal seje s požrtvovalnim delom v ginekološko porodniški bolnišnici Kranj, slovel pa je tudi kot specialist za akupunkturo. Od leta 1991 je v pokoju. Alenka Pegam, dr. medicine, je bila znana po strokovnem delu na področju družinske medicine. Sodelavci v ZD Kranj so jo cenili zaradi bogatega znanja in prizadevnosti. Mojca Naklo, 16. oktobra - Kinološko društvo Naklo, ki ga uspešno vodi Janez Bartol, je organiziralo minulo soboto zadnjo od devetih letošnjih tekem za državno prvenstvo Slovenije v agilitvju. Na va-dišču ob železniški progi se je zbralo več kot 90 tekmovalcev iz Slovenije, Hrvaške in Italije. Organizatorji so se lahko pohvalili / rekordno udeležbo na dosedanjih tovrstnih tekmovanjih, na roko pa jim je šlo tudi sončno jesensko vreme. Se posebej so bili veseli, da so imeli srečo po tekmovalni plati. Doma sta namreč ostali kar dve zmagi, s katerimi sta si njihovi članici Darja Bu-kovnik iz Goric in Andreja Jakopič iz Mavčič priborili tudi naslova letošnjih državnih prvakinj v dveh različnih kategorijah. Slednja je za naše bralce izjavila. da je navdušena nad uspešnimi nastopi s psom Antejem. Letos sta na svetovnem prvenstvu pristala na 37. mestu med 112 tekmovalci, Kako so nekdaj mlatili pšenico Konjeniško društvo jNaklo in Aktiv kmečkih žena sta po žetvi 2001 pripravila še Mlačev s starimi orodji. Na Arneševo domačijo je prireditev privabila precej ljudi. /. nekaj več sreče pa bi bila uvrščena zelo visoko. Še Vedno je v formi tudi njen OH, s katerim je že prej zmagovala. Prireditev v Naklem, ki jo je vodila Sonja Rozman Bizjak, si je ogledal tudi župan občine Naklo Ivan Štular s soprogo. Delegat na tek- mi je bil Sašo Novak, predsednik komisije za agility pri Kinološki zvezi Slovenije. Na podelitev pokalov je prišel predsednik KZS Dominik Pleteršek, ki je čestital najboljšim tekmovalcem. In še rezultati! Razred A 1 mini: 1. Jasna Zdovc in Arki, Agility Ilirija Ljubljana, 2. Ivica Svetanič in Lino, Fido Hrušica, 3. Ivana Kirik in Tina, A. Ilirija LJ; razred A 1 standard: 1. Darja Bukovnik in Kita, KD Naklo, 2. Tamara Leskovar in Tia, Fido Hrušica, 3. Ivan Smrdelj in Baron, KD Posotojna; razred A 2 mini: 1. Daša Zakotnik in Tvna. A. Ilirija LJ, 2. Ines Pezič in Sin-gi, Fido Hrušica, 3. Silvia Trkman in Lo, A. Ilirija LJ, (5. Dora Štros in Tobi KD Naklo); razred A 2 standard: 1. Andreja Jakopič in Antej, KD Naklo, 2. Peter Zupančič in Tissa, A. Ilirija LJ, 3. Želj-ko Gora in Astor, Zagreb; ekipna zmaga Agility Ilirija Ljubljana. • S. Saje Gasilsko usposabljanje Naklo, 16. oktobra - Na domačijo Ane Jerala so pripeljali le star motor za mlatilnieo iz Tehniškega muzeja Slovenije, vsa druga orodja pa hranijo doma. Možje in žene so dokazali, da še obvladajo ročno delo. Obiskovalci so hvalili tudi domače dobrote in veselo vzdušje, za katero je poskrbela upokojenska folklora. Člani Konjeniškega društva Naklo so ob pomoči Aktiva kmečkih žena junija letos prvič pripravili etnografsko prireditev žetev 2001. Med njo so na Arne-ševi njivi prikazali način dela s starimi orodji. Kako so nekdaj mlatili pšenico, pa so minulo soboto predstavili na Arneševi domačiji na Pivki v Naklem. "Pri nas je bila navada, da smo si Arneševi in Težičevi priskočili na pomoč pri večjih delih. Za mlačev je bila potrebna še kakšna roka več. Danes je v Naklem le še nekaj več kot deset manjših kmetij, kjer vsa dela opravljamo strojno. Prav zato je zanimivo, da lah- ko še pokažemo star način dela in nekdanje kmečke običaje," je povedala Ana Jerala, ki je gostoljubno sprejela številne obiskovalce. Na dvorišče so prijezdili konjeniki z zastavami, za njimi so se pripeljali vozovi z gosti in delavci, tam pa sta se ustavila tudi voza s snopi pšenice in motorjem za pogon mlatilnice. Kot je dejal Bernard Petrovčič iz Tehniškega muzeja Slovenije v Bistri, so ponosni na motor iz leta 1876, Ei ga vsako leto preizkusijo na srečanju Društva ljubiteljev stare kmetijske tehnike. Pohvalil je, da so staro orodje ohranili tudi na kmetijah. Vodice, 16. oktobra - Oktober je mesec požarne varnosti in po gasilskih tekmovanjih so običajno ta mesec na programu različna preverjanja znanja, usposobljenosti in različne vaje ter druge aktivnosti. Več aktivnosti je bilo konec tedna na območju Gasilske zveze Vodice, v Kamniku pa so se srečali vodje enot. Še posebej uspešni pa so bili gasilci iz Gasilske zveze Vodice na regijskem tekmovanju za uvrstitev na državno prvenstvo. Na tem iz PGD Polje članice A, veterani in veteranke in iz PGD Bukovica člani in članice B. Zanimivo gasilsko vajo so konec minulega tedna imele članice iz gasilskih društev v Gasilski zvezi Vodice. V Repnjah so v mokri vaji prikazale gašenje domačije in gospodarskega poslopja. Gasilska zveza Vodice pa načrtuje veliko gasilsko vajo v okviru meseca požarne varnosti za vsa društva in ekipe v občini Vodice 29. oktobra. Iz muzeja so pripeljali star motor, ki je poganjal mlatilnieo. Za dela ob mlačvi je potrebnih veliko pridnih rok. Čemu služi cepec, je najprej pokazal župan Ivan Štular. Nato sta pšenico ročno mlatila Janez Jošt iz Strahinja in Ivan Krt iz Struže-vega, s katerima sta se pomerili Marija Jagodic s Cegelnice in Nada Legat iz Naklega, s Primorske pa je prišel na pomoč Milan Požar. Koje najmlajša udeleženka, Mojca Bajžclj iz Podbre-zij, s kobilo Zoro pripeljala voz s pšenico, je Janez Pavlin s Pivke pognal manjšo mlatilnieo. Gospodarica Ana in Silva Gregorc, sta morali pohiteti s podajo snopov. Potem je sledilo "retanje", ročno sejanje na rešetu. Zrnje se končno ločili od plev v stroju, ki mu rečejo "pajtl". Ostanke so razrezali na ročni slamoreznici. Pri veliki mla-tilnici so še pokazali, kako so se nekdaj med delom šalili. Če je moški uspel povezati žensko v "povesmo" in vreči otep na oder. sta se lahko na podu zadržala dalj časa. Tam so včasih tudi zaplesali. Tokrat so za glasbo in ples poskrbeli člani Folklorne skupine Društva upokojencev Naklo. Da ne bi kdo omagal, so članice Aktiva kmečkih žena iz Naklega postregle z domačimi dobrotami, sadnim moštom in čajem. Dijakinji kranjske srednje biotehniške šole Ena in Urša sta s posestva Strah i nj v spremstvu profesorice Barbare Bešter pripeljali sir, jogurt in kefir, Mateja in Erika pa sta pokazali spretnosti v klekljanju. Povezovalec programa Jože Mohorič seje trudil, daje sproti opisal zanimivo dogajanje. Kot je ugotovil predsednik Konjeniškega društva Naklo Marjan Marinšek, zanimanja za etnografske prireditve ne manjka, zato bodo z njimi nadaljevali, • Stojan Saje Gasilke iz GZ Vodice so v Repnjah v mokri vaji gasile stanovanjsko poslopje. tekmovanju je bilo izmed 10 gasilskih zvez in 18 ekip, ki so se uvrstile na državno tekmovanje, kar deset ekip iz Gasilske zveze Vodice. Na spomladanskem državnem tekmovanju bodo tako iz Šinkovega Turna člani A in B, članice B, veterani in veteranke, V Kamniku pa so se srečali ga' silci, ki so letos uspešno opravi" tečaj za vodje enot v regiji Ljubljana tri. Tečaj za vodje so opravi' li trije gasilci iz GZ Kamnik. štir' je iz GZ Komenda, trinajst iz G* Litija, pet iz GZ Mengeš in pet,z GZ Moravče. • A. Z. Obnovljene orgle in kor v kranjski župnijski cerkvi Orgle, ki sedaj zvenijo bolj ubrano, kor in korno ograjo, omaro za orgle, Slomškovo sliko v cerkvi in stavbo knjižnice je v soboto blagoslovil mariborski škof dr. Anton Stres. Do obnove z darovi vernikov, čakajo pa še na pomoč kranjske občine in ministrstva za kulturo. Obnovljen kor z orglami v kranjski župnijski cerkvi. Foto: T. Doki Kranj, 16. oktobra - V kranjski župnij j Sv. Kancijana in tovarišev s° soboto, 13. oktobra, upravičeno razglasili za praznično. Mariborski škof dr. Anton Stres je Popoldne pred polno župnijsko °erkvijo in ob ubranem petju združenih cerkvenih pevskih zborov in zbora Ave blagoslovil obnovljene orgle in omaro zanje, kor in korno ograjo, podobo blaženega Antona Martina Slomška in obnovljeno poslopje, v katerem je osrednja kranjska knjižnica. Kranjski župnik, dekan in prelat Stanislav Zidar se je zahvalil darovalcem, ki so po dveh letih, koje bila obnovljena cerkev, zmogli tudi ta dar, in izrazil upanje, da bosta del stroškov pokrili tudi občina Kranj in ministrstvo za kulturo, saj gre pri nekaterih obnovitvenih delih tudi za ohranjanje naravne in kulturne dediščine. Orgle so bile nepopolne. Manjkale so zlasti trobente in pozavne. Njihova obnova se je v začetku leta 1941 začela, vendar jo je prekinila vojna. Sedaj so popolne, za kar imata največ zaslug nemška firma Laukhuff in Marjan Bukov-šek iz Jenkove orglarske delavnice. Tudi kor se je nagnil in postal nevaren. Sedaj je statično brezhiben. Obnovljeni sta bili tudi korna ograja in omara za orgle. Mojster Mitja Pirnat je ob sodelovanju kranjskega Zavoda za varovanje naravne in kulturne dediščine odlično opravil nalogo. Na desni strani župnijske cerkve, gledano iz vhoda, visi podoba blaženega škofa Antona Martina Slomška. Zakaj ne bi imeli še Slomškove podobe, če imamo že Slomškov in Prešernov zvon, je razmišljal župnik Stanislav Zidar. Po slovesnosti v cerkvi pa je bilo praznično še pred poslopjem študijske knjižnice. Stavba, ki je bila leta 1996 vrnjena kranjski župniji, je obnovljena in pomembno prispeva k lepšemu videzu starega dela Kranja. Stavbi starejši Kranj- Škof dr. Anton Stres blagoslavlja stavbo študijske knjižnice. Foto: J.K. čani Še vedno pravijo "škofija". Poslopje je zgradil ljubljanski škof dr. Jernej Vidmar, ki je bil doma i/. Kranja. Pred U. svetovno vojno je bil v njej "konvikt", dom za revnejše dijake, ki so se šolali v Kranju. Škof dr. Anton Stres je v nagovoru dejal, da so orgle kraljica glasbil. Čeprav so sestavljene iz vrste puščali in registrov, pojejo harmonično. Noben glas ni odveč. Čeprav je različen, je potreben. Brez njega ni celote. Tudi naša občestva, cerkvena ali civilna, morajo biti podobna orglam. Zato je treba negovati krščansko sožitje in sodelovanje v skupnosti. V tem morajo biti človeška občestva podobna orglam. Med drugim je tudi dejal, da ljudje ne znamo biti več hvaležni. Vse se nam zdi samoumevno in pogosto nam je žal, da smo komu kaj obljubili ali se zaobljubili, je dejal škof. ki se je zahvalil za prisrčen sprejem v Kranju. • J. Košnjek Ramo Muzaferovičem, imam kranjskega odbora islamske skupnosti v Sloveniji Želim, da bi Slovenci spoznali pravi islam Islamska skupnost na Gorenjskem deluje v treh odborih. O delovanju kranjskega odbora in o islamski skupnosti nasploh govori imam Ramo Muzaferovič. Od kdaj v Kranju deluje odbor lslamske skupnosti? Pri tem vprašanju je potrebno iti nekoliko dlje v zgodovino. Prvi rnuslimani v Sloveniji so bili v Posočju, ko so se v 1. svetovni v°jni v okviru avstro-ogrske armade borili na soški fronti. Iz tega časa so tam ohranjeni islamski nagrobni spomeniki, ter ostanki prve džamije. Po drugi svetovni v°jni je v času velikih ekonomskih migracij v Slovenijo prišlo mn«go Bošnjakov iz BIH, ki so P.r'šli kot manj plačana delovna s''u. Kot vem, je bila prva islam-pa skupnost ustanovljena okrog •eta 1967, v Ljubljani, od koder so J6 .^širili po vsej Sloveniji. V 80. so Bošnjaki v večjem številu fak ludi v Kran-i' vendar pa ral za ustanovitev skupnosti ^.r.|cino še niso bili dovolj števil-• al1 dovolj zreli. Do spremembe Slov1-.? v obdobJu vo-ine v BIH te|.v^n'ja se je izkazala kot prija-lik"S ..drzava in Slovenci kot ve-0Q Prijatelji, ki je sprejela veliko p ,ailskih beguncev. Ti so dali 0ud° za ustanovitev kranjskega lem 1993 ali 1994. Čutili tadi k^bo po duhovni oskrbi, pa k 1 občutek za vero so imeli veli-ulicmočneJe ra/vit- v Tavčarjevi nov|'lC hila kuP'Jena hiša ter ob-skuJCna- Za potrcRC islamske Pnosti. Zdaj se tu srečuje tudi tu ^lna' Poučujemo mlade o veri, rnov Plsarnc skupnosti, ter ima-Set* stanovanjc. Imam v Kranju J Postal leta 1997." Po/w na Jehila vaSa "poklicna" ,fg° mama? ?eVaetlsem sko/i običajno izobra-šola JC;°Snovna šo,a< srednja Pred v kultela- V B1H Jc bil° °ni8lim ° le cna srednja šola za 6. L??nc v SaraJevu, nato pa že •amiTral scm na Fakulteti is-nT^*^ v Sarajevu, kije edi-Seveua V nckdanJi Jugoslaviji, tujim JC mozno Studirati tudi v Čajno'VV da sem upokojenec W bolj konzervativen, vendar mi J^bil prejšnji koncept bolj prija- zen, določene strani pa so bile bolj razpoznavne. To spremembo najlažje ponazorim takole: nekdo mi preuredi stanovanje v moji odsotnosti, potem mi pa zatrjuje, da je samo temeljito pospravil, jaz pa preprosto ne najdem nobene stvari več in ne čutim več tiste prijaznosti v stanovanju kot prej. In ni samo to, ko listam po časopisu, ne najdem več dopisnikov, kot sta Marko Jenšterle in Peter Čolnar. Ta 'dva nestrankarska dnevnopolitična komentatorja sta zelo popestrila Gorenjski glas s svojimi kritičnimi in dobronamernimi pogledi na dnevno politiko. Tako da vladajoči gospodje ne morejo pomesti pod preprogo svoje napake, z zaslugami bi se pa pretirano hvalili ali pa bi si jih pripisovali samo sebi. Ker je za normalno demokatično družbo zaželeno in koristno, posebej pa za časopis, da ga ne more izkoriščati vladna stranka za svojo politično propagando, kar sedaj po novem konceptu to zna biti. Bližajo se občinske volitve in volitve predsednika države, pa se že na tak način izločajo iz Časopisa nezaželeni komentatorji in komentatorji dopisniki, ki imajo neopredeljen politični položaj in kritični odnos do dnevne politike. To je lahko celo načrtovana poteza, da bo postal časopis Gorenjski glas volilno-propagandni časopis za vladajoče strukture. S časopisom je ravno tako lahko kot z ljudmi, da je hitro pokvarljivo blago, če nima konkurence -opozicije. Ker pravih opozicijskih časopisov nimamo, sedaj izločate še neopredeljene politične komentatorje. Pa smo v enoumju kot v bivših časih, ali pa časopis po meri urednika, ki ima vedno prav, pa čeprav se bralci z njim ne strinjajo. Dejstvo je, da je menjava koncepta samo razlog, da dopisnike, ki neodvisno in nestrankarsko komentirajo dnevno politiko, silite v strankarsko opredelitev. Ve se, da ima profesionalni komentator hrbtenico in se ne bo uklonil uredniku po naročilu dnevne politike, zato ga enostavno odkloni. Odkloni ga z izgovorom, da ni strankarsko opredeljen njegov politični komentar in da ni v*skladu s konceptom časopisa, kar je znana praksa. Ni mi vseeno in verjetno še kateremu bralcu Gorenjskega glasa tudi ne, da berem brezzvezne komentarje dopisnika, za katerega ne veš, kaj hoče povedati in kakšno meglo spušča, belo ali črno. V nasprotju z omenjenima komentatorjema, ki pišeta aktualne politične dogodke, ki se berejo kot napete kriminalke, za povrhu je pa še vse resnično. Spoštovana urednica, prepričajte me, da nimam prav, kar bo zelo težko. Lahko pa popravite napako. Ve se, da samo tako, da pridobite dopisnika nazaj. Ker ima vsaka stvar svojo ceno, profesionalni komentatorji za časopis, kot je Gorenjski glas, pa imajo še toliko večjo ceno. Če vam je kaj do bralcev in naročnikov Gorenjskega glasa, jih boste pridobili nazaj, ali pa boste Gorenjski glas spremenili v časopis po svoji meri in meri vaših somišljenikov. Upam, da moje dobronamerne kritike ne boste prezrli. Č.I. naslov v uredništvu Po oddaji na Tedniku Ker sem Primorka, nisem naročena na vaš list, a vendar čutim, da se moram oglasiti glede oddaje pri Tedniku, prejšnjega četrtka. Imam znanko, ki živi v tej vaši mirni soseski, pa mi pravi, da moteči ljudje živijo povsod med nami. Njeni ostareli materi se v cerkvi otroci izogibajo. Naše mladine sploh ne učimo, da obstaja starost, prizadetost, bolezen, smrt. Da, tudi v naši soseščini živijo ne le prizadeti, ampak tudi moteči ljudje in otroci. Opomnimo potem bodisi njih, bodisi osebe, ki zanje skrbijo. Morda s svojo motečnostjo želijo le opozoriti nase. Mamica! Ali boš mogla svoja otroka obvarovati vseh kvarnih zunanjih vplivov. Ne! Morali bodo spoznati drugačnost - da, celo to, da se vsi ljudje ne obnašajo po družbenih normah. Morali bodo izvedeti, da vsi otroci nimajo ljubečih mamic. In če take otroke izoliramo iz normalnih, družinskih sosesk - bodo res povsem podivjali. Gospod Kristan! Bojite se, da boste morali biti tem otrokom terapevt. Nič druga ni treba kot to, da jim odzdravite, če vas olikano pozdravijo, in da jih prosite za kakšno majhno uslugo in jim rečete hvala lepa - pa tudi to ne, ampak da jih kdaj prijazno ogovorite. Samo to, in boste terapevt. Za voljo božjo, saj ne živimo na samotnem otoku. Ali niso enako moteči mladostniki, ki se podijo z motorji in rolkami. Ali ni moteč sklero-zen starček, ki venomer gode eno in isto? Otroci morajo odraščati med ljudmi - dobrimi in slabimi, seveda jih moramo nenehno opozarjati in učiti - a edino, če vidijo svet tak, kakršen je, bodo zrasli v zrele in odgovorne ljudi. Kdaj pa kdaj raje spregovorite kakšno besedo z njimi - a normalno, in ne takoj poučljivo. Poslušajte kdaj svoje srce, in ne le svoj razum. Bolj srečni boste, kot ste sedaj, v svoji samozadostnosti. Nada Kostanjevic, Vipava, Milana Bajca 2 DRUŽINSKI NASVETI Drugačni otroci (3) NAGRADNA IGRA "5 x 5" - 16. oktober 2001 Petmestna naročniška številka je lahko nagradna Tudi v letu 2001 občasno na tak način objavimo seznam petkrat po pet izžrebanih naročniških številk. Za vse, ki ste na "5x5" že pozabili: našo datoteko naročniških številk že od maja 1998 občasno "zavrtimo v bobnu" v nagradni igri "5x5". Iz računalniškega "bobna" izžrebamo PETKRAT po PET petmestnih naročniških številk za PETKRAT po PET (res imenitnih!!!) nagrad. Pravila v tej nagradni igri so nespremenjena: če med OBJAVLJENIMI petmestnimi naročniškimi številkami v nadaljevanju tega poročila o izidu žreba najdete tudi Vašo, čimprej, do izida naslednje številke Gorenjkega glasa v petek, 19. oktobra, pokličite v uredništvo Gorenjskega glasa, telefon 04/201-42-00, in poslali Vam bomo obvestilo o nagradi, ki Vam jo je namenil žreb. S posebnim pisnim obvestilom boste izkoristili nagrado pri našem poslovnem partnerju. Naročniška številka je v sklopu Vašega naslova na naslovnici desno spodaj. Naročniške naslove s petmestnimi številkami strojno izpisuje Pošta Slovenije v Poštnem centru Ljubljana, ista naročniška številka je vselej izpisana tudi na računu za naročnino, v rubriki "šifra". Poudarjamo: izžrebane petmestne številke so naročniške in ne kakšne druge - kar precej klicev v naše uredništvo je zato, ker so nekateri našli med številkami npr. svoje zelo stare telefonske številke ali kaj podobnega, kar pa z igro "5x5" nima prav nikakršne povezave. Ker je žreb nadvse muhast način izbire, se lahko celo zgodi, daje ista naročniška številka izžrebana tudi dvakrat: že izžrebanih številk namreč ne izločamo. Izžrebane naročniške številke v oktobrskem krogu nagradne igre "5 x 5. petmestnih naročniških številk": 1/ za pet nakupov izdelkov SO-DAVIČARSTVA VOLKA Kranj, vrednost posamezne nagrade 7.000 SIT: 10836; 19564; 31375; 52114; 55737, 21 za pet družinskih nakupov v vrednosti po 5.000 tolarjev v podjetju LEKERO, d.o.o., KRANJ: 15193; 18139; 45737; 54904; 66868; 3/ za pet družinskih nakupov v vrednosti po 5.000 tolarjev v DISKONTU (ali Vrtnarskem centru) TRENČA v Kranju: 15575; 30084; 34295; 60193; 65670; 4/ za pet družinskih obiskov v FITNESS CENTRU MONIKA v hotelu Kokra na Brdu pri Kranju (ali na kranjskem pokritem olimpijskem bazenu) v vrednosti po 5.000 tolarjev: 16084; 18210; 35316; 61071; 66195; 5/ za pet družinskih nagrad - gostinske storitve v GOSTIŠČU SMUK v Retnjah pri Igorju^ Alešu, s.p. na Bregu ob Savi, ali v GOSTIŠČU BAKHUS v Žerjavki pri Marjanu Burgerju, v vrednosti po 5.000 tolarjev: 17239; 19805; 53519; 60753; 66845. Kaj lahko družba in vsak posameznik naredi za preprečevanje vedenjskih motenj? Na prvem mestu je družina, ki kot posamezna majhna skupnost potrebuje veliko^ spodbud s strani države in okolja. Družine so mnogokrat prisiljene v reševanje finančnih težav in probleme preživljanja in tako staršem dejansko primanjkuje energije in časa za vzgajanje otrok. Otroci in mladostniki si tako sami krojijo svoj prosti čas in obveznosti, prav tako pa se naučijo, da vzamejo - ukradejo tiste stvari, ki jih nimajo in si jih želijo. Šestletni fant, ki je vedno izmikal stvari otrokom in tudi odraslim je vse skrbno skrival pod posteljo in šele kasneje so ugotovili, kaj vse je že ukradel. Njegova mama se ni zanimala zanj, očetu pa je bil v breme in seje zanimal zanj le kadar ga je fizično kaznoval. Ni poznal prijaznih besed in igrač in tako si je s krajami pridobival tisto kar je pogrešal - občutek spreje-tosti, topline in obdarovanja. Seveda je to, kar je dobival - grobost in kaznovanje dajal naprej svojim vrstnikom, učiteljem, odraslim ljudem, v katere ni verjel. Nasprotje tega fantiča in hkrati njemu podoben pa je primer fanta, kije bil razvajen in navajen, da seje vsem njegovim željam ustreglo. Ko je začel obiskovati šolo, ga vrstniki zaradi njegovih egoističnih in razvajenih navad niso sprejemali. Doma je začel krasti denar in kupoval sladkarije, s katerimi je podkupoval sošolce, da so ga sprejemali medse. Iz obeh primerov je jasno razvidno, da so vzroki neprilagojenega vedenja vedno nekje globlje in ne v samem dejanju. Prehitro obsodimo otroke za kradljivce in lažnivce, brez da bi se vprašali, zakaj to počnejo. Našteta primera nas spomnita na to, kako pomemben je način vzgajanja. Večina staršev vzgaja po svojih najboljših močeh in tako, kot so jih naučili njihovi starši. Običajno se napačnega stila vzgajanja zavemo šele takrat, ko opazimo posledice le tega. Takrat so nam voljo strokovnjaki, ki pomagajo tako staršem kot otrokom, da se vzorci vedenja in vzgoje spremenijo. Neumnost ni, če prosimo za pomoč. Neumnost je, če mislimo, da znamo vse sami. Starši in otroci smo mnogokrat ujeti v čustveno reagiranje in kot takšni ne vidimo realnih situacij. Vsi vemo, kako z lahkoto bi vzgajali tuje otroke - s sosedovimi nimamo nikoli težav, s svojimi pa. Najbrž temu botruje dejstvo, da si svoje otroke na nek način lastimo in jih želimo ustvariti po svoji podobi. Ko otrok ni takšen kot smo si mi zamislili, se spomnimo sto in enega načina, da bi to dosegli. Pozabljamo pa, da imamo na drugi strani enakopravnega partnerja, ki nas običajno prekaša v energiji in domišljiji in se spomni stodva načina, s katerimi nam nasprotuje in si ustvarja svojo lastno podobo. mi MAM BO KINGS TOREK, 3O.0KT0BER do jutra je neznani storilec v Škofji Loki ukradel osebni avto 3*1 kadet 1.3 GL, rdeče barve, z registrsko številko KR - S4 - 892. ^°licisti Policijske postaje Škofja Loka zbirajo obvestda, podali pa °do tudi kazensko ovadbo. *^da telesna poškodba Lesce, 16. oktobra - V nedeljo, 7. oktobra, se je ob 4.10 uri v lokalu ^v'njak v Lescah mudil 25-letni V.P., doma iz okolice Radovljice. Ko jf shajal iz lokala, je prišlo med njim in gostom P.D., ki je z Jesenic, d0 Pogovora. Pred lokalom je P.D. dohitel V.P., ga začel žaliti in su-Vut'- V Spor je posegla prijateljica P.D. ki pa jo je P.D. odrinil in Pokušal udariti V.P. . . Le-ta je izzivalca tako udaril, da seje opotekel. Ko seje še enkrat ho-le| Približati, ga je V.P. udaril še enkrat. Zaradi udarca je padel, z gla-v" udaril ob tla in obležal. v tem spopadu je P.D. utrpel hujšo telesno poškodobo, zaradi česar So Proti V.P. podali kazensko ovadbo. • D.S. ^oškodovana kolesarka Radovljica, 16. oktobra - V 12. oktobra, se je ob 18. 50 v ^eseah v križišču regionalne i/ t m Finžgarjcve ulice zaradi pjevanja prednosti zgodila proba nesreca, v kateri je ena ose-64 i ,a hui*e telesne poškodbe. J-tetna kolesarka iz Radovljice križC«PelJala po Alpski cesti proti jt * : Pred samim križiščem se srnc[aViln° P°stavila na srednje /a n°. križišče, ki je namenjeno ulico v^0 V ,evo na F>n*garJevo • Vendar pri zavijanju ni dala času je umrlo 41 pešcev ali 67 odstotkov vseh pešcev. Najbolj nevarne so ceste brez pločnikov, najhujše posledice s smrtnim izidom pa so enakomerno porazdeljene na ceste v naseljih in izven njih. Poškodovanih pešcev pa je znatno več v naseljih. Najpogostejši vzrok najhujših prometnih nesreč z udeležbo pešcev je neprilagojena hitrost, drugi najbolj pogosti vzrok pa je nepravilnost pešca. Lani so v prometnih nesrečah povozili 39 pešcev ali skoraj dve tretjini vseh umrlih. Roparja še iščejo V prvem polletju letošnjega leta v prometnih nesrečah ni umrl noben pešec, ki bi bil mlajši od 34 let. V šestih mesecih je umrlo 517 pešcev. Največ jih je umrlo na regionalnih cestaj ter v naseljih. Značilna za umrljivost starejših pešcev je tudi izredno visoka povprečna stopnja alkoholizlranosti. KRIMINAL V Upravi uniformirane policije so pripravili vrsto ukrepov, ki jih bodo uvedli za izboljšanje prometne varnosti pešcev. Ukrepe so že poostrili med prvim in 14. oktobrom letos, pre-ventivno in represivno pa bodo ukrepali tudi med 1. in 14. decembrom. • D.S. prednosti voznici osebnega avtomobila, ki je v tem času pravilno pripeljala po Alpski cesti proti centru Lesc. Voznica je zmanjšala hitrost, četudi na kolesu ni bilo prižganih luči. Kolesarka je z vožnjo nadaljevala in s prednjim kolesom trčila v sredino prednjega odbijača, padla na vetrobran-sko steklo, ki seje razbilo, nato pa obležala na cestišču. Dobila je hujše poškodbe, zato je ostala na zdravljenju v jeseniški bolnišnici. • D.S. Kje je Marjan? Kranj - 24. septembra je neznano kam odšel 52-letni Marjan G. iz Kranja. Pogrešani je visok približno 170 centimetrov, srednje postave, rjavih oči in kostanjevih las, oblečen pa je bil v pulover sive barve z napisom Reabock, modre jeans hlače in obut v bele športne copate. Nazadnje so ga opazili 24. septembra na Gospo-svetski ulici v Kranju, ko je pešačil proti Bleiweisovi cesti. Policisti prosijo vse, ki bi ga opazili ali o njem karkoli vedeli, da jih obvestijo na številko 113. Kranj, 16. oktobra - V četrtek, 11. oktobra, je neznani storilec oropal pošto v Begunjah. Po ropu je zbežal proti avtobusni postaji in za njim se je izgubila vsaka sled. Moški je star okoli 25 let, visok 175 centimetrov, vitkejše postave, temno rjavih srednje dolgih las, govoril je slovensko. Oblečen je bil v temno zeleno srajco, črno športno jakno, ki sega do bokov, hlače iz jeansa, na glavi je imel črno baretko, v roki pa platnen nahrbtnik temne barve. Kdor bi karkoli o njem vedel (objavljamo fotorobot storilca), naj pokliče na telefonsko številko 113 ali na anonimni telefon 080-1200 ali pa naj se oglasi na najbližji policijski postaji. Kupil gorsko kolo Jesenice, 16. oktobra - Jeseniški policisti so podali kazensko ovadbo proti 27-letnemu M.M. z Jesenic, saj naj bi osumljeni od G.M. za 15 tisoč tolarjev kupil gorsko kolo in ga nato hranil v kleti, čeprav je vedel, da je ukradeno. Z bencinom nad dimnik Jesenice, 16. oktobra - V petek, 12. oktobra, proti večeru seje 59-letni L.K. /. Jesenic odločil, da bo požgal saje v dimniku svoje stanovanjske hiše. Najprej je splezal na streho hiše in v notranjost dimnika izlil bencin. Nato je šel v kurilnico k peči za centralno ogrevanje. Odprl je loputo dimnika, vanj natlačil papir, ga prižgal in zaprl loputo. Zaradi koncentracije hlapov in plinov bencina je v notranjosti prišlo do eksplozije. Opeklo ga je po koži. V jeseniški bolnišnici so mu nudili prvo pomoč. Škoda znaša okoli 50 tisoč tolarjev. • D.S. Vzel denar in dokumente Huje, 16. oktobra - Neznanec je v času od 8. do 9. oktobra prišel v odklenjeno stanovanjsko hišo v Hujah. Izkoristil je odsotnost stanovalcev, vstopil v kuhinjo ter z mize vzel denarnico. Protipravno si je prilastil več kreditnih in plačilnih kartic, osebnih dokumentov, nekaj denarja v tuji valuti ter 25 tisoč tolarjev gotovine. Skupne materialne škode je za približno 55 tisoč tolarjev. Zaklal tele Žiri, 16. oktobra - V času od minule sobote na nedeljo je neznani storilec prišel na ograjen pašnik v bližini ene od stanovanjskih hiš na Selu v Žireh. Na dovozno pot je izvlekel manjše tele, ga zaklal in odnesel neznano kam. Škode je za 80 tisoč tolarjev. NESREČE Delovna nesreča s traktorjem Gabrška gora, 16. oktobra - V soboto, 13. oktobra, je zjutraj 32-let-ni H.P. iz okolice Škofje Loke odšel do starejše kmetije na Gabrški gori, da bi trosil gnoj po pašnikih. V strmo pobočje je odpeljal delovni stroj, nato se je s traktorjem in priključenim trosilcem gnoja odpeljal na vrh pobočja. Okoli 9. ure je trosilec naložil z gnojem in se odpeljal navzdol. Menjalnik pa je iz neznanega vzroka premaknilo iz prestave. Traktorje začel pridobivati na hitrosti, ni mu ga uspelo zaustaviti, zato je peljal po pobočju na levo in se začel prevračati. Po desetih metrih se je ustavil v potoku. Vozniku seje uspelo izvleči, vendar je utrpel hude telesne poškodbe tako, da ni mogel hoditi Tri ure seje plazil do 150 metrov oddaljene hiše in tam prosil za pomoč. Odpeljali so ga v Klinični center v Ljubljano. • D.S. Obležal na travniku Praprotno, 16. oktobra - V soboto, 13. oktobra, se je ob 11.55 uri na regionalni cesti Škofja Loka - Železniki zunaj naselja Praprotno zaradi neprilagojene hitrosti voznika motornega kolesa zgodila prometna nesreča. 58-letni voznik L.S. iz okolice Kranja je vozil iz Škofje Loki proti Žabnici. Med vožnjo je z veliko hitrostjo prehiteval druga vozila in "polagal" ovinek. Izven naselja Praprotno je z veliko hitrostjo pripeljal v desni, nepregledni ovinek, ki se takoj prevesi v levega. Izgubil je oblast nad motornim kolesom in silovito trčil v kamnito -betonski propust za meteorno vodo. Po trčenju gaje odbilo na travnik, kjer seje kotalil 55 metrov. Poškodovanega je našla voznica osebnega avtomobila, ki jo je nekaj ovinkov prej z veliko hitrostjo prehitel. S hudimi poškodbami so ga odpeljali v Klinični center Ljubljana. • D.S. Na svetovnem kolesarskem prvenstvu je bil tudi "slovenski dan" Bronasta kolajna Andreju Hauptmanu 26-letni Andrej Hauptman iz Kranja je med junaki letošnjega svetovnega prvenstva kolesarjev v Lizboni, napredek mladih pa našemu kolesarstvu obeta še veliko radostnih trenutkov. Kranj, 16. oktobra - Od minulega torka do nedelje je v Lizboni na Portugalskem potekalo letošnje svetovno prvenstvo v kolesarstvu, ki se ga je udeležila tudi naša reprezentanca. Na njem so nastopili mladinci, člani do 23 let in seveda tekmovalci v kategoriji elite. Prav nihče v ekipi ni razočaral, seveda pa je bil vrhunec nastopov v nedeljo, ko je v cestni dirki kategorije elite po dolgi in naporni tekmi na zmagovalnem odru prvič stal tudi slovenski tekmovalec: 26-letni Domžalčan, ki seje po poroki preselil v Kranj in je član italijanskega profesionalnega moštva Tacconi Sport Vini Caldirola, Andrej Hauptman. Da je Andrej odličen kolesar, je bilo seveda jasno že pred leti, ko je nastopal v dresu ljubljanskega Roga, prav zadnji dve leti pa je ta sloves še potrjeval. Vsi slovenski ljubitelji kolesarstva se gotovo še spominjajo njegovega letošnjega odličnega nastopa na Ciiru d'Ita-lia, koje v Ljubljano pripeljal kot peti najboljši (dvakrat je bil v etapah tudi tretji), bronasta kolajna na svetovnem prvenstvu v Lizboni pa je zagotovo njegov največji uspeh v sedaj že petnajstletni karieri. Kot je povedal na cilju, so mu bili v veliko pomoč tudi ostali trije slovenski reprezentantje, ki so mu vsak po svojih močeh pomagali večino skoraj 250 kilometrov dolge dirke. Na koncu je premogel še toliko moči, da mu je uspel silovit finiš, v katerem je bilo mogoče marsikaj: od zmage do uvrstitve tik za kolajnami. Borbenemu Andreju Hauptmanu je uspelo pri kolesariti do tretjega mesta in osvojiti bronasto kolajno, ter se tako za vedno vpisati v zgodovino slovenskega in svetovnega kolesarstva. Na tekmi je malo pred koncem odstopil Martin Derganc, poškodovani Go-razd Štangelj je privozil na 60. mesto, odlično pa se je odrezal tudi Besničan Tadej Valjavec, ki je na koncu v cilj pripeljal v času zmagovalca in osvojil 27. mesto. Nov svetovni kolesarski prvak v cestni vožnji je postal Spanec Os-car Freire, na drugo mesto pa seje uvrstil Italijan Paolo Bettini. Ob odličnem zaključku kolesarskega svetovnega prvenstva za našo reprezentanco je potrebno seveda omeniti tudi nastope kole- Bole sezono zaključil z zmago Bled, 16. oktobra - Konec tedna so se mladi slovenski kolesarji udeležili dirke Trst - Udine. Na njej so bili znova v ospredju tekmovalci ekipe KK Perfecta Bled, saj je slavil 16-letni Grega Bole iz Begunj in sezono zaključil s svojo že 33. letošnjo zmago. Ekipa Bleda je bila razglašena tudi za najboljšo ekipo tekmovanja, saj sta tudi Matej Vilfan in Marko Hlebanja v cilj pripeljala z glavnino. Med slovenskimi kolesarji se je izkazal še Simon Špiljak (Tropovci) z drugim mestom, od Gorenjcev pa je bil Vanja Piljojeič (Sava) deseti. • V.S. sarjev v mlajših kategorijah. Tako se je na sobotni cestni dirki dobro izkazal mladi Savčan Miha Švab iz Vetrna pri Tržiču, ki je kot naš najboljši mladinec osvojil 31. mesto, v petkovi dirki kolesarjev do 23 let pa je bil naš najboljši Matej Mugerli, ki je osvojil 17. mesto, dobro pa seje odrezal tudi Savčan Marko Zepič s 25. mestom. Z nekaj manj uspeha so naši kolesarji - razen članov v kategoriji BALINANJE do 23 let - nastopili v vožnji na čas. Med člani v kategoriji elite je bil naš edini tekmovalec Mitja Mahorič, ki je na koncu osvojil 47. mesto, v kategoriji mladincev pa je bil edini Leon MakaroviČ (Miha Kraker je zbolel), ki je bil ob koncu 56. Med člani do 23 let je bil Gregor Gazvoda odličen 16., Matija Kotnik pa je osvojil prav tako zelo solidno 26. mesto. • V. Stanovnik, foto: T. Doki Tračani zlahka do druge polfinalne zmage Trata pri Škofji Loki, 16. oktobra - "Po začetnih dobrih igrah in odličnem nastopu Uroša Veharja ter štafete naša druga polfinalna zmaga v Sežani še malo ni bila vprašljiva. Težje pa bo seveda v velikem finalu, ki se začenja jutri," pravi kapetan Lokateksa Trate Bojan Berčič. Andrej Hauptman, ki se je kot naš najboljši odlično odrezal na letošnjem Giru d'ltalia, je na UCI lestvici med petdeseterico, v svetovnem pokalu pa med petnajsterico najboljših. Prva državna nogometna liga Zmaga v režiji Dejana Robnika Z goloma v 4. in 17. minuti je mladi kranjski nogometaš zagotovil Živilom zmago na nedeljski tekmi s Korotanom. Jutri bo v Kranju tekma s Publikumom CMC. Kranj, 16. oktobra - V nedeljskem 11. krogu prve državne nogometne lige Si.mobil se je končala prva tretjina li-gaškega tekmovanja. Živila Triglav iz Kranja je z 11 točkami na 9. mestu. Ze jutri, 17. oktobra, se začenja druga tretjina tekmovanja. Kranjčani bodo ob 15.30 igrali s CMC Publikumom iz Celja. Slabše kot Kranjčanom se po prvi tretjini tekmovanja godi Domžalam, ki so po nedeljskem porazu z Muro zdrknile na zadnje mesto in bodo jutri iskale srečo v Ljubljani na tekmi z Olimpijo. Živila Triglav je nedeljsko tekmo s Korotanom, ki ga je vodil izkušeni trener Borut Jarc, domačine pa "novinec" Vito Ra-dosavljevič, začel silovito. Že v 4. minuti je Bojan Jamina, ki je prišel v Kranj iz ljubljanske Olimpije, lepo podal mlademu Dejanu Robniku, ki je s silovitim strelom pod prečko zabil pr.vi gol. Veselje Kranjčanov bi bilo lahko kratko, saj je dve minuti kasneje Popescu, ki je v začetku sezone igral v Kranju, močno streljal, vendar je žogo NOGOMET Vitomir Radosavljevič zadržala prečka. Naveza Jamina -Robnik je ob sodelovanju prav tako nevarnega Zaletela dobro delovala in v 17. minuti je Jamina močno streljal, žogo je gostujoči vratar Kuzma nespretno odbil, Robnik pa jo poslal v mrežo. Do konca tekme so imeli domači še nekaj priložnosti, vendar so v Ekipi Ločana in Železnikov še v vodstvu Kranj, 16. oktobra - Konec tedna so tekme odigrali tudi nogometaši v nižjih slovenskih in v gorenjski ligi. V 3. SNL - center je ekipa Britofa s 6:1 izgubila s Factorjem, Šenčur Protect GL je s 4:1 premagal Vrhniko Blagomix, Zarica je bila z 0:1 boljša od Rudarja, Kamnik je z 0:5 izgubil proti GPG Grosuplju. Slaščičarna Šmon pa je bila z 0:3 slabša od Cockte Kresnice. Na lestvici vodi ekipa GPG Grosuplje. ■ V 1. slovenski mladinski in kadetski ligi sta obe kranjski ekipi gostovali pri Kopru. Mladinci Triglava so zmagali z 2:4, kadeti pa izgubili s 3:0. V L gorenjski ligi so odigrali K), krog. Rezultati: Kranjska Gora -Naklo 2:2, Visoko - Polet 1:0, Lesce - Ločan 0:3, Železniki - Alpina 1:0, Velesovo - Sava 2:2. V vodstvu ostajata ekipi Železnikov in I .očana. V 2. gorenjski ligi so odigrali 7. krog. Rezultati: Jesenice - Podbrez-je 12:1, Kondor - Podgorje 1:2, Trboje - Bohinj 1:0, Bitnje - Hrastje 1:1. Preddvor je bil prost." - V.S., F.P. tempu popustili, gostje pa so bili (zlasti zaradi višine igralcev) nevarni ob prekinitvah, v zadnji minuti prvega polčasa pa je njihov igralec Todorov zapravil njihovo najlepšo priložnost v prvem polčasu. Drugi polčas se je pred okrog 800 gledalci začel slabo za goste, saj je glavni sodnik Damir Skomina iz Kopra zaradi grobega prekrška nad Robnikom izključil Tadeja Šteharnika, zaradi dveh rumenih kartonov pa je kasneje moral z igrišča tudi gostujoči igralec Uroš Plaznik. Gostje so bili oslabljeni, domači pa te prednosti niso učinkovito izkoristili. Zaradi prekrška Plaznika nad Robnikom je glavni sodnik dosodil enajstmetrovko, vendar jo je kapetran domačih Gregor Fcigel zgrešil. Živila Triglav so začela tekmo v postavi Vidmar, Silo, Kržišnik, Bingo, Turk, Tasič, Feigel, Perkovič, Zaletel, Jamina in Robnik, v drugem polčasu pa so Turka, Zaletela in Jamino zamenjali Aljančič, Marušič in Plastovski. Pred jutrišnjo tekmo s Publikumom so Kranjčani deveti, Domžalčani pa zadnji. Jutrišnja zmaga bi mlado kranjsko moštvo potegnila višje na lestvici, v varnejše vode. Po tekmi je bil kranjski trener Vitomir Radosavljevič med najsrečnejšimi na stadionu. Vesel je bil, da niso prejeli gola in zabili dva in da zmago poklanja direktorju kluba Borisu Sirku in predsedniku Iztoku Krašovcu, ki sta mu zaupala vlogo trenerja. Goste so hoteli z ostrejšo igro prestrašiti telesno šibkejše domačine, med katerimi strelec Robnik nima niti 60 kilogramov. Sedaj gremo optimistično naprej, je povedal Radosavljevič, nekdaj tudi sam odličen nogometaš. Trener gostov Borut Jarc je krivil za poraz dve napaki obrambe in zdesetkano moštvo, saj so morali igrati poškodovani igralci. Poraz ni usoden, saj se Korotanu obetajo boljši časi. • J. Košnjek, foto: G. Kavčič Potem ko so balinarji aktualnih državnih podprvakov Lokateksa Trate minulo sredo na domačem balinišču na Trati zanesljivo ugnali ekipo Skale Casino K Bar z 18:6, so enak rezultat dosegli tudi na sobotni povratni tekmi v Sežani, kjer so bili še enkrat boljši od ekipe, ki se je po rednem delu letošnjega ekipnega ligaške -ga tekmovanja uvrstila na tretje mesto. "Naša ekipa je bila boljša že v začetnih obračunih, tako da naša druga zmaga ni bila niti za trenutek ogrožena. Odlično se je nato izkazal Še Uroš Vchar, ki je v hitrostnem izbijanju dosegel rezultat 41, nato pa je bila dobra tudi štafeta, ki je dosegla rezultat 45. Tako smo pred finalom dokazali,' da smo v dobri formi, kar pa bo treba potrditi še na zadnjih dveh ali treh srečanjih. Prvo igramo že jutri v Padni ali morda celo v Kopru, na rezervnem igrišču ekipe Mlinar Padne, ki je pokrito. Povratna tekma bo nato v soboto ob 15. uri na Trati, morebitna tretja pa nato takoj v nedeljo spet na Primorskem. Ravno zaradi tretje tekme na gostovanju dajem nasprotnikom odstotek več možnosti za naslov prvakov, vendar pa nas v ekipi radosti dejstvo, da smo v rednem delu tekmovanja ravno v gosteh pri Mlinar Padni zmagali, doma pa smo z njimi izgubili. Torej je vse mogoče," pravi izkušeni kapetan Tračanov Bojan Berčič. Sicer pa je ekipa Mlinar Padne v polfinalu (podobno kot Lokateks Trata) dvakrat zanesljivo ugnala nasprotnike, Jadran Pakirko in si finale priigrala z rezultatom 2:0 v zmagah. Ker je bila po rednem delu ligaškega tekmovanja na prvem mestu lestvice pred Lokateks Trato, ima prednost tretje tekme na domačem igrišču. Če ji bo to koristilo, pa bo znano najkasneje to nedeljo, ko bo zagotovo znan letošnji državni ekipni prvak. Že sedaj pa je obema finalistoma uspela uvrstitev v evropsko ligo, v kateri bosta po novem nastopali dve najboljši moštvi vsake države. • V. Stanovnik V državnem hokejskem prvenstvu vse po pričakovanjih Jeseniški gol se še ni zatresel Hokejisti Acroni Jesenic v letošnjem državnem prvenstvu še niso prejeli gola, zabili pa so jih kar 49, od tega 22 na petkovi tekmi proti ekipi Maribora - Danes v Mednarodni ligi slovenski derbi Jesenice, Bled, Kranj, 16.okto- bra - Sicer pa četrtkov in petkovi obračuni 3. kroga državnega hokejskega prvenstva niso prinesli večjih presenečenj. Najvišjo zmago si je priigrala ekipa Acroni Jesenic, ki je v petek zvečer v Podmežakli gostila ekipo Maribora in zmagala kar 22:0 (9:0, 4:0, 9:0). Tako mreža Acroni Jesenic v dosedanjih treh tekmah letošnjega državnega prvenstva ostaja nedotaknjena, s šestimi točkami pa so železarji tudi vodilni na lestvici. Žal v moštvu še vedno ni zaigral povratnik iz ZDA Marcel Rodman iz Rodin, saj je na Jesenice šele včeraj prišla njegova transfer karta, ki je potrebna za registracijo. Prav tako šest točk je iz dosedanjih srečanj zbrala ekipa Olimpije, ki je v petek premagala Slavijo M Oprimo 6:2 (4:2, 1:0, 1:0). Že v četrtek je ekipa HIT Casinoja Kranjska Gora na Jesenicah 3:4 (2:0, 1:3, 0:1) izgubila proti ekipi M are Interieri. V gorenjskem obračunu sta se tokrat srečali moštvi Bleda in Triglava, zmagali pa so Blejci 7:2 (0:0, 4:1, 3:1). Za Bled je nastopil tudi trener mlajših blejskih selekcij Valerij Šahraj, na klopi pa ni bilo trenerja Gorazda Hitija, ki ga je zamenjal Miloš Potočnik. "Kot trener v moštvu nisem želel imeti Valerija Šahraja, ker pa je vodstvo kluba ugodilo njegovi prošnji, da Konec minulega tedna so na sejmišču v Kranju člani domačega hoke' jskega kluba začeli pripravljati ledeno dvorano, kjer naj bi se ta konec tedna mladi hokejisti Triglava vendarle predstavili kot domačini. Danes pa se bo nadaljevalo tek bi igral za ekipo, pa sem sodelovanje raje odpovedal jaz," je povedal Gorazd Hiti, ki je že lani kot trener priskočil na pomoč ekipi Bleda in še vedno ostaja trener mlade reprezentance do 18 in do 20 let. Konec tedna se je začelo tudi 3. državno hokejsko prvenstvo za ženske. Ekipa prvakinj Term Maribor je z 12:0 premagala novinke v ligi, ekipo kranjskega Triglava, ekipi Blejskih levinj in Olimpije sta se razšli z rezultatom 2:2, ekipa Jesenice mlade pa je bila 1:2 boljša v gosteh pri Celjankah. niovanje v mednarodni hokejsk' ligi. Ekipa Acroni Jesenic bo v slovenskem derbiju ob 19. uri Podmežakli gostila ekipo Olimp1' je, ekipa Slavije M Optime pa p0 gostovala pri Dunafferju. Ta konec tedna pa na sporedu J bo rednega kroga državnega Pj' venstva, saj so na sporedu čet rti nalni turnirji celinskega Poka Mednarodne hokejske zvez • Ekipa Acroni Jesenic bo odp°t° vala v Prostejov na Češko. • V. Stanovnik foto: G. Kavc»c Kranjske kegljačice in kegljači bodo nastopili v elitni mednarodni konkurenci Ekipi Iskraemeca izkušenj ne manjka "V sedmih letih smo se udeležili šestih tekmovanj svetovnega pokala in postali izkušena ekipa. To pa še zdaleč ne pomeni, da bo uvrstitev v finale in morebitna lanska ponovitev tretjega mesta iz Bolzana lahka, saj se bomo v Nemčiji spopadli z vso svetovno kegljaško elito," pravi trener kranjskih državnih prvakov, Albin Juvančič. Kranj, 16. oktobra - Od četrtka do sobote se bodo najboljše keg-liaške klubske ekipe pomerile na svetovnem in evropskem pokalu. Medtem ko bodo prvaki in prvakinje sodelovali na svetovnem Pokalu v nemškem Viernheimu, pa se bodo podprvaki in pod-Prvakinje pomerili na evropskem pokalu v Trgovištu v Romuniji. Nastopa na obeh tekmovanjih so si - po uspešni lanski sezoni - znova priborili tudi kranjski kegljači in kegU.ačice. Tako bodo kegljači kranjskega Iskraemeca sloves tretje najboljše ekipe sveta iz lanskega svetovnega pokala v Bolzanu v Italiji branili na svetovnem pokalu v Viernheimu v Nemčiji. Del ekipe bo na Pot proti Nemčiji odpotoval že danes, preostali del pa jutri. Na pot bodo odšli skupaj z žensko ekipo državnih prvakinj Miroteksa iz Celja. V moštvu Iskraemeca je letos osem izvrstnih in zelo izenačenih tekmovalcev, tako da bo imel trener Albin Juvančič "sladke" skrbi, koga poslati v boj za čim boljšo uvrstitev. "Naš načrt in naša želja je, da si skušamo zagotoviti mesto med četverico finalistov. To Pa seveda ne bo lahko, saj je konkurenca izredno huda in izenačena. Ekipe poznamo, vse so zelo kvalitetne, posebno nemška, ki je zagotovo prvi favorit. Kljub temu na pot odhajamo kot optimisti, saj srno v zadnjih dveh mesecih dobro trenirali. Žal v Kranju še vedno nimamo postavljenega sodobnega kegljišča, zato smo bili prisiljeni odhajati na treninge po Sloveniji in tudi v tujini. Še najbolj podobno kegljišče tistemu na Prizorišču svetovnega pokala v viemheinui Nemčiji je kegljišče sveta ne bi uspela uvrstitev v finale, si želijo vsaj uvrstitve do šestega mesta, kar pomeni garancijo za nastopanje v novoustanovljeni evropski ligi, ki naj bi se začela spomladi. Da bodo njihovi načrti laže uresničljivi, pa bo organiziran Skopju pa si letos želijo ta rezultat še izboljšati. "Lani nam je do uvrstitve v finale tekmovanja zmanjkalo le 23 kegljev, letos pa je ekipa za leto dni starejša in zrelejša, pa tudi lanska izkušnja je dragocena. Žal svoje letošnje nasprotni- Čubrilovič in Silva Mravljak. Če se dekleta želijo uvrstiti v evropsko ligo, bi morale na evropskem pokalu osvojiti eno od prvih dveh mest, saj bi se tako lahko priključile šestim najboljšim ekipam iz svetovnega pokala. fi t—B W| 0UIMOT+- , U 1» fV • rv Ekipa kegljačic Triglava bo na evropskem pokalu nastopila v romunskem Trgovištu. Ekipa kegljačev Iskraemeca se bo od 18. do 20. oktobra v Nemčiji borila v konkurenci šestnajstih najboljših ekip sveta. Nič manj kot nastopa na svetovnem in evropskem pokalu pa zadnje čase kranjskih kegljačev in kegljačic ne vznemirja dejstvo, da je že več kot tri leta v skladišču kupljeni) moderno kegljišče, ki ga v Kranju ni kam postaviti. Po zadnjih pogovorih pri vodstvu kranjske občine in županu Mohorju Bogataju je postalo jasno, da bo še najlažja in najcenejša rešitev širitev ali nadgradnja obstoječega kegljišča na Sejmišču. Kot je povedal novi predsednik kranjskega kegljaškega kluba Milan Vehovec, bodo zato v kratkem navezali stike z lastnikom zemljišča Ljubom Sircem in skušali čimprej začeti gradnjo. Ta je še toliko nujnejša zato, ker je dotrajano kegljišče dobilo dovoljenje za uporabo le še za naslednja tri leta, ki se bodo drugo leto iztekla. • V. Stanovnik, foto: G. Kavčič na Jesenicah, tako da smo tam opravili tudi zaključne treninge," je na priložnostni tiskovni konferenci poudaril izkušeni nekdanji tekmovalec in trener Iskraemeca Albin Juvančič, ki ima letos v ekipi tekmovalce: Darka Bizjaka, Primoža Pinteriča, Borisa Benedika, Mojmirja Bartka, Darka Bratino, Damjana Hafnerja, Uroša Stoklasa in Zdrav-ka Štruklja. Če ekipi Iskraemeca med šestnajsterico najboljših ekip tudi prevoz navijačev na finalne obračune v Nemčijo. O njem se lahko pozanimate v prostorih kluba na Sejmišču. Žal pa bo za navijače malce predolga pot do Trgovišta v Romuniji, kamor so že včeraj (skupaj z ekipo kegljačev Dravograda) odpotovale kranjske kegljačice ekipe Triglava. Kot državne podprvaki-nje so si že drugo leto zapored zagotovile nastop v evropskem pokalu, po lanskem šestem mestu v ce bolj slabo poznamo in zato je uvrstitev težko napovedovati. Zagotovo pa je, da so dekleta pridno trenirala in da bodo nastopila po svojih najboljših močeh," je pred odhodom v Romunija povedal trener ženske ekipe Triglava Vinko Šimnovec. Ekipa kranjskih kegljačic je v Trgovište odpotovala v postavi: Silvana Belcijan, Lidija Vintar, Joži Jerala, Silva Fleischman, Mojca Cof, Ivka Nardoni, Alenka KEGLJANJE Kranjski namiznotenisači petnajst let z Merkurjem Načrt sedanjega vodstva kluba je, da ženska ekipa ostane v elitni konkurenci, mlada moška ekipa pa si bo z leti skušala nabrati čim več izkušenj Prvaki zanesljivi Kranj, 16. oktobra - Konec tedna so 4. krog odigrali kegljači in kegljačice v 1. A ligi. Ekipa Iskraemeca je s 7:1 premagala Litijo 2001, Log Steinel pa je izgubil s Konstruktorjem 7:1. Ekipa Calcit Domžale je doma gostila Elektrarno Dravograd in izgubila z. 2:6. V l.A ligi za ženske je ekipa Triglava v gorenjskem derbiju s 7:1 premagala SHP Ljubelj. V l.B ligi je ekipa Jesenic 8:0 premagala Nafto, ekipi Ko-rotana in SHP Ljubelja pa sta se razšli 4:4. V 2. ligi - zahod je ekipa Triglava 6:2 premagala Iskro, ekipa S. Jenka pa 2:6 v gosteh Rudarja. V 3.1igi - zahod sta obe škofjeloški ekipi zmagali. Termo Polet je bil 1:7 boljši od Šentjurja, Železniki pa 6:2 od Calcita. • V.S. SMUČARSKI SKOKL Kranj, 16. oktobra - "Nami/ni tenis ima v Kranju bogato tradicijo. Že v šestdesetih letih sta oba kranjska kluba, Sava in Triglav, Uspešno sodelovala med seboj, Tr>glav pa je bil celo ekipni prvak narniznotcniške velesile, Jugoslavije. Leta 1984 sta se kluba združila Kr in nastal je nov klub, NTK anj. ki je dve leti kasneje dobil glavnega sponzorja, Merkur ter n°vo ime NTK Merkur Kranj," se glavnih dogodkov iz zgodovine kranjskega namiznega tenisa spo-Jmja današnji predsednik kluba r°ne Štrukelj. Klub, ki ima trenutno okoli sedemdeset članov, večinoma mla-I Jb' je imel v zadnjih petnajstih Jetih boljše in slabše sezone, po krizni" sezoni leta 1996/97 pa so 86 v vodstvu odločili, da v žensko 1m 0 'ahko dobro sodelovali v Bosni in Hercegovini, kjer Pro,ni0 tekst''no proizvodilo. Kroj namreč nima več lastne lja 'podnje, ima pa vse ostalo," pravi Ulja Čurič, direktor Hjub-last • 83 P°dJetJa Dis Consulting. V Kroju so zadovoljni z novim ur ^v?1"' direktor Bojan Langerholc pravi, da bodo z njim lažje esničili svojo razvojno vizijo. Lokapro, ki z letošnjim septembrom posluje povsem samostojno. V Krojevih delavnicah se še naprej ukvarjajo predvsem z dode-lavnimi posli za tuje partnerje. Lastne kolekcije in blagovna znamka zahtevajo tudi drugačno trženje. Poleg lastne prodajalne v Škofji Loki so že odprli prodajni kotiček v blagovnici v Domžalah, kmalu ga bodo tudi v Ljubljani. Tržno so zanje zanimive tudi države nekdanje Jugoslavije, odprli so že zelo lepo prodajalno v Sarajevu v BiH in v Podgorici v Črni gori, še letos jo nameravajo odpreti v Beogradu. Krojevo preoblikovanje od tekstilne tovarne do krcatorja in prodajalca posameznih kolekcij in blagovnih znamk se je ujelo z interesi ljubljanskega podjetja Dis Consulting, kije v BiH kupilo več tekstilnih podjetij. Zanj so bila zanimiva, ker so tam stroški dela približno polovico nižji kot pri nas. Potrebovali so dobro oblikovane, moderne izdelke in se zato Delniška družba Kroj Škofja Loka je minuli teden dobila novega, večinskega lastnika, 11.819 Krojevih delnic je od institucio-nalnih lastnikov odkupila družba z omejeno odgovornostjo Dis Consulting iz Ljubljane, ki je tako Postala 70,05-odstotna lastnica Kroja. Delnice sta poleg Odškodninskega sklada prodala Krona in Krekova družba, ki sta skupaj »mela 45-odstotni delež. Škofjeloški Kroj se je v zadnjih Petih letih povsem spremenil, včasih je bil znan predvsem po rimskih plaščih, izdelovali so težko konfekcijo in kar 90-odstotni delež so imeli dodelavni posli. V zadnjih letih so dali poudarek Jastni blagovni znamki in izdcl-*°m, ki jih lahko prodajajo vse P?" V Pomladanskih in jesenskih ,°Lekcijah letno pripravijo 150 do 'o0 modelov. Sestavljajo celovite kolekcije pod svojo blagovno Znamko, za Kroj delajo številni lzdelovalci, medtem ko so svojo Proizvodnjo prepustili podjetju odločili na nakup večinskega deleža škofjeloškega Kroja. "Kroj nima lastne proizvodnje, ima pa dobre izdelke, blagovno znamko, dober marketing, zanj snio se odločili, ker upamo, da bomo lahko tudi dobro poslovno sodelovali," pravi lija Čurič, direktor Dis Con-sultinga. Kroj po njegovih besedah tekoče posluje pozitivno, nima pa primerne sestave sredstev in preveč stroškov s financiranjem. Strategijo razvoja, ki jo je zastavil pred leti, je pravilna, saj se tekstilna proizvodnja vse bolj seli na jug. Ljubljansko podjetje Dis Consulting je nastalo iz leta 1966 ustanovljenega zavoda v okviru skupine Slovenske železnice. Leta 1996 seje lastninsko preoblikovalo in danes je zasebno podjetje, ki hitro širi svojo dejavnost. V zadnjih štirih letih je svoj promet početverilo, lani je znašal 255 milijonov tolarjev. Na nedavnem seznamu slovenskih gazel, ki ga je pripravil Gospodarski vestnik, se je med petstotimi uvrstilo na 160. mesto. V podjetju je osem zaposlenih, delež kapitala v financiranju je približno polovičen, donosnost kapitala je 22-odstotna, dobiček je lani znašal 40 milijonov tolarjev. • M.V. Ljudje se ne selijo radi Udeleženci srečanja so z največjim zanimanjem prisluhnili dr. Janezu Potočniku, vodji ožje pogajalske skupine za pristop Slovenije v EU. Njegovi nastopi so vselej vsebinsko in retorično privlačni, sistematični in polni podrobnosti, ki so za gospodarstvenike posebej zanimive, saj se 'hudič' vselej skriva v podrobnosti. Velika slovenska bolečina pogajanj je prost pretok ljudi, saj je dr. Potočnik s tem začel svoj nastop. Za Slovenijo je prehodno obdobje nepotrebno, saj se selijo predvsem strokovnjaki, ki Slovenije ne zapuščajo več radi, in brezposelni, ki jih pri nas ni veliko. Približno šest tisoč naših ljudi dela v Trstu in pet tisoč v Gradcu in tako bo verjetno tudi ostalo. Ohraniti okus domače hrane Kmetom skušamo zadržati dohodkovno vsaj enak položaj, saj ne gre toliko za pomembnost kmetijske pridelave kot za ohranjenost podeželja in krajine, želimo tudi domač okus hrane. V pogajanjih smo osredotočeni na kvote in upravičenosti do nadomestil, problemi so enaki kot pri Avstriji, le manjši so. Sedaj zaključujemo za Slovenijo sorazmerno preprosta vprašanja, za druge kandidatke najtežja. Končno stališče smo pričakovali šele proti koncu francoskih volitev, vendar je s strani evropskega komisarja za kmetijstvo Fischlerja prišla dobra novica, da bo evropska komisija končno stališče pri- pravila že konec januarja prihodnje leto. Kdaj se bomo dogovorili o ključnih smereh reforme splošne kmetijske politike, med pogajanji ali po njih? Vsekakor je potreben izviren in prožen pristop, saj ima EU verjetno 'skrito karto', da se to izvede po koncu pogajanj, v vmesnih mesecih, ko še ne bomo v EU. Kmetijstvo predstavlja približno polovico evropskega proračuna, Slovenija želi imeti enakopraven položaj tudi upravičenosti do kompenzacijskih plačil. Ocenjujejmo, da bi jih lahko dobili za približno odstotek slovenskega BDP-ja, je dejal dr. Potočnik. Sedaj so v igri tri regije Približno tretjino evropskega proračuna je namenjenega regionalni politiki, ki je zato drugo ključno področje pridobivanja sredstev. Slovenija regij še nima, upravne pri EU ne pridejo v poš-tev, zato so pogajalci za izhodišče vzeli kar statistične regije. Sprva bodo do pomoči tako ali tako upravičene vse regije, le denarja bo primanjkovalo, zato je oblikovanje regije pomembno za vnaprej, ko se bomo pogajali znotraj EU. Članice pa razmišljajo tudi o spremembah meril, poenotenju skladov, upravičenost do pomoči pa naj bi z. regionalne prešla na nacionalno raven, ni še jasno, kakšne bodo spremembe, je dejal dr. Potočnik. Če se bo EU razširila za deset članic, potem Slovenija kmalu ne bo več upravičena do pomoči, saj že dosega 72 odstotkov evropske- ga BDP-ja, upravičenost pa se končna pri 75-odstotni. Naši pogajalci so predlagali razdelitev Slovenije na dve regiji, vendar ni bila sprejeta. Sedaj so v igri tri regije, prvo naj bi predstavljala Ljubljana z okolico, drugo njen zahodni del z Gorenjsko, Primorsko in Notranjsko, tretjo vzhodni del. V tem primeru bo pomoč usmerjena predvsem v vzhodno Slovenije, kar je po Potočnikovih besedah tudi prav. Polna plačniška obveznost 1,2 do 1,3-odstotna Druga plat medalje je proračun; pri kmetijstvu in regijah bomo pridobili, proračun bo plačeval. Po prvih ocenah bo slovenska polna plačniška obveznost 1,2 do 1,3-odstotna. Nekaj let po vstopu bo Slovenija več dobila, kot plačala. Želimo si, da bi plačevali manj, v EU si želijo, da bi več in bi nam nato plačila povrnili. Takšen časovni odlog je po Potočnikovih besedah lahko nevaren, ker utegne slovenskemu proračunu povročiti resne težave. Sicer pa je že jasno, da je veliko bolj pametno manj plačati in manj dobiti kot pa obratno. Pomembno bo letošnje poročilo o napredku V pogajanjih so ustvarjeni pogoji, da se širitev zgodi deseterici. Vsekakor bo naslednja vključevala skupino držav, saj tehnično in politično ni sprejemljivo, da se zgodi le eni kandidatki. Izjemno pomembno bo letošnje novembrsko poročilo o napredku, dr. Potočnik pričakuje ugodnega. Koliko držav bo v prvi skupini, še ni odločeno, povečuje se možnost za širitev EU z večjim številom kandidatk, čeprav dr. Potočnik o tem ni prepričan. Pravi, da tudi ključni ljudje v EU še ne vedo, kaj bi bilo bolje: enkratni šok z vključitvijo desetih kandidatk ali napraviti korak za korakom. Odločitev je resnično težka. Slovenija vsekakor spada v prvo skupino, med kandidatkami pa ne gre za tekmovanje, zato je treba že sedaj z njimi graditi dobre odnose, saj bodo kasneje naše partnerice v razširjeni EU, pravi dr. Potočnik. Na vprašanje, kdaj se bo to zgodilo, pa odgovarja, da bi se moralo v predvidenih rokih. Najbolj pripravljene kandidatke naj bi se vključile z letom 2004, izrecno sicer še ni bil objavljen, toda vsekakor je najbolj resen. • Marija Volčjak STREŠNA OKNA STROKOVNO SVETOVANJE STROKOVNJAKOV PODJETJA VELUX 18.10.2001 AKCIJA 8% gotovinski popust na strešna okna VELUX in montažo Slovenijales, Kranj Tel.: 04-201-92-50 GORENJSKI GLAS -16. STRAN FINANCE, NEPREMIČNINE / cveto.zaplotnik@g-glas.si si Torek, 16. oktobra 2001 KOLIKO JE VREDEN TOLAR KRANJ, 16. 10. 2001 nakupni/prodajni nakupni/prodajni nakupni/prodajni MENJALNICA 1 dem 1 ats 100 iti A BANKA (Tržič, Kranj, Jesenice) NISO POSREDOVALI PODATKOV GORENJSKA BANKA (vse enote) NISO POSREDOVALI PODATKOV HRANILNICA LON, d.d. Kranj 112,20 112,50 15,95 16,02 11,30 11,36 HIDA - tržnica Ljubljana 112,40 112,50 15,98 16,00 11,37 11,39 HRAM ROŽCE Mengeš 112,25 112,45 15,95 16,00 11,32 11,36 ILIRIKA Jesenice 112,35 112,55 15,96 16,01 11,36 11,40 ILIRIKA Kranj 112,35 112,55 15,96 16,01 11,36 11,40 ILIRIKA Medvode 112,35 112,55 15,96 16,01 11,36 11,40 INVEST Škofja Loka 112,45 112,80 15,96 16,06 11,35 11,41 KREKOVA BANKA Kranj, Šk. Loka 112,39 113,11 15,94 16,11 11,33 11,45 KOVAČ (na Radovljiški tržnici) 112,40 112,80 15,95 16,04 11,34 11,40 SUM Kranj 236 26 00 VOLKSBANK-LJUD. BANKA d.d.Kranj 112,38 112,91 15,94 16,08 11,33 11,43 PBS D.D. (na vseh poštah) 111,00 112,53 14,95 15,95 11,00 11,38 SZKB Blag. mesto Žiri 112,37 112,81 15,93 16,03 11,32 11,41 TALON Škofja Loka 112,30 112,65 15,93 16,03 11,34 11,43 VVILFAN Jesenice supermarket Union 586 26 96 VVILFAN Kranj 236 02 60 VVILFAN Radovljica, Grajski dvor 530 40 40 (8.h - 13.h, 13.45h ■ 18.h) VVILFAN Tržič 596 38 16 povprečni tečaj 112,25 112,67 15,85 16,03 11,31 11,40 Prodaja Telekoma šele leta 2003 V prejšnem tednu se tečaji z Ljubljanske borze v povprečju niso bistveno spreminjali. Tako je SBI20 izgubil v celotnem tednu manj kot eno točko. Indeks PIX pa je porastel s 1524 na 1538 točk. V tednu, ki je za nami, so najbolj porastli tečaji Dela (5,6 odstotka), Pivovarne Union (3,44 odstotka), Intereurope (2,59 odstotka). Pri Pivovarni Union je naraščanje cene posledica interesa za prevzem s strani belgijske pivovarne Interbrevv in Pivovarne Laško. Večje znižanje cene delnice pa smo zasledili pri družbi Istrabenz (-4,0 odstotka) in pri Aerodromu Ljubljana (-8,0 odstotka). Prejšnji petek je slovenska farmacevtska družba Lek, d.d., končala prevzem poljskega podjetja Argon iz Lodža, v katerem je pridobila 89,45-odstotni delež. Načrtujejo, da naj bi do konca leta postali 100-odstotni lastniki družbe, ki zaposluje 150 ljudi in ustvari letno 6 milijonov EUR prodaje (Lek, 54 milijonov EUR). Družba Argon izdeluje učinkovine, izdelke in zdravila za samozdravljenje, tako naj bi Lek z nakupom dopolnil svoj program. Hkrati načrtujejo v bližini obstoječe tovarne investicijo v postavi- S prihranki v banko tev novega obrata v vrednosti 2,5 milijona dolarjev. Predsednik uprave gradbenega podjetja SCT Ivan Zidarje podpisal pogodbo za gradnjo prvega odseka avtoceste Zenica - Sarajevo, ki bo del mednarodnega cestnega koridorja od Budimpešte do Dubrovnika. Dela naj bi končali v obdobju 16 mesecev, pogodbena vrednost posla pa znaša 30,4 milijona DEM. Šele leta 2003 naj bi država, ki je 65,16-odstotna lastnica, začela s prodajo Telekoma Slovenija. Po načrtu naj bi prodala do 25-odstotni delež. Hkrati pa načrtujejo, da bodo v prihodnjih treh letih iztržili približno 260 milijard tolarjev s prodajo lastninskih deležev v slovenskih podjetjih, kot so: Slovenske železarne. Aerodrom, Luka Koper, Geoplin, Poštna banka Slovenije, Slovenska izvozna družba. Uprava družbe Državna založba Slovenije je predlagala, da se 378,3 milijona tolarjev čistega lanskega dobička ne razdeli. Dividende in nagrade upravi ter nadzornemu svetu pa naj bi družba razdelila iz predlanskega nerazporejenega dobička in pripadajoče revalorizacije. Delničarji naj bi dobili 174 tolarjev bruto dividende na delnico, dividende pa bodo izplačane do 30. novembra vsem, ki so bili v delniško knjigo vpisani 7. oktobra 2001. Boštjan Pliberšek Ilirika borznoposredniška hiša, d.d. Kranj - V Gorenjski banki se že nekaj mesecev pripravljajo na zamenjavo sedanjih valut držav, članic Evropske unije (Avstrije, Nemčije, Italije, Francije, Belgije, Nizozemske, Luksemburga, Irske, Finske, Španije, Portugalske in Grčije) v evro. Varčevalcem, ki imajo na deviznih vlogah prihranke v valutah teh držav, jih bodo 31. decembra letos avtomatsko zamenjali v evro po menjalnih razmerjih, kot veljajo med evrom in posamezno nacionalno valuto že od lanskega 1. januarja 1999. Vsem, ki imajo gotovino teh držav shranjeno doma "v nogavicah", svetujejo, da jo že sedaj ali vsaj pred koncem leta položijo na devizni račun oz. na devizno var- čevalno knjižico ali jo po možnosti še vežejo, saj banka za depozit priznava višje obresti kot za vlogo na vpogled. Tako se bodo izognili vrstam zamudnikom po 1. januarju 2002, morebitnim stroškom ob gotovinski zamenjavi ali nevšečnostim, če bi pozabili na prihranke. V Gorenjski banki nudijo ob tem še dodatno ugodnost. Vsem novim in dosedanjim varčevalcem, ki bodo najkasneje do 27. decembra letos položili na svoj devizni račun za najmanj 3.000 mark valut Evropske unije, pol leta ne bodo zaračunavali nadomestila za vodenje deviznega računa. Ponudba velja le za valute, ki jih bo prihodnje leto nadomestil evro. • CZ. Dr. Branko Lučovnik nič več v.d. Ljubljana - Nadzorni svet Adric Airways je v sredo za predsednika uprave za dobo petih let imenoval dosedanjega vršilca dolžnosti dr. Branka Lučovnika. Lučovnik je univerzitetni diplomirani inženir tehnologije prometa, magister prometnih znanosti, na mariborski fakulteti za gradbeništvo pa je doktoriral iz zračnega prometa. V Adrii je služboval že od 1985. do 1992. leta, lani pa se je vrnil. Najprej je bil pomočnik predsednika uprave, od letošnjega aprila pa vršilec dolžnosti predsednika uprave. Pred ponovnim prihodom v Adrio je bil državni sekretar na ministrstvu za promet in zveze. • CZ. Pivovarja podpisala sporazum Ljubljana - Belgijska pivovarna Interbrevv in Pivovarna Union sta v petek podpisali sporazum o strateškem partnerstvu, v okviru tega pa tudi licenčno pogodbo, po kateri bo Interbrevv v svojih polnilnicah v Zagrebu in Nikšiču polnil Unionovo pivo, Interbrevv pa v Ljubljani pivo ene od svojih pomembnih blagovnih znamk. Pivovarni bosta svoje distribucijske poti izkoristili tudi za izdelke blagovne znamke Fruc-tal, s katerimi želita okrepiti navzočnost na trgih jugovzhodne Evrope. Podpis sporazuma o partnerstvu so spremljale tudi občutne spremembe v lastniški sestavi Uniona. Interbrevv je na podlagi poslov, sklenjenih na Ljubljanski borzi v petek, že postal domala 21-odstotni lastnik Pivovarne Union, pri trgovanju z Unionovimi delnicami pa je bil v petek enotni tečaj 65.169 tolarjev. • CZ. Letna konferenca kakovosti Gorenjske Kranj - Sekcija za kakovost pri Območni zbornici za Gorenjsko je v četrtek pripravila letno konferenco, na kateri so gorenjski gospodarstveniki ob navzočnosti predsednika Gospodarske zbornice Slovenije in Slovenskega združenja za kakovost mag. Jožka Čuka razpravljali o različnih vprašanjih razvoja kakovosti v podjetjih. V plenarnem delu konference so se med drugim seznanili z avtomobilskim standardom ISO/TS 16949, v strokovnem delu pa s sistemom nenehnih izboljšav v lipniški Iskri Mehanizmi ter z izkušnjami in prakso v podjetjih Sava, Jelovica, Gorenjski tisk, Kimi, Kobes in AV Stik ter v upravni enoti Jesenice. Na konferenci so podelili tudi priznanja, prejeli so jih Iskra Mehanizmi, Jože Zmavc, direktor sektorja za kakovost v tem podjetju, in mag. Vojko Artač (AV Stik, s.p.). • CZ. Mestna občina Kranj, Slovenski trg 1, 4000 Kranj, ki jo zastopa župan Mohor Bogataj, univ. dipl. org., na podlagi Odloka o proračunu Mestne občine Kranj za leto 2001 (Ur. I. RS št. 1/2001), objavlja JAVNI RAZPIS za sofinanciranje pridobivanja različnih oblik izobrazbe, opredeljenih v nadaljevanju, v obliki enkratnih finančnih pomoči za leto 2001. 1. Naročnik: Mestna občina Kranj, Slovenski trg 1, 4000 Kranj, tel.: 04/237 31 65, fax.: 04/237 31 67. 2. Predmet naročila: Dodelitev enkratne finančne pomoči za: - specializacije in druge oblike podiplomskega študija v šolskem letu 2001 /2002 za smeri študija, ki so širšega družbenega pomena in zanimiva za Mestno občino Kranj - za pomoč udeležencem raznih strokovnih srečanj doma in v tujini, kjer aktivno sodelujejo s svojimi referati, v letu 2001 oziroma jih lahko uvrstimo v šolsko leto 2001/2002. - Izjemoma za pridobitev univerzitetne in visokošolske izobrazbe pri rednem in izrednem študiju, kadar je študij vezan na deficitarne poklice v Mestni občini Kranj oziroma je študij širšega družbenega pomena in zanimiv za Mestno občino Kranj, pri čemer imajo prednost študentje višjih letnikov univerze in visokih strokovnih šol. V pedagoških poklicih za osnovne šole Mestne občine Kranj so deficitarni tuji jeziki, matematika, fizika in glasbena vzgoja; vpis v šolskem letu 2001/2002 - Sofinanciranje materialnih stroškov pri izdelavi diplomske naloge, vezane na tematiko, ki je zanimiva za Mestno občino Kranj in prispeva k razvoju občine in bo zaključena in zagovarjana v šolskem letu 2001/2002 - Sofinanciranje materialnih stroškov pri izdelavi raziskovalne naloge na univerzi ali visoki strokovni šoli, zanimivi glede na obravnavano tematiko za Mestno občino Kranj, v šolskem letu 2001/2002. 3. Splošni pogoji: a) Na razpis se lahko prijavijo le tisti kandidati, ki imajo stalno bivališče v Mestni občini Kranj. b) Kandidati, ki se bodo prijavili na razpis, morajo predložiti vlogo, ki vključuje osebne podatke, podatke v zvezi s študijem, morebitno zaposlitvijo, opis področja, za katerega kandidat prosi finančno pomoč s poudarkom na opisu dejavnikov, zaradi katerih kandidat meni, da je njegovo izobraževanje oziroma delovanje zanimivo za Mestno občino Kranj; obvezno navedbo višine zaprošene finančne pomoči in finančna konstrukcija porabe tako pridobljenih sredstev; kandidat vlogo dopolni s prilogami, kot so navedene v nadaljevanju: ■ Specializacije in druae oblike podiplomskega študiia: dokazilo o vpisu, program študija, stališče delodajalca v zvezi s specializacijo oziroma podiplomskim študijem, če je zaposlen, fotokopija potrdila o plačani šolnini, izjava, iz katere bo razvidno, ali kdo že sofinancira študij, drugo po lastni presoji kandidata ■ Strokovna srečanja doma in v tuiini: program strokovnega srečanja, ki se ga nameravajo udeležiti ali so se ga že udeležili v letu 2001, podroben opis lastnega prispevka na takšnem srečanju ter izvod referata oziroma pisnega prispevka na srečanju, mnenje delodajalca v zvezi z udeležbo na strokovnem srečanju, če je zaposlen, izjava, iz katere je razvidno, ali je kdo že prispeval za udeležbo na strokovnem srečanju, drugo po lastni presoji kandidata ■ Pridobitev univerzitetne ali visokošolske izobrazbe: dokazilo o vpisu, program študija, stališče delodajalca v zvezi z dodiplomskim izobraževanjem, če je zaposlen, fotokopija potrdila o plačani šolnini, izjava, iz katere bo razvidno, ali kdo že sofinancira študij, drugo po lastni presoji kandidata ■ Sofinanciranje stroškov v zvezi z izdelavo diplomske naloge: dokazilo, da je naslov potrjen s strani šole, predložitev dispozicija oziroma tez naloge, drugo po lastni presoji kandidata ■ Sofinanciranje stroškov v zvezi z izdelavo seminarske oz. druae raziskovalne naloge: dokazilo, da je naslov potrjen s strani šole, predložitev dispozicija oziroma tez naloge, drugo po lastni presoji kandidata 4. Kandidati, ki bodo sodelovali v javnem razpisu, morajo svoje vloge z vso potrebno dokumentacijo posredovati na naslov: Mestna občina Kranj, Oddelek za družbene javne službe, Slovenski trg 1,4000 KRANJ, do ponedeljka, 5. novembra 2001, do 14.00 ure. Odpiranje vlog bo potekalo predvidoma v torek, 06.novembra 2001, in ni javno. 5. Vloge morajo biti oddane v zapečateni kuverti z oznako: "ne odpiraj - vloga za javni razpis - dodelitev enkratne finančne pomoči". 6. Vloge, ki ne bodo prispele pravočasno ali ne bodo pravilno opremljene, ter vloge, ki ne bodo vsebovale elementov tega razpisa, bodo izločene iz nadaljnje obravnave. 7. Kandidati bodo obveščeni o rešitvi svoje vloge v 15 dneh po odločitvi o izbiri kandidatov za dodelitev finančnih pomoči. 8. S kandidati, katerih vloge bodo ugodno rešene, bo Mestna občina Kranj sklenila ustrezno pogodbo. 9. Vsota razpoložljivih sredstev za enkratne finančne pomoči je v letu 2001 4.549.000,00 sit. Datum: 11. 10. 2001 Številka: 1203/01 -47/02 Mohor Bogataj, univ. dipl. org. župan Skupščina 14. novembra Ljubljana - Vlada je v imenu države kot večinske lastnice že na seji prejšnji četrtek zahtevala sklic skupščine delničarjev Telekotna, na kateri naj bi število članov nadzornega sveta uskladili z novim statutom. Nadzorni svet je na seji v torek zahtevo večinske lastnice sprejel in se seznanil tudi z odstopno izjavo člana nadzornega sveta Liborja Vončine. Skupščina bo 14. novembra. Kot je v odstopno izjavo zapisal Libor Vončina, je članstvo v nadzornem svetu sprejel pod pogojem, da bo navkljub 66-odstotnemu lastništvu države svetu "omogočeno profesionalno delovanje brez pogojevanja odločitev, ki bi služile ciljem posameznih strank". Ker na seji 3. oktobra osnovni pogoj za uspešno in odgovorno delo ni bil izpolnjen, je ugotovil, da v takšnih okoliščinah ne more opravljati svojega dela. • CZ. Pri Sparovcu v Avstriji je ATS ob nakupu blaga po 15,53 tolarja. Podatke za tečajnico nam sporočajo menjalnice, ki si pridržujejo pravico dnevnih sprememb menjalniških tečajev glede na ponudbo in povpraševanje po tujih valutah. Zaradi pogostih sprememb menjalniških tečajev pri nekaterih menjalnicah objavljamo njihove telefonske številke, na katerih lahko dobite podrobnejše informacije o menjalniških tečajih. Forum najvišjih vodilnih Bled - V IEDC - Poslovni šoli Bled bodo v petek pripravili Forum najvišjih vodilnih, kar bo njihov najpomembnejši letošnji dogodek. Tema foruma bo konkurenčnost podjetij v srednji in vzhodni Evropi. Najprej bosta o tem govorila ugledna gosta dr. Peter J. Rohleder, podpredsednik švicarskega Mercer Management Consultinga, ki je eno vodilnih svetovalnih podjetij v svetu, in dr. Peter Kraljic, direktor McKinsey & Co. iz Nemčije. Nato pa bo še okrogla miza, na kateri bodo sodelovali poslovneži iz Slovenije in s Hrvaške, med njimi tudi Rudi Bric, glavni izvršni direktor družbe Hermes SoftLab, Miloš Kovačič, generalni direktor Krke, in Darko Marinac, predsednik uprave Podravke. Med gosti bo tudi predsednik države Milan Kučan. • CZ. Peko prodaja opuščeni Poliuretan Tržič - Uprava tržiškega Peka je s soglasjem upniškega odbora in poravnalnega senata objavila javno zbiranje ponudb za prodajo objektov in zemljišč opuščenega obrata Poliuretan v Tržiču. Na podlagi cenitev cenilca in sodnega izvedenca je za proizvodne objekte s 3.067 kvadratnimi metri neto površine prostorov in 2.157 kvadratnih metrov stavbnega zemljišča določila izhodiščno ceno 1.894.713 mark (v tolarski protivrednosti), za skladiščne objekte s 1.023 kvadratnimi metri neto površine prostorov in 830 kvadratnih metrov stavbnega zemljišča 508.358 mark, za nekaj manj kot 54 kvadratnih metrov veliko garažo na 218 kvadratnih metrov velikem zemljišču pa izhodiščno ceno 45.000 mark. Predkupno pravico za nakup zemljišč in objektov ima Občina Tržič. • CZ. Vidmarjeva plaketa mag. Nadižarju Kranj - Elektroinštitut Milan Vidmar je v torek v Cankarjevem domu v Ljubljani pripravil v spomin na znamenitega elektrotehnika Milana Vidmarja tradicionalni Vidmarjev dan. Na okrogli mizi so razpravljali o aktualnih problemih razvoja obratovanja in poslovanja elektroenergetskega sistema v Sloveniji, po treh letih pa so spet podelili Vidmarjeve plakete. Plaketo za življenjsko delo na področju tehnologije in vodenja distribucije električne energije je dobil mag. Matija Na-dižar iz Kranja, ki je delal v Elektro Gorenjske, z letošnjim letom pa se je upokojil. • CZ. Cene plemenitih kovin Ljubljana - Banka Slovenije je objavila sporočilo o cenah plemenitih kovin na zadnji septembrski dan. Po teh cenah, ki so jih izračunali iz tržnih cen na borzi v Londonu, stane en gram čistega zlata 2.257,7 tolarja, platine 3.304,5 tolarja, paladija 2.773 tolarjev in srebra 35,3 tolarja. • CZ. KOKRICA POSLOVNA CONA KRANJ - na območju Kokrice prodajamo zemljišča in objekte nekdanjih proizvodnih obratov SGP Gradbinec. Celoten kompleks meri nad 50 OOO m2 na katerem stojijo objekti različnih površin in namembnosti. Vse informacije o prostorih in prodaji, so vam na voljo na naslovu: B Sjolocl I SAVA IP, d.o.o., Slovenska 56, 1102 Ljubljana SAVA IP d.o... Tel.: 01/431 31 45, 431 40 86 ) Bencinski servis bodo temeljito posodobili Petrolov servis Tržič II v Bistrici je trenutno zaprt zaradi obnove. Kot napoveduje najemnik Rajko Rejc, bodo vsa dela dokončali do konca oktobra letos. Bistrica pri Tržiču, 16. oktobra - Po desetih letih so se odločili za Posodobitev stavbe, v kateri bodo precej povečali prodajni pros-j01*« Razširitev ponudbe bo omogočila vključitev v mrežo Vetrolovih prodajaln z oznako HIP-HOP. Del prostora bodo namenili za bife, obiskovalcem pa bo na voljo tudi zunanja terasa. Rejc, najemnik Petrolovega servisa Tržič II v Bistrici. Po odprtju predora Karavanke se je promet čez Ljubelj precej zmanjšal. Pred leti je prodajo bencina oklestila še izenačitev cen na avstrijski strani. Obisk Avstrijcev je upadel za več kot 70 odstotkov, ugotavljajo na tržiških črpalkah. Prodaja je največja v poletnih mesecih in pred koncem leta. "Od septembra lani smo v 12 mesecih prodali okrog 3 milijone litrov goriv za vozila. Pozimi prodamo povprečno po 30.000 litrov kurilnega olja na mesce. Nekaj dohodka ustvarimo s prodajo delov za vozila, zlasti avtomobilskih plaščev, nekaj pa s ponudbo pijač, hrane, časopisov in drugih artiklov. Ob delavnikih imamo povprečno okrog 200.000 SIT prometa na dan; ob vikendih ga je tudi do 500 tisočakov. Od junija, ko je odprta pralnica, smo tam oprali okrog 500 vozil na mesec. Zaradi razširitve ponudbe si obetamo, da bodo po obnovi našega servisa poslovni rezultati v prihodnje še boljši," je izrazil optimizem Rajko Rejc. • S. Saje Iz uradnih objav Stečajni postopki in prisilne poravnave Sušnik še do konca leta Škofja Loka - Novi nadzorni svet delniške družbe Alpetour, Špedicija in transport, iz Škofje Loke, ki ga sestavljajo zastopniki delničarjev Sandi Curk, Gorazd Čuk, Samo Lozej in Anton Papež ter predstavnika delavcev Igor Kladušek in Andrej Galičič, se je v sredo sestal na prvi seji. Za predsednika sveta je imenoval Gorazda Čuka in za njegovega namestnika Sama Lozeja, odločal pa je tudi o upravi družbe. Nadzorni svet je sedanjemu direktorju Janezu Sušniku podaljšal mandat do konca leta, potem pa bo vodenje Alpetourja /a pet let prevzel sedanji direktor transporta Bojan Novak. Sušnik bo z novim letom postal pomočnik direktorja družbe Viator & Vektor. Kol je znano, je Alpetour, Špedicija in transport, član Skupine Viator '& Vektor. • C.Z. Planika sodeluje s Centrotextilom Kranj - Vodstvo kranjske Planike je v četrtek podpisalo pogodbo o poslovno tehničnem sodelovanju z beograjskim Centrotextilom in o najemu njegove blagovnice na Makedonski ulici v Beogradu. Poslovno tehnično sodelovanje vključuje organiziranje prodaje izdelkov priznanih slovenskih blagovnih znamk v Centrotextilovih blagovnicah v večjih mestih na območju Zvezne republike Jugoslavije ter vzpostavljanje poslovnih odnosov z državami /. območja nekdanje Sovjetske zveze, s katerimi ima Centrotextil še vedno dobre poslovne vezi. V najeti blagovnici bodo na 1.800 kvadratnih metrih površine še ta mesec odprli Slovensko modno hišo, v njej pa bodo poleg Planikine obutve prodajali še druge izdelke priznanih slovenskih blagovnih znamk. Sodelovanje s Centrotextilom je za Planiko pomemben korak širitve in vrnitve na območje Jugoslavije. Planika je tudi eno prvih slovenskih podjetij, ki si je z odprtjem poslovalnice v Novem Sadu pred enim letom ter s širitvijo prodajne mreže v Subotici, Valje vu in Apatinu utrdilo dobra tržna izhodišča na tem območju. • C.Z. ^ajko Rejc pravi, da bo bencinski servis obnovljen do konca oktobra. Leta 1991 je podjetje Petrol odprlo bencinski servis v Bistrici pri Tržiču na desni strani ceste Ljubelj - Kranj. Prvotno sta bila v njem ločena prostora za prodajo goriv in trgovina. Ker so trgovino pozneje zaprli, so uredili skupen prostor, v stavbi pa so ostale dvojne sanitarije in pisarne. Uporabnega prostora je že dolgo primanjkovalo, zato so se odločili za posodobitev tega servisa. "Na zunaj se ne bo skoraj nič spremenilo, saj ostajajo točilna ■nesla ista, ohranjen pa bo tudi skelet zgradbe. Glavne spremembe bodo v notranjosti, kjer se bo skoraj za enkrat povečal prodajni prostor. V njem bomo ponudbo razširili z bogatim izborom artiklov za vsakdanje potrebe, kar bo omogočilo vključitev v mrežo prodajaln z oznako HIP-HOP. Polkrožni prostor bo namenjen /a bife z nekaj sedeži. Mize in stole bomo postavili tudi na teraso pred vhodom. Obnovitvena dela, ki jih od začetka oktobra izvaja SGP Tržič, morajo biti končana do konca meseca, saj bo servis spet odprt od 1. novembra. Do takrat bodo štirje delavci del časa na dopustu in del na servisu Hrušica. Po ponovnem odprtju bomo za naš servis potrebovali še dva delavca v bifeju," je povedal Rajko Kranj - Okrožno sodišče v Ljubljani je 20. septembra začelo stečajni postopek za družbo z omejeno odgovornostjo Migi -Trade Trgovsko podjetje iz Mengša in določilo, da bo narok za preizkus terjatev 5. decembra letos. Okrožno sodišče v Kranju pa je s sklepom 20. septembra začelo in zaključilo stečajni postopek nad dolžnikoma Markom Janušem, Šiviljstvo, s.p., Tržič, in Kern Viljemom s.p., Kern, Papirus, Zgornje Bitnje. Narok za prisilno poravnavo za družbo Alpinum, turistično podjetje, d.d., Bohinjsko jezero bo 26. oktobra. Okrožno sodišče v Kranju je 25. septembra zaključilo stečajni postopek nad dolžnikom Peko Trgovi- ZAVOD REPUBLIKE SLOVENIJE ZA ZAPOSLOVANJE PROSTA DELOVNA MESTA NA GORENJSKEM POMOŽNI GOSTINSKI DELAVEC GOSTINSKA DELAVKA; ned.č.; 2 I. del. izk.; nem j - gov.; do 19.10.01; TICAR JANEZ S.P., RAVNE 23A, BOH. BISTRICA; št. del. mest: 2 POMOŽNI DELAVEC Čistilec letal; d.č. 12 mes.-, slov. j. - 9ov.; B kat' do 26.10.01; HRIBAR blesk d.o.6., savska c. 34, kranj oblikovalec kovin OBLIKOVANJE KOVIN; ned.č.; 3 l. del. lzk.; B kat; do 24.10.01; LOGAR TRADE D-0.0., ZUPANOVA UL. 1, ŠENČUR STRUGAR KOVINOSTRUGAR; ned.č.; slov. j. - gov. In Pis.; do 19.10.01; BVG D.O.O., SAVSKA C 34, KRANJ AVJ0LIČAR UCAR; ned č ; 2 I. del. izk.; posk. delo 3 ?esece; do 03.11.01: DOM - OPREMA 2ELEZN|K|, NA PLAVŽU 77, ŽELEZNIKI ZIDAR JOARSKI MOJSTER; d.č. 12 mes.; 3 I. del- izk.; slov j - gov.; B kat.; do J°-11.01; PARTENON D.O.O., PLANINA 3> KRANJ; št. del. mest: 4 Kv ZIDAR; d.č. 3 mes.; 8 I. del. izk.; |pv: i- - gov. in pis.; B kat.; do 19.10.01; fUŠTARSlČ BRANE S.P, NOMENJ 26, B°H. BISTRICA POLAGALEC PODOV IN TLAKOV pOLAGALEC PODOV; ned.č.; slov. j. -9°v. in pis.; B kat.; do 19.10.01; DILCA D-0.0., SMLEDNIŠKA 128, KRANJ SgMK AVTOBUSA VOZNIK AVTOBUSA; d.č. 12 mes.; 2 I. Qel' izk.; slov. j. - gov. in pis., angl. j. -9°*; D kat.; do 19.10.01; ALPETOUR SMALNA AGENCIJA D.D., fciOSlCEVA. KRANJ; št. del. mest: 5 PRODAJALEC PRODAJALEC V KRANJU; ned.č.; 1 1. °el- izk.; slov. j. - gov. in pis.; Urejevalnik oesedil - osnovno; B kat.; do 03.11.01; J&0 D.O.O., MAVČIČE 75, MAVČIČE ^ODAJALEC d.č. 24 mes.; B kat.; do Fd'a?,01; PRAPROTNIK BOJAN S.P, JANKOVO NASELJE 67, ŠKOFJA ■ št. del. mest: 2 TRGOVEC - PRODAJALEC; ned.č.; 2 I. del. izk.; 30 ur na teden; do 26.10.01; BERNIK ROBERT S.P, BUKOVŠĆICA 25, SELCA KUHAR KUHAR - PICOPEK; ned.č.; do 03.11.01; ERZAR MATJAŽ S.P, STARA C. 25, KRANJ KUHARICA; d.č. 17 mes.; 2 I. del. izk • slov. j. - gov. in pis.; do 16.10.01; OS STRAŽIŠCE KRANJ, ŠOLSKA UL. 2, KRANJ KUHARICA; ned.č.; 2 I. del. izk.; nem. j. - gov.; do 19.10.01; TIĆAR JAN EZ S. P., RAVNE 23A, BOH. BISTRICA NATAKAR ' NATAKAR; ned.č.; do 03.11.01; ERZAR MATJAŽ S.P, STARA C. 25, KRANJ NATAKARICA; ned.č.; 2 I. del. izk.; nem. j. - gov.; do 19.10.01; TIČAR JANEZ S.P, RAVNE 23A, BOH. BISTRICA STROJNI TEHNIK OBLIKOVANJE KOVIN; ned.č.; 3 I. del. izk.; B kat; do 24.10.01; LOGAR TRADE D. O.O., ZUPANOVA UL. 1, ŠENČUR KOMERCIALIST; ned.č.; 3 I. del. izk.; slov. j. - gov. in pis., angl. j. - gov; Urejevalnik besedil - osnovno, Delo s preglednicami - osnovno; B kat.; do 19.10.01; BVG D.O.O., SAVSKA C. 34, KRANJ TEKSTILNO KONFEKCIJSKI TEHNIK VODJA PRALNICE; d.č. 12 mes.; do 19.10.01; DOM STAREJŠIH OBČANOV PREDDVOR, POTOČE 2, PREDDVOR EKONOMSKI TEHNIK PRODAJNI ZASTOPNIK, PRODAJA BLAGA ŠIROKE POTROŠNJE; ned.č.; 2 I. del. izk.; Delo s preglednicami - osnovno; B kat.; do 19.10.01; MLADINSKA KNJIGA BIROOPREMA U., ODDELEK KRANJ, TRG PREŠERNOVE BRIGADE 10, KRANJ ZAVAROVALNI ZASTOPNIK ZA PODROČJE GORENJSKE; d.č. 12 mes.; 2 I. del. izk.; Delo z bazami podatkov - osnovno; B kat.; do 10.11.01; ADRIATIC -ZAVAROVALNA DRUŽBA KOPER, PE KRANJ, KIDRIČEVA 2, KRANJ; št. del. mest: 3 EKONOMSKO KOMERCIALNI TEHNIK KOMERCIALNA DELA NA TERENU; ned.č.; 3 I. del. izk.; B 23.10.01; MONICOLOR DRAŽGOŠKA 2, KRANJ kat.; do D.O.O., EKONOMIST VODJA PRODAJE VOZIL; ned.č.; 3 I. del. izk.; B kat.; do 23.10.01; AVTO MLAKAR PODBORŠEK D.O.O., LJUBLJANSKA C. 30, KRANJ ORGANIZATOR INFORMATIK PROGRAMER - PRIPRAVNIK; ned.č.; Programiranje - osnovno; do 24.10.01; MIT INFOSTUDIO D.O.O., SMLEDNIŠKA 140, KRANJ UNIV. DIPL. INŽ. GRADBENIŠTVA VODJA ODDELKA ZA PROSTORSKO IN INVESTICIJSKO DEJAVNOST; ned.č.; 5 I. del. izk.; angl. j. - gov. in pis., nem. j. -gov.; Urejevalnik besedil - osnovno, Delo s preglednicami - zahtevno; do 23.10.01; OBČINA ŠENČUR, KRANJSKA C. 2, ŠENČUR DIPL. EKONOMIST PODPORA IN SVETOVANJE UPORABNIKOM; ned.č.; 5 I. del. izk.; Delo s preglednicami - osnovno; B kat.; do 24.10.01; MIT INFOSTUDIO D.O.O, SMLEDNIŠKA 140, KRANJ RAČUNOVODJA / KNJIGOVODJA -PRIPRAVNIK; ned.č.; Delo s preglednicami - zahtevno, Urejevalnik besedil - zahtevno; B kat.; do 10.11.01; HRIBAR BLESK D.O.O., SAVSKA C. 34, KRANJ UNIV. DIPL. INFORMATIK PROGRAMER - PRIPRAVNIK; ned.č.; Programiranje - osnovno; do 24.10.01; MIT INFOSTUDIO D.O.O., SMLEDNIŠKA 140, KRANJ; št. del. mest: 4 PROF. RAZREDNEGA POUKA UČITEU RAZREDNEGA POUKA; d.č. 8 mes.; 20 ur na teden; do 19.10.01; OŠ DAVORIN JENKO CERKLJE, KRVAV-ŠKAC. 4, CERKLJE PROF. ANGLEŠČINE UČITEU ANGL. JEZIKA; d.č. 7 mes.; 20 ur na teden; do 19.10.01; OŠ DAVORIN JENKO CERKLJE, KRVAVŠKA C. 4, CERKLJE DR. ZOBOZDRAVSTVA ZOBOZDRAVNIK; d.č. 12 mes.; slov. j. -gov. in pis.; do 14.11.01; OSNOVNO ZDRAVSTVO GORENJSKE KRANJ, OE ZOBNA POLIKLINIKA KRANJ, GOSPOSVETSKA UL. 8, KRANJ na, Družba za trgovino in proizvodnjo - v stečaju iz Tržiča, isto sodišče pa je dva dni kasneje začelo postopek prisilne poravnave za družbo z omejeno odgovornostjo Simen Inženiring iz Kranja. V upniškem odboru sta tudi Merkur, Trgovina in storitve, Naklo in Galkoplasl Šraj iz Radomelj. Sodišče v Kranju je 26. septembra tudi začelo in takoj zaključilo stečajni postopek nad dolžnikom JA - FA, d.o.o., podjetjem za izvoz, uvoz, zastopanje tujih firm, gostinstvo - turizem in trgovino Kranj. • C.Z. Državne podpore za energetiko Kranj - Urad za energetiko pri ministrstvu za okolje in prostor je pred kratkim objavil tri javne razpise, na podlagi katerih bo namenil 24 milijonov tolarjev za subvencioniranje izdelave študij in investicijsko tehnične dokumentacije za naložbe v proizvodnjo energije iz obnovljivih virov, 110 milijonov tolarjev za podpore naložbam v male vodne elektrarne moči do enega megavvata, kurilne naprave na lesno biomaso, solarne sisteme za pripravo tople vode za večje uporabnike, pridobivanje elektrike s sončnimi celicami in elektrarne na veter ter 30 milijonov tolarjev za naložbe v daljinsko ogrevanje z energetsko izrabo lesne biomase. Ministrstvo bo denarno podprle že začete naložbe. Na razpisu lahko sodelujejo majhne in srednje velike družbe ter samostojni podjetniki in posamezniki, ki izpolnjujejo razpisne pogoje. Zadnji rok za oddajo vlog je 29. oktober, odpiranje vlog pa bo 5. novembra. • C.Z. KOVINOPLASTIKA URH, d.0.0. Gregorčičeva 27, 4240 Radovljica > objavlja prosto delovno mesto ORODJAR - STROJNI TEHNIK Pogoji: - IV. ali V. stopnja strojne smeri - zaželene delovne izkušnje na področju izdelave orodij Prijave pošljite na naslov: KOVINOPLASTIKA URH, d.0.0., Gregorčičeva 27, 4240 Radovljica", najkasneje do 30. 10. 2001. Vlogi priložite spričevalo o zaključeni šoli in kratek življenjepis. TOVARNA OLJA KRANJ,d.d. Britof 27, SI-4000 Kranj, Slovenija Tel.: 04 / 20 16 700,Fax: 04 / 20 16 703, OB ZAVIDLJIVI 95. OBLETNICI, KI JO OLJARICA, TOVARNA OLJA KRANJ, PRAZNUJE PRAV LETOS, VAS VLJUDNO VABIMO, DA SE NAM DNE: 20.10.2001 PRIDRUŽITE OB DNEVU ODPRTIH VRAT - PROGRAM BO POTEKAL OD 9h - 13h - OBISKOVALCI SI BODO LAHKO V ORGANIZIRANIH SKUPINAH OGLEDALI PROIZVODNE OBRATE - OB 10.30 BO IZVEDENA GASILSKA VAJA • - VES ČAS BO POTEKALA POKUŠINA NAŠIH NOVIH PROIZVODOV - ORGANIZIRANA BO PRODAJA OLJA PO NIŽJIH CENAH VABLJENI! Gradimo, krr ste iskali STRNOURNJR IN POSLOUNI PROSTORI © JESENICE / stanouanjski objekt Jauornik / © KflMNIK / poslovno stanovanjski center / © LJUBLJPNR / poslovno stanovanjski objekt Šmartinka / © DOMŽALE / poslovno stanovanjski center Toko / © TRENTO / počitniški apartmaji Jalovec / Od države več denarja za naložbe V kmetijsko gozdarski zbornici se zavzemajo tudi za uvedbo premij za krave molznice na območjih z omejenimi možnostmi za kmetovanje. Ljubljana - Na zahtevo rejcev so se pred nedavnim na skupni seji sestali člani strokovnih odborov za mleko, meso, rejo drobnice in prašičerejo pri Kmetijsko gozdarski zbornici Slovenije in obravnavali razmere v živinoreji, ki z 61 odstotki vrednosti pridelave še vedno predstavlja najpomembnejšo kmetijsko dejavnost v državi. Kot so ugotavljali, bi za razvoj živinoreje pred vstopom v Evropsko unijo potrebovali več (ugodnega) denarja za naložbe, zavzeli pa so se tudi za ustanovitev rizičnoga sklada za pomoč rejcem ob pojavu kužnih bolezni ter za zmanjšanje praga obveznega soglasja lastnikov z 80 na 50 odstotkov ob uvedbi postopka za zložbo kmetijskih zemljišč. V zborničnem odboru za govedorejo - mleko so ugotavljali, da je še treba povečati prirejo mleka, ker bodo le tako lahko pri pogajanjih z Hvropsko unijo dosegli višje kvote, pri tem pa sc ne strinjajo, da bi kot referenčno obdobje za prirejo mleka vzeli čas od 1995. do 1999. leta. Predlagajo, da bi država na območjih z omejenimi možnostmi za kmetovanje uvedla premije za krave molznice vsaj v polovici zneska kot za dojilje, ohranila spodbude za izvoz mleka v sedanjem obsegu in sofinancirala gradnjo sodobnih hlevov za rejo krav molznic. Odbor za govedorejo - meso zahteva dvig državnih podpor za mlado pitano govedo na evropsko primerljivo raven, odpravo omejitve hektarske obremenitve (do 2 GVŽ/ha) pri pridobivanju podpor, sodelovanje zbornice pri določanju cen veterinarskih storitev, po- ,GLASOVI IZLETI - vselej pestro in nepozabno Naslednjo soboto v TERME 3000 Oktobrski GLASOV IZLET v Terme 3000 v M oranih bo to soboto, 20. oktobra. Izletniška relacija z udobnim RANTOVIM avtobusom: Železniki - Selca - Škofja Loka - Kranj (če bo več prijav, z. 'ovinkom' skozi Šenčur in Cerklje do Komende). Postanek med vožnjo z Gorenjske v Pomurje bo v Polzeli (ugoden nakup zimskih in vseh drugih nogavic!). Cena izleta je 5.900 tolarjev na osebo; zgolj za naročnice in naročnike Gorenjskega glasa (vključno z družinskimi člani!) samo 4.500 tolarjev. Za ta izlet sprejmemo samo še 4prijave! Martinovanja v Ljutomeru, Goriških Brdih, Vipavski dolini, Beli krajini, na Ruju V Me dani v Goriških Brdih bo martinovanje na prostem (zaradi vremena je poskrbljeno za prireditveni šotor!). Tja vas vabimo v soboto, 10. novembra; ko bo v programu izleta tudi: z vodičko Mileno Beguč iz TIC Brda spoznavni ogled Brd (Gonjače z razglednim stolpom; utrdbe iz, časov avstrijsko-beneških bojev in obnovljena kmečka hiša v Šmartnem; grad Vipolže; grad Dobrovo). Tudi degustacija vrhunskih briških vin bo (pri Toniju Gomiščku v Vinoteki gradu Dobrovo), in martinovo kosilo pri Zvonki v izjemno prijetnem Gostišču Turn. Večerni del bo potekal v Medani. Izletniška relacija: Jesenice -Žirovnica - Lesce - Radovljica - Kranj - Škofja Loka - Medvode. Cena izleta znaša 7.100 SIT na osebo; za naročnice in naročnike Gorenjskega glasa samo 5.300 SIT. V Dornberku v Vipavski dolini bo v soboto, 3. novembra, Vindorje-vo vahtanje. Z njim obujajo staro tradicijo praznovanja ob zaključku trgatve in vahtanje vključujemo v GLASOV Martinov IZLET, De-gustacije vin bodo v treh dornberških vinskih kleteh: Pri profesorjevih (družina Paulica), Pri Vrhouščevih (družina Rijavec) in Pri Bercetovih (družiuna Berce). V vsaki kleti imajo niz pravih primorskih posebnosti. Degustacijam bo sledila 'večerja kot v starih časih' na Bercetovi domačiji, po večerji bo nastopil Dornberški fantovski zbor, Vipavska folklorna skupina in operni pevec Marko Kobal z opernimi arijami, v katerih je opevano vino. V zadnjem dejanju Vindorjevega vahtanja bo glavno vlogo imela harmonika. Izletniška relacija bo Jesenice • Žirovnica - Lesce - Radovljica - Kranj - Škofja Loka. Cena: 6.900 SIT, za naročnice in naročnike samo 5.400 SIT. 'Martinovanje pred Martinom' bo v Ljutomeru že v soboto, 27. oktobra. Relacija GIASOVEGA IZLETA bo tokrat prvič: Bohinjska Bistrica - Bled - Radovljica - Kranj - Škofja Loka - Smlednik - Vodice - Mengeš. Gostitelj 'Glasovk in Glasovcev' bo podjetje Ljutomerčan, d.d., ki bo pripravilo degustacijo šestih vrhunskih vin in pokušino najboljših domačih mesnin. Tudi ogled muzeja v ljutomerski mestni hiši ter domača večerja na turistični kmetiji Jureš v Globokem sta v programu izleta, katerega cena je 6.500 SIT - za naročnice in naročnike Gorenjskega glasa samo 5.200 SIT! Turistično društvo VIGRED Metlika Vas v soboto, 3. novembra, vabi v Belo Krajino. V svetovno znani Metliški kleti bo degustacija vrhunskih belokranjskih vin, nekaj časa bo za nakupe izdelkov Beti in za obisk vasice Rosalnice. Martinova večerja z zabavnim večerom bo v metliškem hotelu Bela Krajina. Cena: 7.100 SIT; za naročnice in naročnike Gorenjskega glasa le 5.400 SIT. Na ptujsko martinovanje vabljeni v soboto, 10. novembra, ko boste z Janezom Rozmanom obiskali tudi Terme Ptuj. Kdor bo želel, bo del dneva lahko užival v toplicah, organiziran bo obisk ptujske kleti in krst mošta v Hajdinah pred cerkvijo Sv. Martina, kjer bodo pogostitev pripravile članice Aktiva kmečkih žena iz vasi Draženci. V programu ptujskega martinovanja bodo razglasili pustnega princa, najpogum-nejši bodo tekmovali s sodov i... Izletniška relacija: Radovljica - Kranj - Škofja Loka - Smlednik - Vodice - Moste - Mengeš, cena 7.200 SIT. Kot na vsakem GlASOVEM IZLETU, tudi za Martinovega velja posebna ugodnost za naročnice in naročnike Gorenjskega glasa: samo 5.500 SIT Prijave: 24 ur dnevno! Za vse informacije o GLASOVIH IZLETIH in za PRIJAVE so Vam neprekinjeno, 24 ur dnevno, na razpolago štiri telefonske številke: 04/201-42-47, 04/201-42-48, 04/201-42-49 ali 04/201-42-00. Vsak delovnik, od ponedeljka do petka, sc lahko prijavite neposredno Jani, Sandri ali Ireni v malooglasni službi Gorenjskega glasa, lahko tudi osebno na Zoisovi 1 v Kranju (poslovna stavba ob trgovinah Spar, Hervis). Prijave kajpak sprejemamo tudi po elektronski pošti (e-naslov najdete v okvirčku na spodnjem delu 3. strani časopisa). Ob prijavi vsekakor sporočite, na kateri avtobusni postaji (oz. postajališču) želite počakati organizatorjev avtobus. Že ob prijavi je možno tudi izbrati sedež v avtobusu - vendar rezervacija velja SAMO z vplačilom celotne cene izleta. Podrobnosti in splošni pogoji organizatorjev turističnih potovanj, ki Vam jih predstavljjamo v rubriki GLASOVI IZLETI, so sestavni del vseh naštetih programov. Izletniških programov v rubriki GLASOV IZLET ni možno enačiti s ponudbami v rubriki DOBER IZLET. večanje premij za območja /, omejenimi možnostmi za kmetovanje in povečanje premije za krave dojilje s sedanjih 25.000 na 35.000 tolarjev. Prašičerejci ugotavljajo, da se je število živali v zadnjih treh letih zmanjšalo za tretjino, kar je še poslabšalo samooskrbo s prašičjim mesom. Od države pričakujejo pomoč pri prilagajanju predpisom Evropske unije, zaradi katerih bo 60 odstotkov kmetij moralo obnoviti obstoječe hleve, potrebna pa bodo tudi vlaganja v naprave za prezračevanje in alarmiranje ter v kontrolo. Prispevek bo pobirala davčna služba Kranj - Dvomov, kdo naj bi /a Kmetijsko gozdarsko zbornico Slovenije pobiral obvezni prispevek članov, zdaj ni več. Državni zbor je dopolnil zakon o davčni službi, po katerem bo davčna uprava odmerjala, pobirala in izterjala obvezni zbornični prispevek oz. članarino od obveznih članov gospodarske, obrtne in kmetijsko gozdarske zbornice. Sprememba zakona je začela veljati prejšnji teden. • C.Z. Strokovni odbor za drobnieo ugotavlja, da se število ovc in koz v Sloveniji že približuje številki sto tisoč, opozarja pa tudi na številne probleme. Pri nas ni organiziranega odkupa in registrirane izvozne klavnice za drobnico, skrbi jim povzročajo tudi medved in druge zveri. Odbor se zavzema za organiziranje odkupa, za uvedbo večjih državnih podpor za zložbe kmetijskih zemljišč in urejanje pašnikov, za pokrivanje stroškov pri zaščiti drobnice pred zvermi in za izdelavo študije o možnostih predelave volne. V kmetijsko gozdarski zbornici ob vsem tem opozarjajo še na en problem. Kot navajajo, so klavnice v drugi polovici septembra od republiške veterinarske uprave prejele navodilo o izvajanju obveznega pregleda klavnih živali pred zakolom in mesa klavnih živali ter zaračunavanja pristojbin za veterinarski pregled. To navodilo med drugim razveljavlja t roko napisano številko na znački živali in jo nadomešča z enako značko, a s strojno odtisnjeno številko. Živalim, ki so označene z ročno številko, veterinarji ne izdajajo več zdravstvenih spričeval, ampak zahtevajo vnovično označitev s strojno vtisnjeno številko, kar stane petsto tolarjev na žival-V kmetijsko gozdarski zbornici ocenjujejo, daje vnovična označitev približno devet tisoč starejših živali nesmiselna, saj na podlagi podatkov iz potnega lista in vpisa v centralni register pri živali ni možno kakršnokoli goljufanje. Če pa veterinarska uprava vztraja pri ponovni označitvi, potem naj strošek po mnenju zbornice pokrije država. • C. Zaplotnik Sejem Narava - zdravje Na Gospodarskem razstavišču v Ljubljani bodo danes, v torek, odprli sejem Narava - zdravje. Ljubljana - Na sejmu bo 127 domačih in dva tuja razstavljavca predstavilo zdravo, naravno hrano in pijačo, zdravilna sredstva, naprave in pripomočke za telesno nego, kozmetiko, naravna oblačila, gospodinjske pripomočke, pripomočke za biološko vrtnarjenje ter številne drobne izdelke, ki pripomorejo k boljšemu počutju. Sejem bodo spremljale številne razstave. Gobarsko društvo Ljubljana je pripravilo razstavo gob, Društvo gojiteljev malih živali Ljubljana Moste - Polje razstavo malih živali. Društvo predelovalcev ter pridelovalcev zelišč in Društvo /eliščarjev Ljubljana razstavo zdravilnih zelišč, Društvo za zdravje srca in ožilja Slovenije pa razstavo varovalnih živil. Vse dni sejma bo Eko bazar, na katerem bodo "eko" osnovne in srednje šole pokazale, kako se prizadevajo za zdravo sožitje z naravo. Društvo Za srce bo brezplačno merilo krvni pritisk, pulz in maš- čevje v telesu, Zveza društev diabetikov Slovenije pa krvni sladkor. Kmetijsko gozdarska zbornica in ministrstvo za kmetijstvo, gozdarstvo in prehrano bosta predstavila več organizacij (združenje govedorejcev, malih sirarjev in turističnih kmetij, zvezo društev rejcev drobnice in združenje Krcsnik iz Komende), ki se ukvarjajo s pridelavo kakovostne, zdrave hrane. Revija za življenje z diabetesom Dita pripravlja diabetični bazar. na katerem bodo predstavili tudi metodo zdravljenja z inzulinom brez uporabe injekcij; na razstavi poslovne skupnosti za vinogradništvo in vinarstvo pa bo osrednja tema vino kot del zdrave prehrane. V času sejma bo tudi več predavanj in posvetov o preprečevanju bolezni, naravnih oblikah zdravljenja in zdravi hrani ter o življenju v sožitju z naravo. Sejem, ki bo zaprl vrata v nedeljo, je namenjen vsem, ki se zavedajo, da tehnološki napredek ne prinaša le koristi, ampak tudi stresno življenje, vse manj zdravo ožje in širše bivalno okolje ter nezdravo hrano. • C.Z. Šest milijonov tolarjev za klavnico Kranjska Gora - Klavnici Jesenice zato, ker ne izpolnjuje pogojev, ki so potrebni za registracijo, grozi, da jo bodo zaprli. Vse objekte klavnic in predelav je treba prilagoditi sanitarnim pogojem do leta 2002. Jeseniška klavnica je za kmete kranjskogorske občine zelo pomembna, saj nudi služnostni zakon in zasilni zakol. Zanjo seje zavzela tudi kranjskogorska občina. Kmetje bi namreč v primeru, če bi se zaprla, morali voziti živino v Ljubljano in v Domžale, kar bi pomenilo visoke stroške. Občina bo kranjskogorskim kmetom pomagala tako, da bo dokapitalizirala Jeseniške mesnine. Skupščina JEM je julija letos sprejela sklep o povečanju osnovnega kapitala družbe iz dosedanjih 73 milijonov tolarjev na 163 milijonov tolarjev. Družba bo za navedeni znesek izdala največ do 45 tisoč navadnih imenskih delnic z nominalno vrednostjo 2 tisoč tolarjev za delnico. Dokapitalizirala se bo za vrednost največ 90 milijonov tolarjev. Občinski svet Kranjske Gore je sklenil, da bo kapitalski vložek v JEM, d.d., v višini 6 milijonov tolarjev, sredstva pa bodo v občinskem proračunu zagotovili za naslednje leto. • D.S. MEŠETAR Na spisku ni gorenjskih občin Javni sklad za regionalni razvoj in ohranjanje poseljenosti slovenskega podeželja s sedežem v Ribnici je pred kratkim objavil javni razpis za dodeljevanje ugodnih posojil in jamstev za financiranje naložb na razvojno omejevanih območjih ob mejah z Italijo, Avstrijo in Madžarsko, še posebej na območjih s posebnimi razvojnimi problemi, med katerimi pa ni nobene gorenjske občine. Sklad bo med gospodarske družbe, podjetnike in obrtnike razdelil do 300 milijonov tolarjev ugodnih posojil in jim dal do 100 milijonov tolarjev jamstev, pri tem pa bo naložbe sofinanciral največ v polovičnem znesku od predračunske vrednosti. Posojilo bo treba vrniti v petnajstih letih, na odplačevanje bo največ dvoletni moratorij, obrestna mera pa bo TOM + 2,5 odstotka. Cene sadja in vrtnin Po tržnih informacijah kmetijske svetovalne službe veljajo pri prodaji sadja in vrtnin na debelo naslednje cene (v tolarjih za kilogram): * jabolka * belo grozdje * krompir * česen * rdeča pesa * radič * kumare 90 - 140 170 - 330 35 - 50 260 - 400 100 - 200 230 - 350 200 - 270 * hruške * črno grozdje * čebula * korenje * zelje, glave * peteršilj * solata endivija 150 - 300 200 - 300 60 - 80 100 - 200 40 - 80 300 - 450 200 - 300 Ob svetovnem dnevu kmečkih žena Kranj - Včeraj, v ponedeljek, je bil svetovni dan kmečkih žena. Kot je v izjavo za javnost zapisala Slovenska ženska zveza pri stranki SLS+SKD, se kmečke žene v Sloveniji ubadajo s številnimi problemi, med katere sodijo predvsem težak gmotni položaj, naporno delo, socialna in pokojninska ogroženost in obrobni položaj v družbi. Vse to mnoge odvrača od kmetijske dejavnosti, dekleta zapuščajo kmetije oZ-se nočejo možiti s kmečkimi fanti, s tem pa posredno ogrožajo tudi trajnostni razvoj podeželja. Ženska zveza bo novembra pripravila pogovor z naslovom Kmečka žena in njena vloga v razvoju podeželja, na katerega bo povabila kmečke žene, strokovnjake in predstavnike pristojnih ministrstev. • C.Z. Spet prihajata Jaka in Jerca Škofja Loka - Tržnica kmetijskih pridelkov in izdelkov, ki jo pripravljata Razvojna agencija Sora in Društvo za razvoj podeželja Res-je, bo v soboto od 8. do 12. ure na treh različnih lokacijah škofjeloškega območja: pred pošto v Železnikih, v bližini banke v Gorenji vasi in pred domom Partizan v Žireh. kjer bodo tržnico združili s prireditvijo Tako smo včasih živeli, delali in jedli. Na tržnici bodo kmetije s škofjeloškega območja ponudile izdelke blagovnih znamk Dedek Jaka i'1 Babica Jerca, sveže sadje in zelenjavo ter izdelke domače obrti. • C.Z- Tako smo živeli, delali in jedli Žiri - Društvo kmečkih žena, turistično društvo in kmetijska svetovalna služba bodo v petek ob pol petih popoldne v družbenem dorntf Partizan v Žireh odprli razstavo z naslovom Tako smo živeli, delali in jedli. Razstava bo odprta še v soboto in nedeljo, oba dneva od 8. do 20-ure. V soboto od 8. do 12. ure bo pred domom tržnica s pridelki in l?" delki z območja škofjeloške regije, ob 10. uri pa v domu predavanje diplomirane medicinske sestre Vasilke Kokalj o zdravi prehrani. V nedeljo ob 16. uri bo na razstavnem prostoru prireditev Naj pridelki, na kateri bodo izbrali in nagradili najtežjo /eljnato glavo, repo, korenje W peso. Organizatorji bodo sprejemali pridelke eno uro pred začetkom prireditve. Pokrovitelja razstave sta žirovska občina in kmetijsko got' darska zadruga. • C.Z. Predstavitev koruznih hibridov Zalog pri Cerkljah - Kmetijska svetovalna služba bo v sodelovanj" z M-KZK Kmetijstvo Kranj pripravila v četrtek (z. začetkom ob 9. urO na njivi KŽK-jcvega posestva ob lokalni cesti Pšenična Polica - Zal°8 dan koruze. Predstavili bodo novejše zemunpoljske hibride. K ogle" vabijo pridelovalce silažne koruze. • C.Z. Prikaz nastavitve pluga Bled - Blejska in radovljiška enota kmetijske svetovalne službe vab' ta kmete, ki bi radi izboljšali kakovost oranja, na prikaz nastavitve dvo brazdnega pluga krajnika in tribrazdnega obračalnega pluga ter na kaz pravilnega odpiranja prve brazde in pokrivanja brazd. Predstav' tev, ki jo bo vodil strokovnjak biotehniške fakultete, bo jutri, v sred • ob 15. uri na parceli Joža Muleja na Selu ob cesti Bled - Ribno. Krne je naj po možnosti pridejo s traktorji in plugi, da bodo ob strokovni i štruktaži uskladili mehanizacijo za pravilno oranje. • C.Z. 16. oktobra 2001 TURIZEM / ursa.peternel@g-glas.si GORENJSKI GLAS «19. STRAN Slovenija v ameriških očeh: 'Superb!' Ameriški turisti zahtevajo lepe hotele, zelo priljubljene so terme in fitness centri, radi planinarijo, smučajo, kolesarijo, navduši jih tudi morje. Bled - Lucille V. Forcelle je lastnica potovalne agencije Sea to summit Travel iz Minneapolisa v državi Minnesota v ZDA. V Ponudbi agencge so zlasti potovanja po Mehiki, v Jordanijo, Izrael •n Egipt, v jugovzhodno Azgo in na Kitajsko, pa tudi v Evropo. In Prav v Evropi je gospa Lucille odkrila novo, po njenem mnenju čudovito deželo, ki jo bo vključila v svoje programe - Slovenijo. Gospa Lucille pravi, da je sioveni ja dežela, ki bo zagotovo očarala Američane. Gospa Lucille je skupaj s svojo Prodajno agentko za potovanja v tujino Rosemarie Pierach v Sloveniji preživela kar nekaj zadnjih dni. Za majhno deželo je prvič pišala lani pomladi in že tedaj si Je rekla, da bo Slovenijo ob prvi Priložnosti obiskala. Koje izvedela, da Slovenska turistična organizacija na Bledu organizira vsakoletno turistično borzo za tuje vali Slovenijo podolgem in počez, od morja do Bleda. Vtisi so, kot sta povedali, čudoviti. "Dežela je enkratna, ogromno ponuja, od morja in kopanja do term, zgodovinskih mest, samostanov, navdušili so naju lipicanci," je povedala gospa Lucille. Gospo Rosemarie pa je prevzel zlasti 'šarm starega sveta', kot se je izrazila. Poleg tega so ljudje zares prijazni, za 4- Lucille V. Forcelle in Rosemarie Pierach iz potovalne agencije Sea to Summit Travel iz Minneapolisa v državi Minnesota. Od tu in tam # Kamp Zaka nad magično mejo - V kampu Zaka na Bledu so sredi septembra presegli 'magično mejo' 60 tisoč nočitev. Po letu 1988, koje na Bledu potekalo svetovno prvenstvo v veslanju, je to najuspešnejša sezona.% Kamp deluje v okviru delniške družbe Golf in Kamp Bled, ki se je Poslovni skupini Sava pridružila leta 1998. Prihodnja vlaganja bodo namenili predvsem povečanju števila gostov v pred- in posezoni. • Kranjska Gora vabi Beograjčane - Predstavniki hotelskih hiš in Lokalne turistične organizacije Kranjska Gora so konec septembra v Beogradu predstavljali zaokroženo turistično območje Kranjska Gora. S tem želijo v Kranjsko Goro zopet pripeljati goste iz okolice Beograda, Novega Sada in Vojvodine, ki so bili pred leti redni in dobri gostje Zgornjesavske doline. Od januarja do avgusta letos so gostje iz Jugoslavije v Kranjski Gori ustvarili 1017 nočitev, kar je za 28 odstotkov več kot lani. # V London za 19 tisoč lir - Letalska družba Ryanair, ki velja za letalsko družbo z najnižjimi cenami v Evropi, je doslej s tržaškega letališča prepeljala že 50 tisoč potnikov v London. Ob uspehu na italijanskem tržišču so v začetku oktobra ponudili neverjetno ceno: za polet 12 Trsta v London bo od 12. oktobra do 19. januarja enosmerna vozovnica med tednom stala le 19 tisoč italijanskih lir, povratna pa 38 tisoč lir (pogoj je vsaj ena nočitev v Londonu). Toda rezervacije so bile možne le med 5. in 11. oktobrom. • Svetovna smetana odkrila Jadran - Letošnje poletje je Hrvaška gostila vrsto luksuznih jaht s kraljevimi družinami in drugimi znanimi osebnostmi. Po Jadranu so tako pluli princesa Karolina in njen mož na jahti Pacha III, belgijski kralj Albert II in kraljica Paola z jahto Alpa, režiser Steven Spielberg z ženo Kate Capshavv in otroki na Gulfstream III. Počitnice sta na Jadranu preživljala tudi Bernie in Slavica Eccle-stone, Vanessa Redgrave je bila na Brionih... Po Jadranu pa je plula tudi jahta Sea Cloud, ena najbolj luksuznih jaht na svetu, dolga skoraj 110 metrov. Jahta je v lasti Milene in Hcrmanna Ebela iz. Hamburga. Gospe Lucille in Rosemarie sta bili le dve od 212 tujih Predstavnikov iz 158 tujih turističnih podjetij (agencij, organizatorjev Potovanj in drugih), ki so se udeležili letošnje Slovenske turistične borze na Bledu. Slovensko turistično ponudbo je predstavljalo 89 domačih ponudnikov. Letošnja udeležba tujcev na tem največjem Poslovno turističnem dogodku v Sloveniji, ki je v tujini znan kot Slovenian Incoming VVorkshop (SIW), je bila rekordna. Največ udeležencev je prišlo iz Italije, Nemčije, Hrvaške, Avstrije, Velike Britanije in ZDA. Poleg delavnic in predstavitev ter navezovanja konkretnih stikov so udeležence popeljali na študijski izlet na Blejski grad, v Bohinj, na Vogel, z muzejskim vlakom do Posočja in preko Vršiča v Kranjsko Goro. Kot gostitelj pa se je izkazal tudi Bled z zvončkom želja in •egendo o potopljenem zvonu ter gala sprejemom in večerjo. organizatorje potovanj, je pograbila priložnost in skupaj z gospo Rosemarie sedla na letalo. Do Pariza in nato v Slovenijo. Obe Američanki sta prišli nekaj dni Pred začetkom borze in prepoto- nameček pa je odlična tudi hrana. Enostavno: 'Superb!' Menita, da bo Američanom Slovenija zagotovo všeč. In kaj zahteva povprečen ameriški turist? Lepe hotele, zelo priljubljene so terme in fit- ness centri, Američani radi planinarijo, smučajo, kolesarijo, navduši jih tudi morje. Prednost Slovenije je v tem, je dejala gospa Lucille, da lahko najameš avto in prekrižariš vso deželo, za nameček pa so blizu tudi evropska mesta. Zlasti po terorističnih napadih v ZDA se po mnenju sobesednic odpirajo velike možnosti za turizem v Evropi in tudi v Sloveniji. "Prvi šok je za nami, Američani bodo spet začeli potovati, bo pa vse odvisno od tega, kaj se bo dogajalo v svetu. Dejstvo je, da Američani zelo radi potujejo." Trenutno pa je res, sta povedali, da je ameriški turizem v težavah, ljudi je strah potovanj z.letali, še zlasti prek Atlantika. Zato je potovanj na Srednji vzhod, ki jih je ponujala njihova agencija, konec. "Evropa je postala Še bolj privlačna, dali pa bomo tudi priložnost Sloveniji, da jo odkrijejo Američani," je dejala gospa Rosemarie. Že spomladi naj bi k nam pripeljali prvo skupino ameriških turistov. "Organiziramo potovanje na Irsko in skušali bomo združiti dva tedna Irske z enim tednom Slovenije. Izvedeli sva, da Adria leti iz Dublina v Ljubljano," je povedala gospa Rosemarie. Ob vseh pohvalah naše dežele pa se sogovornici nista mogli izogniti drobni kritiki: edino, kar ju je zares motilo, je kajenje, ki je dovoljenje povsod. V Ameriki na javnih mestih namreč ni dovoljeno prižgati cigarete. "To ostaja izziv za Slovenijo," je bil diplomatski komentar gospe Rosemarie. • Urša Peternel Media Art Digitalni tisk Od januarja do avgusta za 12 odstotkov več tujih gostov Huda bitka za vsakega turista V prihodnji sezoni se bo zagotovo vnela huda bitka za avtobusne in avtomobilske goste, medtem ko bodo letalske destinacije trpele. Bo slovenski turizem znal izkoristiti priložnost? Bled - Od januarja do avgusta je Slovenijo obiskalo za 12 ^totkov več tujih gostov kot v enakem obdobju lani. Največ "ocitev so ustvarili Nemci (dobrih 639 tisoč, kar je za 15 odstotkov tec kot lani), sledijo jim Italijani in Avstrgci. Obisk domačih gos-°v je približno enak kot lani, je povedal novoimenovani generalni 'fektor Slovenske turistične organizacije (STO) Bojan Meden m,nuli petek na Bledu, kjer je potekala Slovenska turistična 0rza, največji poslovno turistični dogodek v Sloveniji. ""oktorica Turizma Bled Eva Štravs Podlogar, državna podsekretarka a turizem Darja Radič in novi direktor STO Bojan Meden na novinar-Kl konferenci na Bledu. Sezona je bila torej dobra, porast Nfnt> zabeležili na vseh najpo- A če smo z minulo sezono lahko zadovoljni, pa so obeti za prihodnjo sezono bolj negotovi. Na turističnem trguje velik pesimizem, ne le zaradi strahu pred terorističnimi napadi, ampak se že kažejo posledice v gospodarstvu. Vsi se bojijo globalne recesije, je opozoril direktor Slovenskega turističnega urada v Nemčiji Janez Repanšek. V prihodnji sezoni se bo zagotovo vnela huda bitka za avtobusne in avtomobilske goste, medtem ko bodo letalske destinacije trpele, je dejal. Po Repanškovem mnenju bo odločilna cenovna politika, zavedati pa se tudi moramo, je dodal, da se bo promocijska agresivnost naših konkurentov še povečala. Prednost Slovenije je v bližini, dostopnosti po kopnem, pa tudi v relativni varnosti. Pa bodo v Slovenski turistični organizaciji znali izkoristiti priložnost, ki se zaradi dogodkov v svetu ponuja slovenskemu turizmu? Po besedah Bojana Medena pripravljajo alternativni načrt promocije Slovenije, po katerem bi določenim trgom namenili še več pozornosti. Vendar pa bi bile po Medenovem mnenju takšne akcije preuranjene, tako da trenutno nadaljujejo z običajnimi aktivnostmi. Ta hip se tudi njihova predstavništva v tujini ne morejo nadejati več denarja za promocijo, je dejal. "Potencialni turisti so na 'stand-by' in take so tudi naše aktivnosti," je dejal Meden. Upati je le, da ne bomo prihodnje leto ugotavljali, da je bila na 'stand-by' tudi sezona, ker smo zamudili pravi trenutek za agresivno promocijo... •U.P. 2JJJJJMJS J&Sim* 2'J jmJž jjj /šJh'tŠ Namestitev v dvoposteljni sobi, pol-penzion, 3-krat dnevno kopanje v zunanjem in notranjem bazenu, od ponedeljka do petka jutranja telovadba v telovadnici in popoldanska rekreacija v termalnem bazenu, 1-krat dnevno prost vstop v fit-nes in savno, sprejem s predstavitvijo zdravilišča in programa počitnic, otroško varstvo vsak dan, glasba za ples in razvedrilo, ogled Pivovarne Laško in degustacija, zdravstveno predavanje, ogled kulturnozgodovinskih znamenitosti z zaključkom v Okrepčevalnici pri mostu, predstavitev izdelkov z degusta-cijo, skupinsko slikanje, nočno kopanje. tudi mešanje koktajlov, ples na noč čarovnic v maskah, izdelava aranžmajev iz buč. polnočna maša, praznična božična večerja, božični zajtrk, krasimo jelko in izdelujemo božične aranžmaje. igre z žogo, šola pravilne drže, gozdna učna pot, najmlajši kuhamo, družabne igre, risanje, ples, pravljične urice. Inf. in rezervacije: tel.: 03 7345 122, fax: 03 7345 298, www. zdravilisce-lasko.si ZDRAVJi ■ ODDIH ■ SPROSTtTBV na se- membnejših trgih, pa tudi na sekundarnih. Večje je bilo število gostov iz Ruske federacije (kar za 37 odstotkov več nočitev), Švice (za 17 odstotkov več nočitev), Ve-bke Britanije (za 25 odstotkov več noČitev), Izraela (za 30 odstotkov VeC) in Amerike (za 18 odstotkov Več)- V nadpovprečnem porastu So tudi nočitve gostov iz Skandi-"avije (Danske za 28 odstotkov, Jonske za 44 odstotkov. Norveške ^ar za 63 odstotkov in Švedske za 14 odstotkov več). Najlepši gorenjski kraji Kranj - V okviru akcije Moja dežela lepa in gostoljubna so v Gorenjski turistični zvezi tudi letos ocenjevali gorenjske kraje, kampe in šole. Letos je komisija ocenjevala 93 gorenjskih krajev, štiri kampe in enajst šol. In kateri kraji so bili izbrani za najlepše urejene in najbolj »gostoljubne? V skupini večjih mest Kranj, srednjih mest Škofja Loka, manjših mest pa Šenčur. V skupini izrazito turističnih krajev je prvo mesto zasedla Kranjska Gora, turističnih krajev Gozd Martuljek, izletniških krajev Kropa, hribovskih krajev Sorica, drugih krajev pa Duplje. Med osnovnimi šolami je najbolj urejena OŠ Žirovnica - Za-breznica, med srednjimi šolami pa Gimnazija Jesenice. V skupini večjih kampov sta si prvo mesto razdelila kampa Bled in Šobec s čistima desetkama, v skupini manjših kampov pa kamp Kamne v Mojstrani. • U. P. MARTINOVANJE Za velike in majhne skupine Široka izbira okusnih menujev po ugodnih cenah. Vesel zabavni program. Ugodna prometna lega v Savinjski dolini. 3327 Šmartno ob Paki Tel: 03/588-51-43 041/887-427 Email: splavar@siol.net HALO - HALO GORENJSKI GLAS TEL.: 04/201-42-00 Naročilo za objavo sprejemamo po telefonu 04/201-42-00, faksu 04/201-42-13 ali osebno na Zoisovi 1 v Kranju oz. po pošti - do ponedeljka in četrtka do 13.00 ure! Cena oglasov in ponudb v rubriki: Izredno ugodna. ROZMAN BUS Rozman, tel: 04/53-15-249 Šenčur: 251-18-87 Lidl 13.11., Lenti 27.10., Romanje - Medžugorje od 19.10 do 21.10., Silvestrovanje v Madžarski toplicah od 29.12. 01 do 2.1. 02, Rogaška - po ugodni ceni 20.10. HOKO - kombi prevozi Tel.: 04/5963-876 Tel.: 04/5957-757 Ugodni nakupi, Lenti vsak čet. in sob; Trst vsako sredo in petek; Celovec 1. torek v mesecu; Udine, Palmanova; V. Kladuša in ostali prevozi po dogovoru. 041/734-140 AVTOBUSNI PREVOZI DRINOVEC PAVEL Nakupovanje v Banja Luki (NOVO) 21.10., Trst 17.10. Tel.: 533-10-50, 041/74-41-60 METEOR, d.o.o. Stara c. 1, Cerklje Lenti 27.10. in 8.11., Brno 8.11., Tovarna čokolade Portuqara -Palmabova 22.11. Tel.: 252-62-10, 041/660-658 prof. META KONSTANTIN, ..P. ŠKOFJA LOKA, Podlubnik 253 TEČAJI TUJIH JEZIKOV za odrasle, dijake, učence, tel.: 04/51-50 590 NEMŠČINA ZA ODRASLE (verificirani tečaji) prof. Meta Konstantin, s.p. Tel.: 04/51-50-590 Turistični prevozi Janez Ambrožič - ZIDANK Zg. Gorje 15 18.10. Lenti tel.: 572-54-27, 041/723-823, 031/723-823 SOTESKA VINTGAR SOTESKA VINTGAR (572 52 66) je odprta vsak dan od 8.00 do 19.00 ure. Cena ogleda za odrasle je 500 sit, za otroke pa 250 sit. DRAMA Slovensko narodno gledališče U. tel.: 01/252-14-62, 01/252-14-92 I. Welsh-Harry Gibson: TRAINSPOTTING. IZVEN (KONTO), četrtek 18.10. od 20.00 do 21.50 ure A. Riviera del Brenta: ODISEJA. V okviru Festivala 2001-VII. festival kulturnih skupin invalidov. VSTOP PROST, petek 19.10. ob 19.00 uri BLED Infrastruktura Bled, d.o.o. Rečiška cesta 02, 4260 Bled Uprava Infrastrukture 04/5780 512 Športna dvorana 04/5780 526 fax 04/5780 527 Rekreacijsko drsanje v športni dvorani Bled, vsako SOBOTO IN NEDELJO OD 16.30 DO 18.00 URE Cene drsanja: ODRASLI 600,00 sit, ŠTUDENTI 500,00 sit, OTROCI DO 14. LETA 400,00 sit, IZPOSOJA DRSALK 600,00 sit, SEZONSKA KARTA ODRASLI 8.000,00 sit, SEZONSKA KARTA OTROCI DO 14 LETA 5.000,00 sit HC ACRONI JESENICE Ledarska 4 tel.: 04 58-63-363 fax: 04 58-63-373 e-mail: hd-jesenice g-kabel.si SLIKARSKA ŠOLA PRODAJA VSTOPNIC: SEZONI 2001/02 (ne velja za tekme v organizaciji HZS) VSAK DELOVNI DAN MED 10.00 IN 13.00, OB SREDAH TUDI OD 14.00 DO 16.00 URE V PISARNI HK JESENICE IN PRED VSAKO TEKMO NA BLAGAJNI HK JESENICE za začetnike. Začnemo 19. oktobra. Samo še 5 prostih mest. Izobraževalni center FREISING, tel.: 04/5155880 BORZA ZNANJA Podrobnejše informacije o učnih ponudbah so vam na voljo: - na telefonski številki 01/42-66-197 - KOŽ, enota DELAVSKA KNJIŽNICA na Tivolski c. 30, p.p. 370, 1000 Ljubljana - ali pa nam pošljejo e-mail na naslov:ljubljana@borzaznanja.mss .edus.si Člani ljubljanske Borze znanja nudijo naslednje informacije s področja turizma: informacije in znanje o Kanadi (ima tudi literaturo), informacije o Avstraliji, Novi Zelandiji in Los Angelesu, informacije o Irski - video glasba, informacije o letovanju in sezonskem delu v Grčiji, informacije o potovanju po Irski, informacije o potovanju v Indijo, informacije o Pragi in Češki, nasveti in potovanja po Skandinaviji, turistične informacije in možnosti turističnega vodenja po Kat-alonii oz. Barceloni, organizirani letni tabori s stažnimi potopi za ohranjanje kategorije potapljačev, z izleti v naravo in z drugimi aktivnostmi, popotniške informacije o Indiji (turistične, zgodovinske, religiozne in filozofske informacije), informacije o Nepalu. GLASOV KAŽIPOT Četrtkov večer Jesenice - Gledališče Toneta Čufarja Jesenice vabi na "Četrtkov večer", ki se bo na odru Kina Železar začel v četrtek, 18. oktobra, ob 19.30 uri. Predstavil se bo ansambel Ekart ^izjemnima pevkama Blanko in Barbaro, dobro glasbo in humorjem, s petnajstletno tradicijo in zmagovalno skladbo Slovenske polke in valčka 1997 z valčkom Ptičica. Dan švicarsko-slovenskega sodelovanja Ljubljana - Švicarsko društvo v Sloveniji (prof. L. Šemerl - Schmid) bo priredilo 19. oktobra od 8. do 18. ure v dvorani v izobraževalnem centru na Miklošičevi 26 v Ljubljani okroglo mizo na teme literatura, šolska izmenjava, evropsko leto jezikov (brezplačno testiranje), kreativnost v starosti itd. Vstop je prost. Blagoslov orgel Lom pod Storžičem - Župnija Lom pod Storžičem vabi v nedeljo, 14. oktobra, ob 15. uri na blagoslov obnovljenih orgel. Slovesno sv. mašo in blagoslov bo vodil ljubljanski pomožni škof Alojz Uran. Dan krompirja Kranj - Turistično društvo Kranj prireja v soboto, 20. oktobra, od 8. do 13. ure na Glavnem trgu pri vodnjaku Dan krompirja in krompirjevih jedi. Poizkusili in kupili boste zelo različne krompirjeve jedi ali pa le krompir. Na voljo bodo tudi ostali, različni izdelki domače in umetne obrti. Tekmovanje škofjeloških otrok Škofja Loka - Avto-moto društvo Škofja Loka in Svet za preventivo občine Škofja Loka organizirata v soboto, 20. oktobra, kolesarsko tekmovanje za učence osnovnih šol Upravne enote Škofja Loka. Tekmovanje se bo začelo ob 9. uri in bo potekalo od zgradbe AMD Škofja Loka, Fužinska ulica 8, z vožnjo v smeri Puštala, čez most čez Soro do vasi Suha, po Suški cesti do trgovine Merkur Plevna, po kolesarski stezi na Kidričevi cesti v smeri proti Škofji Loki do semaforiziranega križišča desno na Partizansko cesto, kjer bo v večnamnskem prostoru bivše vojašnice potekala vožnja na čas s spretnostno vožnjo. Tekmovanje bo zaključeno ob 12. uri. Ob tednu Vseživljenjskega učenja Škofja Loka - V Škofji Loki bodo na različnih lokacijah od 15. do 21. oktobra potekale številne prireditve v sklopu tedna Vseživljenjskega učenja TVU 2001. V Lenti Preddvor - Društvo upokojencev Preddvor obvešča, da imajo za nakupovalni izlet na Madžarsko - v Lenti, ki bo v soboto, 20. oktobra, z odhodom ob 2. uri, še nekaj prostih mest. Pokličite 255-10-68 - DU Preddvor, kjer boste dobili vse informacije. Pohod po Lavričevi poti Radovljica - Planinsko društvo Radovljica vabi v soboto, 21. oktobra, na mvw.nbe.nvode.com Digitalni tisk ■ Media Art . , \AM/w.gorenjskaonline.com r\i i ■ ' Studio Internet planinski pohod po Lavričevi poti z izhodiščem v Šentvidu pri Stični. Tura je lahka, primerna za vse planince. Informacije in pijave sprejemajo po tel.: 04/531 55 44 v sredo in četrtek med 18. in 19.30 uro. Svetovni dan osteoporoze v Zrečah Kranj - Društvo bolnikov z osteoporo-zo Kranj obvešča članice, da se še lahko prijavijo na izlet v Zreče, ki bo ob svetovnem dnevu osteoporoze 19. in 20. oktobra. Prijavite se lahko predsednici Mileni Zupin, gsm 041/382-270. V Italijo Kranj - Medobčinsko društvo invalidov Kranj obvešča člane, da že sprejema vplačila za enodnevni izlet v Italijo (Palmanova, Červignano - sejem, Oglej Gradež, Doberdob), ki bo v četrtek, 15. novembra. Prijave z vplačili sprejemajo vsak torek in četrtek od 15. do 17. ure v pisarni društva v Kranju, Begunjska 10, tel.: 2023 433. V neznano Žabnica, Bitnje - Društvo upokojencev Žabnica - Bitnje vabi svoje člane in druge zainteresirane na vsakoletni že tradicionalni izlet v neznano, ki bo v ponedeljek, 29. oktobra, z odhodom avtobusa ob 6.30 uri z vseh avtobusnih postaj od Stražišča do Sv. Duha. Prijave z vplačili sprejemajo društveni poverjeniki do zasedbe avtobusa. Kranj - Društvd upokojencev Kranj vabi na potepanje v neznano v četrtek, 25. oktobra, z odhodom avtobusa ob 6.30 uri izpred Globusa v Kranju. Med potepanjem boste spotoma ugibali posebnosti in zanimivosti krajev ter njih zgodovinske in kulturne znamenitosti. Vse to bo "tam blizu, kjer je nekoč kaplanoval tudi A. M. Slomšek". Golnik - Planinska sekcija Alpetour razpisuje vsakoletni tradicionalni planinski izlet v neznano. Odhod posebnega avtobusa bo v soboto, 20. oktobra, ob 7. uri izpred hotela Creina v Kranju. Pot ne bo zahtevna in tudi ne predolga, dolga največ 2 uri. Oprema naj bo pohodniška s pohodnimi palicami in vremenu primerna. Imeli boste možnost nabave vina ali letošnjega mošta. Prijave in vplačila pri g. Jožetu Škorcu, Golnik 44, ali po tel.: 04/2561-889. Kranj - PD Kranj vabi v soboto, 20. oktobra, na izlet v neznano. Hoje bo za približno 3 ure. Prijave sprejemajo v pisarni PD Kranj, tel.: 04/23 67 850 do jutri, srede, 17. oktobra. Kočevska planinska pot Kranj - Društvo upokojencev Kranj organizira planinski pohod v četrtek, 18. oktobra, z odhodom ob 7. uri izpred hotela Creina v Kranju na Veliki Rog (1099 m). Peljali se boste mimo grobišč v Rogu, si spotoma ogledali Kraljico Roga - jelko z obsegom 5 metrov, se povzpeli na vrh Roga z lepimi razgledi in se nazaj grede sprehodili še skozi Želenjske jame. Oprema naj bo planinska, vremenu primerna, s pohodnimi palicami in morda baterijska svetilka za jamo. Prijave z vplačili zbirajo v DU Kranj. Izlet med vinogradi Kranj - Pohodniška sekcija Društva upokojencev Kranj organizira izlet po Kozjanskih hribih z zidanicami, prepolnimi rujnega vina. Izlet bo 25. oktobra. Vodnika priporočata dobro obutev, ki ne prepušča vlage in blata, ter pohodne palice in ostalo vremenu primerno opremo. Prijave in vplačila v društveni pisarni vsak ponedeljek, sredo in petek od 8. do 12. ure. Tehnika transcendentalne meditacije Kranj - Na uvodnem predavanju o tehniki Transcendentalne meditacije, ki bo v četrtek, 18. oktobra, ob 19. uri v prostorih Gimnazije Kranj, bodo predstavljene koristi vadbe te naravne, lahkotne in znanstveno preizkušene metode globoke sprostitve, ki je namenjena izboljšanju zdravja ter razvoju kreativnosti in bolj harmoničnih medčloveških odnosov. Predavanje bo vodil učitelj tehnike TM g. Rajko Jerama. Vstop je prost. Dodatne informacije dobite po tel.: 031 572 675. Osteoporoza, hrana, kalcij Škofja Loka, Gorenja vas - Društvo bolnikov z osteoporozo prireja danes, v torek, 16. oktobra, ob 18. uri v OŠ Ivana Goharja v Škofji Loki predavanje Osteoporoza, hrana, kalcij. Predavala bo Nataša Kranjc. V ponedeljek, 22. oktobra, bo v OS Ivana Tavčarja Gorenja vas predavanje Osteoporoza, tiha epidemija. Predavala bo dr. Ksenija Šimnovec. Živeti in razumeti islam Ljubljana - V Galeriji Škuc na Starem trgu 21 se bo danes, v torek, ob 20. uri začel 47. novinarski večer, ki ga organizira Mirovni inštitut s pomočjo Kluba ŠKUC. Voditeljica novinarskih večerov Ksenija Horvat se bo tokrat pogovarjala z bosansko pisateljico, intelektualko in islamsko gnostičarko Maliko Salihberg Bosnavvi. Pravljica o zlatorogu Bled - Foto klub Triglavski narodni park in Hotel Astoria Bled vabita na razstavo črno-belih fotografij Jaka Čopa in predvajanje diapozitivov Pravljica o zlatorogu. Predavanje in odprtje razstave bosta jutri, v sredo, 17. oktobra, ob 19. uri v hotelu Astoria na Bledu. V krajšem kulturnem programu bo nastopil pevski zbor Osnovne šole Gorje pod vodstvom Tatjane Leben. M7 Začetek alpinistične šole Jesenice - Alpinistični odsek Planinskega društva Jesenice obvešča, da bo v četrtek, 18. oktobra, ob 19. uri v sejni sobi PD Jesenice, Cesta železar-jev 1 (v stavbi TVD Partizan Jesenice), začetek alpinistične šole. Ogled škofjeloške policije Kranj - Območni klub Maksa Perca Kranj organizira za svoje člane ogled Policijske postaje Škofja Loka, ki bo v soboto, 27. oktobra, ob 10. uri. Gre za enega najmodernejših tovrstnih objektov v Sloveniji, zato vabijo članice in člane, da se vodenega ogleda udeležijo v čimvečjem številu. Prevoz je v lastni režiji. Planinske postojanke Kranj - Planinsko društvo Kranj obvešča, da bo 14. oktobra zaprlo planinsko postojanko na Ledinah. Za vsako bolezen rožca raste Tržič - Tržiški muzej in podružnična šola Kovor vabita na otvoritev in ogled razstave zdravilnih zelišč. Otvoritev razstave, ki nosi naslov Za vsako bolezen rožca zrase, bo v sredo, 17. oktobra, ob 18. uri v Gašperjevem kotičku tržiškega muzeja v Muzejski ulici 11. Predstavili se bodo dijaki, ki so pod vodstvom mentoric vse leto nabirali znanje in zdravje. Nastopili bodo tudi učenci Podružnične šole Kovor. Slike Dušana Lipovca Domžale - V četrtek, 18. oktobra, bodo ob 19. uri v Galeriji Domžale odprli razstavo slik akademskega slikarja Dušana Lipovca. Razstavo bo odprla umetnostna zgodovinarka in kritičarka Smiljana Maver Škofic. V kulturnem programu bo sodelovala pevka Metka Štok. Razstava bo odprta do 2. novembra. ' Fotografije Aleksandra Štoklja Kranj - Jutri, v sredo, 17. oktobra, bodo ob 20. uri v Cafe galeriji Pun-gert, čisto na koncu starega dela mesta Kranja, odprli razstavo fotografij avtorja Aleksandra Štoklja. Razstavo bo odprl član Likovnga društva Kranj Nejč Slapar, ogledate pa si jo lahko do 7. novembra, Studenec 2001 Studenec pri Domžalah - Kulturno društvo Miran Jarc Škocjan vabi v okviru Kulturnega poletnega festivala Studenec 2001 na otvoritev razstave akademske kiparke Štefanije Košir Petrič in akademskega slikarja Maha Petriča. Ob tej priložnosti bo kulturni program izvajal Slovenski citrarski kvartet. Razstava bo na ogled v razstavnih prostorih KD Miran Jarc na Studencu pri Domžalah do 29. oktobra 2001 od 17. do 19. ure, ob nedeljah pa od 14. do 19. ure, Aktualna Švica Ljubljana - V okviru TVU (teden vseživljenjskega učenja) prirejata Švicarsko društvo in jezikovna šola Švicarska šola Kranj od 17. do 20. oktobra na Vodovodni c. 100 (Brinje) v Ljubljani razstavo o aktualni Švici. Poudarek bo na temah, kot so evropsko leto tujih jezikov (brezplačno testiranje), šolska izmenjava, švicarske šole v tujini itd. i Predstave Na višjem nivoju Jesenice - Gledališče Toneta Čufarja Jesenice vabi na ogled uspešne komedije Na višjem nivoju. Predstavo je režiral Miran Kenda, za smeh pa bodo poskrbeli domači igralcui: Klemen Košir, Franci Černe in Rado Mužan. Ponovitev predstave bo danes, v petek, 12. oktobra, ob 19.30 uri v Gledališču Toneta Čufarja na Jesenicah. Predstava je za abonma in izven. Vstopnice so v predprodaji v pisarni Gledališča Toneta Čufarja na Jesenicah od ponedeljka do petka od 7. do 13. ure ter uro pred predstavo. 99.5 MHz 100.2 MHz 104.8 MHz RGL studio: 01/5880-400 marketing: 01/5880-433 Radio Glas Ljubljane d.d. Ljubljana, C. 24. junija 23,1231 Ljubljana - Črnuče Koronarno društvo Kranj Jezerska cesta 41 4000 Kranj VABILO Jutri v sredo, 17.10. 2001, ob 18. uri Vas vabimo v dvorano Doma krajanov na Primskovem na predavanje BITI IN OSTATI ZDRAV NA NARAVEN NAČIN t Predavala bo dr. Majda Cergolj, spec. šolske medicine Vljudno vabljeni! PRVI GLASEK GOREN. bo v soboto, 27. oktobra 2001, ob 18. uri v dvorani Gledališča Toneta Čufarja na Jesenicah. Vstopnice po 800 tolarjev so naprodaj v tajništvu Radia Triglav od ponedeljka do petka v času od 8.00 do 15.30. Vabljeni! : Več o prireditvi na Radiu Triglav ob nedeljah v oddaji Mirin vrtiljak •.in na naši spletni strani: www.radiotriglav.si nm /, 2, j, - a mit? HA HAMU G OREN C h v GORENJSKEM GLASU A1 B1 C1 A1 B1 C1 A2 B2 C2 A2 B2 C2 A3 B3 C3 A3 B3 C3 NA RADIU CORENC SMO VAM PRIPRAVILI IZJEMNO ZANIMIVO IN PREPROSTO KVIZ ODDAJO I, 2, 3,-A»Rit? KVIZ POTEKA TAKO, DA SE V VSAKEM POUU SKRIVA TRDITEV, NA KATERO POSLUŠALCI ODGOVARJAJO Z DRŽI Ali NE DRŽI. ZA POSAMEZNIMI POLJI SO SKRITE NAGRADE, KI SO JIN RILI TISTI, KI SO SODELOVALI DOSLEJ, ZELO VESELI. PRIDRUŽITE SE NAM VSAK ČETRTEK IN PETEK POPOLDNE, OD 13.30 NAPREJ. i ~^T^ RESIAVRACIJA' "Pri Jožovcu" Begunje I O GALERIJA Gig8bgnB prirgditvg so 0D 13i uri torek -16.10.2001 "KRANJSKI MUZIKANTI" četrtek -18.10. 2001 "KRANJSKI MUZIKANTI" petek -19.10.2001 "hišni ans. JOŽOVC" sobota - 20.10. 2001 "GORENJSKI KVINTET" INFORMACIJE IN REZERVACIJE NA ŠT.: 04/ 5333-402 Test: Renault Grand Espace 2.2 dCi Privilege Prostornost ni pravo vprašanje Limuzinski kombiji ali velikoprostorci so namenjeni predvsem udobnemu potovanju na daljše razdalje. Če se v njih vozi samo pet potnikov, je prostorskega razkošja več kot dovolj, če pa je zasedenih sedem sedežev, je udobje še vedno na zavidljivi ravni. Še posebej, če je avtomobilu ime renault grand espace. Z dodatkom "grand" je namreč najbolj množičen evropski veliki enoprostorec v primerjavi z običajno različico pridobil še dodatnih 28 centimetrov in daljše medije, tako da s 4,79 metra skupne dolžine velja za enega največjih v svojem razredu. Pri tem je pomembno, da oblikovalci niso občutno pokvarili videza, ampak jim je uspelo dodatne karoserijske centimetre spretno všiti v zadnji del in jih zamaskirati z večjim zadnjim steklom. Po drugi strani pa ima voznik zaradi dolžine podoben občutek, kot da bi vozil manjši avtobus. Grand espace je sicer za svojo velikost presenetljivo okreten in tudi dovolj lahkoten, nekaj privajanja Sredinsko nameščena armaturna plošča z ne preveč posrečeno digitalizacijo. tehnični podatki vozilo- ........................enoprostorsko, 5 vrat, 7 sedežev mere: .....................................d. 4.790, š. 1,810, v. 1,690 m medosna razdalja:...........................................................................................2-8™ Prostornina prtljažnika: ......................................................................520/3100 I motor: ..............................................................štirivaljni, turbodizelski 9ibna prostornina:...................................................................................2188 cem moč- .........................95 kW/130 KM pri 4000 v/min navor: ..........................................290 Nm pri 1750 v/min najvišja hitrost . 176 km/h Pospešek od 0 do 100 km/h:.................................................................13,5 s Poraba EU norm.: ..........................................................6,1/7,1/8,8 1/100 km maloprodajna cena: .....................................................................8.005.000 SIT zastopnik:................................................................................Revoz, Novo mesto + prostornost, udobje in prilagodljivost, motorne zmogljivosti, opremljenost za varnost in udobje -utesnjenost v tretji sedežni vrsti, digitalna instrumentna plosca, groba ročica menjalnika Aprila menjava na čelu nemškega koncema Volksvvagen Pischetsrieder na vrh, Piech v senco Že nekaj časa je znano, da se bo aPrila prihodnje leto z mesta predsednika uprave nemškega koncer-na Volksvvagen AG umaknil neizprosni Ferdinand Piech, ki se bo v, zgodovino zapisal kot človek, ki Jc Pod koncernsko streho spravil naJveč novih znamk oziroma avtomobilskih tovarn. Piecha, ki bo menda celo obdržal mesto v upra-Vnem ali nadzornem odboru, bo zamenjal Bernd Pischetsrieder, ki Jtj Pred prihodom v Volksvvagen smžboval pri BMW-ju, zdaj pa °Pravlja funkcijo podpredsednika /a Področje kakovosti in predsed-n'ka Španskega Seata. Med priori- etr,e naloge v funkciji prvega m°ža koncema Pischetsrieder postavlja ponovno definiranje in po-'-'eioniranje sedmih koncernskih fnatnk. Uvrstiti jih namerava v ^tegoriji "konzervativne" in športne". Med prve naj bi spada- 1 Skoda, Volksvvagen in Bentlev, . drugo skupino pa Seat, Audi, amborghini in Bugati. Konzer- vativno naravnani avtomobili bodo ponazarjali uporabnost, neodvisnost in vzdržljivost, tisti s športnim predznakom pa dinamiko, izrazito oblikovanje in moč. Pischetsrieder jc mnenja, da ni pomembno, kakšen je avtomobil, ampak, kaj čutijo kupci, ko ga vidijo in opazijo drugačnost posameznih modelov in ne drugačnih podrobnosti v podobnih avtomobilih. S tem je tudi nakazal, da si bodo pri Volksvvagnu z delitvijo skupnih platform in sestavnih delov znotraj znamk in med znamkami prizadevali za nadaljnje krčenje stroškov. Ob tem jc bodoči predsednik koncema Volksvvagen tudi dodal, da pri Seatu ne bodo imeli modelov, ki bi bili večji od dosedanjih in da ta znamka ne bo prisotna na ameriškem trgu, kjer pa se bo v prihodnje Volksvvagnu, Audiju, Bentlevu in Lamborghini-ju pridružil tudi Bugati. • M.G. J^aimlerChryslerju a2en Evropske komisije kon ?^7* komisija je ugotovila, daje nemško-ameriški avtomobilski veli meral DaimlerChrvsler prekršil pravila svobodne trgovine, ki J., v Evropski uniji. Proizvajalcu so zato naprtili kazen v višini 72 Šilj''|0n°y evrov. Po mnenju komisije so pri DaimlerChrvslerju prekr-j/v ^rav''a zaradi prepovedi svojim trgovcem oziroma distributerjem vCRa Ncmčije, da bi prodajali avtomobile po nižjih cenah. "Nakup no-evron^101110^— /anteva veliko denarja in kupci so pozorni na cene, d'Čne k U kom'sya Pa mora zagotavljati zdravo konkurenco in posle-Mont' r'st' za kupca," Jc sklep argumentiral evropski komisar Mario tCrje •'l" dodal, da "avtomobilski proizvajalci nadzirajo svoje distribu-Evror^k znuJeJ°tiste- katerih obnašanje jim ni po volji." Zadnji ukrep zen nV ^misije je že četrti v avtomobilskem sektorju, največjo ka- dišču KAJ PRAVI ONA? Zdi se ji občutno prevelik, da bi sedela za njegovim volanom, čeprav verjame, da ga ni voziti nič težje kot kaj manjšega. Udobje je seveda dovolj prepričljivo tudi zanjo, všeč so ji mizice na hrbtiščih sedežev, hvali prostorsko razkošje in v oči ji pade tudi skladnost oblik in barv. Nazadnje le privoli v vlogo voznice in ugotovi, da bi se ga lahko navadila, za družinski avtomobil pa bi izbrala krajšo različico. zahteva le precejšnja oddaljenost, voznikovega delovnega mesta od položnega vetrobranskega stekla. Prostornost in udobje v tem avtomobilu res nista vprašljiva. Pet potnikov z njim lahko potuje kot v poslovnem letalskem razredu, nekoliko manj udobno je le dvema, ki sta jima dodeljena (doplačilna) sedeža v tretji vrsti, kjer zmanjkuje prostora tako v dolžino kot širino. Sedežna matematika je že zdavnaj preizkušena in prilagodljiva potrebam uporabnikov: prednja sedeža sta vrtljiva in na njunih hrbtiščih sta "letalski" mizici, potniška kabina se lahko spremeni v mobilno dnevno sobo ali pisarno, posamezne sedeže v drugi in tretji vrsti pa je mogoče različno razporejati (tudi tako, daje vzdolžna oddaljenost med njimi različna) ali jih odstraniti in pridobiti dodaten prostor v prtljažniku. Sicer pa je kovčkom in drugi prtljagi že pri osnovni postavitvi namenjeno dovolj prostora, če le potniki niso prezahtevni. Prtljažna vrata se odpirajo dodclno, lahko posebej samo stekleni del ali v celoti, kar je dobro v primerih, ko je potrebno iz avtomobila vzeti samo kakšno drobnarijo na vrhu kupa prtljage. In nikakor ne gre prezreti, da je v grand espaceu več kot dovolj zaprtih odlagalnih predalov in polic, kamor je mogoče pospraviti najrazličnejše drobnarije. Ne glede na udobje in prostornost, se najbolje godi vozniku, ki ima odličen pregled nad prometom pred seboj, s pomočjo dovolj dobro odmerjenih ogledal pa tudi Renault grand espace je (še vedno) med največjimi in najudobnejšimi enoprostorci v svojem razredu, dolgim potovanjem je naklonjen tudi sodobni 2,2-litrski turbodizel. hitrost ter grafov in manjših številk, ki nudijo vse ostale informacije, ni najbolj zabavno delo za voznika, vendar se ne kaže pretirano pritoževati, kajti ta avtomobil je zelo dobro založen z opremo, ki ponuja visoko stopnjo udobja in zagotavlja vsestransko varnost. Udobnim, dovolj hitrim in nenazadnje ekonomičnim potovanjem je naklonjen tudi 2,2-litrski turbodizelski motor z neposrednim visokotlačnim vbrizgom goriva, ki je najsodobnejši Renaultov tovrstni izdelek. S 130 konjskimi močmi in strmo navorno krivuljo je dobro kos težkemu in aerodinamično neugodnemu enoprostor-cu, njegov tek je tih in kultiviran in voznik z njim nima zahtevnega dela. Poraba plinskega olja se sicer rada povzpne čez 10 litrov na 100 kilometrov, vendar je zaradi drugih lastnosti to mogoče zlahka odpustiti. Poleg tega je grand espace zaradi udobnega vzmetenja (zaradi podaljšanega medosja še toliko bolj izrazito) zmožen mehkobno požirati cestne neravnine in poskrbeti, da potniki ne pridejo na cilj preutrujeni. Tudi prodaja avtomobilov na evropskih trgih vztrajno upada Na pragu nove avtomobilske krize Zaradi manjše gospodarske rasti v nekaterih državah Evropske unije in posledic dogodkov v ZDA poznavalci napovedujejo velike prodajne minuse pri novih avtomobilih. "Grand" podaljšek je opazen na zadnjem delu, kjer so oblikovalci dodatne karoserijske centimetre skušali zamaskirati z večjim steklom. za vozilom. Zdi se, daje digitalizirana instrumentna plošča namenjena vozniku in vsem potnikom, le kako si sicer drugače razlagati njeno namestitev pod grebenom pod sredino vetrobranskega stekla. Branje migetajočih številk za Letalsko udobje: mizici na hrbtiščih prednjih sedežev, vrsta odlagalnih predalov in polic, veliko opreme za varnost in udobje. In seštevek vsega tega pri grand espaceu skuša upravičevati tudi njegovo ceno. ki presega običajne predstave, vendar je tudi s svojimi lastnostmi krepko nad razrednim povprečjem. • M. Gregorič Po napovedih londonskega raziskovalnega centra World Mar-kets Research Centre (WMRC) bo prodaja novih avtomobilov na evropskih trgih v primerjavi z lanskim letom precej manjša od prvotnih predvidevanj. Po napovedih analitikov naj bi namreč letos v evropskih državah prodali 14,5 olkswSO 1ZrCkli leta 1998 Volkswagnu zaradi podobne kršitve prav išču a8en bi takrat moral plačati kar 102 milijona, po pritožbi na s Pa so mu kazen znižali na 90 milijonov evrov M.G. Gorenjski prijatelj RADIO SORA Radio Sora d.o.o. Kapucinski trg 4 4220 Škofja Loka tel.: 04/508 0 508 fax:04/508 0 520 e-mail: info@radio-sora.si 89.8 91.1 96.3 milijona avtomobilov, kar bi bilo 200.000 manj kot lani, vendar pa so nedavni tragični dogodki v Združenih državah Amerike prispevali k znižanju napovedanih številk. Popravljene napovedi predvidevajo, da bodo avtomobilski proizvajalci našli le 14,1 milijona kupcev, torej kar 600.000 manj kot v sorazmerno ugodnem lanskem letu in daleč od rekordnega leta 1999, ko je bilo na evropskih cestah 15,2 milijona novih štirikolesnikov. Še bolj so črnoglede napovedi za prihodnje leto, ko analitiki napovedujejo nadaljnji upad za milijon enot, kar bi pomenilo 7-odstotni padec prodaje in 13,1 milijona novih avtomobilov. Med vzroki za nadaljevanje upadanja prodajnih krivulj analitiki med drugim navajajo tudi uvedbo evra, ki bi bila lahko maska za dvigovanje cen, vendar naj bi se pokazal tudi pozitiven učinek zaradi nadaljnjega zniževanja davčnih stopenj. Zadnja občutna avtomobilska kriza še ni tako daleč, saj so se številni avtomobilski proizvajalci z njo soočili leta 1993, toda negativna gibanja so se kmalu obrnila v pozitivno smer, saj so proizvajalci /manjšali število zaposlenih in so tudi na druge načine začeli s krčenjem proizvodnih stroškov, kar je nenazadnje tudi privedlo do globalističnih gibanj. Kaj bo prinesla nova avtomobilska kriza, ki je tik pred vrati, še ni mogoče natančno napovedati, vsekakor pa bodo avtomobilski proizvajalci za nekaj časa odložili načrte za nova vlaganja, skupaj z načrti za /družitve oziroma prevzeme posameznih tovarn. Poleg upadanja prodaje na evropskih tleh bodo proizvajalci, ki so prisotni tudi na ameriški strani Atlantika, zagotovo čutili posledice tamkajšnjih dogodkov. Mednje sodijo BMVV, Volvo, Volksvvagen in Mercedes-Benz. Sicer pa je pet največjih evropskih proizvajalcev že najavilo zmanjšanje proizvodnje, če bo prodaja še naprej upadala. Tako na primer v italijanskem Fiat Autu v zadnjih štirih tednih opažajo občutno manjše zanimanje kupcev, zmanjšanje naročil pa pomeni tudi zmanjšanje proizvodnje, načrtujejo za približno 1()().()()() avtomobi- lov. Pri Renaultu naj bi novembra za teden dni ustavili dve tovarni v Franciji in dve v Španiji, podobno pa je že konec prejšnjega meseca storil Volksvvagen s tedenskim zaprtjem dveh obratov v Nemčiji. Pri Fordu so na spremenjene razmere reagirali z začasnim dvotedenskim odpustom tisoč delavcev, medtem ko so v britanskem Jaguarju raztegnili sicer načrtovani kolektivni dopust. Le pri francoski skupini PSA Peugeot - Citroen za zdaj še niso spremenili proizvodnega načrta za zadnje letošnje četrtletje, saj bodo v tem času skušali nadoknaditi nekatere zamude pri dobavi posameznih modelov. Kljub črnim oblakom, ki se zbirajo nad evropsko avtomobilsko industrijo, analitiki i/ WMRC in nekaterih drugih institucij napovedujejo, da bo prodaja avtomobilov ponovno začela oživljali leta 2003, ko naj bi prodali 14,2 milijona enot, o/i roma 100.000 več kot prihodnje leto. • M.G. Popravek Na avtomobilski strani Gorenjskega glasa se nam je minuli torek. 9. oktobra, v zapis o preizkusu citroena xsare 2.0 HDi, vmešal tiskarski škrat in zapisal, da se pri prtljažnih vratih omenjenega avtomobila lahko odpira samo stekleni del ali celota. Ta podatek seveda ne drži in vsem, ki jih je zavedel, se opravičujemo. GORENJSKI GLAS • 22. STRAN AVTOMOBILIZEM, MOTOCIKLIZEM / avtostil@email si Torek, 16. oktobra 200J. Spomladi premiera nove Oplove Vectre Hondin prestižni potovalnik STX Pan European in športnik VFR 800 Na poti v razredni vrh Postavljanje novih potovalnih meril Spomladi bodo pri nemškem Oplu odprli novo poglavje v uspešni zgodovini te znamke v avtomobilskem srednjem razredu. Takrat bodo namreč premierno pokazali novo vectro, s katero ciljajo v sam razredni vrh. Opel bo novincu namenil popolnoma novo obliko, prenovljeno zbirko različic, visoko stopnjo udobja, varnosti in tudi pionirsko tehnologijo. Nova vectra bo imel inovativno podvozje IDS (Interactive Driving System) in prvič tudi petstopenjski samodejni menjalnik z možnostjo ročnega preti-kanja. Sprva bo avtomobil na voljo v podobi štirivratne limuzine, v naslednjih dveh letih pa bo paleta razširjena tako z novimi karo-serijskimi različicami ter motorji in menjalniki. Za začetek bo tovarna ponudila ponudila bencinske motorje z zmogljivostmi od 122 do 147 in turbodizelska z razponom od 100 do 125 konjskih moči. Na novo zasnovano podvozje, ki ga sestavljajo prostorsko vodena zadnja prema, elektro-hidravlični volanski servoojače-valnik in aluminijasti sestavni deli, zagotavljajo visoko stopnjo varnosti in udobja, aktivno var- nost pa dodatno povečuje izboljšani elektronski sistem stabilnosti. Nova vectrina podoba je nastala na osnovi idej, ki so jih Oplovi oblikovalci izrazili na konceptnih vozilih signum in sig-num2, služile pa bodo tudi prihodnjim Oplovim avtomobilom. Nova vectra v potniški kabini ponuja občutno več prostora od predhodnice, posebno pozornost pa so snovalci namenili tudi izbiri notranjih materialov in opremi. Najnovejši Oplov avtomobil bodo v posodobljeni tovarni v Ru-esselsheimu, kamor je bilo vloženih 800 milijonov evrov, začeli izdelovati januarja prihodnje leto, prva predstavitev za javnost pa bo na marčevskem avtomobilskem salonu v Ženevi. • M.G., foto: Opel NEPRECENLJIVO, TODA DOSTOPNO UDOBJE Vsakdo se rad pelje v zanesljivem in varnem avtomobilu. Da o udobju sploh ne govorimo. Če se odločate za nakup novega avtomobila, potem morate vedeti, da Oplovi modeli Comfort udobje tudi zagotavljajo. Astri, Vectri in Zafiri z opremo Comfort je skupna bogata oprema, "Za dodatne Informacije se obrnite na najbližjega Oplovega trgovca. ki vključuje ABS, električni pomik prednjih stekel, električno nastavljivi ogledali, centralno zaklepanje in meglenke. In vsem tem vozilom je skupen tudi prihranek v znesku do 220.000 SIT. Vendar ne pozabite - udobja je res na pretek, količina vozil pa omejena. OPEL. CREDIT 12 let je v življenju motoeikla kar precej dolga doba še zlasti, če ga v tovarni ob tem ne posodabljajo kaj dosti. Le redkim je usojeno, da po tem obdobju še privlačijo kupce in eden takih, skoraj večnih motociklov, je zagotovo honda pan europan. Ta si je v tem času ustvarila ugled brezčasnega in odličnega potovalnega motoeikla. A njen Čas je prišel, in če ne drugega, je bil motocikel ostarel po obliki. Predhodni ST 1100 pan european se je na trgu obdržal tudi zaradi inovativnih tehničnih sklopov. Leta 1992 je bil tako prvi motocikel s serijskim sistemom ABS in še sistemom proti zdrsu pogonskega kolesa TCS. Štiri leta kasneje je premiero doživel sistem povezanih zavor dual CBS, ki se je kasneje uveljavil še v nekaterih drugih hišnih modelih. Oblika in agregat pa sta ostajala bolj ali manj enaka. Novinec, ki ga bo zamenjal prihodnjo sezono, je zato oblikovno in tehnično povsem nov in navdušujoč v več smereh. Njegov nos je značilen zaradi ostro zarezanega prednjega žarometa, ki naj bi krojil oblikovalske smernice Hondinih motociklov v prihodnosti, atraktivno podobo pa dopolnjujejo še visoko vetrobran-sko steklo, ki ga je moč pomikati z elektriko, serijski kovčki s prostornino več kot 100 litrov in udobna "fotelja", ki na dolgih popotovanjih razvajata voznika in sopotnika. Pri Hondi so novinca zabelili tudi s tehničnimi sladkorčki, ki ponovno postavljajo mejnike v razredu potovalnikov. Štirivaljni agregat so inženirji iz 1,1 litra povečali na 1,25 litra. Dodali so mu najnovejšo elektroniko večtoč-kovnega vbrizga goriva in pridobili dodatno zmogljivost. Motor tako zmore 118 konjskih moči in izjemen navor 117 Nm, ki je v večini na voljo že v nižjem in srednjem delovnem območju. Ob tem je motor ostal varčen in z 29-litrsko posodo za gorivo je z njim moč prevoziti več kot 400 kilometrov poti. Novi STX pan european bo junija prihodnje leto zapeljal servis nvtotftuii Ivana Hribarja 7, CERKLJE Tel.: 04/25 21 512 • optična nastavitev • vulkanizerstvo • centriranje • popravilo in prodaja vseh avtogum Predsezonski gotovinski popust za zimsko pnevmatiko! tudi na slovenski trg, saj se proizvodnja začne šele aprila. Prav tako potovalno usmerjen, a ob tem bolj športnega duha, je posodobljeni VFR 800, ki spada v razred sport touring. Motocikel je vsaj spredaj oblikovno podoben večjemu STX pan european in se ponaša predvsem s tehničnimi spremembami. Štirivaljnik ima sicer enako prostornino in moč kot predhodnik, a je obogaten s sistemom krmiljenja ventilov VTEC in omogoča odzivnejšo krivuljo navora v nižjem in srednjem območju. Ob tem so dodelane še zavore, ki so sedaj kombinirane tudi s sistemom ABS, nov in močnejši je prednji dvojni žaromet in novih je še veliko podrobnosti, ki bogatijo motocikle. VFR -800 ob tem ostaja vozniku prijazen in udoben športen motocikel, ki naj bi se dobro znašel tako med hitrimi zavoji kot na popotovanjih. Hondina potovalna renesansa je povsem vzporedna s smernicami v motociklističnem svetu, ki vse bolj stavijo na kompromise in široko uporabnost. Ob tem sta novinca tudi zagovornika vse večje količine elektronike, ki podpira mehanske dele in se kot kaže vse bolj uporablja tudi pri motociklih. • M. Milač, foto: Honda Del. čas: med tednom od 7. do 19. ure, sobota od 8. do 13. ure Znamka in tip Volvo 460 1,8 (cz,es,sv,air) Audi 801.6 (cz,es) Seat Arosa 1,2 Renault Šafrane 2,01 (k,sv,cz,es,air) Daevvoo Nubira 1,6 (sv,cz,es,r) Renault Megane 1,6 (cz,sv,air) Hvundai Lantra 1,8 (k,sv,cz,es,r,air,abs,r) Megane Coupe 1,6 (cz,air,sv,r,str.okno) Renault Laguna 2,0 RT kar. (sv,es,cz,r) Ford Mondeo 1,8 kar. (k,abs,sv,cz,es,air) Megane Classic 1,4 (k,sv,abs,cz,es,air) Letnik in barva 1992RDEČA 1991 BELA 1997 RDEČA 1993 ZELENA 1997 MET.SIVA 1996 RDEČA 1996 BELA 1996 RDEČA 1995MET.SIVA 1997 MODRA 1999 SREBRNA Cena v SIT 810.000,00 820.000,00 920.000,00 1.080.000,00 1.090..000,00 1.330.000,00 1.290.000,00 1.490.000,00 1.550.000,00 1.790.000,00 2.120.000,00 RENAULT vvww,alp Odkup in prodaja rabljenih vozil ♦ TehniCni pregledi osebnih, tovornih in priklopnih vozil Evropski avto, slovenska cena MMS KREDIT & LEASING Maria 323F 2.545.000 SIT ali € II J§6 Prihranek 378.000 SIT. Mazda 323F Edltion le za 2.545.000 SIT, kar pomeni, da boste prihranili kar 378.000 SIT! Prihranek do 355.000 SIT pa velja tudi pri nakupu drugih Mazdinih modelov: Demia, Premacyja in 626 karavana. Kranj: AVTO MOĆNIK, 04/204 16 96; Radovljica: AVTO MOČNIK, 04/531 01 13 WWW.ma2da.ntms.si MALI OGLASI »201-42-47 »201-42-48 »201-42-49 ^APARATI STROJI m^°»MPLETNA OPREMA ZA AVTOSERVIS-NO ALI AVTOKLEPARSKO DEJAVNOST: av-'oavigalo Ravanoli 31, lovilci olj, avtoklepars-*a ravnalna miza z dvigalom, carsporter dig-a|ni, varilni aparati, kompresor 200I, tester-LZa diesel in bencinske motorje, vulkanizer-ski stroj in ostalo orodje, prodam v kompletu ^Posamezno zaradi prenehanja dejavnosti. W 041/647-823 .5775 PRIPRAVA IN DOSTAVA HRANE NA DOM [PRAVA B*AKBC| r ITAfNlKd 23 40 440 in 23 40 441 DOBRE JEDI ZA LAČNE LJUDI PRALNI STROJ Gorenje, prodam. g 25V878-494_mm Prodam AKUMULATOR TOPLA 12 V 40 2J^cena 5000 SIT, g 041/545-089 igiig Prodam kombiniran ŠTEDILNIK Gorenje (2 elektrika + 2 plin) in plinsko JEKLENKO, jje^gjOOO SIT, g 59-61-461_istu Nameravate vzidati ŠTEDILNIK? Bi odkupili ^rjaveč, kombiniran štedilnik-levi dimnik, g 212/g42-057, po 18. uri_jena Prodam dvobrazdni obračalni plug t^inger. g 250-12-54_ieuo Prodam STROJ za sejanje peska, zemlje )!eč debelin hkrati, lažje, hitreje. g 2^/820-016_I6U4 Prodam TRAKTOR Steyr 18 konj, I, 1952, re9- do 6/02 za 200.000 SIT ali zamenjam g govejo živino, g 50-50-500, 041/632- ^93^ . 16152 NOKIA 5110 v brezhibnem stanju, brez SIM kartice. Cena po dogovoru, g 5835-470, °41/647-622 iei56 __GARAŽE_ ODDAM ZIDANO GARŽO V CENTRU l^^VLJICE g 572-50-34_16056 GARAŽNA VRATA z okni, nova, poceni Prodam, g 533-63-17, 031/861-933 ibo?4 _ GLASBILA Prodam KLAVIR Zimmermann. g 01 /755-31-41, 041/759-536 16054 . __GR. MATERIAL Prodam LATE za kozolec in gradbene J^NTE. g 5580-1526, 031/563-347 Prodam STREŠNO OPEKO Novoteks in Širši otroški TOBOGAN Elan. g 031/466- ZT^ ' 16055 Prodam SUHE SMREKOVE PLOHE in CO-J^RICE. g 031/716-629_16057 LITO Jelovica 3 x 3 m, staro 25 let, ugod-UP^odam. g 51 20 220_leoea Po ugodni ceni prodam GRADBENO Prt5e ^x4 m- Možnost dostave, g ^25-475,041/719-109 i6075 KUPIM ?PUBitniah ali Žabnici kupim KMETIJSKO -^LJIŠČE, GOZD, g 041/640-949 i384i Odkupujem LES na panju. Plačilo takoj, g ^584^33 _nna .^Odkupujem HLODOVINO hrasta, bukve, 1^ 0rja' Jesena, ter smreke. Nudim tudi od-51 r na Daniu- Plači'0 P° dogovoru! g -82-212, 041/639-348, 050/639-348 ODKUPUJEMO VSE VRSTE HLODOVINE, celulozni les, goli trdih in mehkih listavcev ter kostanjeve drogove. KGZ, z.o.o., Škofja Loka, 506-20-12, dopoldan 14976 ODKUPUJEMO bukovo, javorjevo in smrekovo HLODOVINO ter celulozni les. Les prevzamemo tudi na panju. Brazda,d.o.o., Poljšica pri Podanrtu 6, g 041/680-925, 04/5306-555 15300 ODKUPUJEM vse starejše pohištvo ( staro vsaj 70 let): omare, kredence, postelje, skrinje in drugo, g 041/745-535 15766 Kupim PLINSKI BOJLER za kopalnico, g 031/856-015 16053 Kupim 1 m3 suhih ČEŠNJEVIH PLOHOV, g 51 31-741 16070 Kupim 50 kom TERACO PLOŠČ, vi-joličaste bele barve, g 031/693-800 ieioo Kupim 300 kosov NAVADNIH ZIDAKOV, g 25-72-147 16139 OBLAČILA LOKALI LOKALE ODDAMO ŠKOFJA LOKA oddamo več pisarn različnih površin 15-30 m2 ali večje, KRANJ center oddamo manjši trgovski lokal brez izložbe, 13 m.2, 35000 SIT/mes, KRANJ okolica oddamo trg. lokal s parkiriščem, 30 m2, vsi priklj., razen CK, 45000 mes, KRANJ center oddamo nove pisarne raznih velikosti od 17 m2 do 25 m2 ali več. KRANJ okolica prodamo manjši gostinski lokal in cca 50 m2 površin nad lokalom.DOM NEPREMIČNINE, 2369-333, 041/333-222_10126 KRANJ ob vpadnici v mesto oddamo nov trgovski lokal z izložbami, 100 m2 z vsemi priključki in parkirišči. KRANJ Primskovo ugodno oddamo trgovski lokal (živila ali drugo) 100 m2 z vsemi priključki, KRANJ Primskovo oddamo trgovski lokal, 70 m2, 3 parkirišča, vsi pirklj. 168.000 SIT/mes+stroški. BRITOF ugodno oddamo cca 30 m2 za storitveno dejavnost, vsi priključki, lasten vhod, WC, CK, parkirišče, 48000 SIT/ mes. DOM NEPREMIČNINE, 202 33 00, 041/333-222 usie Prodamo: KRANJ, Planina - v novem objektu 416 m2 v 1nad., parkirni prostori, primer-fio za trgovino, servis, ipd., K3 KERN d.0.0., tel. 04 202 13 53, 202 25 66 Oddamo: KRANJ - pisarne 60 m2 v bližini sodišča in 3 pisarne v izmeri 70 m2 blizu Vodovodnega stolpa, K3 KERN d.0.0., tel. 04 202 13 53, 202 25 66 Prodamo: gostinski lokal 52 m2 v pritličju posl. Objekta, cena z inventarjem = 22,9 mio SIT, K3 KERN d.0.0., tel. 04 202 13 53, 202 25 66, Oddamo: KRANJ - pisarne 20 kom 920 m2 s sejno sobo v 1. nadstropju objekta s sanitarijami in čajno kuhinjo, ugodna cena, K3 KERN d.0.0., tel. 04 202 13 53, 202 25 66 Pri Bledu dajemo v najem opremljeno GOSTILNO z GOSTINSKIM VRTOM. Pričetek možen takoj, g 041/737-146, 031/773-974 15545 ODDAM opremljeno PISARNO (2 prostora, 50 m2 ) na relaciji Kranj-Škofja Loka ob glavni cesti, g 031 /325-442 15784 Prodam POSLOVNO STANOVANJSKI OBJEKT ob glavni cesti Kranj-Škofja Loka. g 031/325-442 15785 V domu ZB Škofja Loka, KirJričeva 1. ODDAMO v najem poslovni prostor v izmeri 30 m2 (I. nadstropje), g 512-00 06, dopoldan 16063 PODUUBEU, prodam gostinski prostor 200 m2 z zemljiščem, g 041 /707-347 KRANJ Župančičeva, prodam TRGOVINO, 317 m2. g 041/707-347 16113 KRANJSKA GORA, v novi stavbi prodam neuporabljene POSLOVNE PROSTORE 534 m2, primerni za trgovino ali obrt. g 041/707-347 16115 ODDAM POSLOVNI PROSTOR 100 m2 ob Jezerski cesti, g 2042-517 16121 OBVESTILA FRIZERSKI SALON "Lady"(za hotelom Je-len), Ljubljanske 1a, Kranj, OBVEŠČA CENJENE STRANKE, da imamo SPREMENJEN DELOVNI ČAS in sicer: pon.-petek od 8.do 20. ure in v soboto od 7.-14. ure. g 23-65- 880 16002 VAŠA PESEM Oddaja je vsak ponedeljek ob 18.15 uri na frekvencah Radia Ognjišče. Za Vašo pesem boste lahko glasovali v oddajo po tel.: 01/452-10-35 ali 430-16-35 in tako, da izpolnite kupon in ga pošljite na naslov: Radio Ognjišče Štula 23, p.p. 4863, 1210 LJubljana - Šentvid PREDLOGI TEGA TEDNA 22. IO. 2001 p°Pevke: Danes - Folk rola 2- Od jutra do jutra - Smile 3. Tvoj song - Jan Plestenjak Naj - viže '• Lepa planinka - ans. Nagelj 2- Zvezde žarijo - harmonikarice Zupan 3. Očka odhaja - Mladi Dolenjci Zmagovalni pesmi prejšnega tedna: 1. V jadrih -Avtomobili 2. Sama - Mlade frajle ^ŠA PESEM ^GLASUJEM ZA -g!2H!?S^bayno vižo: 'me in priimek: Naslov-Po5,a. ^ Prodam NOGAVICE iz domače volne, g 576-76-90,031/240-927 15644 OTR. OPREMA Prodam otroško POSTELJICO. Schauer, Gorice 33 D, Golnik ieoeo Ugodno prodam OTROŠKA OBLAČILA za fantka od 0-1 leta, g 031/745-515 leoes Prodam kombiniran VOZIČEK Inglesina. g 040/244-335, dopoldne 16175 OSTALO LESTVE iz lesa VSEH VRST in DOLŽIN dobite. Zbilje 22, 01/3611-078 4044 Prodam okovane GAJBICE za jabolka, g 533-15-49,031/560-048 15395 TAPISERIJE različnih oblik, velikosti, motivike in cenovnega razreda prodam - zamenjam (avto, motor), g 23-12-599 15565 Prodam JEKLENKE CO 2, kisik, acetileV g 041/255-636 16099 Prodam GOBELIN, izdelujem jih po naročilu, g 5314-905 po 16. uri 16103 PRIDELKI Prodam VINO, mešano belo in rdeče, sorte merlot. g 05/36-66-075, 041/518-171 SADIKE gabra za živo mejo ali parke, dve in triletne, zelo ugodno prodam, g 01/561- 15-29 15941 Prodam KRMILNO PESO. Žiganja vas 17 KMETIJSKA TRGOVINA Korotan, Struževo 20, Kranj, PRODAJA MAČEHE po 75,00 SIT za kos. g 2024-235 lene Prodajamo lepe cvetoče velikocvetne in drobno cvetne MAČEHE. Bašelj 40, g 25-51-532,041/967-960 13122 Prodam 500 kg KROMPIRJA za krmo. Jezerska c. 93, kranj, 2042-517 16123 ndomplan družba za inženiring, , nepremičnine, urbanizem mi in energetiko, d.d. kranj,bleiweisova 14 tel.h.C.:04/20-68-700, far. 04/20-68-701 GSM: 041/647-433 Prodam SLADKI MOŠT in neškropljena jabolka. Žablje 3, 2560-207 iei48 Prodajamo SVEŽI JABOLČNI SOK in ZEL-JE. Jerala, Podbrezje 218, 530-66-44 16153 Prodam MESO od polovice teleta, g 519-50-16 16171 PODARIM ODDAM mlade KUŽKE-MEŠANCE. g 031/713-819_15792 Podarim KAVČ in JOGI. g 231-79-21 Podarim MUCKE, prijazne, vajene bivanja zunaj, dobrim ljudem, g 01/3611-210 PODARIM KUŽKA starega 2 leti. g 041/679-504,5768-290 16101 Zaradi bolezni ODDAM PSIČKA PUDUA, starega 2,5 let. g 2012-394 16i82 ODDAM elektro-plin ŠTEDILNIK, 4 elek. , 2 plin. g 2023-239, 041/957-056 16183 POSESTI PARCELE PRODAMO BRNIK lepa zaz.parcelo, 700 m2(37x20 m), elek. voda na parceli, POD DOBRČO prodamo zaz.parcelo z lepim razgledom, 7800 SIT/m2, ZG. SORICA zaz. parcelo za gradnjo hiše, 723 m2, el. na parceli, voda blizu, 300 m od asfalta. DOM NEPREMIČNINE, 2369-333,041/333-222 10121 MOŠNJE ravno, zazidljivo parcelo ob asfaltu, voda, elek. zraven, 632 m2, 11.700 SIT/m2, BAŠELJ zaz. parcelo z lepim razgledom za gradnjo vikenda, 647 m2, vsi priklj. na parceli, SENIČNO prodamo tri sončne, zaz.parcele (cca 600, 700 in 800 m2), BRNIK ravno zazidljivo parcelo ob asfaltu, 700 m2, elek. in voda na parceli, KRANJ prodamo več parcel za gradnjo poslovnih objektov. DOM NEPREMIČNINE, 2369-333,041/333-222 10122 PARCELE KUPIMO KRANJ z okolico kupimo večjo zaz.parcelo za gradnjo večs-tanovanjske hiše, vsaj 2000 m2. DOM NEPREMIČNINE, 2369-333, 041/333-222 10123 Lancovo pri Radovljici, ravna parcela v izmeri 1057 m2, v urejenem naselju, sončna lega, gradbeno dovoljenje Alpdom, d.d. Radovljica, Tel. 04 537 45 00, 04 537 45 16 Na območju občin Radovljica, Bled, Bohinj kupujemo zazidljive parcele od 500 m2 -1000 m2 Alpdom, d.d., Radovljica, Tel. 04 537 45 00, 04 537 45 16 HIŠE PRODAMO KRANJ Kokrica manjšo hišo potrebno obnove na ravni, sončni parceli 763 m2, BREG ob Savi, starejšo, pritlično hišo potrebno obnove, na parceli cca 550 m2, CERKLJE novejšo vis.priti, hišo s poslovnim prostorom 9x11 m, lahko dvostanovanjska na parceli cca 500 m2, KRANJSKA GORA novo VRSTNO, končno hišo, (2 apartmaja), cca 67 m2 v etaži, na parceli 390 m2, BRITOF posl.stan.hišo v izgradnji, III. gr.f.. tloris 7x15 m (K+P+M) na parceli 231 m2, elek.voda v hiši, ŠKOFJA LOKA novejšo vrstno, vis.pritl. hišo, 313 m2 uporabne površine na parceli 371 m2. DOM NEPREMIČNINE, 2369-333, 041/333-222 10124 Begunje, v stanovanjski hiši oddamo stanovanje v izmeri 60 m2, vseljivo 1.12.2001 Alpdom, d.d. Radovljica, Tel. 04 537 45 00, 04 537 45 16 Bohinjska Bistrica, 1/2 dvojčka, podklete-na, v pritličju, I. in II. nadstropju po eno stanovanje, velika podstreha, parcela 500 m2, blizu smučišča Kobla Alpdom, d.d. Radovljica, Tel. 04 537 45 00, 04 537 45 16 Na celotnem območju Gorenjske prodamo več hiš različnih cenovnih razredov. Za vse informacije smo vam na voljo na tel.: 04/236-66-70, 040/204-661, 041/755-296 ITD + NEPREMIČNINE Tel: 04/236-66-70, 040/204-661 PRISTAVA pri Tržiču prodamo vrstno hišo. Hiša v izmeri 300m2 je prva v vrsti in je na sončni lokaciji Z LEPIM RAZGLEDOM. Cena po dogovoru. NEPREMIČNINE; TRG BLED, Tel.: (04) 5745 444. V BEGUNJAH prodamo renovirano hišo in 1200m2 zemljišča. V HLEBCAH pri Lescah ugodno prodamo lepo dvostanovanjsko hišo s poslovnim prostorom, CENA 38 mil sit, V PALOVČAH prodamo adaptirano dvodružin-sko hišo in 1500m2 zemljišča, ugodna cena. NEPREMIČNINE; TRG BLED, Tel.:(04) 5745 444. Na BLEDU prodamo večjo gradbeno parcelo na odlični legi, blizu jezera.BLED center, prodamo gradbeno parcelo v izmeri 720 m2, el, voda kanalizacija na parceli. LESCE center prodamo komunalno opremljeno parcelo v izmeri 700m2 namenjena za poslovno dejavnost. V BEGUNJAH$>rodamo manjšo inividualno gradbeno parcelo. TRG BLED, Tel.:(04) 5 745 444 BLED - Ribno, prodamo enodružinsko hišo na sončni lokaciji s 1600m2 ograjenega zemljišča. Odlična in mirna lokacija, cena ugodna. BLED Zasip, prodamo štiris-tanovanjsko hišo v izmeri 500m2 in 1000m2 zemljišča. NEPREMIČNINE; TRG BLED, Tel.:(04) 5745 444 MOSTE Žirovnica PRODAMO urejeno hišo, je takoj vseljiva. Cena ZELO UGODNA 25.5 MIL SIT. V račun se vzame tudi stanovanje, NEPREMIČNINE; TRG BLED, Tel.:(04) 5745 444. LESCE CENTER prodamo gradbeno parcelo (komunalno opremljena) v izmeri 700m2 namenjeno za poslovno dejavnost delavnica. ., Na JESENICAH na sončni legi 300M IZ CENTRA ugodno prodamo 1150m2 veliko gradbeno parcelo z veljavnim lokacijskim dovoljenjem parcela ima izvir čiste vode, Cena 6.7 mil sit (59.000 DEM) V B NEPREMIČNINE; TRG BLED, Tel.:(04) 5 745 444. Na Bledu, na sončni legi, ob gozdičku, korak od jezera prodamo gradbeno parcelo namenjeno za gradnjo turistične vile. TRG BLED, Tel.:(04) 5 745 444 KUPIMO stanovanja na Bledu, Lescah in Radovljici, eno, dvo in trisobno stanovanje. TRG BLED - NEPREMIČNINE tel.045 745 444 PODLJUBELJ, hiša, 180 m2 na parceli 700 m2, vsi priključki, adaptirana, sončna lega. Cena: dogovor. GRADEX nepremičnine, 041-607-014 Prodamo: BITNJE - 1/2 stan. hiše 100 m2 v pritličju, popolnoma prenovljeno, samostojen vhod, vrt, dvorišče in zelenica 350 m2, cena ■ 18,0 mio SIT, K3 KERN d.0.0., tel. 04/202 13 53, 202 25 66,_ Prodamo: KOKRICA - 20 let stara stan.hiša na parceli 1.033 m2, cena » 61,8 mio SIT, K3 KERN d.0.0., tel. 04 202 13 53, 202 25 66 Prodamo: KRANJ, Primskovo - 587 m2 zazidljive parcele z gradbenim dovoljenjem, cena ■ 16,9 mio SIT, K3 KERN d.0.0., tel. 04 202 13 53, 202 25 66 Prodamo: BAŠELJ - nedokončana stan. hiša vel. 12 x 9 m in terasa 3,5 x 8 m, pritlična z mansardo, parcela • 780 m2, cena ■ 29,2 mio SIT, K3 KERN d.0.0., tel. 04 13 53, 202 25 66_ Prodamo: CERKLJE - vrstna končna hiša vel. 12 x 8,4 m na prijetni lokaciji z odprtim pogledom, stara 9 let, parcela 420 m2, cena ■ 40,5 mio SIT, K3 KERN d.0.0., tel. 04 202 13 53, 202 25 66 Prodamo: KRANJ, Primskovo - stan. hiša vel. 10 x 9 m, klet, pritličje, nad. in podstrešje, na parceli 780 m2, lahko tudi dvostanovanjska, cena » 35,8 mio SIT, K3 KERN d.0.0., tel. 04 202 13 53, 202 25 66 Prodamo: TRŽIČ, okolica - izredna lepa vrstna končna hiša stara 15 let, manjša parcela, južna sončna lega, cena = 37,2 mio SIT, K3 KERN d.0.0., tel. 04 202 13 53, 202 25 66 Prodamo: ŠENČUR - v ind.coni stavbno zemljišče vel. 6900 m2, BEGUNJE -zemljišče vel. 6.700 m2, od tega 1.000 m2 stavbno, K3 KERN d.0.0., tel. 04 202 13 53, 202 25 66 HIŠE PRODAMO GORICE prodamo obnovljeno pritličje hiše, cca 80 m2+489 m2 sadovnjaka, ki je delno zazidljiv, 16,6 mio SIT, DRULOVKA prodamo etažo hiše (1. nads+neizdelana podsteha) z vrtom, cca 100 m2 v etaži, 357 m2 parcele + 102 m2 skupnega dvorišča, etažna CK, garaža, 20 let, 22,2 mio SIT, BAŠELJ prodamo visoko-pritlično, dvostanovanjsko hišo v izgradnji (IV. gr. faza) na parceli 800 m2, tloris 12x9 m, 2 garaži cena 33,6 mio SIT. KOVOR na lepi lokaciji z razgledom prodamo stanovanjsko hišo v izgradnji (III. gr. faze), 120 m2 v etaži, parcele 575 m2, vredno ogleda. DOM NEPREMIČNINE, 202-33-00, 041/333- 222 11527 Radovljica, v večstanovanjski hiši prodamo ali oddamo v najem garažni boks Alpdom, d.d. Radovljica, Tel. 04 537 45 00, 04 537 45 16 HIŠE PRODAMO VODICE več vis.pritličnih hiš v izgradnji (III. gr. f. ali na ključ), 120-240 m2 uporabne površine. RETEČE (pri Šk Loki) na robu naselja prodamo vis. prtlično montažno hišo (8 let) 9x8m, na parceli 648 m2, K+P+M, lahko dvodružinska, v prizidku garaža. DOM NEPREMIČNINE, 2369333, 041/333 222 12749 KMETIJSKO ZEMLJIŠČE ali KMETIJO kupim, g 2368-001 13289 NAJAMEM SOLIDNO BRUNARICO ALI POČITNIŠKO HIŠICO V HRIBIH ZA MIRNO SILVESTROVANJE, OD 29.12. DO 2.1.2002. g 031 /208-433 issse V najem vzamem TRAVNIK ali NJIVO, g 041/263-728 16072 STRAŽIŠČE, hiša s parcelo 900 m2, obnovljena, čudovita lokacija, cena 29 mio SIT, prodamo, g 23 15 600, 23 15 601 Pl-ANOVA NEPREMIČNINE 16084 V okolici Šmarjeških toplic prodam 1500 m2 veliko gradbeno parcelo za vikend z dokumenti za gradnjo. Lepa lega. g 031/308-540_16109 ŠKOFJA LOKA Reteče samostojna montažna hiša lahko dvostanovanjska 648 m2 veliko zemljišče, prodamo. PlAŠk. Loka, 50- 60-300 16129 POSLOVNI STIKI Iščem PARTNERJA za razširitev dejavnosti, g 031/325-442 15786 POZNANSTVA Želite spoznati partnerja za resno zvezo ali prijateljstvo? Pokličite Afrodito - ženitno posredovalnico g 596-12-45! Za ženske brezplačno. Vabljeni na ples 20.10 v hotel Transturist Škofja Loka ob 20 h, kjer se boste potegovali za bogato nagrado. iei42 RAZNO PRODAM Prodam več vrst DRV. g 512-83-10, 041/758-958, Stane 15953 DRVA meterska ali razžagana, tudi brezova, možnost dostave, prodam, g 041/718-019 Prodam suha BUKOVA DRVA, možnost žaganja in dostave g 5188-001_16o66 Suha MEŠANA DRVA, ugodno prodam, g 5141-222 16105 4 mesece staro ZAMRZOVALNO OMARO ZV 50, sedečo KAD 120 cm za kopalnico, prodam, g 2331-558 16.133 Prodam HLEVSKI GNOJ in VRTNO SEDEŽNO GARNITURO iz ratana. g 041 /364-504_iei4> Prodam BREZOVA DRVA. g 530-96-10 CIIM/MJT Rigips Armstrong kMUf PREDELNE STENE, SPUŠČENI STROPI MANSARDNA STANOVANJA HRASTJE 29, PE SAVSKA c. 22, 4000 KRANJ, Tel.: 04/23 64 710 GSM 041/ 616 396 ŠPORT V komisijsko prodajo sprejemamo ZIMSKO ŠPORTNO OPREMO, bunde, kombinezone. RUBIN Kokrica, 204-91-91 16149 STORITVE SENČILA ASTERIKS, Senično 7, Križe, g 5955-170, 041/733-709 -ŽALUZIJE, ROLETE, LAMELNE ZAVESE, PLISE ZAVESE, KOMARNIKI, ROLOJI, PVC KARNISE, TENDE! Sestavni in nadomestni deli za rolete in žaluzije. Izdelovanje, svetovanje, montaža in servis. Dobava in montaža v najkrajšem času. V MESECU OKTOBRU 5 % POPUST!! B SERVIS PEN - PRIDEMO TAKOJ! Popravila pralnih, pomivalnih, sušilnih strojev, štedilnikov, bojlerjev. g 2042-037, 041/691-221, Rogelj Matjaž, s.p., Krašnova ul. 13, Kranj 3 ELEKTROINSTALACIJE, TELEKOMUNIKACIJE, ADAPTACIJE, hitro in ugodno, g 041/865-112, PUHEK, d.0.0., Podbrezje 177, Naklo 250 ZAKLJUČNA DELA SLO-DOM, montaža sten in stropov Knauf, Armstrong, izdelava podstreh in adaptacije stanovanj, montaža oken, vrat, strešnih oken Velux, laminatov in pleskarska dela. Slavko Markotič.s.p., Šuška c. 28, Šk. Loka, g 513-40-83, 041/806-751 13292 Kompletne selitve in prevozi pohištva, opreme, klavirjev, kombi prevozi, prevozi v tujino, g 041/686-978, Čeh Željko s.p., A.Bitenca 114, Ljubljana 14732 STROJNI OMETI - notranjih sten in stropov - hitro in po ugodni ceni. g 041/642-097, 01/832-71-90, Urmar.d.o.o., Zakal 15, Stahovica 14812 Prevzamem vsa GRADBENA DELA z materialom ali brez. Kolgeci Nuha.s.p., Struževo 3 A, Kranj, 031/442-779 ali 031/830-416 ČIŠČENJE vseh vrst talnih oblog z obnovo premaza, sedežnih garnitur, poslovnih prostorov. LESKET, 041/503-158 15780 Popravila vseh vrst TV VIEDO aparatov TV GORENJE tudi na domu. g 2331-199, Sinko s.p., C. na Klanec 53, Kranj \sa\r PREVOZI, SELITVE, AVTOVLEKA hitro in ugodno, g 041/737-245, 041/35-80-55 Tadej Brce,s.p., c. Jaka Platiše 11, Kranj Načrtovanje in zasaditve vrtov, grobov in ostalih zelenih površin, svetovanje, g 23-12-722, Larix, Anjuta Lazič.s.p., Matajčeva 1, Kranj 15956 GRADBENA SKUPINA - opravlja gradbena adaptacijska dela, kamnite škarpe z materijalom ali brez. Bratje Sopaj.d.n.o., Struževo 22 A, Kranj, 2025-475, 041/583-009, 041/719-109 16076 Izvajamo vsa gradbena dela s svojim ali vašim materialom, vse vrste fasad, notranje omete, pozidava hiš, tlakovanje dvorišč, izdelava škarp. g 041/622-946, Babic Miloš s.p., Begunjska 9, Lesce 16079 SERVIS TEHNIC, Peter Perko s.p., Zalog 2, Golnik, nudi zaposlitev ELEK-TROTEHNIKU-ELEKTRONIKU. g 256-56-56, popoldan iei37 ZIDARSTVO in FASADERSTVO izvaja vsa gradbena dela - notranje omete, fasade, adaptacije - z materialom ali brez. g 202-70-31, 041 /760-614, 04)^40-972 leua MLAKA PRI KRANJU Na MLAKI PRI KRANJU ob robu gozda na mirni lokaciji si lahko zagotovite novo stanovanje vseljivo konec Septembra letos. Na razpolago imate še nekaj stanovanj kvadratur od 47 m2 pa do 101 m2. Večja stanovanja v dveh etažah cena ugodna BREZ PROVIZIJE telefon: 04/2365 360, 2365 361 MLAKA PRI KRANJU! Na obrobju Kranja, na izredno lepi in mirni lokaciji, bo kmalu dokončan nov večstanovanjski objekt, Na razpolago je še nekaj stanovanj v pritličju, primernih za invalide, v izmeri od 57,00 m2, do 66,40 m2, v nadstropju 46 m2, ter v mansardi tri večja stanovanja v dveh etažah 83,70 m2,85,70 m2 in 103,80 m2. Za več in-formadj pokličite na št 040/643- 493 KRANJ - CENTER v popolnoma obnovljeni staromeščanski hiši prodamo: v pritličju, poslovni prostor, 64,25 m2; v I. nadstr., dvosobno stanovanje; cca. 65 m2; v mansardi; garsonjero, 30,20 m2 in enosobno stanovanje 55,60 m2; KRANJ, ŠKOFJA LOKA, ŽELEZNIKI kupimo več garsonjer, za znane stranke! Zaželen balkon. PREDDVOR prodamo, enosobno stanovanje, 39,10 m2, vsi priključki, I. nadstropje, takoj vseljivo, cena po dogovoru. KRANJ - 606AL0VA prodamo takoj vseljivo, enosobno stanovanje, 42,50 m2, z vsemi priključki, za 10.509.000 srr. KRANJ-PIANINA D prodamo enosobno stanovanje z atrijem, 39 m2, z vsemi priključki, vseljivost in cena po dogov- KRANJ - UL. I. AVGUSTA prodamo v celoti obnovljeno enosobno stanovanje, 43 m2, CK-na plin, tel., KATV, manjši balkon, I, nadstropje, vseljivost in cena po dogovoru. KRANJ - PLANINA III prodamo enosobno stanovanje s kabinetom, 54 m2, vsi priključki, balkon, vseljivost in cena po dogovoru. KRANJ - PLANINA I UGODNO prodamo dvosobno stanovanje, v I, nadstropju nizkega bloka, 70,50 m2, z balkonom, brez CK, kmalu vseljivo, cena 11.304.000 SIT. KRANJ - SAVSKA C. prodamo dvosobno stanovanje, 61,60 m2, CK, IV. nadstropje, vseljivo po dogovoru, za 13.221.000 srr. KRANJ - VALJAVČEVA prodamo lepo dvosobno stanovanje, 54 m2, v celoti obnovljeno, CK, TEL., visoko pritličje, sončna lega, cena po dogovoru. KRANJ - PLANINA I prodamo dvosobno stanovanje z atrijem, 60,10 m2, vsi priključki, lepo urejeno, vseljivost in cena po dogovoru. KRANJ • J. PUCLJA prodamo lepo, dvosobno stanovanje, 62,70 m2, ni. nadstropje, nizek blok, vsi priključki, balkon, vseljivost in cena po dogovoru. TRŽIČ nujno kupimo dvosobno stanovanje do 10 mio SIT! KRANJ - J.PLATIŠE prodamo lepo dvosobno stanovanje s kabinetom, 79,50 m2, v VI. nadstropju, vsi priključki, balkon, vseljivo po dogovoru, za 16.950.000 SIT. JESENICE - TITOVA prodamo trisobno stanovanje, 62 m2 + 2x klet, I. nadstr., balkon, vsi priključki, takoj vseljivo, za 9.492.000,00 SIT. KRANJ - PLANINA I prodamo trisobno stanovanje, 83,8 m2, z vsemi priključki in dvema balkonoma, III. nadstropje, vseljivo po dogovoru, za 17.151.000 SIT. HIŠE KRANJ - ČIRČt na parceli 922 m2, prodamo lepo, novejšo, enodružinsko hišo, vsi priključki, dva balkona, zimski vrt, savna, velika dnevna soba, garaža, vseljiva najkasneje aprila 2001, cena 62.300.000 SIT. KRANJ - BLIŽINA SODIŠČA kupimo samostojno hišo, s vsaj 400 m2 zemljišča, primerno za poslovno dejavnost. V OKOLICI KRANJA, CERKEU, PREDDVORA, TUPALIČ,... kupimo kmetijo z možnostjo dovoza s kamionom! Cena do 50.000.000 SIT. NA RELACIJI KAMNIK-RADOVUICA kupimo zazidljivo parcelo, 1000-2000 m2, lahko tudi nadomestna gradnja, za 2nanega kupca. Plačilo v gotovini! KRANJ - STRAŽIŠČE na parceli 411 m2 prodamo dvostanovanjsko hišo, cca. 120 m2 stanovanjske površine, adaptirana spodnja etaža, možnost izdelave ločenih vhodov, takoj vseljiva, za 23.730.000 SIT. KRANJ - VISOKO prodamo pritlično hišo, adaptirano pred 5 leti, na 725 m2 zemljišča, CK-je, vseljiva po dogovoru, za 23.730.000 SIT. ZG. BITNJE - na parceli 1.040 m2, prodamo dvodružinsko hišo, s pomožnim objektom (garaže), staro 25 let, ločena vhoda, stanovanjske površine 176 m2, vsi priključki, CK - kombinirana, mirna lokacija, vseljiva po dogovoru, za 40.680.000 SIT. KRANJ - OKOLICA prodamo dvostanovanjsko vilo z bazenom, na parceli cca. 1500 m2, z vsemi priključki, v celoti izdelana. Vseljivost in cena po dogovoru. AMBROŽ POD KRVAVCEM prodamo zazidljivo parcelo za vikend, v izmeri 494 m2, za 6.780.000 SIT. ZA RESNIČNOST IN VERODOSTOJNOST OBJAVLJENIH OGLASOV IN SPOROČIL ODGOVARJA IZKLJUČNO NAROČNIK LE- TEH! GORENJSKI GLAS • 24. STRAN ZANIMIVOSTI / andrej.zalar@g-glas.si Torek, 16. oktobra 2001. Kostanjeva nedelja na Katarini Katarina, 16. oktobra - Turistično društvo na Katarini, ki deluje že več desetletij, je v nedeljo skupaj z učenci osnovne šole in učiteljicami pripravilo kostanjevo nedeljo. Učenci so minuli teden nabirali kostanj. Več kot sto kilogramov so ga nabrali in med seboj tudi tekmovali. Največ, čez 19 kilogramov, gaje nabral Luka Dobnikar. Za nagrado so si učenci prislužili izlet, izkupiček od nedeljske prireditve pa bodo skupaj z društvom namenili za ureditev ograje oziroma okolice šole. Letošnjo zavzetost in delo šolarjev je pohvalil tudi predsednik TD Katarina Metod Bele. Turistično društvo, ki ima okrog 90 članov, pa bo v soboto imelo tudi občni zbor. • A. Z. RADIO OGNJIŠČE dobitnik gonga popularnosti ZOOO/JCO01 oljšega Igrajte nagradno igro %P DALLAS RECORDS Nagradno vprašanje: Povejte imena članov skupine Čuki Nagrada: 2xCD Založbe Dallas records Nagrajenci: Dare Zagore, Dorfarje 13, Žabnica; Dragica Heiunliiic, N.i Kiesu 21, Železniki DALLAS MUSICSHOP, Plava Laguna - atrij (ex Dots Shop), Dunajska 48, Ljubljana, 01 431 9009, Dallas music shop, Rimska 14, Ljubljana, 01 252 4186 Odgovor« poiljlt« na Gorenjski cjljs, Zoisov,) 1, /.000 Kranj do petk.i, 19. 10. 2001. pripisom /,i P.ill.is rcrords. V Gradu merili in tehtali buče Na 16. bučarijadi se je zbralo 28 pridelovalcev iz različnih krajev Slovenije, ki so prinesli več kot sto buč. Največje, najdaljše in najlepše bodo v soboto na prireditvi Naj slovenski kmečki pridelki 2001 v Cerkljah. Grad pri Cerkljah, 16. oktobra - Za letošnjo 16. bučarijado je zaslužen predvsem Ciril Zupin iz Okrepčevalnice na vasi v Gradu pri Cerkljah. Turistično društvo Cerklje je namreč podprlo njegovo željo in tokrat priljubljeno bučarijado pripravilo v nedeljo popoldne kar na njegovem dvorišču v Gradu pri Cerkljah. Bilo bi zares škoda, če se v Turističnem društvu v Cerkljah ne bi letos odločili za tradicionalno prireditev. Nedvomno je lepa, topla, sončna nedelja precej pripomogla k srečanju številnih pridelovalcev, zagotovo pa je tudi prireditev poznana in jo imajo pridelovalci buč nekako za svojo. Tokrat so prišli iz različnih krajev Slovenije, največ pa seveda iz ljubljanskega območja in z Go-renjskefa. Čeprav število primerkov v primerjavi s prejšnjimi leti ni bilo tolikšno, smo bili tokrat priča rekordu, saj je buča velikanka z enojnim obsegom imela kar 270 centimetrov, njena teža pa je bila 137 kilogramov. Ob različnih zanimivih okrasnih bučah pa so si tokrat pridelovalci iz raznih krajev predvsem izmenjali semena in hkrati napovedali v soboto svoj prihod v Cerklje na že 13. prireditev Naj slovenski kmečki pridelki 2001. Zadovoljen, da je prireditev uspela, je bil tudi Ciril Zupin. "Mar ne bi bilo škoda, če letošnje bučarijade ne bi organizirali. Ko je že kazalo, da je ne bo, sem se odločil, dajo bomo skupaj pripravili kar pri meni na dvorišču." In prav so naredili, saj je prireditev potrdila svojo priljubljenost tako med pridelovalci kot obiskovalci. Na prireditvi pa so izbrali tudi najdaljše in najdebelejše buče. Najdaljše so letos pridelali: Franc Cebašek iz Žerjavke (172 cm), Stane Oblak iz Drulovke (150 cm) in Ciril Zupin iz Grada pri Cerkljah (143 cm). Največje buče pa so imeli na razstavi: Peter Marinko, Vnanje Gorice, Brezovica pri Ljubljani (270 cm enojni obseg oz. 137 kilogramov), Jože Okorn iz Rašice (263 cm obseg in 123 kilogramov) in Rada Mihevc iz Lesnega Brda pri Vrhniki (223 cm oziroma 98 kilogramov). Najlepša je bila buča Tine Grilc s Sv. Ambroža pod Krvavcem. Lastniki najdaljših, največjih in najlepših buč se bodo predstavili tudi na prireditvi Naj slovenski kmečki pridelki 2001 v soboto, 20. oktobra, ob 19. uri v dvorani Zadružnega doma v Cerkljah. Glavni pokrovitelj prireditve bo Največjo bučo je pripeljal v Grad Peter Marinko iz Vnanje Gorice iz občine Brezovica. Tehtala je 137 kilogramov, njen enojni obseg je bil 270 centimetrov. občina Cerklje, glavni medijski sponzor Gorenjski glas, sponzorja pa Kmetijska zadruga Cerklje in Mesarija Kepic Cerklje. Na prireditvi bodo ocenjevali letošnjo letino krompirja, repe, zelja, krmilnega in rdečega korenja, krmilne in rdeče pese, podzemne in nadzemne kolerabe. Nastopili bodo tudi plesalci folklorne skupine pod vodstvom Ivana Kerna iz La- hovč, harmonikar Andrej BalanČ iz Cerkelj in ansambel Tulipan pod vodstvom Vilija Bonče. Vstopnice bodo v prodaji od jutri (sreda) v Trgovini Kmetijske zadruge Cerklje v zadružnem domu v Cerkljah. V Gorenjskem glasu pa bomo v petek pripravili posebno prilogo pred letošnjo prireditvijo in v njej tudi nagradno vprašanje. • A. Zalar Z vami pri vas Vabite nas v Besnico, na Bled, v Duplje, Cerklje, Jesenice, na Primskovo, Vodice... Kranj, 16. oktobra - Zares veseli smo vaših povabil in želja, da se letos z Gorenjskim glasom, ki bo tudi tokrat z vami Več kot časopis, dobimo pri vas. Po treh objavljenih kuponih se že lepo oblikuje seznam krajev in skupin, s katerimi bi bili radi skupaj na prireditvi. Vaše predloge seveda zbiramo naprej, prvo prireditev v Dupljah pa bomo pripravili že prihodnji mesec. Večino prireditev pa načrtujemo v mesecu decembru pod naslovom Veselo v novo leto z vami pri-vas. Prirejali pa jih bomo še naprej tudi spomladi, poleti, saj Gorenjski glas tudi v 55. letu izhajanja ostaja Več kot časopis in z vami pri vas. Pišite nam torej še naprej. V KUPONU, ki ga objavljamo vsak torek, napišete vaš kraj oziroma kraj, v katerem bi radi imeli prireditev, in enega od ansamblov oziroma sodelujočih v programu. Mi bomo poskrbeli, da bomo skupaj z različnimi glasbenimi skupinami, z domačini in z gosti pri vas in da bo z vami tudi gost, ki bo dobil največ glasov za sodelovanje na prireditvi. Na podlagi KUPONOV in povabil bomo izbrali kraj (ali kraje) za prireditev in ansamble oziroma nastopajoče. Izmed kuponov pa bomo izžrebali tudi dobitnike nagrad. • A. Žalar Vaša povabila: Duplje - 5 povabil, Cerklje - 12 povabil (Bratje Poljanšek 9, Gamsi 3), Besnica - 1 povabilo (Obzorje), Bled - 2 povabili (T. Kesovija, Zgonc- Kopitar), Jesenice - 1 povabilo ( Helena Blagne in Heini Blagne), Kranj - 1 povabilo (M. Zgonc z bratom), Primskovo - 7 povabil, Ribno - 1 povabilo (Mladi Dolenci), Vodice - 4 povabila Koncert Alpskega kvinteta Kranj, 16. oktobra - Vstopnice za jubilejni koncert Alpskega kvinteta ob 35-letnici ansambla, ki bo v soboto, 27. oktobra, ob 20. uri v Festivalni dvorani na Bledu, so naprodaj v Gorenjskem glasu (mali oglasi) in v Agenciji Kompas na Bledu. Gorenjski glas - Več kot časopis je tudi sponzor jubilejnega koncerta. Izžrebali bomo tudi dve vstopnici za koncert. Vabimo vas, da izjiolnite nagradni kupon in odgovorite na nagradno vprašanje. • A. Ž. KUPON - 35 let Alpski kvintet Ime in priimek. Naslov........... Pošta................................................................................ Napišite vsaj dva pevca, ki sta v 35 letih pela pri Alpskem kvintetu Odgovore pošljite na Gorenjski glas, 4001 Kranj, p.p. 124 do 18. oktobra Telefonske ankete o Gorenjskem glasu Nagrade za Alojza, Cirila, Maksa, Julko in Zdenko Sodelavke in sodelavci Gorenjskega glasa že nekaj let občasno izvajajo telefonske ali terenske ankete o medijih, zlasti tiskanih. S kratkimi anketami skušamo zbrati tudi mnenja o Gorenjskem glasu in o rednih ali občasnih prilogah edinega gorenjskega pokrajinskega časopisa. Ankete izvajamo tudi v letu 2001. Enako kot prejšnja leta tudi letos praviloma dvakrat mesečno z |yjas|ov J žrebom med VSE udeleženke in ! udeležence dosedanjih Glasovih Posta................................................................................. i telefonskih anket podelimo po Vabim vas (napišite ime kraja). j nekaj ekskluzivnih nagrad: ude- j ležbo na poljubno izbranem j GLASOVEM IZLETU najbolj- Predlagam nastop............................................................... i ših gorenjskih organizatorjev tu- Kupone pošljite na naslov: Gorenjski glas, 4001 Kranj, p.p. 124 ! rističnih potovanj, s katerimi kot Z VAMI PRI VAS - KUPON št. 4 Ime in priimek. Svet in prih©< stojite no mlodil ZAKAJ Al ^^DlAŠAU^ org a je odlična promocijski za vas ter vase ORGANOM SC CĆNI mark8ting.so@fov.uni-mb.si www.so-fov.o rg, 04 2374 203 LASTOVKA PRINAŠA GLASBO Nagradno vprašanje: Katera založba vam predstavlja album na naslovnici? Odgovore na odpisnicah (s pripisom "Helidon") pošljite na Gorenjski glas, Zoisova 1, 4000 Kranj. Nagrajenca: Franc Oman> Ješetova 4, Kranj; Mateja Repinc, Ribno, Izletniška 18, Bled MATEJ KRAJNC & AGENCIJA ROKENROL: VAKCUI glavni medijski pokrovitelj sodeluje Gorenjski glas. Izlet si, izmed objavljenih, izbere nagrajenka oz-nagrajenec sam, z eno samo omejitvijo: čas za koriščenje izbrane nagrade je kadarkoli do 31. januarja 2003. leta. Da, še poldrugo leto časa je za koriščenje te nagrade! Za sodelovanje v anketah o Gorenjskem glasu je bil žreb včeraj, 15. oktobra, naklonjen naslednjim petim anketirankam oz. anketirancem, s katerimi smo se pogovarjali predvsem o tem, kako ustrezno smo v Gorenjskem glasu poročali o prazniku občine Trzin-Tokratni izžrebanci so: Alojz Kermelj, Reteče 42; Cirila Ki-kelj, Podlubnik 174, Maksa Do-linar, Ledinica 18, Žiri, Julka Erznožnik, Ul. M. Sedeja 2L Žiri in Zdenka Gantar, Selo 4. Vsem petim čestitamo! Dodatnega obvestila o tem žrebanju ne pošiljamo. Zato vabimo izžrebana, da najkasneje do vključno petka, 19. oktobra 2001 (ko naslednjič izide Gorenjski glas!), do 14. ure pokličete tajništvo Gorenjskega glasa, telefon 04/20-14-200, če želite svojo nagrado. Zatem nemudoma pošljemo darilno pismo s pojasnili gle-de koriščenja nagrade ter ostalin formalnosti. Gorenjkam in Gorenjcem, ki smo Vas kdajkoli doslej že povabili k sodelovanju v Glasovih telefonskih anketah oziroma Vas Še kdaj bomo angažirali, se za sode' lovanje v anketah, za mnenja, ocene, pripombe ter predlog* najlepše zahvaljujemo. Kajti tudi letos delamo podobne ankete o naših sedemnajstih (!) edicijah in izmed vseh, ki so kadarkoli doslej sodelovali v Glasovih telefonskih anketah, tudi žrebamo taks-ne imenitne nagrade, ki ima]0 'rok trajnosti' skorajda neomejen, namreč do konca januarji 2003. leta. I^ieM^oktobra 2001 MALI OGLASI, UVG / info@g-glas.si___gorenjski glas • 25. stran NEPREMIČNINE-REAL ESTATE Enota Kranj, Nazorjeva ul. 12, 4000 Kranj, tel.: 04/2811 -000 fax.: 04/2026-459 Internet HTTP://www.$vet-re.$i Email: infotsvet-re.si STANOVANJA KRANJ - Planina I; 45 m2, večje enosobno, presajeno, obnovljeno. 9. nadstropje, vsi priključki. cena: 10,7 mio SIT (95.000 DEM) PSO0513MA-KR KRANJ - Planina I, 59 m2, dvosobno, pregrajeno, 7. nadstropje, zastekljen balkon, vsi priključki. Cena: 13 mio SIT (115.000 DEM), PS00644MA-KR KRANJ - Planina I; 63 m2, dvosobno, 3. nadstropje, nizek blok, adaptirano, delno opremljeno. Cena: 13,5 mio SIT (120.000 DEM). PS00656JN-KR KRANJ - Planina I; 84 m2, trisobno, 10. nadstropje, dva balkona, parket, vseljivo, zelo ugodno. Cena: 16,1 mio SIT (143.000 DEM). PS00433JN-KR KRANJ - Planina II; 68 m2, dvosobno, 5. nadstropje, dobra lokacija, končni blok, pogled na iug, takoj vseljivo. Cena: 16,3 mio SIT (142.000 DEM). PS00630JN-KR KRANJ - Planina II; 85 m2, 2,5-sobno, adaptirano, P°vsod novi laminati, nova kopalnica, 2. nadstropje, nizek blok, dobra lokacija. Cena: 19,2 mio SIT (170.000 DEM). PS00653MA-KR KRANJ - Sorlijevo naselje; 74 m2, trisobno, 5. nadstropje, V lega, lepa, mirna lega, takoj vseljivo. Cena: 16,9 mio SIT (150.000 DEM). PS00532MA-KR KRANJ - Vodovodni stolp; 62 m2, trisobno, adaptirano, CK-plin, 4. nadstropje, odlična lokacija. Cena: 16,4 mio SIT (145.000 DEM). PS00642JN- KR KRANJ - Vodovodni stolp; 74 m2, trisobno, 1. nadstropje, velik balkon, sončna lega, CK - plin + elektrika. Cena: 15,8 mio SIT (140.000 DEM). PS00523MA-KR KRANJ - Zlato polje; 61 m2, dvosobno, adaptirano, opremljeno, 2 nadstropje, CK. Cena: 15,5 mio SIT (137,000 DEM). PS00540JN-KR TRŽIČ - Ravne; 36 m2. enosobno, 1. nadstropje, nizek blok, SV lega. vsi priključki, takoj vseljivo. Cena: 6,7 mio SIT (59.000 DEM). PS00515MA-KR TRŽIČ - Deteljica; 79 m2, trisobno, kompletno adaptirano, pritličje, nizek blok, termopan okna, jakuzzi, vsi priključki. Cena: 16,4 mio SIT (145.000 DEM), PS00655MA-KR TRŽIČ - Virje; 75 m2, dvosobno, popolnoma adaptirano, mansarda hiše s pripadajočo veliko teraso in 465 m2 atrija, CK, SATV, tel.. Cena: 15 mio SIT. PS00654MA-KR LESCE - Hraše; 60 m2, novo, dvosobno, večstanovanjski objekt, balkon, etažna CK, mirna lokacija. Cena: 8,5 mio SIT (75.000 DEM). PS00663MA-KR LESCE - Hraše; 80 m2, novo, trisobno, 2. nadstropje, velik balkon, etažna CK, mirna lokacija. Cena: 10,7 mio SIT (95.000 DEM). PS00662MA-KR KRANJ - Zlato polje; 42 m2, enosobno, 1. nadstropje, adaptirano v celoti, CK na plin, ju na lega. Cena: 10,7 mio SIT (95,000 DEM). PS00666JN-KR POSESTI KRANJ - Stražišče, 170 m2, starejša hiša, adaptirana, parcela 411 m2, dobra lokacija. Cena: 23,7 mio SIT (210.000 DEM). PH00665JN-KR KRANJ - Mlaka; 423 m2, hiša v IV. gradbeni lazi, komfortna, luksuzna gradnja, 1020 m2 parcele, idilična, sončna lega. Cena po dogovoru. PH00658MA-KR KRANJ - Milje; 340 m2, visokopritlična, lahko dvostanovanjska, dobra in mirna lokacija, parcela 513 m2, lahko je poslovno stanovanjska. Cena: 45,2 mio SIT (400.000 DEM). PH00614JN-KR PREDDVOR - Bašelj; 260 m2, tloris 12 x 9m, hiša v podaljšani III. gradbeni fazi, lahko dvostanovanjska, zadnja v ulici, ob gozdu, 810 m2 parcele, vsi priključki. Cena: 29,4 mio SIT (260.000 DEM). PH00657MA-KR PODNART - okolica; 96 m2, stara hiša, potrebna obnove, parcela 550 m2, lahko vseljiva. Cena: 11,1 mio SIT (98,000 DEM). PH00623JN-KR RADOVLJICA; 89 + 140 m2, montažna hiša, praktično 4-sobno stanovanje v pritličju s kletjo in prizidkom za delavnico, 700 m2 parcele, dobra lakacija, vsi priključki. Cena: 22,6 mio SIT (200.000 DEM). PH00651MA-KR KRANJ; prodamo več garaž. Cena: 1,8 mio SIT (16.000 DEM). PG00641MA- KR ZAZIDLJIVE PARCELE ŠENČUR; 58 m2, dvosobno, v dveh nivojih, 2. nadstropje, balkon, sončna, mirna lega, vsi priključki. Cena: 14 mio SITO24.0O0 DEM). PS00664MA-KR ZG. BITNJE; 679 m2, ravna, sončna parcela ob zelenem pasu, na čudoviti lokaciji. Cena: 11,1 mio SIT (98.000 DEM). PZ00586JN-KR STANOVANJA STANOVANJA PRODAMO KRANJ CENTER ugodno, starejše 1 ss/ll, klasično ogrevanje, Gogalova 1 ss, 43,30 m2/ll, vsi priklj., Planina I, 1SS, 41,5 M2, nizek blok, KRANJSKA GORA več 1 ss različnih velikosti 30-45 m2 in več 2 ss od 52 -60 m2. KRANJ Planina I novejše 2 ss, 66 m2/ll, vsi priključki.TRŽIČ Ravne novejše 1 ss+kabi-net, 38,60'm2/ll, vsi priključki, 7,4 mio SIT. DOM NEPREMIČNINE, 2369-333, 041/333-222 tone BISTRICA PRI TRŽIČU, trisobno, 80 m2, pritličje, vsi priključki, komplet prenovljeno, nadstandardno. Cena: dogovor. GRADEX nepremičnine, 041-607-014 Prodamo: KRANJ, Drulovka -1 G 33,5 m2 v 2.nad., mansarda, balkon, cena = 8,9 mio SIT, Planina I - 1 G 21 m2 v 11.nad. za 6,7 mio SIT, 1 G 29,9 m2 v 3.nad., nizek blok, cena = 8,6 mio SIT, K3 KERN d.o.o., tel. 04 202 13 53, 202 25 66_ Prodamo: KRANJ, Planina 1-1 SS 38 m2 v 2.nad./zadnje, cena ■ 11,2 mio sit , 1 SS 41,5 m2 v pritličju za 9,5 mio SIT, 2 SS 60 m2 v pritličju z atrijem, cena = 13,7 mio SIT, 3 SS 77 m2 v 2.nad., 15 let star blok, cena • 17,1 mio SIT, K3 KERN d.o.o, tel. 04 202 13 53,202 25 66_ Prodamo: KRANJ, Planina I - ugodno 2 SS + 2 K 91 m2 v 6.nad., 2 balkona, cena ■ 17,9 mio SIT, K3 KERN d.o.o., tel. 04 202 13 53, 202 25 66, Prodamo: KRANJ, Planina III - 1,5 SS 54 m2 v 5.nad., predelano v 2,5 SS, cena ■ 12,9 mio SIT, 2 SS 62,8 m2 v 7,nad., cena = 14,5 mio SIT, 2,5 SS 76 m2 v 3.nad., cena - 16,3 mio SIT, K3 KERN d.o.o., tel. 04 202 13 53, 202 25 66 Prodamo: KRANJ, Planina I -1 SS 40 m2 v 2.nad., zadnje nadstropje, vsi priključki, cena - 11,2 mio SIT, 2 SS + K 52 m2 v 2.nad., cena = 13,1 mio SIT, K3 KERN d.o.o., tel. 04 202 13 53, 202 25 66 Prodamo: KRANJ, Šorlijeva - 3 SS 74 v 5.nad. za 17,2 mio SIT, Valjavčeva ul - 3 SS 74 m2 v l.nad., južna lega, nova CK na plin, cena - 15,5 mio SIT, K3 KERN d.o.o., tel. 04 202 13 53, 202 25 66 Prodamo. KRANJ, Planina II - 1 SS 40,9 m2 v pritličju z atrijem, cena ■ 11,5 mio SIT, 2 SS + K 82,50 m2 v 6.nad., cena = 15,7 mio SIT, K3 KERN d.o.o., tel. 04 202 13 53, 202 25 66 Prodamo: KRANJ, Planina III - 2 SS 62 m2 v 7.nad., cena s kuhinjo 14,4 mio SIT, 2 SS + K 76 m2 v 3.nad., krajna lega, cena ■ 16,5 mio SIT, K3 KERN d.o.o., tel. 04 2021 353, 202 25 66 Oddamo: Podljubelj - bivalni vikend z vso opremo, 1 G v Sorlijevem naselju, 1 SS na Planini lil z vso opremo, 1/2 H v Cerkljah, 3 SS na Zoisovi, 4 SS s celotno opremo na Drulovki in celo hišo v Naklem, K3 KERN d.o.o., tel.: 04 202 13 53, 202 25 66 KRANJ, TRŽIČ, RADOVLJICA prodamo več lepih 2 sobnih in 3 sobnih stanovanj. DOM NEPREMIČNINE, 2369-333, 041/333-222 10120 STANOVANJA PRODAMO KRANJ Planina I I ss, 44,70 m2/l., vsi priklj , zast.balkon, 10.1 mio SIT, KRANJ Planina I novejše 1 ss, 38,5 m2/ll, vsi priklj., nizek blok, 10,6 mio SIT, KRANJ Planina I 1 ss, 43,30 m2/ll, vsi priklj.,brez balkona, cena po dogovoru. TRŽIČ Ravne 1 ss, 48 m2/l, ogrevanje klasično, 8,8 mio SIT, GOLNIK 2ss (preurejeno v 3 ss), 56,10 m2/II, vsi priklj., 11,6 mio SIT. DOM NEPREMIČNINE, 202-33-00, 041/333-222 12055 BISTRICA PRI TRŽIČU - DETELJICA: 3 sobno STANOVANJE, 79 m2, pritlično, ob šoli, vrtcu, trgovini...ZAMENJAM za 2 sobno, v pritličju ali 1. nadstr., v istem kraju. Vse inf. na "B 040/549-030 13989 STANOVANJA PRODAMO GOLNIK 2ss, 54m2/ll, nizek blok, CK, balkon, lega SV, 11,5 mio SIT, KRANJ Zlato polje sončno 2 ss+k, 55,80 m2/ll, CK, balkon, vsi priklj., 14,8 mio SIT, TRŽIČ Bistrica 3 ss, 78,83 m2/l, CK, CTV, WC in kopalnica ločena, 13.2 mio SIT, TRŽIČ Ravne lepo 2 ss+k, 75 m2/ll, nizek blok, CK, kopalnica in WC ločena, 12 mio SIT. DOM NEPREMIČNINE, 2369-333, 041/333-222_14013 STANOVANJA PRODAMO KRANJ Planina II sončno, vogalno, 2 ss+k, 85,30 m2/PR, atrij-*-balkon, vsi priključki, KRANJ Planina I 2 ss+2 k, cca 90 m2/l, 2 balkona, vsi priklj., cena po dogovoru, KRANJ 2 ss, 50,40 m2/PR, obnovljeno, ogrevanje klasično, 9,5 mio SIT. MLAKA ugodno prodamo stanovanje v I. nads., hiše 44 m2+25 m2 terase, potrebno dograditi kopalnico in stopnice. DOM NEPREMIČNINA 202 '33 00, 041/333-222 14514 STANOVANJA ODDAMO KRANJ center 3 ss, opremljeno, 86 m2/VII, 73000 SIT/mes, polletno predplačilo. DOM NEPREMIČNINE 202 33 00, 041 /333-222 Kupim GARSONJERO ali manjše enosobno STANOVANJE, v Kranju ali Škofji Loki -GOTOVINA! 041/632-577 15439 PLANINA III, 3ss, 80 m2, prenovljeno, možna menjava za manjše ali plačilo na obroke. V 041/350-508 16031 KRANJ-BRITOF-OREHOVLJE v večstanovanjski hiši prodam I. nadstr., 150 m2, CK, SATV, telefon, svoj vhod, garaža in v pritličju 65 m2, še neizdelanega STANOVANJA, CK, svoj vhod, del dvorišča, vseljivo takoj. Cena zelo ugodna. V 041 /500-809 ieo49 PLANINA I, garsonjera (30 m2), 6. nad., prazna, 1 ss (34 m2), 2. nad. ugodno prodam. V 23 15 600, 23 15 601 PIANOVA NEPREMIČNINE 16O81 PLANINA III, 1,5 ss (54m2), cena 12,3 mio SIT, Planina 2 ss (60m2), obnovljeno, cena 12,9 mio SIT, ugodno prodamo. "D 23 15 600, 23 15 601 PIANOVA NEPREMIČNINE NAZORJEVA, 2 ss, pritličje, obnovljeno, balkon, CK-kamin, čudovito, ugodno prodamo. IT 23 15 600, 23 15 601 PIANOVA NEPREMIČNINE 16O83 Prodam 2,5 ss na Planini II, z atrijem v pritličju, cena 16300.000 SIT. "B 041/707- 708 16089 PLANINA II - prodam stanovanj, cca 30 m2, brez posrednika, cena po dogovoru. V 031/339-948 16094 JESENICE PLAVŽ V CELOTI OBNOVLJENA GARSONJERA 23 M2, PRODAMO. POSING 04/ 586 31 50 (www.posing.si) JESENICE OKOLICA - KUPIMO ENOSOBNO ALI DVOSOBNO STANOVANJE. POSING 04/ 586 31 50 (www.posing.si) JESENICE REVELOCIJA DVOINPOLSOBNO STANOVANJE 61 M2, VSI PRIKLJUČKI, BALKON, PRODAMO. POSING 04/ 586 31 50 (www.posing.si) JESENICE BOKALOVA TRISOBNO STANOVANJE Z BALKONOM 73M2, V CELOTI ADAPTIRANO, VSI PRIKLJUČKI, PRODAMO ZA 10,3 MIO SIT. POSING 04/ 586 31 50 (www.posing.si) MOJSTRANA DVOSOBNO STANOVANJE Z BALKONOM IN VSEMI PRIKLJUČKI, PRODAMO ZA 10,7 MIO SIT (95.000 DEM). POSING 04/ 586 31 50 (www.pos-ing.si) JESENICE REVOLUCIJA TRISOBNO STANOVANJE, BALKON, NIZEK BLOK, PRODAMO ZA 9,6 MIO SIT (85.000 DEM). POSING 04/ 586 31 50 (www.posing.si) KRANJ. ŠKOFJA LOKA GARSONJERO ALI ENOSOBNO STANOVANJE Z BALKONOM, KUPIMO. POSING 04/ 202 42 10. (www.posing.si) Lesce, novogradnja, trosobna in štirisobno stanovanje od 78 m2 - 97 m2, vseljiva aprila 2002 Bled, 31 m2, enosobno, obnovljeno, opremljeno, pritličje, vseljivo takoj, Bled, 53 m2, dvosobno, IV. nadstropju, vsi priključki, pogled na Triglav, Kamna Gorica, 76 m2, trosobno, mansardno, etažno centralno ogrevanje, Kropa, 74 m2, trosobno, obnovljeno, mansarda, etažno centralno ogrevanje .Kropa, 25 m2, garsonjera, pritličje Radovljica, vila blok, 74 m2, trosobno, visoko pritličje, ohranjeno, vsi priključki, Radovljica, 38 m2, enosobno IV. nadstropje, vseljivo takoj; Begunje 75 m2, dvosobno, pritličje, vsi priključki, parkirno mesto, Jesenice, 57 m2, dvosobno, IV. nadstropju, vsi priključki, dvigalo, vseljivo takoj, Jesenice -Javornik, 66 m2, trosobno, III. nadstropju, vseljivo takoj, Alpdom, d.d. Radovljica, Tel. 04 537 45 00, 04 537 45 16 V Radovljici, Lescah, Bledu, Begunjah najamemo garsonjere, enosobna in dvosobna stanovanja za znane najemnike Bled, oddamo večje enosobno stanovanje v izmeri 45 m2, obnovljeno in opremljeno, vseljivo 1.11.1001, Alpdom, d.d. Radovljica, Te(. 04 537 45 00, 04 537 45 16_ KRANJ-PLANINAII: Prodamo zelo lepo garsonjero ' 29m2,III.nad.balkon,vsi priključki,takoj vseljiva. ITD + NEPREMIČNINE Tel: 04/23-66-670, 040/ 204-661 JESENICE - Titova:Prodamo popolnoma renovirano garsonjero Ill.nad,23m2. Tavčarjeva: nizek blok,III.nad.22m2 popolnoma adaptirana,vsi priključki, cena ugodna ITD + NEPREMIČNINE Tel: 04/23-66-670, 040/ 204-661 JESENICE: C.Revolucije - 1 SS 38m2, IV.nad., vsi priključki, delno obnovljeno ITD + NEPREMIČNINE Tel: 04/23-66-670, 040/ 204-661_ TRŽIČ- Deteljica: Prodamo 3SS, 74m2, IV.nad. vsi priključki, takoj vseljivo. ITD + NEPREMIČNINE Tel: 04/23-66-670, 040/ 204-661 ŠK.LOKA-Podlubnik: Prodamo zelo lepo 2SS, 63m2, XII nad., vsi priključki, takoj vseljivo. ITD + NEPREMIČNINE Tel: 04/23-66-670. 040/ 204-661 KRANJ-Planina I: Prodamo zelo lepo popolnoma renovirano 4SS+kabinet, 100m2, VIII nad. dva balkona, vsi priključki, čudovit razgled ITD + NEPREMIČNINE Tel: 04/23-66-670, 040/ 204-661 SP.GORJE: Prodamo zelo lepo stanovanje v manjšem bloku, 63m2, visoko pritličje, vsi priključki, zelo sončno, velik balkon. ITD + NEPREMIČNINE Tel: 04/23-66-670, 040/ 204- 661 KRANJ-Nazorjeva: Prodamo 2SS, IV.nad, 54m2,vsi priključki. Cena po dogovoru ITD + NEPREMIČNINE Tel: 04/23-66-670, 040/ 204-661 KRANJ-PLANINA I: V nizkem starejšem bloku prodamo 2SS, 70m2, l/l nad.brez CK, potrebno manjše obnove. ITD + NEPREMIČNINE Tel: 04/23-66-670, 041/755-296, 040/ 204-661 KRANJ-PLANINA I: Prodamo zelo lepo 1 SS, l.nad, 33,70m2, vsi priključki,'takoj vseljivo. Planina III: 1SS IV.nad. 42m2, zelo lepo, vsi priključki takoj vseljivo. Planina II : 1SS, pritličje, 38m2, vsi priključki prodamo ali menjamo lokacija Zlato polje. Cena ugodna. ITD + NEPREMIČNINE Tel: 04/23-66-670, 041/755-296,040/204-661 KRANJ- PLANINA I: Prodamo zelo lepo 2SS+kabinet 70m2 z atrijem 40m2, vsi priključki, takoj vseljivo. ITD + NEPREMIČNINE Tel: 04/23-66-670, 040/ 204-661 Na območju celotne Gorenjske kupujemo za znane kupce stanovanje. Plačilo takoj ali v zelo kratkem času. ITD + NEPREMIČNINE 04/23-66-670, 041/755-296, 040/204-661 HRUŠICA - prodamo stanovanje v dveh etažah s svojim vhodom izdelano do 5 gradbene faze v izmeri cca 80m2. Cena izredno ugodna 8mil sit. NEPREMIČNINE; TRG BLED, Tel.:(04) 5745 444. JESENICE, ulica M. Tita prodam 4 STANOVANJA. B 041/707-347 teiu KRANJ na Kidričevi cesti prodamo 2 ss 70 m2,1. nadstr., CK na olje, vsi priključki, nizek blok. PIA Šk„Loka, 50-60-300 101» ŠKOFJA LOKA Frankovo nas. prodamo 2 ss 62 m2, 4. nadstr, dva balkona, vsi priključki. PIA Šk. Loka, 50-60-300 16128 ŠKOFJA LOKA Frankovo nas prodamo 3 ss. 80 m2, 3. nadstr, 2 balkona vsi priključki. PIA Šk. Loka, 50-60-300 raiao Škofja Loka Novi Svet manjše 2 ss, 45 m2, III. nad., ogrevanje na kamin, prodam. PIA Šk. Loka, 50-60-300 16131 Uradni vestnik Gorenjske LETO: XXXIV Torek, 16. oktobra 2001 Številka 28 OBČINA KRANJSKA GORA Na podlagi drugega odstavka 39. člena in 40. člena zakona o urejanju naselij in drugih posegov v prostor (Uradni list SRS, št. 18/84, ^7/85, 29/86 in Uradni list RS št. 26/90, 18/93, 47/93, 71/93 ter 44/97) ter 17. člena Statuta občine Kranjska Gora (UVG št. 17/99 in ^8/00) je Občinski svet občine Kranjska Gora na svoji 31. seji dne U8-10.2001 sprejel ODLOK O UREDITVENEM NAČRTU ZA PLANICO (R/R1) SPLOŠNE DOLOČBE 1. člen s tem odlokom se ob upoštevanju usmeritev iz Sprememb in dopol- ^'tev prostorskih sestavin dolgoročnega in družbenega plana občine pšenice za občino Kranjska Gora (Uradni list RS, št. 30/96, 46/96, 5S/98, 61 /99) sprejme ureditveni načrt za Planico za območje ureja- !}Ja R/R1 ki qa je izdelal URBI, d.0.0., Oblikovanje prostora v letu 2001. 2. člen Ureditveni načrt je prostorski izvedbeni akt, s katerim se podrobneje pečajo funkcionalna, oblikovalska, infrastrukturna in varstvena meri-J.in Pogoji za urejanje ter opremljanje obravnavanega območja. Ure-jjitoeni načrt je podlaga za lokacijsko dovoljenje ter za parcelacijo zem- 3. člen Ureditveni načrt vsebuje: • besedilo odloka o ureditvenem načrtu, * grafične prikaze: - izrez iz prostorskega plana občine v merilu 1:5000, - obstoječe stanje in območje urejanja v merilu 1:1000, ~ območje urejanja v merilu 1:1000, ' ureditvena situacija v merilu 1:1000, - ureditvene enote in prostorska regulacija v merilu 1:1000, prometna ureditev v merilu 1:1000, ' zbirnik infrastrukturnega omrežja v merilu 1:1000, • Povzetek usmeritev in opredelitev iz planskih dokumentov, obrazložitev ureditvenega načrta, • zaporednost urejanja, * obrazložitev in utemeljitev pogojev iz odloka o ureditvenem načrtu, * soglasja pristojnih organov in organizacij. ■. 4. člen ureditveni načrt določa: nriejo območja urejanja z ureditvenim načrtom, funkcijo območja s pogoji za izrabo prostora in kvaliteto graditve ali t drugega posega v prostor, % Po9oje glede namembnosti območij in površin, mehla in pogoji za ureditvene enote, • funkcionalna zemljišča, • pogoje za infrastrukturno opremljanje, s • pogoje glede zaporednosti urejanja, • obveznosti investitorjev in izvajalcev. II. MEJA OBMOČJA UREJANJA Z UREDITVENIM NAČRTOM 5. člen Območje, ki se ureja s tem ureditvenim načrtom, je določeno v grafičnem prikazu na katastrskem načrtu v merilu 1:1000. III. FUNKCIJA OBMOČJA S POGOJI ZA IZRABO PROSTORA IN KVALITETO GRADITVE ALI DRUGEGA POSEGA V PROSTOR 6. člen Območje Planice - R/R1 je namenjeno športu in rekreaciji. Dopolnilne dejavnosti v območju so gostinstvo in osnovnim namembnostim spremljajoča trgovina. Območje je opredeljeno za športno rekreacijski park republiškega pomena. Prednostne športne panoge so nordijske discipline: smučarski skoki, smučarski poleti in tek na smučeh. Območje je namenjeno tudi rekreaciji, ki obsega zimske in poletne oblike rekreacije. 7. člen (1) Ureditve in objekti za smučarske skoke ter polete z razvojem tehnike skokov in poletov terjajo sprotno prilagajanje objektov, zato se dopušča spreminjanje in prilagajanje obstoječih objektov - skakalnic najnovejšim zahtevam skakalne tehnike. Temu primerno se lahko nekatere ureditve, zlasti same skakalnice, izvedejo bolj ali manj začasno, vendar posegi ne smejo sprožati erozijskih ali drugih negativnih posledic v prostoru. Pretežno pa morajo biti ureditve in posegi izvedeni trajno z vsemi potrebnimi zavarovanji pred erozijo ali drugimi negativnimi procesi. (2) Ureditve v Planici naj bodo izvedene na tak način, da je možna izvedba tudi drugih športnih prireditev, predvsem je to tek na smučeh in drugih športov. Površine iztekov skakalnic, večnamenske površine in amfiteatri ob teh površinah so primerni za izvedbo različnih vrst športnih in rekreativnih prireditev. Trajni objekti ob skakalnicah morajo biti izvedeni in upravljani tako, da se zagotovijo potrebe vseh športov, športnikov in rekreativcev v Planici. (3) Poti in dostopi, ki se urejajo v;neposredni bližini skakalnic naj bodo 'izvedeni tako, da spreminjanje skakalnic ne vpliva na njihovo lego in ureditev. Dostopi in poti naj bodo izvedeni kot trajne ureditve, prilagojene zimskim in letnim razmeram. 8. člen Prireditve, ki ne izhajajo iz osnovne namembnosti športno rekreacijskega parka (nordijske discipline), ki nimajo značaja športa ali rekreacije na objektih in napravah v Planici so dopustne, ob upoštevanju določil Zakona o varstvu pred hrupom v naravnem in bivalnem okolju. IV. NAMEMBNOSTI OBMOČIJ IN POVRŠIN 9. člen Območje urejanja Planica - R/R1 sestavljajo ureditvene enote, ki so določene glede na namembnosti površin in objektov, glede na načrtovano urejanje in oblikovanje. Za posamezne ureditvene enote veljajo istovrstne določbe urejanja. Tabela 1: ureditvene enote oznaka naziv Namembnost ureditvene ureditvene enote enote K40 K90 K120 40 m skakalnica 90 m skakalnica 120 m skakalnica K200 S1 185 (200) m letalnica__ servisni prostor pod 120 m skakalnico S2 stavba Čaplja S3 S4 S5 servisni prostor Caplja vmesni servisni plato med K40 in K90 vmesni servisni plato med K90 in K200 S 6 stavba Kavka S 7 stavba RTV INFO H1 Z1 Z2 T1 T2 INFO stavba Hotel Planica in Depandansa Ilirija večnamenska travnata površina večnamenska travnata površina travnate in druge zelene površine regionalna cesta Rateče - Planica lokalna cesta Planica - Tamar skoki, izteki še za tek na smučeh in druge oblike rekreacije,*prostor za gledalce skoki, izteki še za tek na smučeh in druge oblike rekreacije, prostor za gledalce skoki, izteki še za tek na smučeh in druge oblike rekreacije, prostor za gledalce poleti, izteki še za tek na smučeh in druge oblike rekreacije, prostor za gledalce servisni prostori za opremo in vzdrževanje, skladišča opreme, RTV kabine in režija, PRESS, sanitarije, dovoz, manipulativne povržlne__t_ prostori za tekmovalce, prostori za sodnike, priročna gostinska ponudba za tekmovalce in goste (VIP), priročni servisni prostori, sanitarije, spodnja postaja žičnice, spodnja postaja tirne vzpenjače, funkcionalno zemljižće__ servisni plato - večnamenska površina, možnost postavitve bivalnikov ali drugih začasnih objektov v času prireditev, parkirišče, površine za letno rekreacijo servisni plato - večnamenska površina, odstavne površine, postavitve bivalnikov ali drugih začasnih objektov v času prireditev, parkirišče__ servisni plato - večnamenska površina, odstavne površine, postavitve bivalnikov ali drugih začasnih objektov v času prireditev, parkirišče ______ gostinska storitev prehrane, prostori za tekmovalce, prostori za sodnike, priročni servisni prostori, sanitarije, spodnja postaja žičnice, funkcionalno zemljišče _' RTV stavba z reporterskimi kabinami in press centrom, gostinstvo, sanitarije, TP, parkirišče, funkcionalno zemljišče informacije, gostinska storitev pijače in hladne prehrane, vodenje, prezentacija gostinstvo (gostinska storitev prehrane in nastanitve), stanovanje za upravljalca stavb, trgovina kot dopolnilna ponudba v sklopu hotela, funkcionalne površine prostor za gledalce, delno začasni objekti v času prireditev ob K90 igrišče za šport in rekreacijo v zimskem in letnem času, prostor za gledalce, delno začasni objekti v času prireditev, tudi za gostinsko storitev prehrane in pijače ob prireditvah širša funkcionalna zemljišča, površine za pasivno rekreacijo, delno urejene tekaške proge (ob cesti proti Tamarju) površine za transport površine za transport Mlad par išče eno in pol SOBNO STANOVANJE v okolici Kranja, V 031 /373- 998 16158 ODDAM dvosobno STANOVANJE na Na-zorjevi v Kranju, kompletno opremljeno, CK, CATV, vseljivo takoj. "B 041/949-929 16179 VOZILA DELI Kupim GOLF JX diesel, ohranjen, t* 041/647-823 15776 Prodam 4 ZIMSKE GUME Fulda 185/65-15 in VERIGE zanje. Cena po dogovoru. V 031/217-022 18080 Prodam GUMO Michelin 155/70 R 13 MXT ENERGY, staro 4 leta, nerabljeno, rt 232-41-61 16135 4 ZIMSKE GUME (rabljene eno zimo) za RENAULT 4 GTL (13 col). TT 5835-470, 041/647-622 ieiss Nalite ZIMSKE GUME 155/13 na platiščih za Yugota. tt 031/589-165 i6ire VOZILO KUPIM NAJUGODNEJŠI ODKUP IN PREVOZ POŠKODOVANIH VOZIL. AVTO JAKŠA, Orehovlje 15A, Kranj, 2041-168, 041/730-939_♦ Kupim osebni avto GOLF DIESEL. W 2042-517 16124 VOZILA ODKUP, PRODAJA, MOŽNA MENJAVA staro za staro in prenos lastništva. MARK MOBIL.d.o.o., Šuceva 17, Kranj, TT 20426-00,041/668-288 5 ODKUP RABLJENIH VOZIL od I. 1990, plačilo v gotovini, uredimo prenos lastništva. ADRIA AVTO, d.0.0., Partizanska c. 1, Škofja Loka (bivša vojašnica). W 5134-148, 041/632-577 6248 MITSUBISHI GT 3000 VR4, prvi lastnik, I. 95, perla zelena barva, redno servisiran, vsa oprema, krom 18" platišča, AUTO računalnik, beige usnje, 2 x alarm, 321 KM, kupljen v SLO, garažiran, nepoškodovan, prodam. tT 041/644-991 14012 MITSUBISHI GALANT 2.0 GLS, I. 94, reg. do 5/02, kov. srebrna barva, 113.000 km, serv. knjižica, elek. stekla in ogledala, servo volan, centralno daljinsko zaklepanje+alarm, radio, ABS, izredno ohranjen in garažiran, prodam, g 041/685-789_15355 Prodam VW HROŠČ neregistriran. Tt 041 /873-541 16064 FIAT UNO 1.0,1.91, registriran do 9/02, 3 v, zimske gume, prodam za 250.000 SIT. C 5333 194 . 16o68 Cl B;đtov PMprotnilc 10, NAKLO ■kV—I Tel ./f.w: 04/2571-035 PRODAJA IN MONTAŽA IZPUŠNIH ^ SISTEMOV TER AVTOMOBILSKIH «^ BLAŽ.LCEV^MOHROE¥ Prodam JUGO 45 A v voznem stanju, ugodno. T? 531-58-05 16O85 Prodam PEUGEOT 205, 1.87, dobro ohranjen, vreden ogleda, rdeče barve, 5 v, cena po dogovoru. C 01/729-12-31 16090 NISSAN TERANO SGX, 3 V, 1.95, 157 000 km, 1. lastnik, prodam. "B 041/664-339 ALFA 145 1.6, LETNIK 2000, RDEČE BARVE,VSA OPREMA, CENA 2.350.000 SIT . AVTO MLAKAR PODBORŠEK LJUBLJANSKA C. 30, KRANJ,TEL: 23 32 850 R 5 LETNIK 93, LEPO OHRANJEN, BELE BARVE, PRODAMO, CENA 370.000. SIT, AVTO MLAKAR PODBORŠEK D.O.O., LJUBLJANSKA C. 30, KRANJ, TEL: 23 32 850 ŽELITE PRODATI ALI KUPITI RABLJEN AVTO? Oglasite se ali pokličite TAL N d.o < PE Zg. Bitnje 32, TEL.: 04/23 -16-180, Uredili vam bomo tudi prenos lastništva za vašega jeklenega konjička. PASSAT GL 1.6 , LETNIK 96, KLIMA 2 X AIRBAG, CZ, ES, RADIO, CENA 1.650.000 SIT, AVTO MLAKAR PODBORŠEK D.O.O, LJUBLJANSKA C. 30, KRANJ, TEL; 23 32 850 FORD MONDEO LETNIK 97, REG. CELO LETO, VSA OPREMA, CENA 1.890.000 SIT AVTO MLAKAR PODBORŠEK D.O.O., LJUBLJANSKA 30, KRANJ TEL; 23 32 850 LADA NIVA 1600, LETNIK 1993, 4X4 POGON, REDUKTOR, ZAPORA DIFERENCIALA, BELE BARVE, LEPO OHRANJENA, CENA 410.000 SIT AVTO MLAKAR PODBORŠEK D.O.O. LJUBLJANSKA 30, KRANJ TEL. 23 32 850 FORD MONDEO 1.6 SW, LETNIK 1997, REGISTRIRAN DO 06/2002, METALIK ZELENE BARVE, KLIMA, 6XAIR BAG, DCZ, ES, VOLAN NAST. PO VIŠINI, LEPO OHRANJEN, CENA 1.890.000 SIT, AVTO MLAKAR PODBORŠEK D.O.O. LJUBLJANSKA 30, KRANJ TEL. 23 32 850 ALFA 146 1.6 TS, LETNIK 98, SREBRNE BARVE, KLIMA, CZ, ES, SERVO, CENA 1.580.000 SIT, AVTO MLAKAR PODBORŠEK D.O.O., LJUBLJANSKA C. 30, KRANJ, TEL 23-32-850 R-TRAFIC FURGON, LETNIK 93, 90.000 KM, REGISTRIRAN, CENA 750.000 SIT AVTO MLAKAR PODBORŠEK D.O.O., LJUBLJANSKA 30, KRANJ TEL;23 32 850 FIAT PUNTO SPORTING, LETNIK 2000, VSA OPREMA, MODRE BARVE, CENA 2.150.000 SIT, AVTO MLAKAR PODBORŠEK D.O.O., LJUBLJANSKA 30, KRANJ TEL; 2332 850 FIATTIPO 2.0, LETNIK 93, LEPO OHRAN-JEN REG. DO KONCA LETA, CENA 500.000 SIT, AVTO MLAKAR PODBORŠEK D.O.O., LJUBLJANSKA 30, KRANJ TEL; 2332 850 HYUNDAI LANTRA 1.8 GLSI, LETNIK 95, VSA OPREMA, REG DO 6/02, CENA 1.100.000 SIT, AVTO MLAKAR PODBORŠEK D.O.O., LJUBLJANSKA 30, KRANJ, TEL; 2332 850 FIAT UNO 1.0 IE, LETNIK 96, MODRE BARVE, CENA 550.000 SIT AVTO MLAKAR PODBORŠEK D.O.O. LJUBLJANSKA 30. KRANJ TEL: 2332 850 1 RENAULT 4 GTL, I. 91, registriran do aprila 02, 200.000 km, RENAULT 4 GTL, 1.88, v voznem stanju, neregistiiran, 120.000 km, prodam. "B 5835-470, 041/647-622 teiM Prodam R 5, L. 93, registriran do marca/02, cena po dogovoru. "B 031/241-254 Prodam RENAULT 21, 160.000 km, I. 88, redno servisiran, prvi lastnik. "B 031/325-309 161/? Prodam OPEL ASTRO 1.6 i 16 V , bogata dodatna oprema. "B 041/334-202 leiai ZAPOSLITVE Ste komunikativni in vztrajni? Pokličite na telefon 041/604-413 ali 04/595 79 95. Nudimo vam možnost dobrega zaslužka (ni prodaja) nudimo redno zaposlitev. MKZ, Slovenska c. 29, Ljubljana * 13477 CIIMSMJT d.o.o, KRANJ, Podjetje za suhomontažne storitve v gradbeništvu Podjetje za izvajanje notranjih suhomontažnih gradenj razpisuje naslednja delovna mesta: 1. Tehnični vodja 2. Monter stropnih in stenskih sistemov Knauf in Armstrong 3. Slikopieskar - bandažer Pogoji: - delovni čas po potrebi podjetja - zaposlitev za določen čas z možnostjo redne zaposlitve - zdravstvena sposobnost - izpit B kategorije - državljan RS Dodatni pogoji: Pod 1.: - ing. gradbeništva - 5 let delovnih izkušenj v gradbeništvu Pod 2.: - najmanj 3-letna poklicna šola - delovne izkušnje na področju montaže KNAUF in ARMSTRONG sistemov Pod 3.: - 3-letna poklicna šola slikopieskar Prijave z življenjepisom dostavite na naslov: SUMONT, d.0.0., KRANJ, Savska c. 22, 4000 KRANJ Redno zaposlitev nudimo sposobnim in komunikativnim ZASTOPNIKOM za terensko prodaji tehničnih artiklov. C 031/634-584, 041/793-367, Sinkopa,d.0.0., Žirovnica 87 Tehnoplast d.0.0., Blejska Dobrava 124 zaposli: 1. VODJO KAKOVOSTI (po WDA 6.1), 2. PROGRAMERJA-OPERATERJA na žici Fanuc, alfa 1,0, 3. KONSTRUKTERJA-PROGRAMERJA na PROE. Pisne ponudbe na naslov ali 041 /668-915 14981 Prevzamemo VSA ZIDARSKA DELA, NOTRANJE OMETE tudi FASADE. Delamo hitro in poceni. » 041/561-383, Bytyqi Bene in ostali, Struževo 3 A, Kranj 15789 Iščemo ZASTOPNIKE in VODJE SKUPIN za prodajo že uveljavljenih, kvalitetnih švicarskih pripomomočkov za odpravljanje bolečin in boljše počutje. Odličen zaslužek, možnost redne ali honorarne zaposlitve, C 031/755-013, 041/654-329, Novela,d.o.o., C. talcev 8 c, Jesenice 15790 Zaposlim ELEKTROINŠTALATERJA. "B 041/767-309, bOHINC BRANE s.p., Podbrezje 32, Naklo isass Moškega za pomožna dela v delavnici, pisarni in skladišču, zaposlimo. Hennlich d.0.0., Linhartov trg 14, Radovljica, 532- 06-10 15868 Gostilna v Kranju zaposli KUHARJA ali KUHARICO, lahko mlajša upokojenka. "B 040/236-074, Štibelj Špela s.p., Partizanska 17, Kranj 188*1 Redno zaposlimo več sodelavcev za zastopniško delo. OD nad 200.000 SIT in možnost napredovanja. Telefon: 041 390-256, Mladinska knjiga Založba, Slovenska 29, Ljubljana ŠOFERJA-PRODAJALCA za razvoz mesa s kombijem, redno zaposlimo. Pogoj: do 30 let, iz okolice Lesc, osnovno poznavanje računalnika, izkušnje pri vožnji kombija. V 53-18-332, • Mesarija Mlinaric, d.o.o.,Železniška 1, Lesce 15954 VOZNIKA C in E kategorije zaposlimo. Vožnje po Sloveniji, občasno tujina (Avstrija). Avtoprevozništvo Štempihar Slavko,s.p., Vrtna pot 1, Šenčur, 041 /622-524 15999 Iščem dobro gospo, ki bi mi bila pripravljena pomagati pri celodnevni negi in varstvu moje nepokretne mame. 23 32 358 Mednarodno transportno podjete Anton Grašič.s.p., Naklo, zaposli VOZNIKA z opravljenim vozniškim izpitom C in E kategorije in sicer za potrebe opravljanja voženj iz C kategorije. 25-19-700 16073 Zaposlimo KUHARJA in NATAKARICO. Gostilna pri Bajdu, Senično 8, Križe, 031/360-476 leoas Iščem simpatično dekle za delo v šanku. Inf. na "B 041/745-324, Česen Irma s.p.. Grajska 7, Bled_leoaa Zaposlimo dekle za pomoč v kuhinji. Gostilna pri Slavki, Podbrezje 36, Naklo, "B 53-06-444 16096 Honorarno zaposlim KUHARJA ALI POMOČNIKA v kuhinji. Honorarno zaposlim NATAKARICO z največ 3 leta delovne dobe. Tt 259-55-20/22, Gostilna in picerija Zeleni šum, Krakovska ul. 30, 4208 Šenčur Iščem delo. Imam prakso MEHANIKA-av-tokleparja, varjenje, C kateg., vzdrževanje vozil. "B 041/938-993 16108 INTER7K4A/5 Mednarodna špedicija/International Freight Forvvarders Brnčičeva 51, 1231 Ljubljana Črnuče Smo uspešno slovensko podjetje, ki se ukvarja z logistiko in Vabimo k sodelovanju za delo v naši poslovni enoti na Jesenicah REFERENTA - DISPONENTA v mednarodni špediciji - najmanj srednja šola (ek., gim., prom.) - znanje tujega jezika (nem., ang.) - najmanj 2 leti delovnih izkušenj na podobnih delih Prednost bodo imeli kandidati z večletnimi izkušnjami v mednarodni špediciji in poznavanjem carinskih predpisov. Delovno razmerje bomo sklenili za določen čas 6 mesecev z možnostjo kasnejše sklenitve za nedoločen čas. Pisne prijave z dokazili pošljite v roku 8 dni na gornji naslov. TUDI RABLJEN AVTO JE DOBER AVTO oznaka naziv Namembnost ureditvene ureditvene enote enote T3 lokalna cesta Planica - Hotel Planica površine za transport T4 parkirišča Planica površine za mirujoči promet, sanitarije T5 dovoz do površine za transport - omejen promet servisnega objekta si _,__,_ T6 T7 servisna cesta pod skakalnicami servisna cesta ob letalnici površine za transport - omejen promet površine za transport - omejen promet T8 dovoz do RTV stavbe površine za transport - omejen promet T9 servisna cesta za RTV do letalnice površine za transport - omejen promet \T~ vodotok Nadiža vodne površine G gozd ob skakalnicah gozdne površine ob skakalnicah, komunikacije, dostopi - peš poti, žičnice, tirna vzpenjača Območja ureditvenih enot in njihove razmejitve so določene v grafičnem prikazu. V. MERILA IN POGOJI ZA UREDITVENE ENOTE 10. člen Ureditvene enote K40, K90, K120, K200 - skakalnice in letalnica (1) Merila in pogoji glede dejavnosti: • Na območjih skakalnic in letalnice so dopustne ureditve in objekti za skoke in polete, v njihovih iztekih pa za teke na smučeh. V tem območju so dopustne tudi druge športne in rekreacijske dejavnosti, ki imajo začasen značaj in ne ovirajo ali spreminjajo osnovne namembnosti športnih objektov. • Na območjih amfiteatrov so dopustne ureditve za gledalce. V poletnem času so dopustne tudi druge športne in rekreacijske dejavnosti, ki imajo začasen značaj in ne spreminjajo osnovne namembnosti športnih objektov. (2) Merila in pogoji glede vrste posegov: • Za obstoječe objekte in ureditve so dopustna vzdrževalna dela, adaptacije, rekonstrukcije, odstranitve. Novogradnje so dopustne kot nadomestitve obstoječih objektov in ureditev in za širitev (razvoj, izboljšavo) športnih objektov. Širitve so dopustne tudi preko grafično določenih meja ureditvenih enot, pri čemer je treba upoštevati ureditve v sosednjem območju in jih prilagoditi novi ureditvi. Dopustno je plastifi-ciranje skakalnic s spremljajočimi ureditvami (dovod in dovod vode). • Dopustne so ureditve komunalne in energetske infrastrukture, telekomunikacij in drugih ureditev za potrebe vzdrževanja skakalnic, treninge in izvedbo prireditev. • Za obstoječe objekte so dopustne njihove odstranitve (gostinstvo in sanitarije pri izteku K185). • Dopustne so nove ureditve poti, površin, teras in tribun za gledalce. • Na iztekih skakalnic in letalnice ter na amfiteatrih za gledalce so dopustne postavitve začasnih objektov v času prireditev, razen za gostinstvo. Postavitve začasnih objektov so dopustne, če ne ovirajo drugih prireditev ali aktivnosti športa in rekreacije. Po zaključku prireditve oz. sezone je potrebno začasne objekte odstraniti in površino sanirati v prvotno stanje. Iztek K40 se uporablja in ureja tudi pod pogoji za uredit- veno enoto Z2 - večnamenska travnata površina, saj se površini uporabljata dvonamensko. (3) Merila in pogoji glede oblikovanja: • Zaletišča so lahko izvedena v lesu, jeklu ali betonu, ograje naj bodo izvedene v lesu. Dostopi in mostovži naj bodo izvedeni v lesu, možna je jeklena ali betonska nosilna konstrukcija. • Amfiteatre za gledalce ob iztekih skakalnic naj se uredi v travnih terasah, ki so utrjene z utrditvenim (plastičnim) satjem ali drugim zavarovanjem za utrditev travne ruše. Višinsko razliko tribun naj se utrdi na enak način, razen v primeru strmejših nagibov, ko je dopustno zavarovanje vertikale posamezne stopnje s trdno ploskvijo (beton, kamen). Ograje amfiteatrov naj bodo izvedene v lesu, možna je jeklena nosilna konstrukcija. Dostopi in mostovži naj bodo izvedeni v lesu, možna je jeklena nosilna konstrukcija. • Bočne tribune ob doskočiščih skakalnice naj bodo izvedene montažno iz kovinskih (pocinkanih) mrežastih nosilcev, dvignjenih nad teren. Dopustna je tudi izvedba v lesu. • Premostitve hudourniške struge Nadiže naj se izvede z montažnimi kovinskimi nosilci in lesenimi plohi ali drugimi paneli za ureditev snežne oz. pohodne površine. Brežine hudourniške struge naj imajo v območju skakalnic naklon do 1:1,5, izven območja skakalnic in premostitve pa nižjega. Preko struge so dopustne postavitve začasnih montažnih tribun v času večjih prireditev. • Dovozne in servisne ceste v območju amfiteatrov naj bodo travnate površine, utrjene s (plastičnim) satjem, tako da se prepreči poškodovanje travne ruše. • Peš poti in dovozi naj bodo izvedeni tako, da se prepreči erozija. Stopnje na peš poteh naj bodo izvedene na trajen način (npr. beton, kamen). 11. člen Ureditvena enota S1 - servisni prostor pod 120 m skakalnico (1) Merila in pogoji glede dejavnosti: Servisni prostor pod 120 m skakalnico je namenjen shranjevanju opreme, vzdrževanju skakalnic in celotnega športno rekreacijskega parka, potrebam radia in televizije, novinarjem (PRESS), sanitarijam, dovozu. (2) Merila in pogoji glede vrste posegov: • Za obstoječe ureditve so dopustna vzdrževalna dela in rekonstrukcije. • Dopustna je novogradnja več etažnega objekta, ki tvori severni in vzhodni rob amfiteatra 120 m skakalnice. Spodnja etaža je namenjena shranjevanju opreme in vozil, garderobam. Etaža na nivoju amfiteatra za gledalce je namenjena novinarjem in poročevalcem (RTV, PRESS), deloma pa tudi sanitarijam za gledalce. • Spodnja etaža (kota pribl. 925 m) je namenjena garažiranju Vozil in shranjevanju opreme (teptalci, tovorna vozila, snežni topovi ipd.). Srednja etaža je namenjena telekomunikacijam, novinarjem (press center). V tej etaži naj bodo tudi javne sanitarije, dostopne iz amfiteatra skakalnice. Zgornja etaža, dvignjena nad nivo amfiteatra, je namenjena novinarjem (reporterske kabine). Pred objektom je potrebno urediti manipulativno površino in parkirišče za min. število vozil. • Dopustne so prometne ureditve, ureditve komunalne in energetske infrastrukture, telekomunikacij in drugih ureditev za potrebe vzdrževanja in izvedbo prireditev. Postavitve začasnih objektov za gostinstvo v servisnem območju niso dopustne. (3) Merila in pogoji glede oblikovanja: • Več etažni objekt ob robu amfiteatra 120 m skakalnice: na severni strani sega do urejenega servisnega platoja (na koti pribl. 925, toleranca - 3 m), na vzhodni strani sega objekt do urejenih peš površin ob regionalni česti (kota pribl. 925 m s toleranco do 1 m), na nivoju amfiteatra sega zgornja etaža servisnega objekta nad nivo amfiteatra, tako da imajo reporterske kabine pregled nad prireditvenim prostorom. • Horizontalne komunikacije v posamezni etaži so lahko izvedene kot zunanji hodniki - ganki ali zaprte galerije. Vertikalne komunikacije naj bodo vizualno izpostavljene in naj predstavljajo vertikalno členitev sicer vzdolžno zasnovanega objekta. • Spodnji manipulativni prostor pred objektom naj bo utrjena površina z urejenim odvodnjavanjem. Iz manipulativne površine mora biti zagotovljena povezava na načrtovano gozdno cesto, ki bo napajala zaletišča skakalnic. Med manipulativno površino in regionalno cesto je potrebno ohraniti pas gozda. 12. člen Ureditvena enota S2 - stavba Caplja (1) Merila in pogoji glede dejavnosti: Ureditvena enota Čaplja je namenjena tekmovalcem (in drugim športnikom oz. rekreativcem), trenerjem, sodnikom, novinarjem in gostom (VIP). V objektu so servisni prostori, sanitarije, prostori za shranjevanje opreme, za potrebe radia in televizije. V objektu je dopustna priročna gostinska ponudba v času prireditev za uporabnike tega območja. Na zahodni strani Čaplje sta spodnji postaji sedežnice in tirne vzpenjače. (2) Merila in pogoji glede vrste posegov: • Za obstoječe objekte, naprave in ureditve so dopustna vzdrževalna dela, adaptacije, rekonstrukcije, dozidave in nadzidave ter odstranitve. Novogradnje so dopustne kot nadomestitve obstoječih objektov v okviru dopustnih gabaritov. Dopustne so nove ureditve površin, teras in tribun za gledalce. • Dopustna je novogradnja žičniške naprave kot nadomestitev obstoječe; trasa je lahko daljša od obstoječe (do zaletišča K120). Dopustna je obnova obstoječe tirne vzpenjače ob upoštevanju varstvenih usmeritev (kulturna dediščina). • Dopustne so ureditve komunalne in energetske infrastrukture, telekomunikacij in drugih ureditev za potrebe gledalcev, vzdrževanja skakalnic, treninge in izvedbo prireditev. Dopustne so postavitve začasnih objektov za športne in rekreacijske prireditve, ki ne smejo negativno vplivati na osnovno namembnost objektov in območja. Po zaključku prireditve oz. sezone je potrebno začasne objekte odstraniti in površino sanirati v prvotno stanje. (3) Merila in pogoji glede oblikovanja: • Obstoječi objekt Caplja s pomožnimi objekti: max. horizontalni ga' bariti so določeni v grafičnem prikazu. Max. višina stavbe sme bit' K+P+1+M, pritličje naj pri vhodu ne bo višje od 30 cm nad urejenim terenom, kolenčni zid je lahko visok največ 40 cm. • Sleme strehe naj poteka vzporedno s pobočjem. Dopustna je manj' ša prečna smer strešine, ki pa naj ne prevlada osnovne strehe. Streši-ne morajo biti poenotene, v nagibu 38° do 45°. Kritina mora biti sive barve z drobno teksturo (ne velike ploskve). Odpiranje strešin je dopustno v obliki frčad, katerih strešine morajo imeti enak naklon kot osnovna streha (toleranca 10°). Razmerje frčad mora biti usklajeno s celotno fasado objekta; celotna dolžina frčad na strehi ne sme presegati ene tretjine dolžine strehe. Strešine frčad ne smejo biti višje od osnovne strehe, čopi na frčadah niso dopustni. Pri zatrepih, ki so delno ometani in delno obloženi z lesom, mora biti delitev izvedena vodo-; ravno. Napušči morajo biti tanke površine z vidnimi konstrukcijskim1 elementi (legami). Kap je lahko zaprt z opažem v vodoravni ravnini, vendar tako, da se ne povečuje debelina kapu. Del strehe je lahko iz' veden v obliki pohodne terase. • Ograje balkonov, gankov in terase morajo biti izvedene v lesenem opažu, ki je položen vertikalno; razmik med deskami ne sme biti večji od 2 cm. Fasadne obloge iz umetnega kamna, keramičnih ploščic, fasadne opeke ali iz umetnih snovi ter zasteklitve s steklaki niso dopustne. Nadaljevanje Uradnega vestnika bo v petek, 19. 10. 200"!- ]oreM6. oktobra 2001 MALI OGLASI, ZAHVALE / info@g-glas si GORENJSKI GLAS • 27. STRAN m.radioaor«fK:.si i . tečem delo kot je delo v kuhinji ali čiščen-jedahko na domu). Samo dopoldan. Tt 3232-949 16120 VOZNIKA C,E kategorije redno zaposlimo s 3 mesečno preizkusno dobo v domačem in mednarodnem transportu na novem kamionu - vlačilcu. Zahtevamo izkušnje. Val->er transport, Gorice 61, Golnik, 040/20-^°j75, 25 65 610, zvečer__iei26 Zaposlimo DELAVCA ali DELAVKO za delo v računovodstvu. Pogoji: V. st. izobrazbe, usposobljenost za delo z računalnikom v okolju Windows in dveletne delovne izkušnje pri opravljanju računovodskega dela. Delovno razmerje se sklene za določen čas za nadomeščanje delavke na porodniškem do-Pustu. Pisne vloge z dokazili o izpolnjevanju Pogojev pošljite na KOLI ŠPED d.0.0., Savs-jra_cesta 22, Kranj do 26.10.2001 16132 Oama d.0.0., N.Tesla 1, Kranj, redno za-Posli VODJO IGRALNEGA SALONA. Pogoji: V stopnja izobrazbe, poznavanje dela z računalnikom, samoinaciativnost, natančnost, urejenost, veselje do dela z ljudmi. 16151 _ ŽIVALI Prodam ŽREBIČKO staro 6 mesecev, SLO toplokrvne pasme, oče cordano, mati l^noveranka. Tt 041/53-44-77 15759 Prodam OČIŠČENE DOMAČE PIŠČANCE z dostavo na dom. Tt 041 /515-867 15955 KOROTAN,d.o.o.,Kranj, Struževo 20 sprejema naročila za ENODNEVNE PIŠČANCE PITANCE. Tt 2024-235 1604/ Prodam ZAJCE za rejo ali za zakol in uležanj KONJSKI GNOJ. Tt 2591-437 Podarim več MUCKOV stari 5 mesecev, Tt 512-44-02 16050 Prodam 10 dni staro TELIČKO simentalko. V 041/830-417_1605? Prodam deset dni starega čb BIKCA. "B 514-63-90 16059 Prodam PAŠNO TELICO simentalko, brejo 8 mesecev. Tt 5146-117_16O62 Prodam OVCE JS pasme. B 041/710-685 Prodam TELIČKA simentalcastrega 10 dni. Tt 01/832-32-10_16091 DVA BIKCA simentalca, prodam. V 01/8323-119 16098 Prodam KOKOŠI stare eno leto po 150 SIT. Kalan, Pevno 5, Šk. Loka 16104 Prodam 2 meseca starega BIKCA belgijca. Tt 2521-499 16108 Prodam TELICO simentalko, brejo 8 mesecev. Tt 51-41-055 16117 Prodam dve TELIČKI simentalki, stari 10 dni. V 041/620-121 16119 TELIČKO 110 kg in TELICO v 9 meseceu simentalko, prodam. TT 01/831-24-83 Prodam ZAJKLO z mladiči, stari 2 meseca. IT 25-25-670 16136 Prodam 7 dni starega BIKCA simentalca. Tt 580-20-95 16)38 Prodam mladega, dobrega, plemenskega OVNA. V 031/560-435 16141 Verjamem da so še dobri ljudje, ki bi sprejeli mucke brezdomčke, stare od 4 do 5 mesecev. Tt 040/560-749 iei46 PUJSKI 20-50 kg, lahko očiščeni za odojke, prodam. Tt 515-04-00 16150 Prodam BIKCA težkega 150 kg. IT 041/575-259 16170 Prodam dve TELIČKE simentalke, težki 200-250 kg. Tt 533-15-06_161/3 Prodam PRAŠIČE. Tt 256-0010, zvečer Prodam BIKCA simentalca, starega 1 teden. B 572-50-15 1617/ PRAŠIČE različno težke ugodno prodam in pripeljem na dom. Tt 041/724-144 iei78 ŽIVALI KUPIM Kupim BIKA simentalca od 300 do 350 kg. Tt 533-80-54, 533-02-19 16102 Vodopivceva 3,4000 KRANJ (Mohorjev klanec) tel.: (04) 2344-970 delovni čas: vsakdan: 9-12 in 15-19 ure sobota: 8-12 ure ZAHVALA Po hudi bolezni je v 89. letu starosti za vedno zaspala naša draga mama, stara mama, prababica, tašča in teta ANA POSEDI roj. Šranc Iskreno se zahvaljujemo sorodnikom, prijateljem in znancem za izrečena sožalja, darovano cvetje in sveče. Zahvaljujemo se dr. Bavdku, patronažni službi ZD Kranj, gospodu župniku za lepo opravljen obred in pevcem. Vsem imenovanim in neimenovanim iskrena hvala. VSI NJENI Bolečina da se skriti, (udi solze zatajiti, najdražjih ne da se pozabiti. ZAHVALA V 80. letu starosti je po hudi bolezni za vedno zaspal naš dragi mož, ata, stari ata in pradedek VINKO PFAJFAR Brinarjev Vinko iz Češnjice Iskreno se zahvaljujemo sosedom, sorodnikom, prijateljem in znancem, ker ste ga tako številno pospremili na njegovi zadnji poti. Posebna zahvala LD Selca, ZB Češnjica, praporščakom in pevcem ter vsem ostalim lovskim prijateljem. VSI NJEGOVI ZAHVALA V jasnini dneva se je nenadoma pretrgala nit življenja naši dragi mami Tinci - VALENTINI BALANTIČ roj. Nograšek V svojem 69. letu je zaključila svojo pesem miline, dobrote in ljubezni. Ostale so solze bolečine padajoče na vezi večnega spomina. Iskreno se zahvaljujemo vsem sorodnikom, sosedom, prijateljem in znancem, ki so izrekali sožalja ter darovali cvetje in sveče. Posebno se zahvaljujemo prijateljicam - sestram iz Morestela, ki so v svojih srcih nosile skupno bolečino. Zahvaljujemo se župnikoma g. Francu Grahku za opravljen obred in g. Niku Marovtu za izbrane tolažilne besede. Zahvaljujemo se tudi moškemu in cerkvenemu pevskemu zboru. Posebna hvala vsem, ki ste se trudili vrniti njeno življenje in premagati nepremagljivo. Mož Ivan in sin Zvone z družino. Bolečina da se skriti, tudi solze zatajiti, najdražjih ne da se pozabiti. V SPOMIN 18. oktobra bo minilo žalostno leto, odkar nas je zapustila naša nepozabna JULIJANA POTOČNIK Hvala vsem, ki ste jo skupaj z nami spoštovali in jo imeli radi ter se je spominjate z lepo mislijo. VSI NJENI Zgornje Gorje, 11. oktobra 2001 Niti zbogom nisi rekla, niti roke nam podala, tiho mirno si zaspala, v naših srcih vedno boš ostala. V SPOMIN Danes, 16. oktobra 2001, mineva leto dni, odkar nas je zapustila draga mami, hči, sestra in teta MARINKA JARC z Okroglega % Hvala vsem, ki seje spominjate in postojite ob njenem grobu in ji prižigate sveče. VSI NJENI Okroglo, 16. oktobra 2001 ZAHVALA V 77. letu starosti nas je zapustil VINKO OBLAK iz Kranja Iskreno se zahvaljujemo vsem, ki ste se poklonili zadnjemu spominu, darovali cvetje in sveče in ga pospremili na njegovi zadnji poti. Vsem še enkrat hvala! Njegovi, ki smo ga srčno ljubili! ZAHVALA In vsi ljudje živijo, ne zaradi skrbi zase, temveč zaradi ljubezni, ki jo do njih čutijo drugi... Ob nenadni izgubi naše dobre (Tolstoj) IVANKE ZEVNIK Križnarjeve mame iz Mavčič, se za nesebično pomoč zahvaljujemo vsem prijateljem, sosedom in znancem, ki so nam ob težkih trenutkih pomagali in so pokojnico v tako velikem številu spremili k zadnjemu počitku! Posebej se zahvaljujemo: nujni medicinski pomoči Zdravstvenega doma Kranj, župniku za opravljeno bogoslužje, pevcem Kranjskega kvinteta, sodelavcem Radia Sora in nadvse dobri prijateljici Mileni! Vsem in vsakemu posebej še enkrat - HVALA! Ohranimo našo mamo Ivanko v trajnem spominu, saj sije to, s svojo dobroto, prijaznostjo in z delom, tudi zaslužila! VSI NJENI Mavčiče, 15. oktobra 2001 V SPOMIN So bolečine, zaradi katerih jočemo, in bolečine, zuradi katerih se ne bomo nikoli več smejali. 15. oktobra je minilo leto dni, odkar nas je zapustila naša draga žena, mama in stara mama IVANKA KRIŽNAR Iskrena hvala vsem, ki se jo spominjate in jo skupaj z nami ohranjate v lepem spominu. Mož Tone in hčerka Vlasta z družino Stražišče, 15. oktobra 2001 ZADNJE NOVCE / info@g-glas.si VREMENSKA NAPOVED ZA GORENJSKO AGENCIJA RS ZA OKOLJE, Urad za meteorologijo TOREK SREDA ČETRTEK ' ■'■ * ' ' SSSK5 vi-:,, • /rS;" - od 7 °C od 6 °C od 6 °C do 18 °C do 17 °C do 17 °C Do konca tedna bo pretežno jasno. Zjutraj in dopoldne bo v nižinah megla. Rokovnaški "Kostanov piknik" že četrtič Ljudi kot kostanja Zgornja Besnica - Težko. Tako se glasi odgovor na vprašanje, ki sem si ga zastavil v petkovi številki Gorenjskega glasa, namreč kako se bodo vsi obiskovalci Kostanovega piknika uspeli stisniti na tradicionalno rokovnaško prizorišče v besniško Novo vas. Že avtomobilska pločevina je zasedla vse obcestne travnike v vasi, na srečo pa so se obiskovalci na prizorišču menjavali, tako da smo prav vsi prišli zraven. Eni smo pokusili jesenske dobrote, drugi so si zgolj tešili firbec, prav vsi pa preželi lepo nedeljsko popoldne... Najprej je bilo potrebno poskrbeti za pravo denarno valuto. V rokovnaški banki zamenjati tolarje, marke, šilinge, kune..., karkoli je že kdo imel, v rokovnaško valuto dimež- 50 tolarjev za l dim je bilo menjalno razmerje. In ko imaš v roki pravo valuto, so stojnice, tokrat jih je obratovalo kar 16, takoj bolj prijazne. Prva, v katero sem se vtaknil, je bila tista s šnopčkom, moštom in jabolki. Prosenov Miha je vodil delo okrog stiskalnice in kotla, Miro Kemperle pa je zbiral stave na temo pečke in jabolka. Uganjevalo se je, koliko pečk je v dveh lepih primerkih jabolk sorte ajdared. Obiskovalci so radi stavili, številke pa so se gibale med 8 in 33 pečkami. Po zaključku stav je na koncu piknika komisija ugotovila, da je pešk točno devet in najbližji taj številki je bil Nejc Pintar z osmimi. Nagrada je bila lepa, sedem gajbic jabolk sedmih različnih sort, ki dobro uspevajo v besniški dolini (zlati delišes, jonagold, ajdared, melros, carjevič, bobovec in besni-ška voščenka). Kuhinja v nadaljevanju bo počakala, da bo želodec povedal svoje, sten med in satje. "Približno 200 kilogramov oglja bo v njej, medtem, ko prave velike kope "vržejo" tudi po tri štiri tone. Dela je pa ravno tako veliko...," je povedal Potočnik, ki je vsako noč na 3 ure hodil gledat' kako se kuha. Drugi oglarski kotel pa je bil namenjen koruznim žgancem. Z Čez kostanj ga ni... čeprav je iz. kotlov "hudičevo lepo" dišalo. Marjan Kodrič in Janez Balanč sta pripravljala div-jačinski golaž, Goran Udir in Matjaž Fabjan pa vsak svoj "gobov kotel". Poseb ej otroci so se navduševali nad palačinkami, ki jih je pekel Simon Brenkuš. Pikniku primerno je vanje mazal kostanov nadev in Urša Oštir jih je komaj sproti zavijala, taka gneča je bila. Tudi Viki iz Saloona se je tokrat ukvarjal s hrano, njegova speciali- Na Gimnaziji Kranj revolt dijakov in staršev Tretji d naj bi razpustili Na kranjski gimnaziji je v začetku novega šolskega leta en oddelek tretjega letnika odveč. Po normativih šolskega ministrstva je namreč dijakov za osem paralelk preveč, zato naj bi eno razpustili, dijake pa razporedili v druge oddelke. teta pa so, to že vrabci čivkajo, pečene postrvi. Precej gneče je bilo tudi pri stojnei, kjer so pekli kostanj in koruzo. Pet peči je delalo s polno paro in osem "rokovnačev kostanarjev" je komaj uspelo sproti napeči dovolj kostanja in zadostiti vsem zahtevam. Menda so ga pripravili kar 300 kilogramov, prejšnji dan pa ga je rezalo kar 40 rokovnačev. Na prostoru, ki je vsako leto namenjen oglarjem, se je kadilo iz dveh zadev. I/, kope in kotla. Kopo so letos postavili že v torek, na pikniku pa so predstavili, kako se kopa zmeče... Šef je bil tudi letos Anton Potočnik, pomagala pa mu je Primož Perne in pri postavljanju tudi Joža Kemperle, ki je na pikniku na svoji stojnici prodajal i/.vr- Najprej tolarje za dimeže ocvirki in špehom seveda. Na stojnicah smo si ogledali in preizkusili še marsikaj, Barbara Čirič jc imela vložene in sveže gobe... Stanka Eržen je s sestro Magdo ponujala najboljši namaz na svetu (zaseko in česen), pa skutne namaze in domač sir... Stankin mož Janko Eržen je obiskovalce vodil do slapa Šum (skoraj 50 se jih je nabralo), poskušali smo domače Kranj, 16. oktobra - Sedaj ko je polovica gimnazijskega šolanja že za njimi, dijakom kajpada ni prav, da jih bodo razselili po preostalih sedmih paralelkah. Temu se upirajo, prav tako so nad ukrepom zgroženi njihovi starši, ki so se včeraj pozno popoldne sestali z vodstvom šole in zahtevali pojasnilo. Ko smo včeraj dopoldne o tem vprašali ravnatelja Gimnazije Kranj mag. Francija Rozmana, je dejal, da iz Ljubljane še čaka dokončni odgovor. "Državni normativi predvidevajo 32 dijakov na oddelek, mi pa imamo letos v tretjem letniku 26,6 dijaka na oddelek. Do manjših šol država glede oblikovanja oddelkov ni tako stroga, do večjih pa je diskriminatorna in ob tako zmanjšanem številu dijakov od nas pričakuje ukinitev enega od oddelkov. Če bi razpustili eno od paralelk tretjega letnika, bi v ostalih sedmih imeli po 33 dijakov, kar je že bližje normativom," je povedal ravnatelj mag. Franci Rozman. Zaradi osipa je število dijakov v tretjih letnikih padlo in jih ni dovolj za osem oddelkov. Ravnatelj je dejal, da je pred začetkom šolskega leta računal na večji vpis dijakov v maturitetni tečaj, kar bi jim stanje malce popravilo, vendar se to ni zgodilo. Z ministrstvom so potekali pogovori, da neljubega ukrepa ne bi bilo treba, vendar do včeraj uradnega odgovora iz Ljubljane še ni bilo. In zakaj naj bi razpustili ravno 3.d? Navadno pod težo takšne logike razpade razred z najmanjšim številom dijakov in s splošnim programom, to pa je med tretjimi letniki na Gimnaziji Kranj para-lelkad. • D.Ž. NOVOROJENČKI Na Gorenjskem smo minuli konec tedna bogatejši za 37 majhnih prebivalcev. Med njimi jih je 27 prijokalo na svet v Kranju, 10 pa na Jesenicah. V Kranju seje rodilo 10 deklic in pa kar 17 dečkov, med njimi pa je bil tudi par dvojčkov. Najlažji je bil seveda eden izmed dvojčkov, ki je ob rojstvu tehtal 1.600 gramov. Najtežjemu dečku pa bi včasih "mamce" rekle, da se je rodil kot "pravi hlapec", saj se tehtal kar 5.030 gramov. Na Jesenicah se je rodilo 10 otrok. Po spolu so se razdelili na polovico, torej 5 deklic in 5 dečkov. Najlažji in najtežji sta bila dečka. Prvemu je tehtnica pokazala 2.430, drugemu pa 4.070 gramov. GLASOV JEZ HOTEL CERKNO, Sedejev trg 8 5282 Cerkno Smučarski center Cerkno tudi letos zvestim obiskovalcem nudi možnost nakupa smučarskih vozovnic v predprodaji po izjemno ugodnih cenah! Prvi del pred-prodaje bo potekal od 15.-31. 10. 2001, drugi del pa od 1. 11. do 2. 12. 2001. Vozovnice iz predprodaje veljajo dve sezoni brez doplačil, nato propadejo. Pokličite nas v hotel Cerkno po tel. 05/37-41-400! Deželni glavar dr. Haider je prejšnji teden ob 81. obletnici koroškega plebiscita ostro nastopil zoper svojo južno sosedo. Tokrat so bili (spet) 'dežurni' avnojski sklepi, dodatno pa je Haiderja razkurila Kučanova izjava. Kajpak je Avstrija evropska država in se od 'juga' skuša čimbolj distancirati. Politično - gospodarstvo gre pa svojo pot. Avstrijske kvalitetne mesne izdelke mesarsko podjetje Greisinger prodaja z blagovno znamko ĆEVAPČIĆE. In čeprav avstrijska abeceda ne pozna črk s strešicami, so se Greisingerjevi oblikovalci zelo potrudili Z obema oblikama strešic za trdi in mehki č. Zdaj čakamo, katerega slovenskega politika bo deželni glavar okrivil zaradi prodaje čevapči-čev v koroških trgovinah. Mošt za otroke... pecivo, v gosteh pa sta bila tudi "čajčkarja" s Kozjanskega in gospa z izdelki iz stekla... Bolj je šlo proti večeru, bolj je postajalo zanimivo, saj jih je začel režat še Besniški kvintet. Med gosti smo si- cer videli tudi domačina poslanca Jelka Kacina, naokrog je prišel tudi kranjski župan Mohor Bogataj, o tem, ali sta se tudi s kakšno zavrtela pa kdaj drugič... • Igor K., foto: Gorazd K- Odgovor Na odprto pismo Zveze potrošnikov Slovenije o spoštovanju profesionalnih pravil in zasebnosti Mnenje o spoštovanju profesionalnih pravil in zasebnosti bolnikov je v tem primeru, po katerem sprašujete, lahko le splošno, ker predsednik vlade ni sprožil zahteve za ugotavljanje kršitve njegovih pravic. Prepričan sem, da posamezni zdravniki in zdravstveni delavci v neposrednem stiku s pacienti varujejo podatke, ki so jih izvedeli o svojih pacientih in bolnikih. Odstopanja so po mojem trdnem prepričanju velika izjema. Slabše pa se varujejo rezultati diagnostičnih preiskav, pri katerih sodeluje veliko število zdravstvenih delavcev, tudi zdravnikov. Ti delni izvidi postanejo med konzultacijami znani večjemu številu strokovnjakov, pri tem procesu pa popusti zavest o varovanju podatkov-Domnevam, da se pri osebah iz javnega življenja lahko zgodi prav to, da v javnost pridejo posamični podatki diagnostičnih raziskav. Seveda je to nedopustno. Vsi zdravstveni delavci so po Zakonu o zdravniš^1 službi (51. člen) dolžni varovati podatke, ki so jim zaupani na delovnem mestu in jih ne smejo dajati drugim ljudem oziroma javnosti in tudi ne objavljati na način, ki bi omogočal razkritje posameznika* na katerega se nanašajo (52. člen). Vodstvo Kliničnega centra bomo pozvali, da zagotovi postopke, s katerimi bo varovana celovita zaupnost obravnave pacientov. prof. dr. Dušan Keber, Minister za zdravje LOTO IZŽREBANE ŠTEVILKE 41. KROGA, z dne 14. 10. 2001 05, 07, 17, 20, 30, 33, 38 in dodatna 14 Izžrebana LOTKO številka: 800664 Danes izšla Ločanka Brezplačno za občane in občanke \ občin Železnikov, Žiri, Škofje Loke in Gorenje vasi-Poljane