Izhaja vsak četrtek
UREDNIŠTVO IN UPRAVA: 34100 Trst, Ulica Ghega 8/1, Te Icfon 28-770. 34170 Gorica, Pia/za Vittoria 46/11. Pošt. pred. (casel-la postale) Trst 431. Poštni čekovni račun Trst,	11 / 6464
Poštnina plačana v gotovini TEDNIK
NOVI LIST
Posamezna štev. 50 lir
.M A R O C N I N A: četrtletna lir 600 — polletna lir 1000 — letna lir 2000 • Za inozemstvo: letna naročnina lir 3000 Ogiasi p0 dogovoru Spedizione in abb. post. 1. gr. bis SETTIMANALE
ŠT. 737
TRST, ČETRTEK 21. MARCA 1969, GORICA
LET. XVIII.
Za proces odprtega sodelovanja
Slovenski klub je na običajnem torkovem večeru spet pripravil kulturni dogodek, ki se na idealen način vključuje v tisto posebno kulturno dejavnost, ki ji pravimo kulturno poslanstvo Trsta. Profesor Ferdo Gestrin iz Ljubljane nam je s predavanjem »Jugoslovanske, posebej slovenske dežele -in Italija skozi stoletja v luči povezav vsakdanjega življenja« posredoval vrsto podatkov in izsledkov, do katerih je prišel pri raziskovanju arhivov v italijanskih mestih Jadrana. Gestrinova raziskovanja so pionirsko delo, ki ga bo treba nadaljevati, kajti v še ne raziskanih arhivih — in teh je ogromno — se skrivajo še zelo pomembni zgodovinski podatki. Toda že dosedaj opravljeno delo je prineslo na dan izredno pomembne podatke, ki kažejo na zelo jasen način — po večini iz takratnih notarskih aktov — kako močan je bil tok ljudi posebno iz slovenskih in dalmatinskih ookrajin v Italijo. V nekaterih mestih so se v teku časa ustvarile prave mestne četrti, v katerih so povečini trgovci slovanskega rodu dolgo ohranili svoje navade in jezik. Gestrin meni, da )'e ponekod v vzhodnih predelih Italije znašal delež Slovanov v mestih in na podeželju tudi deset odstotkov prebivalstva. V Italijo niso zahajali samo trgovci, ampak predvsem tudi vojaki, delavci, kmetje, obrtniki ter gradbeniki. Priliv, ki je bil obojestranski, je trajal tja do polovice prejšnjega stoletja, ko se je s pojavom nacionalizma začel ustavljati.
Odkrivanje tako pomembnih zgodovinskih dejstev postaja posebno dandanes izredno zaslužno delo. Temeljito spoznavanje preteklosti in seznanjanje strokovne in tudi širše javnosti z izsledki raziskovanj te vrste more tako eni kot drugi strani samo koristiti, saj nam kaže, kako razvito je bilo nekoč sodelovanje v jadranskem prostoru. Oživljanje preteklih vezi in medsebojnega vpliva ima lahko pozitiven vpliv na vzpostavljanje današnjih vezi na raznih področjih človeške dejavnosti. Vsekakor je bil v prednacionalni dobi, v dobi torej, ko še ni bilo izrazitih nacionalnih držav, medsebojni vpliv neposrednejši. Današnje sodelovanje se odvija sicer na drugačni ravni, na ravni partnerstva, vendar pomeni ta svet odkritih in odprtih vezi, ta svet svobodnega medsebojnega vplivanja in sooblikovanja, trdno oporo današnjim pobudam.
Ti izsledki bodo objavljeni v knjižni obliki in prav verjetno tudi v obliki krajšega, a zaokroženega eseja, in bodo tako na razpolago za ob-lavo vsem tistim tostran in onkraj meje, ki jim le do tega, da se današnje vezi in sodelovanje še bolj utrdijo. Vzpostavljanje mnogovrstnih vezi je resnična zgodovinska alternativa — samo tako Se pride do globljega medsebojnega seznanjanja ln sodelovanja — vsem tistim poskusom utesnjevanja človeške svobode in razpoložljivosti, ki še Vedno zavirajo proces odprtega sodelovanja.
Vr.
ititu in sirnim »nisi m
Berzantijeva izvajanja in pripombe svetovavca Štoke
V eni zadnjih številk smo poročali o sporazumu, ki so ga stranke leve sredine in Slovenska skupnost sklenile za upravo tržaške občine. V tej zvezi smo zlasti podčrtali tiste programske točke sporazuma, ki od blizu zadevajo naš slovenski živelj. O tem je govoril tržaški župan Spaccini, ko je v občinskem svetu poročal o sklenjenem politično-upravnem dogovoru.
Pred kratkim pa se je zaključila važna razprava tudi v deželnem svetu Furlanije-Julijske krajine, kjer je predsednik Berzanti govoril o novem sporazumu med strankami leve sredine (demokristjani, socialisti in republikanci). Ta sporazum namreč predstavlja programsko o-snovo sredinsko-levi deželni vladi za preosta lo mandatno dobo.
Tudi ob tej priložnosti je bilo v deželnem svetu govora o naši slovenski skupnosti. Tako je predsednik Berzanti v svoji programski izjavi med drugim dejal, da bo deželna vlada »nadaljevala s prizadevanji, naj država sprejme tiste ukrepe, ki so potrebni, da se popolnoma uveljavijo pravice slovenske manjšine«. Deželna vlada pa si bo tudi prizadevala za vedno večje vključevanje državljanov slovenskega jezika v življenje skupnosti«. »Prisotnost slovenske manjšine — je še dejal predsednik deželne vlade — bo na ta način predstavljala pozitivno dejstvo za prebivalstvo v deželi, ki živo teži k mirnemu in omikanemu sožitju ob popolnem spoštovanju pravic vseh«.
Če smo pravilno razumeli besede predsednika Berzantija, bi morala akcija deželne u-prave, kar se tiče slovenske problematike, iti v dvojno smer. Od osrednje vlade in zakonodajnih zborov bi morala terjati, naj sprejmejo vse tiste zakonske ukrepe, ki sodijo v njihovo pristojnost; sama pa bi morala tako ukrepati, da bi v »življenju deželne skupnosti« tudi Slovenci prišli do veljave.
Kako naj se to poslednje izvede? Delno je na to vprašanje odgovoril sam predsednik, ko je dejal, da bo »deželna vlada, kar zadeva notranjo organizacijo, skrbela, da bodo njeni u-radi, če se bo izkazalo za potrebno, imeli na razpolago osebje, ki bo popolnoma obvladalo slovenski jezik«. Kot smo že napisali, bo ta praksa, kolikor se bo izvajala, le delno zadovoljila naše zahteve in le delno ustrezala postavljenim ciljem, kajti naš živelj se hoče polnokrvno vključiti v deželno stvarnot in se zato ne more zadovoljiti, da bi se v deželno skupnost vključeval samo preko kakih funkcionarjev in uradnikov, skratka preko deželnih uslužbencev.
V to stvarnost se bomo vključevali kot je pravilno naglasil deželni svetovalec Drago Štoka, ko je govoril o Berzantijevih programskih izjavah — predvsem s pomočjo »dejanskega dialoga med večino in manjšino na vseh področjih skupne eksistence«.
V našem listu smo že večkrat poudarili, da je posebni statut Furlanije - Julijske krajine pomanjkljiv, ker daje le okrnjene pristojnosti deželi v zvezi z manjšinskimi problemi in še te so nejasno formulirane. Kljub temu pa ne vidi-
mo razloga, zakaj bi morala deželna vlada vztrajati na stališču, da je za reševanje temeljnih manjšinskih problemov pristojna samo o-srednja državna oblast, kot izhaja tudi iz zadnjih izvajanj predsednika deželne vlade. Upravičeno se je zato že omenjeni slovenski deželni svetovalec vprašal, »zakaj se je dežela predala, še preden je sploh začela pogumen boj z osrednjo vlado, kar se tiče pristojnosti o slovenski manjšini«, »če klonimo pred vladnim centralizmom — je še poudaril svetovavec Štoka — pomeni, da delamo slabo in krivično uslugo slovenskim državljanom, ki so toliko pretrpeli pod fašizmom, hkrati pa pomeni, da nočemo poplačati lojalnosti, miroljubnosti, čuta za sodelovanje in pravičnost, ki ga je znala in ga še vedno zna pokazati slovenska manjšina v dejanjih«.
Svetovavec Štoka je tudi pravilno poudaril, da je predsednik Berzanti v očitnem protislovju, ko po eni strani trdi, da je deželna institucija v sedanjem političnem trenutku »odločilen element preloma s centralizmom«, po drugi strani pa mirno sprejema izključno državno pristojnost za probleme slovenske manjšine. Pri vsem tem pa se dogaja, da osrednja vlada trdi, da je že vse urejeno. Tako je namreč pred kratkim izjavil minister Restivo, po katerem naj bi Slovenci v Italiji uživali vse pravice in da zato ničesar ne potrebujemo. »Gre za centralizem, ki je prototip negibnosti in ki teži za tem, da bi zadušil razvoj slovenske narodne manjšine in zavlačeval v nedogled izvedbo pravic, ki jih predvidevajo ustava in mednarodni dogovori,« je še dejal svetovavec Štoka.
»Nekaj se je začelo premikati, a če pomislimo na vrsto problemov, ki jih je treba rešiti, moramo priznati, da je napredek malenkosten. Pri srcu nam je zlasti položaj slovenskega ljudstva v Nadiških dolinah, ki mu še danes zanikajo pravico po slovenskih šolah v materinščini, s pretvezo, da jih tamkajšnji ljudje pismeno še niso zaprosili,« je na koncu svoje intervencije poudaril dr. Štoka.
MITJA RIBIČIČ BO PREDSEDNIK VLADE SFRJ
Socialistična zveza delovnega ljudstva je za predsednika novega zveznega izvršnega sveta SFRJ predlagala znanega slovenskega političnega delavca Mitjo Ribičiča. V zgodovini povojne Jugoslavije se bo tako prvič zgodilo, da bo mesto predsednika zvezne vlade prevzel Slovenec.
Milja Ribičič se je rodil leta 1919 v Trstu, kjer je bil njegov oče Josip osnovnošolski učitelj. V Trstu je tudi dovršil nekaj razredov ljudske šole, nato pa se je družina morala izseliti v Slovenijo, ker tu ni bilo kruha in obstanka za slovenske izobražence. Med drugo svetovno vojno je Mitja Ribičič bil eden izmed organizatorjev in voditeljev norodnoosvobodilnega boja. Po vojni pa je zavzemal odgovorna mesta v slovenski vladi in Zvezi komunistov.
RADIO TRST A
♦ NEDELJA, 23. marca, ob: 8.00 Koledar; 8.30 kmetijska oddaja; 9.00 Sv. maša; 9.50 Glasba za orgle; 10.00 Zachariasov orkester; 10.15 Poslušali boste; 10.45 V prazničnem tonu; 11.15 Alma Cal-vino: »Modra čepica«; 12.00 Nabožna glasba; 12.15 Vera in naš čas; 12.30 Glasba po željah; 13.00 Kdo, kdaj, zakaj... 13.30 Glasba po željah; 14.45 Glasba iz vsega sveta; 15.30 Dardi: »Taitu«. Dramska zgodba; 17.30 Beseda in glasba; 18.00 Miniaturni koncert; 18.30 Iz pesniških gajev: »Dino Campana«, pripr. Neva Godnič; 18.40 Operetne melodije; 19.15 Sedem dni v svetu; 19.30 Klasiki lahke glasbe;
20.00 Šport; 20.30 Pod farnim zvonom cerkvc v Podgori; 21.00 Semenj plošč; 22.00 Nedelja v športu; 22.10 Sodobna glasba; Igra pianist Fred Došek; 22.25 Zabavna glasba.
♦ PONEDELJEK, 24. marca, ob: 7.00 Koledar;
7.30 Jutranja glasba; 11.40 Radio za srednje šole;
12.00 Elektronske orgle; 12.10 Pomenek s poslu-šavkami; 12.20 Za vsakogar nekaj; 13.30 Glasba po željah; 17.00 Pacchiorijev ansambel; 17.20 Za mlade poslušavce: Čar glasbenih umetnin; 17.35 Vaše čtivo; 17.55 Kako in zakaj; 18.15 Umetnost; 18.30 Radio za srednje šole; 18.50 Zbor »A. Illersberg«; 19.10 Odvetnik za vsakogar; 19.20 Priljubljene me lodije; 20.00 športna tribuna; 20.35 Sestanek s Fan si; 21.05 Kulturni odmevi; 21.25 Romantične me lodije; 22.00 Slovenski solisti. Tenorist Mitja Gregorač, pri klavirju Lipovšek.
♦ TOREK, 25. marca, ob: 7.00 Koledar; 7.30 Jutranja glasba; 11.35 Slovenske pesmi; 11.50 Na orglice igra Gern; 12.00 Pod farnim zvonom cerkve v Podgori; 12.30 Za vsakogar nekaj; 13.30 Glasba po željah; 17.00 Casamassimov orkester; 17.20 Za mlade poslušavce: Plošče za vas, pripravlja Lovrečič — Novice iz sveta lahke glasbe; 18.15 Umetnost;
18.30 Pianistka Pnina Salzman; 19.10 Postni go vori; 19.20 The Cambridge Strings; 19.45 Sloven ski madrigalisti; 20.00 Šport; 20.35 Rossini: »Oble ganje Korinta«; 22.40 Zabavna glasba.
♦ SREDA, 26. marca, ob: 7.00 Koledar; 7.30 Jutranja glasba; 11.40 Radio za šole (za I. stopnjo osnovnih šol); 12.00 Trobentač Alpert; 12.10 Brali smo za vas; 12.20 Za vsakogar nekaj; 13.30 Glasba po željah; 17.00 Klavirski duo Russo-Salrecl; 17.20 Za mlade poslušavce: Ansambli na Radiu Trsi 17.35 Ne vse, toda o vsem — rad. poljudna enciklopedija; 17.55 Ščepec poezije; 18.15 Umetnost;
18.30 Radio za šole (za I. stopnjo osnovnih šol); 18.50 Ljudske pesmi; 19.10 Higiena in zdravje; 19.15 Prijetne melodije; 20.00 šport; 20.35 Simf. kori cert; V odmoru (21.30) Za vašo knjižno polico; 22.21' Zabavna glasba.
♦ ČETRTEK, 27. marca, ob 7.00 Koledar; 7.30 Ju tranja glasba; 11.35 Slovenske pesmi; 11.50 Kita rist Batista; 12.00 Beseda in Glasba; 12.30 Za vsakogar nekaj; 13.30 Glasba po željah; 17.00 Tržaški mandolinski ansambel; 17.20 Za mlade poslušava-Razkuštrane pesmi; 17.35 Moj prosti čas; 17.55 Kako in zakaj; 18.15 Umetnost; 18.30 Sodobni ital skladatelji; 18.45 Donnerusov orkester. 19.10 Pisani balončki, 19.40 Motivi, ki vam ugajajo; 20.00 Šport; 20.35 Čehov: »Tri sestre«; 22.50 Zabavna glasba.
♦ PETEK, 28. marca, ob: 7.00 Koledar; 7.30 Jutranja glasba; 11.40 Radio za šole (za II. stopnjo osnovnih šol); 12.00 Saksofonist Havvkins; 12.10 Blagoznanstvo za domačo rabo; 12.20 Za vsakogar nekaj; 13.30 Glasba po željah; 17.00 Bevilacquov orkester; 17.20 Za mlade poslušavce: Glasbeni mojstri; 17.35 Ne vse, toda o vsem — rad. poljudna enciklopedija; 17.55 Slovenščina za Slovence; 18.15 Umetnost; 18.30 Radio za šole (za II. stopnjo osnovnih šol); 18.50 Komorni koncert; 19.10 Postni govori; 19.20 Znane melodije; 19.45 »Beri, beri rož marin zeleni«; 20.00 šport; 20.30 Gospodarstvo in delo; 20.50 Operne glasbe; 21.45 Veseli utrinki; 22.00 Skladbe davnih 'dob; 22.10 Zabavna glasba.
♦ SOBOTA, 29. marca, ob: 7.00 Koledar; 7.30 Jutranja glasba; 11.35 Slovenske pesmi; 11.50 Karakteristični ansambli; 12.10 Kulturni odmevi; 12.30 Za vsakogar nekaj; 13.30 Glasba po željah; 14.45 Glasba iz vsega sveta; 15.55 Avtoradio; 16.10 V tričetrtinskem taktu; 16.45 Magajna: »Gornje mesto« 17.20 Dialog — Cerkev v sodobnem svetu; 17.30 Za mlade poslušavce: Od šolskega nastopa do koncerta; 17.45 Slovenski znanstveni delavci z univerze; 18.00 Moj prosti čas; 18.15 Umetnost; 18.30 Slovenski vokalni oktet; 18.55 Winterhalterjev orkester; 19.10 Družinski obzornik; 19.25 Zabavali vas bodo; 20.00 Šport; 20.30 Teden v Italiji; 20,50 Vombcrger: »Požar ljubezni«. Satira v enem dejanju; 21.30 Vabilo na ples; 22.30 Zabavna glasba.
Tito o Shodil 'rmje
Zahodni tisk je dal velik poudarek — tudi v naslovih — tistemu delu Titovega govora na devetem kongresu jugoslovanskih komunistov, kjer je odločno obsodil sovjetsko hegemonijo in doktrino sedanjega kremeljskega vodstva, češ da mora biti suverenost socialističnih držav podrejena skupnim interesom »socializma« in da imajo zato socialistične države (to je dejansko: Sovjetska zveza) pravico, da se vmešavajo v notranje zadeve drugih držav, kot se je to zgodilo v primeru češkoslovaške.
Listi naglašajo, da je Tito odločno rekel ne sovjetski hegemoniji, in po 'njegovem mnenju je bilo iz njegovega govora še vedno čutiti močno vznemirjenost zaradi nevarnosti sovjetskega napada. Mrzlo razpoloženje kongresa do Sovjetov kot države, ki je zasedla češkoslovaško, se je pokazalo ob branju frazersko sestavljenega pismenega pozdrava sovjetske partije. Nihče ni ploskal. Delegati so molčali tudi ob branju pisma češkoslovaških komunistov, ker so čutili, da pomeni to pismo — in odsotnost češkoslovaških komunistov — kapitulacijo češko-slovaške partije pred Moskvo. Ploskali pa so delegaciji italijanske partije, precej .manj pa francoskemu zastopstvu, ki se je na poti iz Pariza v Beograd spremenilo iz uradne delegacije v skupino »opazovav-cev«, tudi iz pokorščine do Sovjetov.
NEMŠKO TRGOVINSKO LADJEVJE NARAŠČA
Tiskovni in informacijski urad Nemške zvezne vlade v Bonnu objavlja v italijanščini tedenski informativni vestnik — Bolletti-no —, ki izhaja vsako sredo. Vestnik prinaša najvažnejše podatke z gospodarskih in drugih področij nemškega življenja ter uradna stališča nemške vlade do raznih mednarodnih političnih problemov.
Iz ene zadnjih številk tega Vestnika povzemamo informacije, da je štela zahodno-nemška trgovinska mornarica 1. januarja letos 1.073 ladij s 'skupno nosilnostjo 6 milijonov 489.765 bruto reg. ton in da je torej popolnoma prebolela vojne izgube. V lanskem letu se je povečala za 525.375 br. reg. ton, medtem ko se je število ladij zmanjšalo za 1. V trgovinsko mornarico je bilo namreč vključenih 80 novih ladij za skupno 731.125 ton, 82 ladij za skupno 194.325 ton pa je bilo prodanih drugim državam, vključenih v zgolj obalno plovbo ali prodanih za staro železo.
Odlika nemškega trgovinskega ladjevja je v tem, da obsega skoro samo moderne, konkurenčne ladje.
Novico po svetu
»Neue Zurcher Zeitung«, ki uživa sloves, da je najbolje obveščeni list v Evropi, je objavil zemljevid kitajskih ozemeljskih zahtev do Sovjetske zveze. Med zahtevanim ozemljem je tudi Vladivostok z zaledjem.
Stranke leve sredine so se sporazumele o reformi italijanskih univerz.
V Moskvi zaseda pripravljalna komisija mednarodne konference komunističnih strank. Od 91 partij je v komisiji prisotnih 67 komunističnih strank. Kot znano, je jugoslovanska Zveza komunistov odsotna.
ihk/i liWQjQmonizmi
DINAMIČEN KONGRES ZVEZE KOMUNISTOV
V	Beogradu se je 'prejšnjo soboto zaključil 9. kongres Zveze komunistov Jugoslavije. Največja novost tega kongresa je izvolitev 15-članskega izvršnega odbora predsedstva stranke, v katerem je vsaka republika zastopana z dvema članoma, avtonomni pokrajini Vojvodina in Kosovo pa imata po enega predstavnika. Predsednik lega odbora je maršal Tito, ki je bil tudi ponovno izvoljen za predsednika Zveze komunistov. Slovenija je v novem organu zastopana z Edvardom Kardeljem in Stanetom Dolancem.
Po splošni sodbi tujih opazovalcev je bil to izredno dinamičen kongres, kar je tudi zasluga mlajših delegatov, od katerih so mnogi bili na kongresu izvoljeni v volilne organe.
NESPRAVLJIVOST FUNKCIJ POVZROČA TUDI DRUGOD NEGODOVANJE
Pred kratkim je avstrijsko časopisje poročalo o dogodkuš ki kaže, da se tudi drugod po svetu, in torej ne samo pri nas v zamejstvu, dvigajo glasovi proti vodilnim politikom, ki opravljajo funkcije, ki so nezdružljive z njihovim položajem. Tako je nekdanji avstrijski minister in sedanji dunajski podžupan ter pripadnik Ljudske stranke Drimmel javno ožigosal vodjo dunajske ljudske stranke Hahtla, češ da zavzema v združenju prijateljev stanovanjske lastnine funkcijo, ki je nezdružljiva z njegovim vodilnim mestom v stranki.
Ljudska stranka je nato imenovala komisijo (katere član je omenjeni nekdanji minister), ki je postavila Hartla pred jasno izbiro.
-o—
Ker želi izvršni odbor študentske skupnosti v Mariboru med mladino vzbuditi zanimanje za slovensko kulturno in politično zgodovino,
RAZPISUJE NATEČAJ
za poljudnoznanstveno delo z naslovom Slovenska državnotvornost v delih Frana Levstika in Ivana Cankarja
Delo naj ima najmanj 8 tipkanih strani. Natečaja se lahko udeležijo vsi redni študentje in in srednješolci v SRS ter pripadniki nacionalnih manjšin v Italiji in Avstriji.
Dela bo pregledala posebna komisija in razdelila tri nagrade:
1. nagrada 500,00 N. din
2. nagrada 300,00 N. din
3. nagrada 200,00 N din
Naloge naj bodo podpisane s šifro, priloženo v posebni ovojnici. Upoštevali bomo naloge, ki bodo prispele do 10. maja na naslov:
Izvršni odbor študentske skupnosti MVZ, Tyrševa 23, Maribor.
TEDENSKI KOLEDARČEK
23. marca, nedelja: Zmagoslav, Vitorijan
24. marca, ponedeljek: Gabrijel Berta
25. marca, torek: Ozn. M. D., Minka
26. marca, sreda: Emanuel, Maksim
27. marca, četrtek: Janez Dam., Rupert
28. marca, petek: Janez Kap. Janko
29. marca, sobota: Ciril, Alma
Izdajatelj: Engelbert Besednjak nasl. ♦ Odgovorni urednik: Drago Legiša ♦ Tiska tiskarna »Graphis« • Trst
99
Razkrivati tabuje, mite in fetiše
99
Izšla je druga letošnja številka revije »Teorija in praksa«, ki stopa zdaj v pelo leto svojega izhajanja, na kar opozarja Zdenko Rotar v uvodniku pod naslovom »želja«. V njem poudarja pluralistične težnje te revije in piše med drugim: »Pravica revije, da objavlja različne poglede, tudi poglede nekomunistov, ne izvira predvsem iz tega, da ni niti uradno glasilo nekega foruma niti strokovno glasilo institucije, temveč iz tega, da je del mnogostranosti in različnosti našega družbenega in političnega	življenja,	v katerem želi	angažirano uredništvo	predvsem	kot	organizator	spod-
bujati, da bi se vsa ta različnost izrazila tudi na straneh revije za družbena vprašanja, do veljave pa prišli predvsem vsi tisti pogledi in stališča — utemeljeni ali z argumenti odprte znanosti ali pa z argumenti življenjske skušnje — ki prispevajo k uresničevanju samoupravnih — človeških odno sov med ljudmi	v slovenskem	narodnem	življe-
nju in socialistični skupnosti samostojnih narodov, narodnosti in republik socialistične Jugoslavije... Naša teoretična in praktična odprtost pomeni našo obvezo, da razkrivamo tudi v prihodnje vse tabuje, mite	in fetiše,	ki	vklepajo človeško
misel in ki niso popolnoma zginili iz našega življenja. Ko družbena praksa in teorija odstranjata stare, se porajajo novi. Ta odprtost nas tudi obvezuje, da se upiramo vsem monopolom, ki bi jih v družbenem življenju kdo hotel vzpostaviti kot pravilo ali normo medčloveških odnosov...«.
Priznati je treba, da se je revija »Teorija in praksa« precej približala temu svojemu cilju, ker obravnava slovenske, jugoslovanske in druge probleme zelo odkrito, predvsem pa stvarno. V tej številki najdemo več člankov in razprav, ki jih lahko označimo za takšne. Takšen je npr. članek Borisa Majerja, v katerem beremo med drugim stavke, ki obravnavajo napake, ki so bile storjene v preteklosti. Majer je na primer zapisal: »Ne bi si smeli zakrivati oči prod dejstvom, da so k temu (to je k upadanju revolucionarnega vrednostnega zanosa) v znatni meri pripomogle težke politične napake, posebej v odnosu do kmečkega prebivalstva, ki so nastale kot posledica mehaničnega prenašanja sovjetskega modela v našo družbeno stvarnost... Eden najtežjih udarcev za v dobi narodnoosvobodilnega boja nastalo vrednostno zavest niso bile toliko težave in počasnost pri uresničevanju začrtanih idealov, kolikor to, da so jih vzele v zakup in jih deklarirale kot svoja načela
KOMISIJA SLOV. SKUPNOSTI
V	ponedeljek, 17. t. m., se je sestala komisija za statut, ki je bila izvoljena na zadnjem občnem zboru Slovenske skupnosti.
Člani so razpravljali o celotnem osnutku novega statuta. Delo komisije se bo nadaljevalo v ponedeljek, 24. t. m.
prav tiste etatistično-birokratične sile, ki so bile — kot se je pokazalo pozneje — največja polen-oialna nevarnost za njihovo uresničenje.« Skoda le, da ni Majer še bolj konkreten. Precej odkrita in stvarna je bila tudi anketa okrogle mize. »Občan in Socialistična zveza v volilnem procesu«, ki je objavljena v tej številki.
Isto lahko rečemo za razpravo PelTa Jamreka »Odločanje o javnih zadevah v občini«, iz katere je razvidno, da imajo občinski zbori le malo avtonomije, ker je velika večina tistega, o čemer naj bi razpravljali, že določenega z zveznimi in delno republiškimi zakoni. Ernest Petrič piše o učinkovitosti samoupravljanja, pni čemer poudarja, da bo svet presodil veljavnost sistema samoupravljanja po njegovi učinkovitosti in ne po deklaracijah. Franček Hudej piše o neenakih pogojih mladih za višji študij — da omenimo samo nekatere teh člankov.
Iz tega realističnega okvira izpade le Članek Marka KerŠevana »Religioznost in družbenopolitična stališča«, pa tudi njegova kritika veroučne knjige »Naše življenje v Cerkvi«, v katerima precej tendenčno tolmači versko življenje in vero. Zanimiv in aktualen je tudi članek o obubožanju današnjega slovenskega političnega jezika.
Pisma uredništvu
Cenjeno uredništvo,
Dovolite, da v Vašem cenjenem listu opozorim -na problem Študijske knjižnice v ulici Geppa.
Kako je mogoče, da sta knjižnica in čitalnica v tako nezdravih, prašnih in TEMNIH prostorih že toliko let! ?
Ko so jo preselili iz višjega nadstropja v pritličje, se je vendar zdelo, da je to le prehodna rešitev?
Kako je s to zadevo?	N.	P.
RAZPIS NATEČAJEV
Ministrstvo za industrijo, trgovino in obrtništvo je razpisalo natečaj za 19 mest podinšpektorja v staležu tehničnega osebja pri metrični upravi. Pogoj: diploma industrijskega izvedenca, geometra itd. Rok poteče 21.4.1969. (Uradni list št. 46 z dne
20.2.69.)
Ministrstvo za zunanje zadeve je razpisalo natečaj za:
a) 9 mest pomožnega uradnika v staležu izvršilnega osebja. Pogoj: posest diplome nižje šole.
b) 50 mest tretjega uradnika. Pogoj: posest diplome tehničnega zavoda itd.
Rok poteče 5.4. 1969 (Uradni list št. 49 z dne
24.2.69,)
Vzpodbudni razgovorijo J£rasu
Prejšnji četrtek so v novo urejenih prostorih v ulici del Ponte 7 predvajali članom ustanove »I-talia nostra« film »Kras«, ki sta ga za Avtonomno letoviščarsko ustanovo posnela Giulio Mauri in Valena Bombacci. Po predvajanju filma se je razvila diskusija o nekaterih perečih problemih našega Krasa. Predsednik omenjene ustanove odvetnik Di Giacomo je sporočil, da bo Avtonomna ustanova za letoviščarstvo na svoje stroške poskrbela za odstranitev odpadkov ob glavnih cestah v okolici mesta. Prof. Poldini je na kratko orisal predlog načrta za Kras, ki ga je sestavil skupno s prof. Mezzeno in Mon-tenerom. Predlog je v majhni brošuri tiskan tudi v Slovenščini. Po razgovoru med dr. Fabianijem in ustanovo »Italia nostra« in Egonom Krausom za zadrugo »Naš Kras«, je v plodni diskusiji bila izražena želja, da bi skupno posredovali pri tržaški občinski u-pravi za čimprejšnji začetek delovanja komisije za Kras. Treba pa bo tudi doseči večje sodelovanje zainteresiranih organizacij in u-
stanov za učinkovitejše vplivanje pri vseh problemih, ki so skupni. Dr. Vremec je omenil deželne prispevke za obnovo kmečkih hiš, ki bi s podporo, ki bi jo lahko doprinesli arhitekti pri določanju ustreznih modelov za obnovo hiš, odločilno pomagali k ohranjanju značilnosti kraških vasi.
SLOVENSKO GLEDALIŠČE V TRSTU
V	soboto, 22. t. m. ob 21. uri v Kulturnem domu v Trstu
OB 50 LETNICI SMRTI IVANA CANKARJA »BESEDA IVANA CANKARJA«
Nastopata: Mira Sardočeva in Stane Starešinič
Izbor iz Cankarjevih del: Janko Kos
Kostumografija: Anja Dolenčeva
Scena: Demetrij Cej
Glasba: Aleksander Vodopivec
Režija: Adrijan Rustja
V	.nedeljo, 23. t. m. ob 16. uri v Prosvetnem domu na Opčinah
NEIL SIMON ZARES ČUDEN PAR
komedija v treh dejanjih
SLOVENSKI PRIMORSKI KOLEDARJI
Bibliografijo sestavil in uvodno študijo napisal MARIJAN BRECELJ ■ lO ■
ROČNI Zapisnik z imenikom ljudskih šol in učiteljskega osebja na Kranjskem, Južnem Štajerskem in Primorskem in z osebnim sta-ležem kranjskega ljudsko šolskega učiteljstva za šolsko leto 1903-1904. X. letnik. Sestavil Štefan Primožič. V Postojni. Tisk. in zal. R. Šeber 1903. 140 + (70) str. 16,4 x 10,5.
36
ŽEPNI koledar za slovenske delavce za leto
1903.	III. letnik. [Uredil Anton Kristan.] V Idriji. Izdala soc.-dem. okr. organizacija v Idriji. Založil Fr. Rinaldo. Tiskal R. Šeber v Postojni [1902]. 164 str. + (32) str. zapisnika 14x8,7.	37
1904
kažipot po Ljubljani in koledar za prestopno leto 1904. II. letnik. V Gorici. Tisk. in
zal. »Goriška tiskarna« A. Gabršček 1904. 131 + (I) str. -F 1 pril. 15,4 x 10,6.
38
ROČNI Kažipot po Goriškem in Gradiščanskem in koledar za prestopno leto 1904.
Sestavil Andrej Gabršček. X. letnik. V Gorici. Tisk. in zal. »Goriška Tiskarna« A. Gabršček 1903. 8“.
39
ROČNI zapisnik z imenikom ljudskih šol in učiteljskega osebja na Kranjskem in Primorskem in z osebnim staležem kranjskega ljudsko-šolskega učiteljstva za šolsko leto 1904-05. XI. letnik. Sestavil Štefan Primožič. V Postojni. Tisk. in zal. R. Šeber 1904.8”.
40
ŽEPNI koledar za slovenske delavce za leto
1904.	IV. letnik. [Uredil Anton Kristan.] V
Idriji. Izdala soc. demokr. okr. organizacija v ldri[i. Založnik Fr. Rinaldo- Tiskal R. Šeber v Postojni [193].
41
1905
KAŽIPOT po Ljubljani in koledar za navadno leto 1905. III. iernik [Uredil Andrej Gabršček.] V Gorici. Tisk in zal. »Goriška tiskarna« A. Gabršček 1905. 8”.
42
ROČNI kažipot po Goriškem in Gradiščanskem in koledar za navadno leto 1905.
XI. letnik. [Uredil Andrej Gabršček.] V Gorici. Tisk. in zal. »Goriška tiskarna« A. Gabršček 1905. 8°.
43
1906
KAŽIPOT po Ljubljani in koledar za navadno leto 1906. IV. letnik. [Uredil Andrej Gabršček.] V Gorici. Tisk. in zal. »Goriška Tiskarna« A. Gabršček 1906. 8°.
44
(dalje)
T'# 2 ufi It ut) n
Izjava akcijskega odbora na Opčinah
Dne 11. marca 1969 je Akcijski odbor na Opčinah sklical javen sestanek in pri , polni dvorani podal poročilo o opravljenem ' delu, ki mu je bilo javno poverjeno v zvezi s krivičnim odpustom dr. 'farm. Metke Kacinove iz openske lekarne.
Odbor je med drugim ugotovil, da njegova prizadevanja pri pri«lojnih oblasteh niso naletela na pravi odziv. Župan je sicer sprejel delegacijo Akcijskega odbora, ki mu je poročala o dogodku, ji obljubil, da bo o njem izvedel preiskavo ter delegaciji v petnajstih dneh odgovoril. Pri preiskavi pa dr. Kacinove sploh ni zaslišal, tudi ni delegaciji nikoli odgovoril.
Akcijski odbor tolmači mnenje javnega sestanka, ki obsoja, da niso pristojne oblasti ničesar ukrenile proti postopanju ljudi, kakršna sta Villela in Russo, ki žalijo narodni ponos slovenskega prebivalstva in s svojim fašističnim odnosom do Slovencev kvarijo sožitje med slovenskim in italijanskim prebivalstvom. Vsi so na sestanku še enkrat zahtevali, naj pristojna oblast odstrani dr. Russa ter na njegovo mesto imenuje zdravnika, ki obvlada oba jezika.
Akcijski odbor ne bo odstopil od poverjene mu naloge, da z vsemi zakonitimi sredstvi in ob ljudski podpori nadaljuje boj za pravice slovenske manjšine. Prav na tem sestanku se je povsem jasno izrazila zavest, da terjajo naše narodnostne razmere največjo zavednost. Narodna zavednost pa 'se manifestira kot stalna prisotnost vseh Slovencev pri reševanju vseh slovenskih vprašanj. Bistveni pogoj za uspeh narodnih pri-
zadevanj Slovencev je seveda njihova vztrajna enotnost.
-0—
NA KRASU SE BO USTANOVILA ZADRUŽNA MLEKARNA
Kmetijsko nadzorništvo je sklicalo v Rep nu sestanek živinorejcev, ki so zainteresirani na vprašanju prodaje mleka.
Seje se je udeležilo veliko število živinorejcev, ki se zanimajo za boljšo iprodajno ceno mleka ter napredek živinoreje.
Prisotna sta bila župana ropeniaborske ter zgoniške občine kot tudi uradno zastopstvo ostalih občin na Tržaškem.
Načelnik kmetijskega nadzorništva je orisal sianje tržišča z mlekom v Trstu. Prikazal je njegovo negativno stran in škodo, ki jo slabo organizirana prodaja mleka povzroča kmetijskemu gospodarstvu, bodisi posameznim kmetijam kot živinoreji.
V	zvezi is tem je izrazil prepričanje, da je mogoče vsaj delno rešiti krizo, ki je zajela živinorejski sektor, z zadružno mlekarno.
Zadružna mlekarna bi pripomogla, da bi se čimbolj uveljavilo mleko iz kraških hlevov, tako z direktno prodajo pasterizirane ga mleka, kot tudi s ipredelavo mleka v maslo ali sir.
Živinorejci so pobudo resno sprejeli; u-stanovil naj bi se zadružni organ, ki bi se moral uveljaviti s prodajo na domačem tržišču.
Na seji so imenovali odbor, ki se bo zavzel za izvedbo tega načrta.
DRUŠTVO SLOVENSKIH IZOBRAŽENCEV V TRSTU
vabi v nedeljo, 23. marca 1969, na pred-velikonočno srečanje. Obiskal nas bo slovenski metropolit, ljubljanski nadškof dr. JOŽE POGAČNIK Ob 10. uri bo za slovenske izobražence maševal in pridigal v kapeli šolskih sester pri Sv. Ivanu (ul. dolle Doccie, 34), ob 11. uri pa bo predaval v dvorani pri šolskih sestrah o temi: CERKEV IN KULTURA. Sledil bo razgovor.
—•—
Dijaki!
V	soboto, 22. marca, bo v Slovenskem kulturnem klubu, ulica Donizctti 3 - Trst, slovesen sprejem ljubljanskega nadškofa, tnsgr. Jožefa Pogačnika.
Po kratkem uvodnem govoru je na sporedu predavanje o temi »Cerkev in kultura«.
Udeležite se večera v čim večjem številu! Priporočamo pa točnost (vstop bo v dvorano po 19. un prepovedan) in resnost.
Vsi vljudno vabljeni.	SKK
Osnovna in srednja šola v Nabrežini priredita za starše in za mladino.
VZGOJNE VEČERE
V torek, 25. t.m., ob 20. uri predava prof. Zaro Rebula-Tavčar o temi:
»Družina in njeni problemi«.
V sredo, 26. t. m., ob 20. uri predava prof. Edi Košuta o temi:
aDcraščajoča mladina in njeni problemi«
V četrtek, 27. marca, ob 20. uri predava prof. Stane Mihelič o temi:
»Domače branje, dodatno izobraževanje otroka in mladoletnika«.
lienvihu
Tiskovna konferenca Odbora za pomoč razlaščencem
Odbor za pomoč razlaščencem je priredil 15. t. m. popoldne na svojem sedežu v ulici Machiavelli 22 tiskovno konferenco, na kateri je podal dr. Lojze Tul kot odborov predsednik poročilo o delu združenja, torej o tistem, kar že dolgo povzroča polemike v okviru Slovenske skupnosti in tudi drugod.
Iz razmnoženega poročila, ki so ga razdelili ob tej priložnosti in ki ga je prejelo tudi naše uredništvo, je razvidno naslednje:
»Odbor za pomoč razlaščencem« se je od svoje ustanovitve v juniju leta 1965 zavzemal na vseh mestih, da bi lastniki razlaščenih zemljišč v Dolini prejeli večjo, pravičnejšo odškodnino, kakor jo je dotlej odmerjala Ustanova industrijskega pristanišča (EPIT).
Zaradi -naftovoda Trst - Južna Bavarska so bila potrebna še obširnejša zemljišča, zato je problem postal še bolj aktualen in pereč. Odbor se je med drugim zavzemal, da bi se odškodnina za odvzeto zemljo določala s svobodnimi in neposrednimi pogajanji med lastniki in ustanovami ali podjetji, ki zemljo potrebujejo. To naj bi odbor tudi dosegel s pogodbo z dne 6.12.1965, s katero je petrolejska družba SIOT pri-
stala, da bo znašala odškodnina povprečno 1.070 lir za kv. m, medtem ko so dotlej plačevali največ 6C0 lir za kv. m.
Za svoje člane — 38 po številu — je odbor po tej pogodbi dosegel skupno nekaj nad 16 milijonov lir, odboru pa je družba SIOT priznala nekaj manj kot 15 milijonov (14.958.246) lir odškodnine za razne stroške.
Finančno stanje združenja (tako namreč imenuje poročilo Odbor za pomoč razlaščencem) je danes naslednje:
IZDATKI: I. Režijski in pisarniški stroški (najemnine, tisk, luč, telefon, ogrevanje, prevoznine, pisarniške potrebščine itd.) Lir 2.713.815. — 2. Za delo osebja (Sartori, Krizmančič, Strajn, Metlika, Sel j, Ljubo Štoka) Lir 3.367.580. — 3. Za stroške tehnikov in profesionis".. / (notarji: dr. Fro-glia, dr. Pellegrini, dr. Boschini, odv. dr. Morgera, dr. Muscolo, dr. Berdon, dr. škerk, geom. Dalla Torre) Lir. 6.271.295. — Skupno IZDATKI Lir 12.352.690.
AKTIVA V BLAGAJNI Lir 2.605.556.
Povzetek:
Znesek imetja organizacije Lir 14.958.246 Skupni izdatki (l) + (2) + (3)	» 12.352.690
Saldo v blagajni	Lir 2.605.556
Stara gora
POZABILI SO
Mnogo cest v Beneški Sloveniji so že popravili in jih uredili tudi za pojačeni avtomobilski promet. Precej je prispevala deželna uprava, zlasti za tiste, ki pridejo v po štev za turistični promet.
Urejena je tudi cesta iz Čedada na Staro goro, čeprav na ovinkih še ne prav vzgled-no. K tej častitljivi božji poti vodi pa še druga »romarska« eesia, ki jo uporabljajo ljudje iz vzhodnih dolin. Ta je tista, ki pelje iz Idrijske doline preko Obroče na Staro goro. Na to pot so pa prometna in turistična oblaslva kar pozabila. Vsaj tako se zdi, če sc človek pelje po njej in mu avto kar odskakuje. Turisti, pa tudi domačini se je kar izogibljejo. Marsikdo bi rad ubral ■/. vrha Stare gore pot tudi v vasi Idrijske doline, pa se premisli in tako ostajajo ti kraji izven turističnega prometa.
Označena cesta je že bila mod imeni tistih, ki naj bi jih dežela popravila na svoje stroške; do zdaj se je pa še ni lotila.
Resnici na ljubo pa moramo povedati, da je zadnje čase obljubil deželni odbornik za turizem, da bodo tudi to pozabljeno ce sto vzeli v poštev še to poletje za popravila. bpaJiiA., .ta jodo besede tes tutli —
Rezija
S HELIKOPTERJEM
Korita so majhna vas v dolini Rezije. Štejejo gomaj 61 prebivalcev. Še pred desetimi leti jih je bilo dosti več. Pa ni samo majhna, tudi oddaljena je in zlasti pozimi«
TEŽAVE DVOLASTNIKOV
Prehod čez mejo postaja vedno bolj odprt. Meje skoraj ni več. To se zelo lepo sii-ši, če bi bilo res 'tako, oziroma, če bi veljale prekomejne olajšave za vse. V resnici pa le ni tako, vsaj kar se tiče zemeljskih dvolastnikov.
V	novogoriški in tolminski občini s sosednim ozemljem v naši deželi so našteli nad 3000 dvolastnikov. Ti imajo večje ali male parcele na obeh straneh meje, in to precej rodovitne, tudi z vinogradi. Vsega skupaj nad 3000 hektarov. Preko cele vrste njiv in travnikov leče kar državna meja, tako da ima marsikateri dvolastnik pol njive v Italiji, drugo polovico pa v Jugoslaviji; na nekdanjem živinskem trgu v Gorici stoji celo ena hiša na tej strani, njej pripadajoči hlev .pa na drugi strani meje.
Lastniki pa se ne smejejo, ampak preklinjajo ob težavah s prehodi meje, ki jih imajo v takih slučajih. Po navadi niti ne smejo zorati od konca do konca njive, ki leži na obeh straneh meje. Drugi imajo svoje zemljišče brž za hišo, a onkraj meje, a ne smejo iti tja po poljski bližnici, temveč večkrat po kilometre dolgih ovinkih čez dvolastniški blok, da pridejo z vozom okoli hrbta na drugi konec iste njive.
Te težave in tudi počasni uradni postopek na obeh straneh pri izdajanju kmetijskih dovolilnic so vzrok, da leži dosti dvo-lastniških parcel popolnoma neobdelanih. Mnogi dvolastniki niti ne vprašujejo več za prekomejne obdelovalne prepustnice.
-	ilo/i n n
ko zapade sneg po cesti, kar odrezana od sveta.
To se je pokazalo še posebno prejšnji mesec, ko so snežni zameti popolnoma zaprli dohode. Pripetilo se je, da je prav v tistem času neka vaščanka potrebovala nujno zdravniško pomoč zaradi poroda. Ker ni šlo drugače, so morali iti po porodnico kar s helikopterjem, da so jo prepeljali v videmsko bolnišnico.
Poklicana oblast že proučuje, kako bi dovažali oddaljenim in samotnim zaselkom v teh krajih kar s helikopterji potrebno pomoč in tudi živila, ko so pozimi in zaradi snega prekinjene zveze s svetom.
Št. Lenart
VODA IN CESTE
Stalna pitna voda in dobre ceste so še vedno lista vprašanja, ki povzročajo našim občanom stalne skrbi.
V	Št. Lenartu delujeta dva vodovoda, a oba ne zadostujeta, ker med drugim slabo delujeta. Pred kratkim se je oglasila na županstvu skupina petdesetih družinskih mož ki so zahtevali, naj občina poskrbi vsaj za vodo. župan je nesel prošnjo k deželnemu odborniku za kmetijstvo Comelliju. Ta je obljubil, da bo posredoval pri občinski upravi.
Ljudem pa ne bo pritekla voda od samih obljub. Pravijo, da bo tako kot z občinskimi cestami, ki jih je razrilo slabo vreme. Za vsa popravila je prejela občina deželno nakazilo v višini 80 'tisoč lir. Kako se morejo s tako vsotico popraviti številne občinske ceste, bo že povedal kak učen inženir.
Nov dom
v
Stever-
jann
Na praznik sv. Jožefa so v števerjanu slovesno odprli novi župnijski dom, ki je zra-stel po zaslugi domačega župnika Simčiča in nekaterih nesebičnih dobrotnikov. Dopoldne je novo poslopje blagoslovil goriški nadškof msgr. Cocolin ob prisotnosti domačega župana Klanjščka, goriškega prefekta, deželnega svetovavca dr. Draga Štoka in drugih izvoljenih zastopnikov ter predstavnikov oblasti. Popoldne pa je v nabito polni dvorani dramski odsek društva »Franc B. Sedej« uprizoril Govekarjevo igro »Deseti brat«. Delo je režiral Aleksij Pregare. O tej prireditvi bomo še poročali.
OPRAVIČILO S. G.
Slovensko gledališče v Trstu se opravičuje vsem tistim otrokom in staršem, ki niso dobili prostega svojega sedeža pri »Rdeči kapici« v nedeljo, 16. t. m. v Katoliškem domu v Gorici.
Slovensko gledališče ni predvidevalo, da bo na popoldanski predstavi odziv tako velik, še posebej, ker je pri organizaciji obiska s strani šol skupno število prijavljenih otrok znašalo le polovico razpoložljivih mest v dvorani. Pri predstavi pa se je število obiskovalcev (otrok in staršev) potrojilo.
Kljub svoji prizadevnosti in organizacijskim naporom Slovensko gledališče ni moglo pri predstavi vsem ustreči.
V	bodoče se to prav gotovo ne bo več zgo dilo.	Uprava	SG	-	Trst
Rupa NE KVARIMO JEZIKA!
Pred dnevi smo se v družbi pogovarjali in obsojali, ker se v javnosti in doma tako pači naš lepi materinski jezik. Saj bi preprostim ljudem, in takim, ki jim je malo mar, kako govorijo, še ne zamerili; toda opažamo z žalostjo, da pomagajo kvariti naš jezik tudi javne občevalne ustanove, kot so televizija, naše radijske oddajne postaje itd. Pogosto slišimo take besede, ki jih povprečni Slovenec ne more razumeti.
Pa tudi naše zamejsko časopisje dosti greši v tem pogledu.
Kaj naj pa potem rečemo o naših ljudeh na deželi in v mestu? Kužni bacil pačenja lastnega jezika se je prijel tudi njih. Na žalost je vedno več takih, ki mislijo, da je pravilno vnašati tuje besede v vsakdanji govor s sosedi in da so tuji izrei bolj imenitni in visokodoneči.
Taki ljudje pozabljajo koliko so morali pretrpeti naši predniki, da so nam priborili pravico do domače govorice. Ce bi nanje le nekoliko pomislili, bi se vsak izmed nas bolj potrudil za pravilnejšo izgovarjavo tudi v vsakdanjem pogovoru. Na ta način bi se zavedel tudi vsakdo, ki pride v te kraje, da biva tod pristen slovenski živelj že izza dav nih stoletij.
„Jrin^ov
Pred kratkim je bil dotiskan v tiskarni Budin v Gorici »Trinkov koledar« za leto 1969. Uredil ga je, kot vsako leto, in tudi založil profesor Rado Bednarik, ki je, kot znano, eden najboljših po-znavavcev Trinkove deželice in njene preteklosti, pa tudi dober poznavavec Trinkovega življenja. O Trinku je napisal že veliko člankov in je nedvomno eden tistih, ki so se doslej največ ukvarjali š Trinkovim literarnim delovanjem. Pregled pa ima tudi nad njegovo literarno zapuščino. Zato ni čudno, da prinese vsak »Trinkov koledar« kaj novega o pesniku Ivanu Trinku, česar doslej literarni zgodovinarji niso vedeli. Zlasti v tem pogledu je Trinkov koledar vsako leto zanimiv tudi za slovenistiko. V letošnjem »Trinkovem koledarju« najdemo več prispevkov o Trinku. Prvega je napisal nekdo, ki se je skril za psevdonim Pepac. Članek ima naslov »Ivan Trinko, voditelj in učitelj beneških duhovnikov«. V njem piše med drugim: »Med Trinkovo korespondenco so zelo zanimiva
koledar**
pisma, ki so mu jih pisali njegovi učenci. Vsi so ga spoštovali, Slovenci in Furlani. Mnogi so napredovali in postali doktorji, škofje in celo kardinali. Na svojega nekdanjega profesorja pa niso pozabili, ker je znal vsem vtisniti pečat prave očetovske ljubezni. Med njegovimi učenci so bili tudi sinovi Beneške Slovenije. Za te je skrbel kot punčico svojega očesa. Poleg vsakdanje, splošne izobrazbe, jim je želel še na poseben način pomagati, da bi jih pripravil za vzvišeno poslanstvo med beneškim ljudstvom. Nadvse je bil vesel vsakega, ko je prišel do oltarja.« Nato navaja članek razne primere za to, ki so razvidni iz Trinkove korespondence.
Znani novogoriški slovenist Marjan Brecelj pa je objavil v koledarju nekaj doslej še neobjavljenih pisem, ki jih je prejemal Trinko od raznih svojih sobratov in drugih osebnosti. Tako objavlja na primer pisma, ki so mu jih pisali Virgilij (nadaljevanje na 6. strani)
LZ KULTURNEGA ŽIVLJENJA
dvajseta številka „Jttosta
»TRINKOV KOLEDAR«
(Nadaljevanje s 5. strani)
Ščck, dr. Dragotin Lončar in Franc Levec; zad | nja dva sta bila znana slovenista v Ljubljani. Za ! desetletnico Trinkove smrti pa je objavila Lida j Bezlaj odlomek iz dnevnika duhovnika Antona Fred nekaj dnevi je izšla dvajseta številka re-i bila konteinplacija že sama po sebi zanikovalen od j Cuffola, v katerem ta izraža svojo ljubezen in vije »Most«. Leposlovje zastopata v njej Pavle govor, ki je terjal le akcijo in osmislitev. Ker | spoštov’anje do Trinka. Iz Trinkove zapuščine pa Zidar in Stanko Janežič. Zidar je objavil dve | nimamo sočasnega življenja obeh struktur, v katc- j je objavljena doslej neznana pesem »Iz življenja«, noveli pod skupnim naslovom »Dve prozi«. Prva rem se upanje hrani dz obupa in je obup le posle- l Albert Rejec prikazuje Trinkovo vsestransko delo-inia naslov »Doktor Kolje«, druga pa »Življenje«, dica upanja, se slovenska zavest z vsakim izpraz- vanje, saj je bil ne le duhovnik, ampak tudi pro-Obe, posebno pa prva, sta napisani krepko, z moč- njenim odgovorom, z vsakim izjalovljenim akti- feS01- geolog, geograf, speleolog, etnograf, politik nimi potezami, in pri obeh imamo občutek, da sta , vizmom znajde v najglobljem obupu. Kadar ni jn i^0mp0nist, ter posrednik med slovenskim in
še krvaveča, groba in drgetajoča izreza iz žive, su | Vsega, lahko zavlada na Slovenskem le Nič, ne..............................
rove stvarnosti življenja. V noveli »Doktor Kolje« 1 more pa priti do dialektičnega razmerja med prikaže nekaj življenjskih trenutkov praktičnega i vrednotami in ničnostjo, med smislom in nesmi-
zdravnika nekje v slovenski provinci, nedaleč od Ljubljane, in ostro nasprotje med življenjem in smrtjo. Iz vsega diha neka primitivna, živalska vitalnost, obvladovana od nagonov. V drugi noveli
slom. S kancem aktivistične zanesenosti se ne moremo povrniti v nespremenljivi človeški položaj, v katerem Vse in Nič živita drug ob drugem, ampak lahko pademo le v totalni obup, ki terja
H
je naslikal smrt mladega vaškega učitelja in pesni- ; takojšen in nepreklicen odgovor, takojšnje in neka nekje na Dolenjskem, njegov okus življenja in i preklicno upanje. Tako v svoji zgodovini odgovar-smrti, preden mu kri napolni usta. Tudi ti dve I jamo, ne da bi sc sploh spraševali. Tako živimo Zidarjevi noveli sta napisani v njegovem značii- | v odsotnosti smrti in umiramo v odsotnosti živ-nem slogu in jeziku, ki ga skuša osvežiti z drz- 1 ljcnja.«
nimi, tudi precej skonstruiranimi primerami. V j Podobne probleme človekove in narodne eksi-svoj jezik, ki je sicer živ in močan, pa vnaša po stcnce obravnava Ivan Mrak.
nepotrebnem razne banalne ulične izraze tudi	.	sodelavd	žtevi]kc )>Mosta<( so Boris
take, ki so tujega izvora. Nekaj je tudi slovmcn.h Podrek Fedor 2j Miran Razor, Irena Žerjal-napak, zlasti kar zadeva dvojjno, k. jo zamenja z pučnjk .'n Alcš L	nekaterih	prevodov,
množino, kar postaja sploh tipična napaka mnogih mlajših slovenskih pisateljev in časnikarjev.
Stanko Janežič je nanizal v svojem prispevku »Sveta dežela« nekaj kratkih slik ali bolje prividov svetopisemskih doživetij v Palestini, kot jih je verjetno doživel med svojim obiskom tamkaj.
To so prividi iz Jezusovega življenja in življenja njegovih zemeljskih staršev. Napisani so zelo lepo, v pesniškem jeziku in globoko podoživljeno, tako da napravijo močan vtis.
Franc Mljač jc objavil razpravo »Volilni izidi političnih in deželnih volitev maja 1968«. Gre za politično poročilo, ki ima dokumentarno vrednost in je zato prav, da je bilo objavljeno v reviji, ki noče biti odtrgana od naše stvarnosti in se posvečati zgolj duhovnim problemom. Poročilo pri kazuje seveda slovensko politično realnost, kot so jo pokazale zadnje volitve. Statistični podatki in Mljačevi kratki komentarji povedo več kot dolge razprave.
Marjan Rožanc An Ivan Mrak predstavljata s svojima prispevkoma esejistično hrbtenico te šte vilke. Rožanc se loteva v svojem eseju osnovnih duhovnih problemov slovenstva, v katerem pogreša vprašanja in odgovore, to je konlemplacijo o najbolj bistvenih človekovih vprašanjih in ciljih.
Iz tega spoznanja je zapisal med drugim: »To dejstvo pa nam seveda razkriva le naš izjemni, brezupni položaj, položaj naše nenehne življenjske ogroženosti, v katerem je bila kontemplacija nemogoča, ker je bila pristajanje na smrt, ker je
italijanskim svetom.
Ostali del koledarja prinaša razne etnografske prispevke in ljudske pesmi ter legende, pa tudi nekaj priložnostnih člankov. Med temi prispevki je imenovati predvsem članek Martina Jevnikarja »Padova in beneška slovenščina«, v katerem prikazuje, kakšno vlogo je imela slovenščina v predavanjih uglednega slavista in profesorja pado-vanske univerze dr. Artura Cronia. Pa tudi po Cronievi smrti ni zamrlo zanimanje za slovenščino, zlasti za narečje Beneške Slovenije. L. Z. piše, kako so hodili nekdaj Furlani in Beneški Slovenci na delo v tujino. Rado Bednarik je napisal topel članek o nedavno umrlem dr. Engelbertu Besednjaku kot prijatelju Beneških Slovencev. Pavle Merku pa je prispeval zapisa dveh pripovedk iz Plestišč v narečju.
Nova pot" o Alešu Ušeničniku
Nova, 7. do 9. številka revije »Nova pot«, ki jo svobadilno fronto in komunisti. O tem piše Janže-izdaja Cirihnetodijsko društvo katoliških duhov- kovič, potem ko opozori na dejstvo, da je bil nikov v Sloveniji, prinaša na uvodnem mestu čla- Ušeničnik tedaj že starček, ki ni imel in ni mogel nek Janeza Janžekoviča o stoletnici slovenskega imeti več čisto jasnega pogleda o dogajanju: »Ven-katoliškega filozofa Aleša Ušeničnika. »Alež Uše- i dar mu nepristranski zgodovinar marsičesa kar
ničnik spada med naše največje može«, jriše Jan žekovič. »Bolj ko se oddaljujemo od njega, večji postaja, bolj se dviga nad svoje sodobnike. Njegovo delo je toliko in takšno, da bi častno izpolnilo dve, tri človeška življenja. Svojo dejavnost je sam takole označil: »Skoraj vse, kar sem pisal sem pisal sicer iz znanosti in z znanstveno vestnostjo, vendarle ne iz znanstvene ambicije, temveč zato, da bi slovenska inteligenca bolj in bolj doumela resničnost in lepoto svojega krščanskega svetovnega nazora in bi ga bila vesela. Malo sem pisal iz čiste teologije, malo več iz čiste filozofije, največ pa sem obravnaval verska, nravna in vobče kulturna vprašanja pod filozofskim vidikom.« K temu pristavlja Janžekovič: »Ušeničnik je bil kerub, ki je z ognjemim mečem ljubosumno stražil vrt krščanskih verskih in nravnih resnic.«
Janžekovič nato prikaže in zgoščeno oceni U-šeničnikovo leposlovno in ntodroslovno delo prikaže pa tudi njegovo stališče med zadnjo vojno, ko je Ušeničnik dosledno odklanjal sodelovanje z O-
Ifumca f/talo: Jflihctiblm o tfloomLji od 12. do 1(s. stoletja
Pri Slovenski matici v Ljubljani je pred ne- , ki so delovale na Slovenskem. V naslednjem po-
davnirn izšla knjiga dr. Franceta Steleta z našlo vom Slikarstvo v Sloveniji od 12. do 16. stoletja Delo obsega torej obdobje gotskega in renesančnega slikarstva, ki se sredi 16. stoletja naglo razkroji. S tem obdobjem se je dr. Stele ukvarjal že v več knjigah, ki so izšle v preteklosti, tako npr. Cerkveno slikarstvo na Slovenskem, Monu-menta artis Slovcniae 1 in druge. Knjiga, o kateri govorimo, je prvič izšla že več kot pred 30 leti. 'Prvotno so nameravali pri Slovenski matici samo ponatisniti to delo, vendar sc je avtor odločil za izpopolnitev besedila m bogatejše ilustrirano gradivo. Znano je namreč, da je število na novo odkritih spomenikov zlasti stenskega slikarstva v Sloveniji po vojni izredno naraslo. S pomočjo teh odkritij so prišli do novih, važnih spoznanj, to pa je zahtevalo tudi preocenitve nekaterih predvojnih izsledkov. Zadi vsega tega je bila razširitev in izpopolnitev knjiige nujna.
Knjiga je razdeljena na več precej obširnih poglavij. Avtor najprej obravnava slikarstvo od 12. do 16. stoletja na splošno. Sledi zelo obsežno poglavje o stenskem slikarstvu v tem obdobju. Dr. Stele je najprej obdelal posamezne probleme stenskega slikarstva, zlasti način poslikave slovenskih podružnic in njihovih prezbiterijev. Nato nam avtor predstavi posamezne umetniške osebnosti,
glavju dr. Stele obravnava tabelno {oltarno) slikarstvo. Sledijo poglavja o enciklopedičnem in profanem (posvetnem) slikarstvu, o portretih, ilu-miniranih (okrašenih) rokopisih in vitražih (slikana okna). Na koncu so dodana še kazala krajev, umetnikov in slik ter pregled glavne literature za tistega, ki bi si hotel znanje, pridobljeno v tej knjigi, še poglobiti. Knjiga lejro dopolnjuje 268 slik v črno-beli tehniki.
Besedilo knjige je pregledno in ga bo z užitkom bral ne samo strokovnjak, temveč vsak ljubitelj domače slovenske umetnosti. Knjiga ima po besedah samega avtorja humanistično izobraževalni namen.
V	potrditev tega navaja teie besede svojega univerzitetnega učitelja Maksa Dvoraka: »Komur se je posrečilo, da razume duha gotske ali baročne katedrale, bo doživel njih skromni odmev v cerkvi rojstne vasi, ki mu ne bo več prenehala govoriti. Tako se znanje, pridobljeno v priročnikih, spreminja v dejansko in živo duševno izo- j tem nadaljuje dialog, ki se bo verjetno plodno brazbo. Prav po tej poti je namreč treba na vseh nadaljeval. Poleg nekaterih leposlovnih prispevkov duhovnih področjih iskati smeri v boljšo bodoč-! naj še opozorimo na razpravo »Podoba duhovnika nost.«	'	v slovenskem slovstvu« Jožeta Gregoriča. Tokrat
»Ce je knjiga ustregla temu namenu, pravi na obravnava Tavčarjeva dela. Ob koncu najdemo koncu dr. Stele, je opravičila svoj obstoj.« i tri pesmi Franceta Lokarja in običajne recenzije
V. M 1 ter drugo.
mu očitajo nasprotniki, ne sme zameriti. Ne sme mu zameriti, da je odklanjal komunizem in se odločil za solidarizem. Vsak človek ima pravico, da z zakonitimi sredstvi skuša uveljaviti družbeni red, ki ga ima za najboljšega. Ne sme zameriti, da ni razlikoval komunizma kot družbenega dela, in dialektičnega, ateističnega materializma in da je zaradi drugega še s tem večjo vnemo zavračal tudi prvega. To dvoje še danes in tu pri nas nujno povezujejo mnogi marksisti sami. Tako povezovanje je sicer napačno. Komunizem kot družbeni red je v skladu s poljubnim humanističnim nazorom, z materialističnim celo najmanj, toda če komunisti sami pravijo, da komunizem ni brez materializma, jim je Ušeničnik imel pravico verjeti... Kaj mu torej zamerimo? Beseda »zamerimo« bi bila v našem primeru krivična. Starčku, ki mu bolezen vsak dan bolj kali umski pogled, ni mogoče ničesar zameriti. No, pa recimo, kaj najbolj obžalujemo? To, da ni videl, da je bil nacizem ne samo smrtna nevarnost za slovenski narod, morda sploh največja v vsej naši zgodovini, marveč da je bil tudi za vero mnogo nevarnejši kakor komunizem. Ker tega ni uvidel, tudi ni uvidel, da je v takem primeru pomagati v sedlo komunistom manjše zlo, kakor pustiti v sedlu naciste. Kadar je v deželi okupator, zlasti še tak okupator, takrat mora biti prva skrb vseh poštenih ljudi, kako pregnati okupatorja. Obžalujemo, da je Ušonični-kov velikanski ugled, ki si ga je bil pridobil s svojim delom, morda proti njegovi volji, kril tiste, ki so z okupatorjem sodelovali. Ušeničnika je bila sama ljubeznivost in dobrota. Ušeničnik nikoli ni bil hujskač. Toda zgodilo se je, da so se hujskači nanj sklicevali... Na vseh naših velikih možeh je mogoče najti kake napake. Tudi na lepem Ušeničnikovent liku je senca. Mi se pa skušajmo iz slabosti naših velikih mož česa naučiti.«
Dr. Franc Perko piše o nemškem teologu Hansu Kiingu ter objavlja in komentira odlomek iz njegove sporne knjige »Die Kirche« (Cerkev). Dr. France Rozman je napisal razpravo »Duhovništvo laikov po virih razodetja«, marksistični avtor Marko Kerševan pa v članku »Sporna vprašanja in nesporazumi našega razgovora o religiji« odgovarja na neki kritični članek dr. Janeza Janžekoviča. S
5/of/oftno
zveza je
Občni zbor Kmečke zveze v Trstu, ki se Omenil je vrsto problemov, posebno beg
je vršil 2. marca letos v Kulturnem domu v Trstu (o njem smo poročali že v prejšnji številki), je ob veliki udeležbi kmeto/ ponovno dokazal življenjskost te organizacije. Številni posegi prisotnih v diskusijo so bili sicer zelo zanimivi, vendar bi bilo želeti, da bi Kmečka zveza organizirala v prihodnjih mesecih, v bodoče mogoče vzporedno z letnim občnim zborom — ki naj bi torej bil dvodneven ali celovečeren — diskusijo in referate o specifično strokovnih vprašanjih. Študija o preustroju tržaškega kmetijstva, ki je nastala na njeno pobudo, bi zaslužila, da bi jo še enkrat podali in prediskutirali na podobnem širokem zboru kmetovalcev. Naš kmetovalec mora posebno dandanes postati dobro informiran o vseh strokovnih problemih, posebno o tistih, ki zadevajo silnice sodobne kmetijske politike. Kmečki stan se bo ohranil, kolikor bo imel jasno zavest o položaju, v katerem se nahaja, in kolikor bo dobro poučen o možnostih, ki so mu na razpolago, da tudi sam pravočasno in primerno .spreminja svoj položaj v dobi, v kateri postajata zamudništvo in zaostalost usodna.
PREDSEDNIŠKO POROČILO
Besede, ki jih je na občnem zboru spre govoril predsednik Kmečke zveze Alfonz Guštin s Cola, so bile jasne in pomembne Kmetje naj se še bolj identificirajo s svojo organizacijo, saj bo ta le tedaj, če bo združevala vse naše kmetovalce v soglasju in sodelovanju ter s premagovanjem političnih ločitev, z večjo težo predstavljala njihove koristi in učinkovitejše prispevala k reševanju kmetijskih problemov. Da se v tržaški pokrajini sliši glas metov, je zasluga Kmečke zveze. Predstavniki te organizacije so mnogokrat nastopili pri pristojnih oblasteh, od deželnih do občinskih, in tako obrazložili težave in probleme naših kmetovalcev. Vsakokrat so tudi postavili stvarne predloge za njihovo rešitev, tako ko je šlo za škodo, ki jo povzroča divjačina oziroma nedeljski izletniki, kot tudi — in še posebno — ob razlastitvah zemlje našega kmeta.
Kmečka zveza je tudi edina kmečka organizacija v deželi, ki je izdelala in predložila strokovno študijo za ovrednotenje kmetijstva. Priredila je pa tudi vrsto uspelih strokovnih predavanj po vaseh. Nerešenih problemov je še veliko in ravno zaradi tega bo v prihodnosti napela vse svoje sile, da bo še dosledneje širila in uveljavljala zadružništvo, 'predvsem zato, ker je zadružništvo tista moderna oblika kmečke dejavnosti, ki edina lahko pomaga nekaterim kmečkim dejavnostim, da se povzpnejo na višjo stopnjo organizacije in dela. V tem oz:ru je Predsednik Guštin posebno pohvalil pobudo, da se v nabrežinski občini zgradi zadružni hlev, pri čemer je omenil pozitivno vlogo pokrajinskega kmetijskega nadzorniš-tva.
POROČILO TAJNIŠTVA
Poročilo tajništva, ki ga je podal Luci-
z zemlje, ki postavlja družbo pred hude socialne in gospodarske probleme, ker prihaja do njega tudi tam, kjer so za razvoj kmetijstva dobri pogoji. Kmetijstvu je torej vsa družba dolžna pomagati, ne samo zaradi dolga, ki ga ima od njega, ker se je razvijala predvsem na njegov račun, ampak v interesu vseh. Pomoč mora biti hitra in učinkovita, da se kmetijstvo modernizira in specializira, da se poveča dohodek iz kmetijske dejavnosti, da se da kmečki mladini vsa možnost in da se ustvarijo pogoji, do bo dostojno živela in s tem nadaljevala kmetijsko dejavnost. Premostiti je treba torej birokratske ovire, ki tako zavlačujejo investicije v kmetijstvu.
Tajnik Volk se je dalje pomudil pri dejavnosti organov Kmečke zveze in pri delovanju njenega urada in organizacije nasploh. Posebno zanimiva so bila njegova izvajanja o študiji, ki jo je pripravila na pobudo KZ skupina slovenskih strokovnjakov. Izračili so jo vsem pristojnim upravam in ustanovam. V tej zvezi sta si prišla ogledat tržaško pokrajino tudi predsednik in direktor Deželne ustanove za razvoj kmetijstva kom. Lucca in dr. Bellavite, katera je KZ spremila po našem podeželu in jima obrazložila probleme našega kmetijstva na kraju samem. Upati je, da bo ta prvi stik z vodstvom tako pomembne kmetijske ustanove rodil koristne sadove.
Kmečka zveza je s svojim delom in zavzetostjo ponovno dokazala, da ne brani interesov naših kmetovalcev samo z izjavami ali protesti — tudi to je potrebno — ampak predvsem s konstruktivnim in stro-
kovnim delom. Svoje poročilo je tajnik KZ zaključil z zahtevo po pravem predstavništvu kmetov v vseh pristojnih javnih ustanovah, posebno pri Trgovinski zbornici in ustanovi za tržaški industrijski pristan (BPIT), predvsem pa poudaril potrebo, da se zaposlijo slovenski strokovnjaki v vseh tistih službah, ki naj bi imele stik z našimi kmeti.
ZENA IN DOM
Bodimo nepristranske in se pozanimajmo še nekoliko o moški modi za to sezono. Da je bila zadnje čase tudi moška moda precej muhava in da je zašla včasih v absurdna in neestetska pretiravanja, ki pa na srečo niso imela širokega odmeva, smo se že prepričale. Letošnje tendence so še vedno različne, vendar se zdi, da prehajajo v premoč zmerni in klasični stilisti moške mode, ki kljub uporabljanju tkanin svetlih barv, predvsem sinje in svetlo modre, predlagajo umerjeno in enostavno grajeno linijo oblek. Suknjiči so manj oprijemajoči, prav tako hlače, dvovrstne obleke so bolj redke in jih je predstavil le Brioni, ki je baje med italijanskimi krojači najbolj za klasično linijo.
Vsekakor pa so vnesli tudi letos skoro vsi krojači novost — da ne bodo zaostali s časom: suknjič brez ovratnika, suknjič kot bolero, kot pulover ali kot srajca, iz blaga ali iz volnenega jerseya, udoben in včasih tudi praktičen.
V	Firencah se je odprl 10. marca prvi vzorčni sejem modnih pritiklin: od majhnih okraskov do pasov, torbic, čevljev, dežnikov in oblek iz kovine. Veliko presenečenje in ne malo zanimanja je vzbudil ob otvoritvi sejma prav prikaz metalnega bikinija, ki bo tudi na plažah prav gotovo obrnil prenekatero glavo. Kar se tiče usnjenih izdelkov, to je torbic, čevljarjev in pasov je prevladujoča barva letos klasična naravna barva starega usnja, za jopice iz svetle kože pa bela, rdeča in beige.
Absolutna novost so očala ovalne oblike in najrazličnejših barv, veliko zanimanje pa so vzbudile »nore nogavice«, kot jih imenujejo, z natisnjenimi ali vezenimi motivi. Nadaljnja novost so sončniki iz blaga, ki se zdi kot ponatisnjen časnik, prav takšno mini-krilo in torbica, ,na kateri so natisnjene tiskarske črke.
Martina
ŠPORT MED NAŠO MLADINO
Brežanke zmagovite tudi v Pordenonu Medla igra med Borom in Sokolom Dober odpor Zarje goriškeniu AGI.
V	ženski odbojkarski B ligi so preteklo nedeljo Brežanke izbojevale zelo pomembno zmago v Pordenonu proti ekipi Casagrande in Sacileja, ki jo letos trenira bivši trener državne reprezentance Trinajstič. Brežanke so se tudi tokrat izkazale z izredno borbenostjo in so vse vredne pohvale, posebno pa se je v prvih dveh nizih odlikovala Divna Slavec. Po tej zmagi so Brežanke še vedno prve na lestvici v svoji skupini B lige kot edina nepremagana ekipa. Končni rezultat:
Breg - Casagrande 3:1 (8, 15, —II. 8)
Derbi med Borom in Sokolom ni izpolnil pričakovanj. Nabrežinke so nastopile precej okrnjene, Borovke pa kljub zmagi niso pokazale tega, kar se od njih upravičeno pričakuje. Lepim potezam še vedno sledijo povsem začetniške napake. Končni rezultat:
Bor - Sokol 3:1 (14, —8, 2, 12)
Kljub porazu je Zarja proti močni ekipi AGI povsem zadovoljila. Bazovke so v primeri z lanskim prvenstvom vidno napredovale, manjka pa jim potrebna izkušenost. Igralke so še vse zelo mlade in vsekakor dobro obetajo. Končni rezultat: AGI - Zarja 3: (11, 10, 10).
Državni turnir v Bergamu
Preteklo soboto in nedeljo je bil na sporedu v Bergamu državni namiznoteniški turnir, katerega sta se udeležila tudi Borovca Edi Bole in Edi Košuta. Državni prvak Boris Košula tokrat zaradi drugih obveznosti ni mogel nastopiti.
in.n \r 11>	•	ut	f A' f u* J€	|	Edi	Bole	je	v	II.	kategoriji,	kjer je bil četrti
Jan Volk, je bilo tudi 'tehtno in zammivo.nosilec skupine, že v prvi tekmi odpovedal. Proti
sicer dobremu tretjekategorniku Grassiju se ga je nenadoma polastila trema in je po nepotrebnem izgubil v treh nizih. Veliko bolje pa je pozneje zaigral v I. kategoriji, kjer je gladko premagal dva solidna drugokategornika: Boltherija in Zanobinija. V osmini finala je žal naletel na odličnega Pelizzolo, prejšnjega zmagovalca turnirja, in moral seveda gladko kloniti. Vendar doseženo 9. mesto v I. kategoriji je vsekakor pozitivno. — Škoda, da ni igral z isto sproščenostjo tudi v II. kategoriji, ker bi se lahko uvrstil zelo visoko.
Edi Košuta je ponovno dokazal, da je letos v odlični formi. Prav malo je manjkalo, da ne bi v
II.	kategoriji pripravil veliko presenečenje v tekmi s poznejšim zmagovalcem Baiocchijem, ki je našemu občinstvu dobro znan, saj je zmagal v II. kategoriji tudi na zadnji Trofeji Bor. V prvih dveh kolih je Edi Košuta z lahkoto odpravil tret-jekategornika Bonnesija in izkušenega drugokategornika Julito. V osmini finala pa mu je neugo den žreb zoperstavil trenutno najbolj razpoloženega drugokategornika Baiocchija. Borovec je začel odlično in proti pričakovanju gladko osvojil prva dva seta. V tretjem je bilo stanje 17:17 in lavorit Baiocchi je bil torej na robu poraza. Vendar je ostal vseeno miren in z 21:18 prisilil Borovca, da mu preda ta niz. V četrtem se je Baiocchi povsem razigral, Košuta pa si je privoščil oddih z namenom, da da vse iz sebe v odločilnem petem setu. In res je tudi odlično začel. Vodil je že s 6:0, a potem ni zdržal uspešne reakcije Baiocchija, ki je igral res odlično in zmagal. Tako je bil Edi Košuta deveti, Baiocchi pa povsem zasluženo prvi. Tudi v I. kategoriji je opravil Edi Košuta soliden nastop. V prvem kolu je gladko odpravil drugokategornika Cagliera, v drugem pa po ostri borbi klonil pred odličnim Ramejem.
n
ZGODBA O
■■ Bučk
0
&
a
a
p
£
_oj
‘S*
s
rt
-id
a73
Pt >cj
^ -id ■*-> rt
ir N O
C O
> >
2 3
rt
G
-O
O
-»•1
'_gp;
O oj
S'«? ‘ >
0) N
bU
O
s
3
’3
£
rt
G
rt
'O
-G rt
'§•§
(U
G H
O
G
3
'bo
(U
G
. d>
rt o bo-'-’ rt
£ «
£ * A CL
rt
&
dd
O >o
J .2 3
rt rt G
"G M
rt
*<D .
E3
O
P,
rt
a
rt
-G
D
H
rt
OJ 'UP C r-
>CJ G •- C
^ ^ £ -3 - _ *> ,o"3	£
c ^ "3 i->
>IT ^ >C/5
°iž 3
O M
i%>o
0)
•s *
rt o G P,
G
to oj
g. E
w rt
.-H ^
G
G
rt $
o *£i.
3 s
G
rt oj
G rt n. G G M
N
<D
3
S > ‘
-d X3
O rt C C G ^
2 «
_m l: >U rt
- &SS
o G (U G O > £ '» ^d W W
3 «	^
^ rt bo . OJ G
D
rt '
£ 0)1 ^•CM a a o
■gS-asSŽ
c >o r=
a « ®
OJ -id > O ■
OJ
O o X o	rt
X o a P,N P,
oj £ o p,
rt rt
v 6 i)
G > 2 >c/J rt 3 'o? ._, 4-1 '
Lh f—*
ft| .«•
. >CJ
'p OJ -id
rt } OJ
■'J
i-> •
p
rt
>IT • —h
'5 E" £>d
OJ
O J) O u > -id
O N >
P G
033 £ Q > r„
G
rt
rt rt u N T3 £ N -P O
bo |
G ._
M o
rO
OJ OJ G
sl
—t T3
H 0
i.S'« Sas 3	"S	E
2	S-i	N
£ w o.o
-* s>75 ._. 0)
O s 3
pgp o n
u a-H c
3 rt P3 G3
O	.	rt	>72	OJ
CO	I	M	•—	4_»
rt . p •£
S §“3 ~SgSij S a£o u
° ® O C -f? ^ ‘I? >U "G
H S u 2.3 .S e 1/1
h .. S C O 1 .Ji, 1/5
VjgOL
>N^> gS
„ CQ £ u >
i oj oj «/> o P< _: >	■*-*
• oj x
rt O
e
<3»
OJ OJ
<* / ■ •
/V'-V< /4'
rt >«
rt ^ ■_.
23 2 «
&u o V .S P rt 73 P- OJ N dd * G
T3 CQ 3
CQ .£ oj
C/) P3 £ ^
&s s
TJ J—i _j
> “S s
i2 o
OJ 'G
OJ OJ >CJ G
rt rt
H