DEMOKRACIJA
Leto II. - Štev. 42
Gorica - Trst, 15. oktobra 1948
Uredništvo In uprava: Gorica - Riva Piazzutta 18 Oena: Posamezna štev. L. 15. Naročnina: Mesečna L. 65.-Za inozemstvo mesečno L. 95,-
Pofit. 6ek. rač. St. 0-18127
Izhaja vsak petek
Slovensko tržaško vprašanje pred mednarodno javnostjo
Aleksandrija, oktober 1948. Prostaški izbruhi neofašističnega tržaškega tiska nas Tržačanov v Egiptu niso prav nič presenetili. Vedeli smo že med vojno, posebno pa še po drugi polovici l. 1945.. da se je tržaška šovinistična histerija za nekaj časa sicer stisnila v mišje luknje, da pa bo prej ali slej ponovno stegnila rožičke, kakor hitro se bo prepričala, da je nihče ne bo krenil pograbežljivih prstih.
Če hočemo razumeti vzroke naravnost bolestne psihoze, ki že pol stoletja obseda peščico tržaških poklicnih hujskačev proti slovenstvu, moramo nujno poseči nekoliko nazaj v zgodovino. Starejša tržaški Slovenci, ki smo morali svojo rodno zemljo v prvi vrsti zapustiti zaradi nevzdržne duhovne in tudi fizične inkvizicije italijanskega šovinizma v Trstu, kateremu je fašizem potisnil v roke neomejeno oblast in popolno svobodo nad Slovenci, smo naravnost poklicani, da mladim slovenskim pokol en jem, vsaj v glavnih obrisih predo-čimo vso tragedijo slovenstva v Trstu. Ta slovenska poko-lenja čakajo danes težke in zgodovinske naloge. Predvsem si morajo utrditi zavest, da smo Slovenci danes enakovredni kateremu koli kulturnemu narodu v Evropi. V drugi svetovni vojni smo Slovenci bolj ko marsikateri evropski narod dokazali, da smo dozoreli in ne mislimo hlapčevati niti Moskvi niti Rimu niti kakemu drugemu tujcu. Vsakomur povejmo v obraz, da ga bomo spoštovali samo toliko, kolikor bo on nas spoštoval, ker smo demokrati v dejanjih in ne samo v besedičenju. Z a svoje slovenske in naravne pravice se bomo borili žilavo, pogumno in odločno; svojim someščanom bomo prodajali teran, povrtnino in tudi usluge; svojih slovenskih otrok pa ne damo in ne prodamo nikomur! Te misli, preproste in naravne, morajo biti naše vodnice v bodočnosti, ker so veljavni za vse narode sveta.
Sveže slovenske sile so s svojo zdravo plodovitostjo že o\l druge polovice prejšnjega stoletja s svojimi lepimi, moralno in fizično klenimi družinami z leta v leto dokazovale, da je prihodnost v njihovih rokah. Rojan, Sv. Ivan, Skedenj, Sv. Ana in ogromni del Sv. Jakoba, vsi ti neposredni okoliši tržaškega središča so bili v slovenskih rokah, saj je bila zemlja last slovenskega kmeta, vrtnarju, cvetličarja, vinogradnika in živinorejca. V tistih časih ni bilo slzoro niti enega Italijana, ki. bi se ukvarjal s sadeži svoje zemlje. Italijani so bili bogataši in delavci. Srednji sloj sta si delila Slovenec in Italijan. Slovenski živelj se ni mogel več v celoti prehranjevati od 'Same zemlje, ki mu jo je razvijajoče se mesto čedalje bolj krčilo, zato so slovenski sinovi, pridni in solidno vzgojeni v domači hiši in slovenski šoli, pričeli iskati zaposlitve v? meščanskih poklicih in pro-drH tudi med izobraženstvo.
Ob relativno veliki osebni svobodi in relativnem spoštovanju pravičnosti, je avstrijska državna uprava hitro spoznala spodobnosti sloven-
S LOVE H C I
IH OBČINSKE VOLITVE
»Slovenska demokratska zveza « nastopi pri občinskih volitvah v Gorici z znakom lipove vejice. Zbrali smo lipovo vejico, ker ie Slovencem na Primorskem, v Italiji, enkrat, leta 1921., pri državnozborskih volitvah že prinesla zmago in ker predstavlja čisti simbol naše narodnosti. Dolžnost vsakega slovenskega volivca, vsake slovenske volivke je, da stori tudi 31. oktobra svojo narodno dolžnost in pokaže, da smo Slovenci pošteni demokrati in narodno zavedni ljudje.
Občinske volitve v Gorici imajo svoj poseben pomen prav za našo manjšino v Italiji in prav sedaj, ko se razne italijanske stranke in njihov tisk hinavsko zaganjajo proti nam in bi nam rade preprečile udeležbo pri občinski upravi. Rade bi še naprej gospodovale nad našim narodom in mu nalagale samo davčna bremena, ne da bi mu dale tudi ugodnosti, ki mu pritičejo. Poleg tega gre za naše kulturne, politične in jezikovne pravice, ki nafti iih mirovna pogodba in tudi italijanska listava priznavata, katere nam pa italijanski šovinisti ospo-ravajo, ker bi nas radi še nadalje gmotno in kulturno iz-mozgavali.
Brez sovraštva
Kdor čita »Lunedi«, »Mes-saggero Veneto«, pa tudi «Vo-ce libera« in drugi laški tisk, Vidi takoj, kako sovražno pišejo proti Slovencem samo zato, ker smo Slovenci in ker smo demokratični Slovenci. Mi ne odgovarjamo niti s srdom niti s sovraštvom, kličemo pa strnjeno v zbor vse naše volivce in volivke in jih pozivamo k narodni in demokratični slogi. Slovenci smo občutili že marsikatero krivico od strani italijanskih šovinistov in nosimo še skeleče rane na našem narodnem telesu ; skeleče rane. ki so _nam jih prizadeli fašisti in ki smo jih mi skušali ozdraviti in pozabiti v duhu demokratične in človečanske spravljivosti. Mislili smo, da bodo to pot ravnali Italijani z nami bolj pravično in izpolnili vse obljube, ki so nam jih gostobesedno
ponujali do septembra 1947. Udarjali so le po komunizmu in nas od njega ločili. Ko pa smo se mi strnili v demokratično zvezo in naslovili na vlado v Rimu spomenico z jasnimi in opravičenimi zahtevami, da se naše pravice zaščitijo, so zagrmeli proti, nam in nas obložili s kupi očitkov.
Prav lani meseca oktobra je goriški Comitato di Libe-razione Nazionale. v katerem so bile včlanjene vse italijan-sk stranke, svojevoljno in proti ukazu rimske vlade, oviral odpreti naše srednje šole. Gospodje v Comitato Li-berazione Nazionale so pač mislili, da imajo opraviti z revčki, ki se jim bodo zahvalili za par osnovnih šol, katere naj bi pred svetom pričale o velikodušnosti italijanske šovinistične civilizacije, kakor smo jo poznali od leta 1918. do zloma fašizma. Comitato Liberazione Nazionale iz Gorice je mislil, da si bo s to prepovedjo zaslužil zlati 'križec. Pa smo goriški Slovenci energično nastopili in odločno zahtevali svoje pravice. Od novih fašistov se ne bomo pustili tlačiti in tudi ne. da bodo oni sodili o naših pravicah.
Za jezikovne pravice in avtonomijo
Sedaj gre za naše jezikovne pravice v javnih uradih, in tudi te bi nam radi še nadalje osporavali. Gorica je bila Vedno »italianissima«, zato nimajo Slovenci kaj iskati v Gorici. Pri tem pa niti malo ne pomislijo, da se smešijo, ker so Gorico krstili Slovenci s prav slovenskim imenom:
GORICA.
Gorice, torej, brez Slovencev ni!
In tudi ne pomislijo, ti krivični sovražniki, da Slovencev ne bodo nikoli ukrotili s takim početjem. Slovenci smo demokratičen in kulturen narod, od katerega bi se tudi I-talijani lahko marsikaj naučili. Pod Avstrijo smo imeli svojo avtonomijo in to avtonomijo zahtevamo tudi danes. Jo imajo Sicilijanci. Sardinci, Francozi v dolini Aosta, Nemci in Ladinci ter Italijani na Tridentinskem in Tirolskem, jo zahtevajo Furlani, zato smn
opravičeni, da jo zahtevamo tudi nii. Na.i nam vlada vrne, kar smo že imeli, drugega ne zahtevamo. Ni dostojno za 1-talijo, ki že od leta 1866. ne da beneškim Slovencem o-snovnih šol, čeprav so tistega leta glasovali za Italijo prav zato, ker jim je šole obljubila. Sramota za Italijani, katere mi cenimo in spoštujemo kot velik in kulturen narod, ki pa se pustijo voditi od peščice šovinistov, ki kalijo mirno sožitje dveh narodov, ki bi se lahko dobro razumela in mirno skupaj živela ter se gospodarsko in kulturno izpopolnjevala.
In kdo so tisti goriški italijanski gospodje, ki so postavili svojo volivno listo z ge-
Javite nam v pisarno v Gorici, Risa Piazzutta 18/1, Imena In bivališče vseh volivcev in volivk, ki ne bi mogli sami na volišče, da iim preskrbimo pomoč.
Slovenci, Slovenke, če niste še prejeli volivne izkaznice, stopite nujno na županstvo in zahtevajte, da vam jo izstavijo!
Javite se v naši pisarni v Gorici, Riva Piazzutta 18/1 vsi volivni upravičenci, ki smatrate, da vam delajo krivico, ker vam niso dali volivne izkaznice, potem ko ste jo osebne alt po zaupnikih iskali in zahtevali!
slom: boj proti Slovencem? Sami profesionisti. ki so do lani živeli prav od Slovencev. Deloma živijo od Slovencev še danes. Pa vendar ni primera, da bi ti odvetniki in lekarnarji vrgli Slovence skozi vrata, ko jim prinašajo lep zaslužek, da živijo!
Po- pisanju »Messaggera Veneta« bi morali dobiti Slovenci v Gorici osem mest v občinskem svetu. Zato poziva list vse Italijane, naj nihče ne izostane od volitev, da bi ne dobili Slovpnci kako mesto več. In pravi, da so te volitve še bolj važne od onih 18. aprila ter da ves svet gleda na občinske volitve v Gorici. Praz-nica, s katero »Messaggero Veneto« farba Goričane. Za občinske volitve v Gorici se zunanji svet niti ne zmeni. Zmeniti pa se bo morala vlada v Rimu in zmeniti se bodo morali tudi goriški šovinisti, ko bodo slovenski volivci poslali v mestni svet leno 'število
svojih zastopnikov. Koliko? Če bodo Slovenci volili zavestno in' kompaktno jih bo več kot osem! Zato rotimo vse naše volivce in volivke, da se volitev prav gotovo udeležijo in glasujejo za lipovo vejico. Okoli lipove vejice se čebelice rade zbirajo. Za demokracijo, ki ie simbol kulture in omike. Proti šovinizmu, ki je simbol nazadnjaštva in barbarstva!
Le pustite naj kričijo, naj razsajajo, norijo, saj...
V	Gorici so naši rodovi delali in trpeli, mi pa hočemo njim na čast delati in živeti! Ni sile, ki bi zrušila demokracijo in našo voljo, da ostanemo v Gorici. Zato pošljimo v goriško občinsko hišo slovenske zastopnike!
Demokracija je luč življenja, je vlada pravičnosti!
Proč z mračnim šovinizmom ! Hočemo živeti složno in v razumevanju s poštenim italijanskim narodom, ki ga njegovi šovinisti ravno tako izkoriščajo kakor nas. Hočemo, da pridejo v občinsko hišo skupaj z nami resni in demokratični Italijani, ne pa žlobudravi nasledniki fašizma, objokovale! Mussolinija!
Nam kar je našega, Italijanom kar je njihovega.
«» «» «» Ponatiskujemo imena naših kandidatov v občinski svet, ki jim bodo slovenski volivci in volivke dali svoj glas:
KEMPERLE Polde, novinar
BRATUŽ Rudi, kavarnar
TABAJ Jožica, posestnica
BRUMAT Ivan, trgovec
BENSA Valentin, kmet poljedelec
PERAT Ivan, mizar in gostilničar
SPAGNOLO Katica, trgovka
BANDELLf (Bandelj) Just, cvetličar
SERDINŠEK Erminija, zasebnica
ŠORLI Ljuboslava, zasebnica
LUTMAN Jožef, posestnik poljedelec
LUTMAN Benedikt, posestnik poljedelec.
Od srede  do srede-
skega sotidno izšolanega izo-braženstva, ki je ob popolnem pomanjkanju slovenskih srednjih šol, urilo svoje talente na srednjih šolah z nemškim učnim jezikom. Na ta način je slovensko izobraženstvo v glavnem obvladovalo vse tri takratne deželne' jezike^ in zlasti v izvršnih službah prednjačilo italijanskemu u-rudništvu, ki z učenjem tujih jezikov po navadi ni imelo posebne sreče.
V	teh časih se ie pričela buditi slovenska narodna zavest, posebno živo po zahodnih obronkih naše jezikovne meje. Z narodno zavednostjo je vzporedno poganjala politična zrelost, ki se je manifestirala v ustanovitvi vol. društva »Edinost« z istoimenskim dnevnikom. Rastla so društva, zadruge in slovenske šole; tudi v trgovini in denarništvu smo se Slovenci v Trstu pridno in uspešno uve-
ljavljali. Doba slovenskih o-koliških sadjarjev, živinorejcev, zelenjadarjev lin mlekaric se je s slovenskim kulturnim razmahom pričela preoblikovati. Slovenski človek je pričenjal polagoma, zato pa vztrajno stopati po socialni lestvici navzgor.
Sedanje gonje poklicnih šovinističnih hujskačev pač najbolj zgovorno potrjujejo, kako pogrešena je bila zamisel treh zahodnih velesil, da se Trst vrne Italiji. Nosilci italijanskega šovinizma v Trstu so v svoji nestrpnosti nai-prepričevalnejše dokazali, kakšna usoda ie namenjena slovenski manjšini, če bi jo visoka svetovna diplomacija zopet potisnila v oblast kulturnega nasilja v srcu Evrope. Verujemo, da bodo zahodni zavezniki v imenu pravičnosti [in miru v Evropi temeljito revidirali svoje spomladanske zamisli.
Bodite pogumni, dragi rojaki v Trstu! V tujini imate več zaveznikov in iskrenih prijateljev, kakor pa domnevate in kakor bi bilo prav poklicnim hujskačem! Ne klonite glave! Ne prodajajte svoje lastne krvi nestrpnim janičarjem in ne podpirajte kulturnega kanibalstva! Trmasto in dosledno pošiljajte svoje otroke v slovensko šolo! Demokracija stopa s hitrimi in sigurnimi koraki; vsi fašiznii, nacizmi in komuniz-mi bodo' propadli, ker so grajeni na nasilju, zločinu in privilegiranosti. Na resnični demokraciji, ki jo t? Trstu tako pogumno zastopate, bo zrastel novi svet, kjer se bodo v popolni enakopravnosti in popolnem spoštovanju znašli demokratični Slovenci z dc-\ mokratičnimi Italijan i po vzorcu demokratične Švice.
VOJNE NE BO
V	odgovor na vprašanje ame* riškega lista »Los Angeles Mir ror« je glavni tajnik Organizacije združenih narodov Trygve Lie izjavil, da po njegovem ne bo voj* ne v dogledni bodočnosti. Lie te* melji to svoje mnenje na prepri* Čanju, da ne želi noben odgovorni državnik danes vojne, ter da bos do vsi tisti, ki imajo kakšno odgovornost, storili vse, da bi jo preprečili. Sicer je vedno možno ,v teoriji, da bi velesile zabredle v spor, ki bi vodil do tretje sve* tovne vojne. 'Poda če bodo vsi narodi sveta imeli dobro posre* dovalno sredstvo in še kaj narav* nega čuta za samoohranitev, ne bo do vojno nikoli prišlo, Stalna zaščita, ki jo imamo proti vsaki novi vojni, je svobodna demo* kratska skupščina narodov, kj jo imamo z^aj v Združenih narodih. Ena glavnih nalog OZN je, da se bavi s problemi, ki nastajajo med državami v primeru, če se narodi sami ne morejo sporazumeti med seboj.
7. OKTOBRA : Zahodne države so sklenile, da se bodo še pogajale s Sovjeti o nadzorstvu nad atomsko silo. — Sovjetska zveza je glasovala proti sklepu pravnega odbora OZN, da pred* st avl j a rodomor, to je, načrtno iztrebljanje kakega naroda v miru ali v vojni, zločin proti človeštvu. — Sovjeti znova zahteva* jo od Italije, naj jim izroči vse vojne ladje, za katere to določa mirovna pogodba. — Velike vaje sovjetskega letalstva z odmetom bomb, padalcev in ostrim strelja* njem vzdolž zavezniških /e/a/* skih hodnikov do Berlina. — Običajni ostri besedni spopadi med sovjetskimi in zahodnimi zastopniki na skupščini Združe* nih narodov v Parizu.
8. OKTOBRA : Grška vlada je poklicala pod orožje vse moške, ki so od 1944 dalje služili vojake manj ko dve leti. — Peti dan kos munistične stavke v francoskih premogovnikih, železnicah in v pristaniščih. — Češkoslovaški poslanik na Danskem, Nemeček, je odstopil v protest proti razmes ram doma. — Arabci in Judje uradno izjavljajo, da so predlogi pokojnega grofa Bernadotta glede razdelitve Palestine nesprejemljiv vi. — Poljski policijski minister je s posebnim razglasom pozval komunistično milico, naj likvidira vse nasprotnike, ki vodijo vedno ostrejši boj proti sedanjemu režimu. — Obisk bivšega predsednika ameriške demokratske straiu ke ¥arleya v Španiji, kjer je imel dolg razgovor z generalom Fran* com. — Argentinski zunanji mi. nister Bramuglia je sprejel nalogo posredovalca med Sovjeti in zahodnimi državami v sedanjem sporu zaradi Berlina. — Ker s Sovjeti ni moči priti do kakega sporazuma, bo Amerika odslej sama skrbela za svojo varnost, je dejal zunanji minister Mari shall v nekem govoru v Parizu.
—	Amerikanci so sklenili še bolj' ojačiti svoje letalstvo v Nemčiji.
9. OKTOBRA :	V zahodnih predelih Berlina, ki jih oskrbuje* jo z letali, so povečali obroke živeža na 2000 kalorij dnevno. — Komunistična policija je aretirala .32 mladih Slovakov, pripadajo* čih »Slovaškim osvobodilnim jas tam«, ki se bore za obnovitev sat mostojne slovaške države.
Poleg Titovega poslanika v Egiptu je odstopilo tudi vse osebje poslaništva, v protest proti seda* nji politiki jugoslovanske komu: nistične partije. — Španski zuno* nji minister Artajo je odpotoval v Argentino na važen političen obisk. — Jugoslavija se nikoli ne bo odpovedala zahtevi po južni Koroški, kjer prebivajo Slovenci, trdi glasilo Titove partije »Bor: ba«. — Morilci grofa Bernadotta so pobegnili iz zapora v Haifi. — Rudarska stavka velja Francijo vsak dan 160.000 ton premoga in 620 milijonov frankov, je izjavil ministrski predsednik Queille. — Ameriški zunanji minister Mar* shall je nenadno dopotoval v Washington, ker je predsednik Truman hotel na svojo pest po: sredovati pri Stalinu za sporazum, kar bi lahko razbilo sedanjo vzajemnost med zahodnimi drža* vami.
H). OKTOBRA
Nemiri in spo* policijo, vojsko ter komunisti v Fram
padi med stavkajočimi ciji. — Titov zastopnik Mateš je v Parizu znova napadel Marshab lov načrt ter USA, hkratu pa tu* di sovjetske podložnike zaradi napovedi, da se Jugoslaviji bliža gospodarski polom, ker se je los čila od boljševiške gospodarske politike. — Sklep Združenih naro*
Od srede ___________________do	srede
clov iz leta 1946, naj članice OZN odpokličejo svoje poslanike iz. Španije ter čim bolj omeje vsakršen stik s to državo, ne odgovarja več zahtevam današnjega položaja, je izjavil ameriški zu; nanji minister Marshall. — Sovi jeti priznavajo, da industrijska izdelava na njihovem področju v Nemčiji nazaduje. — Odnošaji med Avstrijo in Jugoslavijo se zadnje čase izboljšujejo, je izjavil predsednik avstrijske vlada dr. Figi. —■ Zaključek velikih vaj turške vojske, ki so po sodbi a* meriških opazovalcev zelo dobro uspele.
11. OKTOBRA: V Rimu se je začela razprava proti vodilnemu fašistovskemu generalu Graziani; ju, ki je bil po 8. septembru 1948 poveljnik Mussolinijeve republik kanske vojske. Hude demonstraci; je novih fašistov v Rimu — Zače--tek nove ofenzive proti Marko* sovim tolpam na predelu, kjer se stikajo meje Grčije, Albanije in Jugoslavije. — Trst bo iz skladov Marshallovega načrta dobil novih 6 milijonov 605 tisoč dolarjev (4 milijarde 227 milijonov lir). — Titov zunanji minister Kardelj je pri Združenih narodih spet branil, sovjetsko »miroljubno« politiko ter napadal ameriške »imperiali; ste« in »vojne hujskače«. — Za; četek važne konference ministn skih predsednikov angleške dr; žavne skupnosti v Londonu. — Sovjeti zanikujejo poročila, da bi zahtevali pospešitev pogajanj za mirovno pogodbo o Avstriji in da bi nameravali odtegniti Titu svojo podporo pri zahtevah po južni Koroški. — Sama ameriška pomoč ne more rešiti italijanske* ga gospodarskega vprašanja; za to je potrebna tudi dobra volja in delavnost na laški strani, je go* voril v Livornu ameriški poslanik Dunn. — Zahodne sile so sklenile zavrniti vsak predlog za rešitev berlinske krize, ki ne bi določal, da morajo Sovjeti najprej odpra; 'viti zaporo.
12. OKTOBRA : Titove oblasti na področju B STO-ja ne prizna; jo novih zgolj italijanskih osebnih izkaznic za Trst. — Razmere med Španijo in Združenimi državami se bodo izboljšale, ker mora tudi Španija dobiti mesto v protiko; munistični zvezi zahodnjih držav, je izjavil Francov zunanji mini* st er Artajo v Argentini. — Ne; ovrgljivo je dokazano, da sedanje stavke v Franciji neti Kominform, ki hoče onemogočiti francosko obnovo po Marshallovem načrtu, trdi francoski prometni minister Pineau. — Ameriški zastopnik na skupščini Združenih narodov, Austin, silovito obtožuje Sovjeti* jo, da ogroža svetovni mir. — Zarodi spora med Titom in Ko; minformom so iz Poljske odslovili 650 jugoslovanskih vajencev — Pododbor OZN je zavrgel sov; jetski predlog za nadzorstvo nad atomsko silo ter odobril osnutek zahodnih držav. — Jugoslavija znova zahteva od Italije izročitev vseh vojnih ladij, za katere to določa mirovna pogodba. — Če bi komunistične tolpe zavzele Berlin ter ogrožale španske sosede, se bo milijon Špancev kakor en mož borilo proti skupnemu sovražniku Zahoda, je izjavil ge; neral Franco. — Sovjeti hočejo s svojimi grožnjami Evropo prisi; liti, da bi zanemarila obnovo ter vse sile dala za oborožitev. Tako bi nezadovoljstvo in stiska, ki netita komunizem, ostala in Sov; jeti bi brez vojne dosegli svoje cilje, je govoril angleški vojni minister Alexander.
13. OKTOBRA : Prvi sestanek vrhovnih poveljnikov oboroženih sil Zahodne zveze v Londonu. -Napovedi o spremembah v mad; žarski vladi, iz katere naj bi za; radi nezanesljivosti zletel celo dosedanji nesporni poglavar mad; žarskega komunizma Rakosi. — Bolgarski podkonzu! v Carigradu Karagizov je z važnimi tajnimi listinami pobegnil v USA. — A-merika je Titu poslala za 18 mi; lijonov dolarjev zlata, ki je bilo
V zadnji številki smo pod tem naslovom objavili prvi del članka, ki govori o dejstvih, katera moramo upoštevati pri svojih razglabljanjih o bodoči usodi Svobodnega tržaške; ga ozemlja.
V prvem delu članek opo; zarja na nekatere propagandne pojave, ki nas ne smejo begati, v drugem delu pa obravnava še ostala dejstva, ki so za pre; sojo tega vprašanja bolj ali manj važna.
Da se velesile, ki imajo v rokah usodo Trsta, pri svojih ko; rakih glede njega ravnajo samo po svojih koristih in ne po vsako* kratnih zahtevah sedanjega spora med demokracijo in rdečim tota* litarizmom, pričata dva vplivna glasova, ki smo ju glede tržaškega vprašanja zadnje čase zasledili v svetovne tisku.
Prvi je članek, ki ga je 16. sep? tembra letos objavil vodilni ame* riški dnevnik »The Ne\v York Times«. Napisal ga je njegov ev* ropski dopisnik C. L. Sulzberger tik po svojem zadnjem obisku v Trstu. Če kateri ameriški časnikar tržaški problem temeljito pozna, je to Sulzberger, ki ni bil to pot prvič v Trstu
V	omenjenem sestavku raz* pravlja Sulzberger najprej o ne* pričakovanj spremembi sovjetske* ga stališča glede italijanskih kolonij. Sovjetska zveza je vse do neuspelega posveta v Parizu nam* reč predlagala, naj Italiji vrnejo vse njene bivše kolonije. Zahod* ne države so temu predlogu na* sprotovalc. Očitno so Sovjti s tem hoteli podpreti italijansko komunistično partijo.
Zdaj pa jim važnejše koristi
—	skrb za vpliv in petrolej na Bližnjem vzhodu — narekujejo, da si pridobe simpatije Arabcev in sicer s tem, da zahtevajo za bivše italijanske kolonije skupno upravo Združenih narodov, ki naj te arabske dežele privede do sa* mostojnosti.
S čim bo zdaj skušala Sovjctija pomagati Togliattijev; stranki, se sprašuje Sulzberger, ter pravi potem takole:
Trst in italijanske kolonije
»Odgovor na to bi utegnili najt' v Trstu. To vprašanje bodo na •pariškem zasedanju Združenih na* rodov skoraj gotovo načeli.
»Trst za Italijane še vedno po* meni več kakor kolonije. Združene države, Anglija in Francija so precej pridobile na priljubljenosti v Italiji, ko so se pred aprilskimi volitvami zavzele za vrnitev Svo* hodnega ozemlja Rimu »Ta manever — zakaj to ni bilo nič drugega ko manever — so v Moskvi ostro obsojali. Vsekakor pa je spomladanski volivni vpliv tega manevra zdaj precej opešal.
»Po letošnjem aprilu je izbruh* nil spor med Titom in med Mo* skvo. Sovjetom seveda zdaj ni več toliko do varstva jugoslovanskih koristi na Svobodnem ozemlju in do tega, da bi se kaj prida zav*
spravljeno že izpred vojne v USA.
—	Trst je do oktobra dobil iz Marshallovega načrta 4 milijone 824 tisoč dolarjev (skoraj tri mi; lijarde lir). — Turčija je sklenila pomnožiti protikomunistično ra; dijsko propagando, namenjeno vzhodni Evropi. — Češka generala Gak in Miroslav sta pribežala v London. — V Jugoslaviji ravnajo z zaprtimi ljudmi kakor z živino. Zaradi tega bi bilo prav, če bi šli v ječo Tito, Kardelj, Djilas in Rankobič, piše glasilo jugoslovan; skih kominformistov »Nova bor; ba« v Pragi. — Češka komunistič; na vlada obtožuje pri Združenih narodih zahodne države, da podpirajo hujskanje na upor proti sedanjemu režimu v ČSR. Sov; jeli so pripravljeni razgovarjati sc
o	Berlinu, če zahodne sfle umak; nejo svojo pritožbo pri Varnost; nem svetu, pravi sovjetski odgo; vor na kompromisni predlog nevtralnih držav.
zemali, da ta predel dobi Tito.
»Vrh tega Sovjete nepreneho* ma razburja navzočnost anglo-ameriških čet v Trstu, zakaj te čete so znamenje, kako je Trst važen. Ne samo v tem, ker .služi za varstvo Italiji, marveč tudi, ker meče senco demokracije v podonavske podložniške države.
Sovjetska doslednost
»Bilo bi prav lahko mogoče, da bi sovjetsko zastopstvo na glavni skupščini Združenih narodov na lepem spremenilo svoje stališče do Trsta ter privolilo, da vse Svobodno ozemlje, ali pa vsaj kak njegov del, vrnejo pod itali* jansko upravo. To bi podprlo go* spoda Togliattija, hkratu pa bilo protiutež novemu sovjetskemu stališču glede kolonij. Povrh tega bj tak korak pripravil pot za od* poklic zahodnih' čet 'z vrha Jadrana.
»Za te domneve imamo nekaj dokazov v poprejšnjih okolišči* nah. Znano je, da so se tik pred razglasitvijo zahodnjaškega pred* loga, naj vse Svobodno ozemlje dodele Italiji, Sovjeti pripravljali nastopiti z načrtom o razdelitvi tega področja med Italijo in Jugoslavijo.
»Po tem načrtu naj bi bila Ita* lija dobila sedanjo zono A, zase* deno po zahodnih oddelkih, s Trstom; Jugoslavija pa zono B, ki jo drže Titove čete.
»O Trstu bo najbrž govora na glavni skupščini Združenih naro* dov v Parizu. Zanimivo bo opa* zpvati, ali bo sovjetsko zastop* stvo podpiralo omenjeni načrt, ali pa se bo zavzelo za morebitno dodelitev vsega tržaškega ozemlja Italiji.
POLITIČNI
Churchill o vojni nevarnosti
Bivši britanski ministrski predsednik Winston Churchill je na kongresu konservativne stranke imel govor, v katerem je med drugim izjavil:
»Tretja svetovna vojna se neizogibno bliža. Sovjetska zveza je silno oborožena. Njene sile v Evropi presegajo oborožene sile vseh zahodnih držav skupaj. Bil sem res začuden nad dejstvom, da je kljub nauku, ki sta ga v preteklosti dobila britanski in ameriški narod, bilo potrebno toliko časa, da smo razumeli veliko nevarnost, ki grozi od vzhoda življenju in svobodi naših narodov.
»Morda bodo našli rešitev v kompromisu, toda sedanja nasprotstva in nevarnosti bodo v temelju ostale.
»Štirinajst mož v Kremlju gospodari nad 300 milijoni človeških bitij tako, kakor zgodovina tega ne pozna. Ako bi Združene države ne ohranile skrivnosti atomske bombe zase, bi nobeno sredstvo ne moglo preprečiti, da bi vsa zahodna Evropa ne prišla pod jarem komunizma.
»Danes sem popolnoma prepričafi, kar vam povem z veliko žalostjo v srcu, da je možno preprečiti novo vojno le z našo vojaško ' silo.« »Skupščina Združenih narodov je le poskusno bojišče, kjer se zastopniki držav ob-metujejo z obtožbami in izzivanji, da bi vplivali na javno mnenje ter vžigali duhove za tretjo svetovno vojno.«
Prepričan sem pa, — da bi papirnati dogovor, s katerim bi se Združene države zavezale uničiti že izdelane svoje atomske bombe, pomenilo Izgubo zadnjega obrambnega sredstva. Ako Sovjeti res želijo, da bi se atomska sila ne uporabljala v vojaške
Trst in Arabci
»Gotovo je politika Sovjetske zveze na Jadranu tesno povezana z njeno politiko do Arabcev, ki se zdi, da se zadnje čase spre* minja.«
Tako »New York Times«. In k tem izvajanjem je treba dosta* viti, da je tekma za simpatije Arabcev prav tako kakor Trst važna samo kot tekma za politič* ne in vojaške postojanke v seda* njem sporu med Sovjeti in Ameriko.
Drugi tak glas, ki pa močno upošteva tudi pravo vlogo Trsta, katero bo kot svobodno pristani* šče moral igrati za blagor Evro* pe, je članek »Bodočnost Trsta«, ki ga je 3. septembra letos priob* čil ugledni angleški dnevnik »Manchester Guardian«.
Ta uvodnik je predolg, da bi mogli vsega navajati v okviru te* ga sestanka. Naj za danes zado* stuje, če ugotovimo, da se strinja z našim stališčem.
Njihove koristi — tržaške koristi
Vsi ti bolj ali manj merodajni glasovi pričajo, da koristi zahod* nih velesil spričo sovjetske premetene politike zahtevajo, da naj glede Trsta* ostane vse, kakor je. Če bi ga zdaj dajali komur koli, bi bil zanje kot politična in vo* jaška postavka izgubljen. Zdaj se spet enkrat- radi trenutne koristi odločujočih činilcev ujemajo s pravimi koristmi Trsta in tistega dela Evrope, kateremu to prista* nišče dejansko pripada.
Zaradi tega se vsi tisti, katerih program, želja in cilj je neodvis* na tržaška država v službi svoje* ga naravnega, zaledja, danes še zlasti ne smejo dati motiti po takšni ali drugačni propagandi, marveč morajo ločiti med njo in med stvarnostjo.
In ta stvarnost je zadnje čase dosti bolj -naklonjena našemu sta* lišču kakor pa kakršni koli drugi rešitvi tržaškega vprašanja.
OBZORNIK
namene, morajo ostali svet prepričati z drugačnimi dejstvi, kakor so pa papirnati sporazumi.«
Ameriški obiski pri diktatorjih
^ General Franco je sprejel pretekli teden ameriškega senatorja Erika Johnsona, ki se je kasneje sešel tudi s španskim zunanjimi ministrom. V madridskih krogih pripisujejo temu sestanku veliko važnost. Pripominjajo, da je bil Johnson še nedavno predsednik ameriške trgovinske zbornice, zato sodijo, da je naloga te ameriške osebnosti poluradna. Johnsona v ’Wa-shingtonu zelo ceriijo ter pravijo, da bi ob spremembi a-meriške vlade verjetno postal trgovinski minister.- Johnson je obiskal generala Franca, potem ko se je vrnil iz Sovjetske zveze lin Jugoslavije, kjer je imel razgovore s Stalinom in Titom.
Cilji protikomunističnega kmetskega gibanja
Mednarodna kmetska zveza v Washingtonu je sporočila, da je njen glavni cilj obnovitev neodvisnosti držav v srednji in vzhodni Evropi. Zveza je izdelala program, v katerem zlasti obsoja podržavljanje kmetijstva v vzhodni Evropi. Program pravi med drugim:
»Komunistična zarota je gotovo najgroznejši poizkus za zasužnjenje človeštva, kar jih pozna zgodovina. Komunistična diktatura hoče človeka oropati vseh njegovih pravic in ga spremeniti v predmet političnega in gospodarskega izkoriščanja, da bi tako postal voljno orodje samolastne birokracije, ki nadzira celotno življenje družbe. če hočejo te države
imeti še kako duhovno, socialno, gospodarsko in politično bodočnost, jih je treba čim prej osvoboditi.
Čehi in Slovaki delajo
V	Washingtonu ie bil te dni sestanek odbora češkoslovaških emigrantov, ki pripadajo različnim političnim strankam, a so vse protikomunistične. Namen sestanka je bila ustanovitev Odbora za svobodno Češkoslovaško. Na sestanku so sprejeli pravila in izvolili za predsednika bivšega podpredsednika češke vlade lin predsednika narodno - socialistične stranke dr. Petra Zenkla. Za podpredsednika so izvolili bivšega predsednika slovaškega odbora in glavnega tajnika slovaške demokratske stranke, Jožefa Letricha.
Na sestanku je poročal Fe-dor Hodža o svojem potovanju po Evropi, kjer se je sešel z begunci v Londonu in Parizu. Hodža je po sestanku izjavil, da se bo odbor boril proti komunizmu in za obnovitev demokracije na Češkoslovaškem. Dejal je, da je sedanja češkoslovaška vlada »nezakonita, neustavna 'in da ne predstavlja češkoslovaškega ljudstva«. V novem odboru je zastopanih šest političnih strank.
Nazaj ni poti
Ameriški mornariški minister John Sullivan ie izjavil, da morajo Združene države in ostale svobodne države ostati čuječe in pripravljene, da bodo branile osnovne človečanske pravice, vse, dokler bo človeška narava ostala neizpremenjena.
»Danes ne moremo težiti za tem, da bi dosegli mir s slabostjo, ker smo se že dvakrat naučili, da je nesmiselno hoditi neoborožen po totalitarističnem svetu. Delovati moramo za mir s pravočasno pomočjo svobodnim narodom, ker smo se naučili, da postaja napadalna sila poželjiva, če :se ji ne postavliš v bran povsod po svetu. Mi smo pripravljeni in tudi moramo biti pripravljeni, da bomo pomagali preprečiti, da bi se kateri koli prenagljeni dogodek razširil v pravi spopad!
Namen ameriške pripravljenosti je, preprečiti vojno. Združene države ne želijo od nobene druge države niti ozemlja, niti drugih koncesij.
»Z vso potrpežljivostjo in odločnostjo skušamo doseči pravičnost in ustaljenost preko Združenih narodov. To je kočljiva in težavna naloga in bo verjetno zelo dolga. Ta pot bo zahtevala trdne odločenosti in nobenega popuščanja. Naleteli bomo na velika nesoglasja. Najbrž bo tudi treba veliko tvegati, mogoče celo vojno. Toda če hočemo uspeti, ne smerno poznati nobene poti nazaj,«
Zmede na Češkoslovaškem
Češkoslovaški komunistični tisk je z velikim navdušenjem sprejel novi zakon za obrambo republike in poudarja, da zakon predstavlja orožje, na katerega so komunisti lahko ponosni. Komunistični listi zaključujejo s pozivom: »Poskrbimo, da bo ta zakon postal za nas orožje, kakor je bila Stalinova »katiuša« za Rdečo vojsko; orožje, ki bo razbilo in uničilo zadnje sovražnike ljudske republike.«
Novi zakon bo skušal zatreti vsako opozicijo in nasprotovanje sedanjemu komunističnemu režimu. Ustanovili bodo posebna nagla sodišča, ki bodo poslovala tajno.
Zakon spremlja dolg pojasnilih komentar. Kakšen je novi zakon kažeta n. pr. tile določbi:
I.	Kdor uporablja svoj duhovniški položaj za politične cilje, nasprotne ljudski demo-
kraciji, bo obsojen na zapor od 1 meseca do 1 leta.
Razlaga o tej določbi pa pravi: »Da kdo izkorišča duhovniški položaj za politične cilje, je treba tolmačiti v širokem smislu; namreč da to dela že, kdor samo graja vlado, kdor priporoča določene stranke, kdor svetuje določene časopise, ali kdor se neposredno ali posredno vmešava v volitve.
2.	»Kdor sramoti kako zavezniško državo, njene predstavnike ali simbole, bo obsojen na zapor od treh mesicev do dveh let.
% Razlaga k tej določbi pa pravi:«
»Kar se tiče žalitev zavezniških držav, je treba pri tem misliti na ljudske demokracije, vštevši Jugoslavijo.« (Politični opazovalci v Pragi se vprašujejo, če ta določba velja tudi za kominformiste, ki so proglasili Tita za morilca.)
Tak« je v svobodi...
Študijski oddelek Ameriške zveze dela je izvedel preiskavo o življenjskih pogojih povprečnega delavca v Združenih državah na podlagi cen v zadnjih mesecih leta 1947. Ugotovili so, da dela ameriški industrijski delavec povprečno 40 ur na teden in da zasluži na uro 1 dolar in 25 centov, okrog 750 lir, nadurno delo pa plačujejo za 50 odstotkov višje.
Ker je prehrana v Združenih državah važna postavka v preračunu delavcev, so sestavili razpredelnico, iz katere je poleg tržne cene posameznih živil razviden tudi delovni čas, ki je potreben za nakup teh živil ter količina hrane, ki si jo lahko delavec nabavi z zasluškom ene ure.
Za eno uro dela si ameriški delavec lahko kupi: 5 kilogramov in 68 dkg moke, ali pa 2 kilog'rama in 79 dkg riža, ali 4 kilograme in 46 dkg kruha, ali 97 dkg mesa, ali 65 dkg slanine, ali 79 dkg svinjine, ali 87 dkg jagnjetine, ali 99dkg perutnine in ali 70 dkg surovega masla. Nadalje si lahko z zasluškom ene ure nabavi nad 6 litrov mleka, ali 18 jajc, ali 5 kg jabolk, ali 14 pomaranč, ali približno 12 kg krompirja, ali 1 kilogram in 18 dkg kave, ali 1 kilogram in 76 dkg masti, ali 1 kilogram m 49 dkg margarine, ali 5 kilogramov in 79 dkg sladkorja, ali 2 kilograma in 64 dkg fižola ali nad 7 kilogramov čebule.
Angleški načrti za bodočo guerillo
Po sodbi angleških političnih in vojaških strokovnjakov bi Sovjete stalo veliko krvi, če bi poskušali vdreti v zahodno Evropo, in sicer zato, ker bi v zaledju njihovih vojska nastala tako močna uporniška gibanja, kakor jih še ni bilo v zgodovini.
Vrhovno poveljstvo zahodno - evropske zveze se bavi z vprašanjem organiziranja tajnih oddelkov, ki bodo dovolj oboroženi in opremljeni, da bodo lahko- izvajali sabotažne nastope proti vsaki o-kupacijski sili. Jedro uporniških čet je že organizirano v petih državah zahodne evropske zveze. Nastalo ie že za časa nemške okupacije. Čeprav je bilo odporniško gibanje že tedaj močno, bi bilo v primeru novega spopada še neprimerno močnejše.
V	Veliki Britaniji so še vedno možje, ki so se za nemške okupacije spuščali v razne evropske države, da so organizirali odporniška gibanja v Franciji, Italiji, Jugoslaviji, Holandiji, Belgiji in drugod. Nekateri so še zdaj v vojaški službi in jih tako lahko povprašujejo za nasvete. Drugim spet pa so dali razne informacijske naloge.
POSLANICO Slovencem, Hr-
vatom in Srbom v Združenih
*■ 1 a
k i !
državah
Slov. demokratska zveza za Svobodno tržaško ozemlje v Trs stu, kot predstavnica demokrat* skih nekomunističnih Slovencev, Hrvatov in Srbov tega ozemlja in edina svobodna politična organi* zacija na vsem slovanskem jugu Evrope, pošilja Vam svoj bratski pozdrav.
Mi se borimo na tem skrajnem koščku naše zemlje za narodni obstoj, za naše narodne pravice in za ohranitev Svobodnega trza* škega ozemlja, ki je garancija mi* ru in sprave med italijanskim in slovanskim svetom. Borimo pa se tudi za večna načela demokracije in svobode, za prostost človeka in za njegovo dostojanstvo. Boris mo se proti duhovnemu, telesnemu in gospodarskemu suženjstvu, v katero je komunizem vklenil na* še brate Slovence, Hrvate in Sr* be tam preko v Jugoslaviji, brez razlike stanu, od ročnega do um* skega delavca. In ravno zato, da rešimo naš narod razkrajajočega komunističnega vpliva, ki ubija v njem vse njegove najvišje vred* note, smo pričeli pred letom in pol s svojimi skromnimi sredstvi naše demokratsko gibanje.
Samo mi, ki smo žive, neposred* ne priče tu tik ob meji Jugoslavi* je in železnega zastora, smo mogli spoznati vso kruto, razdirajo« čo silo komunističnega režima, ki je Trgel naše brate v duševni o* bup, v moralno anarhijo in v er* no gospodarsko bedo in pomanj* kanje, kakor ga ni poznala zgodo* vina niti v dobi najhujšega staro« veškega robstva. Razen tega se je grozotni strah pred ječami in vohuni zvalil kot mora na jugoslo* va-nske narode, tako, da beže Ijud* je vseh stanov z dneva v dan iz onega komunističnega »raja«, tv e* gajoč pri tejn tudi življenje, sas mo da dosežejo prostost. Oni pa, kj so doma, ker ne morejo bežati, so podobni živim mrtvecem, ki
hodijo nemi kot sence po mestih in vaseh, ker se ne upajo javno govoriti, da ne bi padli v mreže vohunov in ovaduhov, ki so stebri totalitarnega komunističnega res žima.
Vi rojaki stojite pred politični* mi volitvami, ki so v tem zgodovinskem trenutku svetovnovažne* ga pomena za vse človeštvo. Na veliki ameriški narod in na Vas so uprte oči vsega sveta, ki pri* čakuje od Amerike tudi moralne pomoči in vspodbude, katera bo pomogla tudi jugoslovanskim — in slovanskim narodom sploh —, da zlomijo okove komunizma, ki je tuj in nepojmljiv slovanski du* ši in mišljenju.
Mi, ki se borimo tu na prvih postojankah za svobodo in člove* ske pravice, naše in vaše, Vas ro* timo v tej odločilni uri, da strne* te svoje vrste okoli prapora svobode in da greste v volivno borbo proti razkrajajočemu komunizmu, kriptokomunizmu in vsem njego* vim izrodkom, ki nastopajo tudi pri Vas pod krinko progresivne demokracije.
Ta naš odkritosrčen poziv je izs raz našega globokega prepričanja, da je komunizem grobokop slos vanstva in človeštva. Ta poziv je obenem obupen krik sto in sto ti* sočev po vsem svetu od komuniz* ma razpršenih jugoslovanskih bra* tov in sestra ter milijonov in milijonov slovanskih narodov, ki ča* kajo odrešenja izpod tujega ko* munističnega jarma. In k temu odrešenju bodete tudi Vi pripo* mogli s tem, da oddaste svoje gla* sove možem, ki so pripravljeni tudi za najvišjo žrtev držati ved* no visoko zastavo svobode, čl os večanstva in pravice.
TRST, oktobra 1948.
Slov. demokratska zveza za Svobodno tržaško ozemlje
IZZA ZAVESE
Sovhoz — strah briških kmetov najemnikov
Kakor smo že večkrat poročali, se komunistična partija brezobs zirno zaganja proti briškim kmes tom najemnikom, tako zvanim kolonom, katerim je v času borbe obljubljala, da jim bo razdelila zemljo, kj jo bo vzela »krvoses som« gospodarjem, danes pa jih prisilno spravlja v kolhoz, ki ga z znano komunistično zvijačnostjo olopšuje s imenom (zadruge.
Takrat, v borbi, so koloni, sto* letnj tlačani, nasedli komunističs 'ni nakani in komunizem podpira*
li. Sanjali ‘so, da bodo postali svobodni kmetje. Sonce svobode j je zasijalo, ali svoboda se ie na* ! šim kolonom prikazala le v pri* i vidu, kajti komunisti so že vse ! leto na delu, da kolone zopet .za* sužnijo s tem, da jih spravijo v kolhoz, kjer ine bodo imeli prav nič svojega. Prej so dajali gospo-
i	darju toliko odstotkov vina in | nekaj sadja, medtem ko so vse drugo ohranili zase: koruzo, pše* j nico, krompir, fižol, sadje, 40s 50°/o vina, drva za kurjavo, seno in živino, prešiča in kokoši ter jajea. Ves davek je plačeval go* spodar sam. V kolhozu pa je vse
državno in če se bo kdo drznil vzeti kaj od pridelkov, ga bodo sodili in kaznovali zaradi tatvine.
Naravno je, da sc ti zapeljani briški koloni upirajo, da bi no* stali državni sužnji. Pozno so sprevideli, ali morda ne prepozno, saj bo njihova vztrajnost imela vsaj to posledico, da bodo postal; vedno bolj odporni in uporni, dokler ne vstanejo in odločno pometejo s komunizmom, ki predstavlja največjo zahrbtnost, kar je svet do sedaj pozna.
Sedaj je prišla vrsta na kolone v Neblem v zapadnih Brdih. Za* man se je predsednik izvršnega ljudskega odbora »tovariš« Pri* možič trudil prepričati kolone v Neblem, naj stopijo v zadrugo-kolhoz, zaman jo trikrat na različ* ne načina stavil zahtevo na gla* sovanje. Prevarani kmetje so ra* zumeli komunistično igro in so pri tretjem poizkusu volitev vsi razen enega strahopetca zapustili prostor, ker je »tovariš« Primo*
kmetje odločno preprečili.
Ko je bil gornji članek že po* stavljen, smo prejeli še sledeče podrobnosti. »Element«, kateremu naj bi po pisanju »Nove Gorice« koloni iz Neblega »nasedli« je kolon Anton Simčič. Za njim so potegnili še drugi koloni, upiral se jim je tov. Domeniš Mirko, predsednik krajevnega odbora in bogat posestnik iz Gabrij pri Šlovrencu. Domenisu je Simčič rekel: »Za nami reveži prideš v sovhoz tudi ti, le pripravi se. pod* piraš komunizem, ker si naivno domišljuješ, da mu ne prideš v kremplje. Pa ne bo tako! Zakaj se 'ti ne vpišeš v sovhoz. ko pri* digaš nam, da bomo stali prav dobro?«
Drugi dan po tem sestanku in po prisilnem vpisu v sovhoz so ubogi koloni v Neblem našli na stenčasu karikaturo, ki prikazuje Simčiča v pozi, ko prejema denar od kapitalistov. In Nebelci so komunistom dali na stenčasu od*
V nedeljo 24. oktobra t. I. VSI v Nabrežino na zborovanje, ki ga priredi Slov. demokratska zveza za STO za nabrežinski okraj na dvorišču gostilne Grilanc, Nabrežina štev. 109 ob 3.15 popoldne Politični položaj, bodoče volitve, odškodnina po toči, delavska in kmečka vprašanja bodo na dnevnem redu. Za političnem delu prosta zabava. Vlak odide iz Trsta do Nabrežina -Bivio ob 2.45.
Slovenska demokratska zveza za STO
žič rekel, naj stopi iz dvorane, kdor nj za zadrugo*kolhoz. Kmet* je so seveda ugovarjali: »Obljubljali ste nam zemljo, zemljo nam dajte!«
Sedaj pa ponatiskujemo iz »Nove Gorice« od 1. 10. 1948, ki izhaja v Solkanu, tozadevni čla* nek, da ;bodo naši bralci videli, kako že iz itega članka izhaja, da se koloni upirajo stopiti v kolhoz. Omeniti pa moramo, da tisti »element«, kateremu naj bi koloni iz Neblega »nasedli«, je bivši vnet pristaš komunistične doktri* ne in propagande in glavno kolo komunističnega voza, ko je vozil naše uboge briške kolone za nos v [propast. Evo, kaj piše »Nova Gorica« pod naslovom: »V iVe* blem so ustanovili vinogradniško obdelovalno zadrugo«.
»i2e več časa so se koloni iz okolice Neblega v Brdih priprav* ljali, da ustanovijo svojo zadrugo, ki bo center dela pri sociali* zaciji vasi. Na masovnem sestanku, ki je bil v nedeljo, so se zbra* li vsi kolonj iz okolice Nebla in tam pretresali, kako bi najboljše pripravili vse, da |bo zadruga čim boljše uspevala. Vse nejasnosti jim je obrazložil predsednik OILO — Gorica tov. Primožič, ki je naglasil, da bodo lahko le s pomočjo eden drugemu izboljs šali svoj položaj in tako tudi v sami vasi zagotovili blagostanje. Le koloni iz vasi Neblo tega niso hoteli razumeti, ker so pač nasedli elementu, ki mu .ni interes, da b; se zadruga ustanovila in je hos tel zato tudi razbiti ustanovni občni zbor, kar pa so ositali
govor: narisali so kolona z mols zno kravo in komunista, ki molze, ko je fašista spodil od vimena. Gre za sovhoz, fco jej fza državno režijo, in ne za kolhoz, v katerem bi koloni bili vsaj nekoliko soudes ležni pri razdelitvi pridelkov. V sovhozu gre namreč vse državi in koloni dobijo samo tisto hrano iz skupne kuhinje, ki jim jo dolos či komunistični odbor, lahko jih pa tudi vrže iz sovhoza na cesto.
Primer upora kolonov se ni pos javil samo v Neblem, ampak udi v Cerovem v Brdih. »Nova Goriš ca« od 8. oktobra prinaša vest, da so tudi v Cerovem ustanovili »kmečko obdelavno zadrugo«. In tudi na sestanku v Cerovem se je našel pogumen človek, ki se je v imenu sovrstnikov uprl: Ambro* žič Anton. »Vsi smo za. Jugoslavijo — pravi »Nova Gorica«, da je trdil Ambrožič — za zadruge pa ne itd.« In »Nova Gorica« za* ključuje z dokazom demokracije, ki vlada v Titovini: »Po zaključku zborovanja so vaščani razkrinkali tov. Ambrožiča, kateremu so na predlog predsednika OF odvzeli člansko izkaznico, ker na vsakem masovnem zborovanju, pa tudi drugače, rovari proti skupnemu delu frontovcev.«
Mi jpa dobro vemo, da ne gre samo za Ambrožiča, ampak, da stojijo z njimi vsi koloni, ki ta* vajo vsi obupani po vasi in pre* klinjajo tiste trenutke, ko so se pustili zapeljati iod zvijačne komu* nistične propagande, ki jim je obljubljala zemljo in svobodo. To dejstvo nam potrjujejo; števil* na poročila.
SPOMENICA
Slov. demokratske zveze za STO Varnostnemu svetu Združ. narodov
II.	Uprava anglo - ameriškega področja
Uprava Svobodnega tržaškega ozemlja se izvaja v smislu čl. 21 mirovne pogodbe z Italijo in uvodnega določila ' k instrumentu o začasni upravi (priloga 7) od trenutka, ko je prenehala italijanska suverenost, to je od 15. sept. 1947, do vstopa v veljavo stalnega statuta (priloga 6), na podlagi instrumenta o začasni upravi (priloga 7). V smislu čl. 1, tega instrumenta se deli začasna uprava v dve razdobji. Prvo razdobje traja od pravnega nastanka Svobodnega tržaškega ozemlja, to je od vstopa v moč mirovne pogodbe z Italijo (15. sept. 1947) do prihoda guvernerja. V tem prvem obdobju je poverjena uprava v obeh področjih zavezniškima vojaškima poveljstvoma dotičnega področja. V tem obdobju, dokler traja začasna uprava, tedaj tudi za časa zavezniške vojaške uprave, ie treba oživotvoriti pri upravi svobodnega ozemlja v smislu zadnjega stavka prvega odstavka čl. 2. instrumenta o začasni upravi vse določbe stalnega statuta, v kolikor so uporabljive in niso bile nadomeščene z določbami' začasnega statuta. Med temi določbami so predvsem čl. 4.: človečanske pravice in temeljne svoboščine z jamstvom enakih pogojev za državljane Svob. ozemlja pri podeljevanju javnih funkcij; čl. 6.: o državljanstvu; čl. 7.: o enakopravnosti italijanskega in slovenskega uradnega jezika; čl. 24.: o odnošajih s tujino, o sklepanju mednarodnih konvencij gospodarskega, tehničnega in socialnega značaja in o prepovedi gospodarske zveze ali izključnega udruženja s katero koli državo.
SDZ mora, žal, ugotoviti, da Zavezniška vojaška uprava v teku začasne uprave od 15. sept. 1947 do danes ni pokazala zadostne resnične volje za oživotvorjenje gornjih določb mirovne pogodbe in njenih prilog na zaupanem ji ozemlju. Na tem Svobodnem ozemlju ne veljajo samo vsi stari italijanski zakoni, ampak so bili ohranjeni v veljavi tudi oni fašistični zakoni, ki so v popolnem nasprotju z demokratskimi načeli o svobodi, o človečanskih pravicah, narodni in jezikovni enakopravnosti italijanskih in slovenskih državljanov Svobodnega ozemlja. Omenimo samo čl. 137. kazenskega postopnika, ki pod kaznijo prepoveduje rabo slovenskega in hrvatskega jezika na sodnijah. Zato se na zunaj zdi, da je Svobodno tržaško ozemlje pod anglo - ameriško vojaško upravo še vedno ozemlje pod suverenostjo Italije ne samo v gospodarskem, ampak tudi v političnem pogledu. Toda ne glede na obstoječe predpise mirovne pogodbe z Italijo ter določilo stalnega in začasnega statuta za STO temelje vse naše zahteve tudi na bistvenih, moralnih in političnih načelih.
1) Narodna in jezikovna enakopravnost.	»
Slovenci so avtohtoni prebivalci tega ozemlja. Njih ■število na britansko - ameriškem področju znaša okoli 100 tisoč in predstavlja na podlagi števila italijanskih in slovenskih učencev ljudskih šol (15.400 : 4.200) 28% prebivalstva.
Za časa avstrijske uprave do 1918. so bili Slovenci po ustavi iz leta 1867., čl. 19. temeljnega zak. z dne 21. 12, 1867. št. 142, enakopravni z nedotakljivo pravico varstva in negovanja svoje narodnosti in upravičeni uporabljati svoj jezik v šoli, v državnih uradih in sodiščih ter v javnem življenju. Po italijanski zasedbi teh krajev in po uvedbi italijanske uprave v 1. 1918. je Italija Slovencem te pravice izrecno priznala, in sicer z naredbo kralj. ital. guvernerja za Julij, krajino z dne 5. marca 1919., št. 01774. Na vseh okrajnih sodiščih (preturah)> na zbornem sodišču (tribunalu) v Trstu in na prizivnem dvoru v Trstu ter pred vsemi državnimi uradi so se Slovenci svobodno posluževali svojega jezika v govoru in pisavi. Sodniki so razpravljali in izdajali razsodbe v slovenskem jeziku vse do prihoda fašizma.
Ko je v Italiji prišel leta 1922. na oblast fašizem, so bile narodne pravice Slovencev brutalno zatrte. Z novimi fašističnimi zakoni je bil uveden izključno italijanski uradni jezik. Slovenski jezik je bil pregnan iz sodnih dvoran in Slovencem je bilo zabranjeno, celo pod kaznijo, — ta absurd je v veljavi še danes — govoriti na sodnijah pri izjavah in izpovedih (čl. 137. kaz. postopnika iz 1. 1930) slovensko. Leta 1922. je bilo ukinjeno objavljanje zakonov v
i^g^£^VZ^Z^AVZ^\VAVZ^/:^7/:^AVA\7AV/\VAVAy/\V/\V/\V/\\7A\7/\W^/A^^
J!
SLOV. SOLSKE KNJIGE
TO
T
T
Po končani drugi svetovni voj* ni je ZVU, Prosvetni urad. usta* novil v Trstu, v Gorici in na podeželju slovenske osnovne šole. Začetek je bil težak, ker nismo imeli slovenskih šolskih knjig. Učiteljstvo je bilo primorano u* porabljati različne, tudi nešolske knjige samo, da je imelo nekaj v rokah. K temu moramo še dodati, da so nam bili šolski prostori od* merjeni v jakoi skromni meri in je bila šolska oprema zelo pomanjkljiva. Potrpljenje učitelj* stva je bilo veliko in večina si je pomagala kakor je znala. Učenci, ki so prihajali na slov. osnovne šole, so imeli pičlo znanje o knji* ževnem jeziku, kar po 20 letnem ! zatiranju ni čuda. Nujno je bilo, da je šolska uprava nakazala poses ben znesek za šolske knjige. Učiš teljstvo je šlo z velikim veseljem
na delo in jih začelo sestavljati tako, da jo 'danes, ko stopamo v 4. šolsko leto, naša osnovna šola preskrbljena skoraj z vsemi knji* gami. Te knjige, ki so izšle v tako kratkem času, niso vse na višku in bo zato vsak ponatis knjige izboljšan.
Prva knjiga, ki je bila izdana, je bila »Slovensko berilo za višje razrede slovenske osnovne šole« natiskana v 1. 1946 na 82 straneh; tiskala tiskarna L. Lukežič, Gorica. Knjiga sedaj ni več v rabi. Bila je jako siromašna) v majhnem formatu in ni imela nikakih slik. To knjigo so izpodrinile boljše, ki kolikor toliko ustrezajo času in razmeram.
»SETEV«
Druga knjiga: Setev, abecednik in berilo za I. razred slovenskih
osivsvnih šol, * natiskana v letu 1946, 74 strani, tiskala tiskarna La Editoriale Libraria S. A., Trst. »Setev« je odpravila tradicional* no pusto in dolgočasno /logova* nje. S privlačnimi podobami v barvah priklene otroka nase in ga pelje v novi svet. Knjiga ob* sega dva dela: abecednik in beri*
10. Dobre so začetne vaje, ki polagoma postajajo težje. V drugem delu so zabavna berila z ilustra* eijami. Razvrstitev črk je metos dična. Učenci spoznajo istočasno velike in male tiskane črke, a po* grešajo še pisane črke, male in velike. Podajanje črk se vrši po naravni metodi iz besed. Vsaka črka je opredeljena z mičnimi po« dobami, katerih ime se začne z obravnavano črko. V driAgem de* lu učbenika so berilca, ki ustre* zajo stvarnemu pouku. Dodati bi bilo treba nekaj sestavkov, ki b; obravnavali dobre navade otrokovega nravnega življenja.
»RAST*
Tretja knjiga: Rast, berilo za
11. razred osnovnih šol. Knjiga je lepa in primerna za drugi razred.
Papir je dober, platnice so iz pre* tej močnega papirja. Naslovna stran je okusna in ilustracije v sami knjigi so odlične. Škoda, da je teh ilustracij premalo. Glede ti* ska se mi zdi, da so črke pre* drobne, to je, da je prehod iz pr* vega razreda v drugi prehud. Snov je dobro izbrana in lepo porazdeljena. Knjiga bi bila še bolj zanimiva, če bi imela več beril in pesmic v dvogovoru. Nu* di nam tudi dovolj snovi za na* Zorni nauk. Jezik jo v splošnem dober »vstavki so preprosti. Praktično je, da ima knjiga tudi predel: »Učimo se pravilno govoriti in pisati«. Slovnica je preveč ob* širna in ima tudi precej težkih jezikovnih vaj; definicije pa bi lahko izpadle, ker so pretežke za ta razred.
»ZORENJE«
Četrta knjiga: Zorenje, be* rilo za 111. razred osnovnih šol, tiskana v Gorici v tiskarni L. Lukežič leta 1946. Obsega 105 strani. Na platnicah je lepa bar* vana rViba — grozd z listom — in pod njim vasica s cerkvijo, ki
stoji na griču in zraven verz:
En hribček bom kupil, bom trte sadil...
Berilo je razdeljeno po letnih časih in odgovarja zahtevam, saj okolje neposredno vpliva vzgojno na gojenčevo osebo. Berilca uče spoštovati in ljubiti Boga, starše in svojega bližnjega. Učijo spozna« vati in ceniti svojo ožjo domovis no. Izbrane pesmi, ki jih je precej, so dela naših priznanih pesni* kov. Zemljepisni spisi govore o naši zemlji, o običajih in naveza* nosti človeka na rodno grudo; obravnava tudi potovanja po do* mačih tleh, po suhem in po morju. Tudi spisov o življenju domačih živali in njihovi koristi za človeka, ne manjka v knjigi. Zgodovinski dogodki iz starih časov so prav dobro podani in vzbujajo pri otrocih veliko zani* manje. Dodatek iz slovnice, ki sledi berilu, je zares dober, ker i.udi otrokom raznovrstne in mnogolične vaje v pravilnem izražanju in obvladanju materin* skega jezika.
»ŽETEV«
Peta knjiga: Žetev, berilo za IV. razred osnovnih slovenskih šol, tiskala tiskarna L. Lukežič v Gorici leta 1946. Naslovna stran nosj barvano sliko: plug na polju, nad njim ptiček, ki nosi v kljunč* ku dozorel klas. Poleg ptice je rek:
Pridni ima dosti kruha, glad mori samo lenuha.
Sedaj pa odprimo knjigo in st jo oglejmo v glavnih obrisih. Za uvod imamo par besed, ki so vredne, da bi si jih vklesali ne samo otroci za vse življenje v svoja srca. Saj'bi bilo težko najti lepših besed, kakor človečansko, krščanski Gregorčičev verz. »Od* prt o srce in odprte roke imej za trpečega brata.«
Knjiga je razdeljena na pet de* lov: 1) O moj preljubi dragi dom. 2) Naši pesniki in pisatelji. 3) V lepi prirodi. 4) Iz naših in tujih krajev. 5) Slovnica. V prvem de* lu je precej" lepih poučnih beril, a žal, da jih je premalo. Splošna želja je, da bi se v drugi izdaji ta berila vsaj podvojila. Drugi del
slovenskem jeziku in s kralj, odlokom z dne 1. X. 1923., št. 2185 je bil postopoma izključen pouk v slov. jeziku iz vseli šol, tako da so bile zaprte v letu 1926. zadnje slovenske šole. Zaprta so bila vsa slovenska kulturna društva, gledališča, knjižnice, čitalnice, pev.ska društva, športna društva, podporna dijaška društva in prepovedano vse slovensko časopisje. Obenem so. bile uničene vse zadruge in slovenski denarni zavodi. Vse premoženje so zaplenili ali odvzeli in ga še do danes niso vrnili.
Ko so prevzele leta 1945. anglo - ameriške sile, kot zasedbena oblast, upravo ozemlja, so izdale nekaj zakonskih predpisov, s katerimi so bili ukiinjeni samo nekateri fašistični zakoni; s splošnim ukazom št. 3 z dne 5. 7. 1945. so bili po pravici preklicani vsi protižidovski zakoni in vrnjena njihova imovina. Zal pa se niso spremenili zakonski predpisi, izdani od 1923. 'do 1943. pod fašizmom, ki so bili naperjeni proti osnovnim narodnim pravicam Slovencev in so jiih oropali vseh kulturnih, socialnih in gospodarskih ustanov. Ostale so v veljavi, in so še vedno, zakonske določbe o izključno italijanskem uradnem jeziku in izključno vsa italijanska uprava. V kolikor so bili uvedeni ponekod dvojezični napisi in uradovanje, se je to zgodilo le via facti. Temu pa se ni čuditii ako upoštevamo, kako se pripravljajo zakoni na STO-ju. Za to je pristojen pravni oddelek (Department of Law), katerega vodi višji zavezniški častnik, medtem ko je vse strokovno pravno vodlilno osebje izključno italijansko. Kot tako je to uradništvo naravno podvrženo enostranskim vplivom italijanskih struj in pušča • v nemar zakone in določbe, ki bi pravično upoštevale obstoj in interese slovenskega in hrvatskega življa na STO-ju Ponovno izraženi zahtevi SDZ, da bi na eno izmed važnih mest pravnega oddelka ZVU imenoval! pravnika Slovenca, do sedaj še ni bilo ugodeno.
Tudi med vsem ostalim številnim uradništvom anglo-ameriškega področja, ki občutno obremenjuje krajevne finance, skoraj zaman iščemo Slovencev ali Hrvatoy. Razen v slovenskem šolstvu so še vsi drugi uradi popolnoma italijanska domena, kjer slovensko in hrvatsko uradništvo ne predstavlja niti 1 % ; še slabše je razmerje za Slovane pri tržaški občini. Zavezniška vojaška uprava ni ukrenila ničesar, da bi vsaj pri novih namestitvah in novih imenovanjih na nižje kakor tudi na odgovorne položaje sorazmerno upoštevala tudi slovenski in hrvatski živelj..
Zavezniška vojaška uprava sama je zaposlila od 1. 1945. do danes v svojih uradih ogromno število italijanskega u-radništva do naj višjih mest in le neznatno števiilo Slovencev in Hrvatov zgolj kot tolmače, prevajalce v službi obve-ščevanja javnosti s pomočjo tiska in radia, tako da .ie število tako zaposlenih Slovencev komaj okoli 50 oseb nasproti skupnemu številu okrog 1.000 oseb.
Začasna vojaška uprava je vezana, kakor omenjeno, na določbe začasne uprave in na uporabljive določbe stalnega statuta. Zato je slovensko prebivalstvo po 15. sept. 1947 pričakovalo, da bo Zavezniška vojaška uprava pri podeljevanju javnih funkcij in služb (čl. 4. in 26.) vsaj pričela .uveljavljati določbe statuta o narodni in jezikovni enakopravnosti (čl. 7.), določbe o človečanskih praviicah ter enakopravnosti.
Zavezniška vojaška uprava pa m napravila kljub temu, da se zaveda, da se bo njena uprava zaradi neimenovanja guvernerja zavlekla v nedogled, ničesar, da bi odpravila vsaj one v nebo vpijoče krivice, ki jih je bivši italijanski režim prizadel slovenskemu narodu z namenom, da ga raz-narodi in uniči.
Slovenski jezik je še vedno pod kaznijo prepovedan na vseh rednih sodiščih anglo - ameriškega upravnega področja, tako da se mora sodnik, tudi če zna slovensko, posluževati italijanskega tolmača, ako hoče govoriti in zasliševati Slovenca, ki ne zna italijansko. SDZ je že opozorila Zavezniško vojaško upravo na to, da se to stanje podpira in vzdržuje že tri leta po zrušenem fašizmu in da še ni znakov o njegovi bližnji odpravi. Ravno tako je slovenski jezik še vedno izključen iz vseh ostalih državnih uradov tega ozemlja, izvzemši šolsko področje ter delno radijsko postajo.
Zavezniška vojaška uprava je bila uvedla leta 1945. povsod na svojih uradih trojezične napise: angleško — italijansko — slovenske; leta 1947. pa-so pričeli slovenski napisi polagoma izginjati, tako da danes le še malokje vidimo slovenske napise. To zapostavljanje slovenskega jezika celo na sodniji in policiji je v nasprotju s temeljnimi določbami tržaškega statuta o človečanskih pravicah, prostosti in jezikovni enakopravnosti. Je posledica popuščanja Zavezniške vojaške uprave vplivu ekstremnih italijanskih elementov, ki ne računajo z realnostjo. (Se nadaljuje)
T)esfi s ^c^askega
^^^ZAVZ7Z7Z^^Z^XXXXV7Z7ZZZ7ZZ^Z7Z7Z7Z7Z7/\XXXXXS7Z7Z7Z7ZWAVAVAVZ
obsega življenjepise pesnikov in pisateljev. V ponatisu naj bi se vključila kaka črtica iz življenja naših umetnikov, kar bi bilo za mladino bolj privlačno... Tretji del »v lepi prirodi« je Jtvalevre* den. Iz, raznih pravljic in basni črpajo otroci zanimanje in ljube* zen dq narave, četrti del,zgodo* vinski del,»vsebuje dovolj zgodovinskih zgodbic iz naših in tujih krajev. Snov ni zamišljena in. po* dana kot zgodovina nego kot prijetno čtivo, ki nežni otrokovi duši zapusti prijeten vtis. Premalo je zgodovine o našem narodu. Na splošno je knjiga dobra, ne seje sovraštva do bližnjega in tujega naroda, pač blaži srca, srčno vzgaja, skratka, je sestavljena za duh in tok današnjega časa. Slov* nični del berila je sestavljen zelo pregledno, natančno in metodično. Žal, da manjkajo slovnične vaje, zato služi slovnični del bolj uči* telju nego učencu.
»Korak v življenje«
Šesta knjiga: Korak v življenje, berilo za V. razred osnovnih .šol,
tiskala tiskarna L. Lukežič v Go* rici leta 1947. Ima 225 strani in je razdeljena v štiri dele: 1) Le* poslovje. 2) Človek in človeška družba. 3) Slike iz prirodoznan* stva. 4) Dom in svet. — Knjiga je prikupna in njena zunanja naslovna stran vpliva privlačno in prijetno. Na platnicah vidimo rizbo: ravna pot in nekaj hišic, v ozadju pa sonce, ki vzhaja. Na* slov, slika in verzi: Sinko, pojdi na pot, na življenja pot!
Sinko, varuj se zmot, ž.ivljeni ju zmot!
se nam predstavljajo kot dih miru iit premišljen pogled v bodočnost. Knjiga ima precej lepih in jasnih slik, ki jo krasijo kot izbrane cvetke gredico na vrtu. Škoda, da jih ni še več in to posebno v pripovednem delu. Vsa snov je primerno izbrana. Besedna razlaga ob koncu berilnih sestavkov je j za deco kaj prikladna. Manjka j slovnični dodatek, ki je za šole na tem področju neobhodno po* ! treben, ker učenci ne obvladajo ! jezika in ker s petim razredom j večina učencev zapusti šolo.
Poroka
V soboto sj;a se poročila v Tr* stu prof. Martin Jevnikar in dr. Ncda Abramova. Mladi par je poročil znani slovenski duhovnik Škabar iz Barkovelj. Novoporo-čencema sta bila priči prof. Jože Peterlin in Dore Čok. V cerkvi sc je zbralo izredno veliko prijate* ljev in znancev novoporočencev in je bila to res prisrčna slovenska slovesnost. Mlademu paru želimo mnogo božjega blagoslova in sre* če v življenju.
Svobodni sindikati
V predzadnji štev. »Demokracije« smo objavili članek o vlogi kapitala v gospodarskem življenju narodov. Člankar nas ob zaključku navdušuje za pobudo, da bi na Svobodnem tržaškem o-zemlju čimprei prišlo do ustanovitve svobodnih -slovanskih sindikatov. Pobuda je sicer smela, toda ni neizvedljiva.
Zvedeli smo, da se je pripravljalni odbor za ustanovitev svobodnih slovanskih sindikatov v Trstu, ki so ga ustanovili kmečki in delavski zaupniki na sestanku dne 29. avgusta letos — kar smo svoječasno poročali — že večkrat sestal. Na teh sejah je pripravljalni odbor že sestavil in tudi dokončno odobril program novega sindikata, katerega bo predložil v odobritev na bližnjem ustanovnem občnem zboru. Pripravljalni odbor je tudi sestavil osnutek pravil. Ta osnutek zdaj člani odbora podrobno preučujejo. V nekaj sejah bodo dokončno odobrili tudi osnutek pravil. S tem bo delo pripravljalnega odbora končano. Njegova naloga bo obstojala le še v tem, da skliče in predloži dosedanje svoje delo ustanovnemu občnemu zboru. Nadaljnje delo bo nadaljeval redni odbor sindikata, ki ga bodo izvolili zastopniki vseh strok na ustanovnem občnem zboru.
Slovani Svobodnega tržaškega ozemlja!
Na vas je sedaj odgovornost, da pravilno sprejmete svojo demokratično sindikalno organizacijo, ko se bo predstavila pred vas. Njen začetek, uspeh in napredek bodo predvsem odvisni od vašega sodelovanja, vašega razumevanja in podpore ter od vaše narodne in socialne zavesti. S svojim zadržanjem boste dokazali, da Slovani nimamo le formalne pravice do svobodnega in enakopravnega razvoja — kakor drugi narodi — temveč, da smo tega razvoja tudi vredni. Pomnite, le globoka socialna zavest je merilo prave narodne, pa tudi človečanske vzgoje!
Devin
Razširil se je glas, da namerava šolsko oblastvo ukiniti slovenski otroški vrtec v Devinu. Vest se nam nc zdi verodostojna, kar hi bilo kričeč napad na naše pra* vice. Slovenski starši iz Devina opozarjajo zavezniške šolske oblasti, da je slovenski otroški vrtec v Devinu neobhodno potreben in pričakujejo, da ibo ta vrtec ostal. Toliko za danes.
Smrtna kosa
V petek 15. t. m. zjutraj je po dolgi bolezni v starosti 80 let umrl g. Ivan Bavdaž, mestni straž* n;k v pokoju. Pogreb bo jutri 16. t. m. popoldne. Naj počiva v miru!
Radio Trst II
(na valovni dolžini 203.6 metra ali 1474 Kc na sekundo)
Nedelja, 17. 10. 1948 ; 9.30 Kmetijska ura. ■—• 11.15 Odlomki iz violinskih koncertov. — 13.00 Glasba po željah. — 17.00 To, kar vsakdoi rad posluša. — 19.00 Ali že veste. — 20.00 Pevski zbor iz Boljunca. — 21.00 Ve* sela ura: Pod lipico zeleno. — 21.45 Čajkovskij: Sinfonija št. 5
Ponedeljek, 18.10.: 13.00 Češke narodne pesmi. — 18.45 Koroške pesmi. — 19.00 Zdravniški ve* dež. — 20.30 Sprehodi po našem podeželju: Na Gorenjsko! — 21.15 Rimski*Korsakov: Sehere* zada. —• 22.20 Koncert komorne glasbe.	\
Torek, 19.10.: 1130 Sinfonična antologija. — 13.00 Slovenske narodne' pesmi. — 18.00 Vaški kvintet. — 18.30 Klavirski kon* cert: Devetak Gabrijel. — 19.00 Človek in priroda. — 20.30 Mo* ja zemlja. —- 21.00 Pester večer: Cervantes: Medigra. — 21.50 Beethoven: 4. sinfonija. — 22.40 Koncert švicarske glasbe.
Sreda, 20. 10. : 12.10 Priljubljene skladbe čeških in slovaških
skladateljev. — 13.00 Glasba po željah. .— 18.00 Mamica pripoveduje. — 18.15 Glasbeni lik F. Chopina. — 20.00 Pevski kon* cert Vuge Justine. — 20.30 Z domače knjižne police: Sloven* ski dramatiki. — 21.00 Vzori mladini: Zgodovina slov. šol* stva. — 21.30 Pojejo »Fantje na vasi«. — 22.00 Gerschwin: kla* virski koncert.
Četrtek, 21.10.: 11.30 Sinfonična antologija. — 13.00 Pesmi in plesi jugoslovanskih narodov. —
18.00	Iz slovanskih oper. — 19.00 Slovenščina za Slovence. —. 19.15 Poje komorni zbor. — 20.15 Pi* halni kvarteti Slovenske filhar* momije. — 20.35 Dekliški kotiček. —- 21.00 Radijski oder: Ni* kodemi: Postržek.
Petek, 22. 10.: 12.10 Dvorakove in Smetanove skladbe. — 13.00 Glasba p O1 željah. . —- 18.15 Skladbe starejših ruskih moj* strov. — 19.00 Tehnika in go* spodarstvo. — 20.30 Tržaški kulturni razgledi. — 21.00 Moj* stri besede: Paul Keller: Haga* rin sin. — ,21.30 Pevski koncert’ Otte Ondine in Dušana Pertota.
Sobota, 23.10.: 11.30 Sinfonična antalogija. —■ 12.00 Ljudje in nazori. — 18.30 Zabavni orke* ster. — 19.00 Oddaja za najmlajše: Rjavec: Pastirček. — 20.10 Pevski koncert Potrate Pavle. — 20.30 Programski pe* riskop. — 21.00 Sobotni večer.
hvaležni g. župniku Gerbecu za trud, ki ga je imel kljub bolehni z našimi otroki in mu želimo do* brega okrevanja.
VOLIVNI SESTANEK!
Slovenske volivce in volivke vabimo na sestanek, ki se bo vršil v nedeljo 17. oktobra ob 10,15 v naših prostorih v Gorici, Riva Piazzntta, 18. PRIDITE VSI!
T)esf:l 5. ^ociškega
Kako bomo volili
Kdor hoče voliti, mora biti vo* Iivec, to je: imeti mora s seboj, ko gre na volišče, volivno izkaz* nico. Na volivni izkaznici je na* veden kraj volišča in številka vo* livnega sedeža. Vsak volivec se mora predstaviti le na tistem vo* lišču, ki je na njegovi izkaznici navedeno in tu glasovati. Samo skrutinatorji imajo pravico voliti tam, kjer vršijo svojo dolžnost.
Volitve se vršijo od 8. ure zjutraj do 7. zvečer. Če je na kakem volišču vpisanih več kot 500 vo* livcev, se volitve zaključijo ob 8. uri zvečer in tudi pozneje, a ne po 9. uri. Po 9. uri zvečer ne mo* re nobeden več voliti. Naši voliv* ci naj ise torej potrudijo in gredo volit predpoldne, odnosno zgodaj popoldne.
Volivec, volivka se predstavi predsedniku komisije z volivno in osebno izkaznico s sliko. Če bi kdo te izkaznice slučajno ne imel; ga komisiji lahko predstavi član votivne komisije, odnosno kak drugi volivec iz občine, ki mora biti kakemu članu komisije znan.
V	nasprotnem slučaju ni moči glasovati.
Bolne, hrome in vse, ki so ne* zmožni, da bi sami glasovali, sme* jo spremljati na volišče druge o-sebe, ki volijo v isti občini. Spremljevalec spremlja nezmož* nega volivca tudi v sobico, kjer iz* vrši ali pomaga izvršiti glasovanje po navodilih, ki jih prejme od njega.
Ko volivec pride na volišče >n pokaže volivno in osebno jzkazni* co, mu predsednik komisije izroči volivno glasovnico in svinčnik ter ga pouči, kako se pravilno glasuje. Nato stopi volivec v so* bico, ki je zaprta, da ga ne more nihče niti videti niti opazovati in izvrši glasovanje tako*le: Na gla* sovnci so v vrstnem redu vse kan* didatne liste; naša je četrta in nosi zgoraj lipovo vejico. Zraven lipove vejice je prazen štiri* oglat prostor. Tega volivec prečrta in s tem je glasoval
J^lli oesfe,
_____ kie se dobe
zimsko perilo, nogavice in druge potrebščine *
Pri domači tvrdki GupSe Ooan
  TRST, Via Rismondo it. 1
Odgovorni urednik: Janka Simčič Tiska tiskarna Budin v Gorici
za celotno listo. Nato pregne gla* j sovnico po navodilih, ki jih je j prejel, stopi iz sobice in izroči j predsedniku glasovnico in svinč* nik. če bi kdo glasovanje izvršil izven sobice, predsednik ne sme sprejeti glasovnice. Ako volivec na vabilo predsednika noče stopiti v sobico, ga ta izključi od glaso-sanja. Kdor glasovnice no vrne, je kaznovan z globo od 1.000 do
3.000	lir.
Pričetek pouka
Na slovenskih srednjih šolah v Goriči se pouk prične v ponedeljek, 18. oktobra, ob 8.30 zjutraj. V soboto 16. oktobra, bo ob 10. uri zi. šolska maša; dijaki naj se že ob 9.30 zberejo vsak na svoji šoli, odkoder pojdejo v spremstvu svojih profesorjev v stolnico. Naprošeni so tudi starši dijakov, da prisostvujejo tej službi božji.
Poziv in opozorilo!
Zvedel sem, da me g. Mohor Dominko iz Pevme pri Gorici i-menuje »afarista« in zmerja naše kandidate v občinski svet ter na ta način agitira proti listi z lipo* vo vejico. Zato potzivam g. Mo* horja Dominka naj javno izpove in dokaže, da sem »afarist«. iMe* tlim, da ne more smatrati za »afa* rižem« uslugo, ki sem mu jo svoj* čas napravil, da je prejel izplači* lo 80.000 lir. Istočasno ga opozarjam, da si Slovenska demokrat* ska zveza in njeni kandidati pri* držujejo pravico nastopiti proti klevetanju.
Dr. Avgust Sfiligoj
Gorica, 15. 10. 1948.
» I R O “
Mednarodna begunska organiza* eija »IRO« nam javlja, da urad v Gorici ne foa ukinjen 20. t. m., kot smo zadnjič poročali, temveč 31. t. m. Od tega dne dalje se bodo begunci morali obračati na urade v Trstu, Milanu, Bologni in Rimu. Seveda bodo morali sami nositi železniške stroške. Vse informacije sc dobe na uradu v ulici Morclli 37.
Gabrije pri Sovodnjah
V	ponedeljek 4. t. m. smo imeli prj nas sv. birmo. Goriški nadškof se je v spremstvu g. dekana msgr. Novaka pripeljal prati de* seti uri v vas. Pri slavoloku pred cerkvijo ga je pričakovala števil* na množica. Pozdravili so ga so* vedenjski podžupan g. Cotič, deklica s šopkom in domači g. župnik. Po slovesni sv. maši in pridigi jo nadškof birmal 90 bir* mancev. Nato je blagoslovil tri zvonove, dva za Vrh, enega za Gabrije, potem pa še kip Male sv. Terezike, ki ga jo napravila in darovala cerkvi neka mlada tržaška" kiparica. K podvigu lepega domačega praznika je veliko pripomogla tridnevnica, ki jo je imel salezijanec p. Vidmar. Smo
Krmin
V	soboto 2. t. m. smo imeli šolsko mašo za našo slovensko šolo. Peli so naši domači cerkveni pevci, le škoda, da ni bil zbor bolj popolen. Krivo jo nekoliko sedanje delo pri trgatvi in pa tu* di neorganiziranost. Po šolski ma* ši smo se starši z učenci zbrali v šolski sobi, kjer smo prisostvovali otvoritvi šolskega leta z le* pim nagovorom učitelja —• vodi* tel j a g. Toroša. Prav res, da smo mu hvaležni za spodbudne besede na naslov učencev in staršev. Po* sebno te zadnje je prosil, naj bo* bodo učencem in učiteljstvu v oporo, da se tako izpopolni vzgo* ja. Poudaril je — in v tem sogta* šamo z njim, — da kot pošteni državljani radevolje' vidimo, da se naši otroci v naši slovenski šoli učijo tudi italijanščine, ker je to potrebno za praktično živ* ljenje in pa ker hočemo in želimo živeti z našimi sosedi v sporazu* mu in slogi. — Da nam oblast priznava našo pravico do lastne šole in spoštuje naš jezik, vidimo tudi v tem, da so oblasti za naše slovenske šole izdale dvojezična šolska spričevala. Vcščaki prizna* vajo, da dosegajo naši učenci s poukom v materinščini boljše uspehe v slovenščini in v itali* janščini, kakor pa oni slovenski otroci, ki sprejemajo osnovni pouk samo v italijanščini. Zato prav res ne razumemo, da so se nekateri starši dali zavesti in niso letos svojih otrok vpisali v našo slovensko šolo. Zlasti je to ža* lostno z« one starše, ki bi po svoji razumnosti morali to sami uvideti. Upamo, da bodo sprevi* deli zmoto in bodo njih_ otroke pripeljali v njih lastno šolo, ka* mor spadajo. Ker je precej otrok revnih staršev, bo potrebno po* skrbeti za kakšno zbirko, da bi se jim pomagalo. Naj bi se po* trudila kakšna naših deklet. Ve* mo, da bomo vsi radevolje pomagali.
Goriško županstvo vabi
Županstvo občine Gorica vabi vse posestnike, ki imajo za stav* bišča primerna zemljišča, naj to javijo občinskemu tehničnemu u* radu, če mislijo zemljišče prodati. Gro za zemljišča, ki ležijo v me* jah občine, ob javnih cestah, kjer jo že napeljana pitna voda in iz* grajena električna mreža ter po možnosti tudi podzemska odtoč* na greznica (fognatura urbana).
vBom grmovje posekal...«
Štirim velikim se toplo zahva* ljujem za voščila in dar. Tudi ostale bom ohranil v najlepšem spominu. Bog plačajl
Maks Debenjak
Ortopedik
NICOLA BECCHI
TORINO - Via Guastalla, 12 1° p. specialist za odstranitev
KILE
(brez operacije)
objavlja novo priznanje :
Spoštovani g. N. BECCHI
V	svojo dolžnost si štejem, da Vam sporočim svoje zadovoljstvo za posebno, od Vas mi preskrbljeno napravo, s katero sem v par mesecih ozdravil, česar v več letih nisem mogel doseči.
Prisrčno se Vam zahvaljujem
ZANATELLO ROMANO Montecchia di Crosara (Vuro*a)
Ortopedik sprejema : v Gorici: nedelja 24. oktobra v hotelu „ Posta11 od 9. do 12. ure.