Si. 237.
V Ljubljani, sreda dne 16. oktobra 1918.
Leto II.
HflPREJ
•
J
J!
Izhaja razen nedelj in praznikov vsak dan popoldne.
OednlitTe Ib upravniitro ▼ Ljubljani, FrančiJV.tnfk* ciica itev. 6, L ncditr.
Učiteljska tiskarna
Naročnina: po poiti » dostavljanjem oa dom za celo leto K 42—* ta pol leta K 21'—, četrt leta £ 10\r>0, za mesec K 3’50. Za Nemčijo celo teto K 46, ia ontalo tujino in Ameriko K 54.
Inaeratt: RnoMopr.a peti! vrstica 30 »; pogojen proitoT KI'—; razglasi in poalan« ▼ ruka po 60 r; večkratne objave po dogovoru primeren popuaL
Reklamacije ta list io poštnine prosit Posamezna Številka 20 vinarjev.
Wilsonov odgovor Nemiill.
Wšlson zahteva odstop nemškega cesarja.
Washington, 14. oktobra.
Državni tajnik Lansing je danes popoldne priobčil švicarskemu poslaniku kot zastopniku nemških interesov v Zedinjenih državah ameriških naslednjo noto:
Gospod!
Odgovarjajoč na sporočilo nemške vlade z dne ^12. oktobra, ki ste mi ga danes izročili, mi je čast, Vas prositi, da izročite sledeči odgovor: ^Neomejeno sprejetje pogojev, ki jih je postavil predsednik Zedinjenih držav v svojem sporočilu kongresu dne 8. januarja 1918 in pa v svojih poznejših sporočilih, s strani sedanje nemške vlade in velike večine nemškega državnega zbora, opravičujejo predsednika, (ja poda odkrito in direktno izjavo, kaj namerava glede sporočil nemške vlade z dne 5. in 12. oktobra 1918:	»Treba	jasnosti o tem, da
so izvedba opustitve dežel in pogoji premirja zadeva, ki jo treba prepustiti sodbi in posvetu vojaških svetovalcev vlade v Zedinjenih državah in pri vladah zaveznikov. Predsednik se smatra dolžnim izjaviti, da vlada Zedinjenih držav ne more sprejeti uikake izjave, s katero ni poskrbljeno popolnoma zadovoljivo za varnost in garancije sedanji vojaški premoči armad Zedinjenih držav in aliirancev na fronti. On zaupa, da sme smatrati za sigurno, da bo to tudi sodba aliiranih vlad. Predsednik smatra tudi za svojo dolžnost, da pripomni, da si ni niti vlada niti on v svesti, da bodo vlade, s katerimi se Zedinjene države kot zavezniki bojujejo, privolile v razmatrauje premirja, dokler nemške bojne sile nadaljujejo svoje nezakonite in nečloveške praktike.
istočasno ko nemška vlada prihaja k Zedinjenim državam z mirovnim predlogom, pa se bavijo podmorski čolni s potopitvijo tudi potniških parnikov in ne samo parnikov, ampak celo čolnov, s katerimi se skušajo rešiti potniki in posadke. Nemške armade uničujejo pri-svojem prisiljenem umikanju iz Francije in Flandrije vse in se obnašajo tako, da je njih postopanje kršenje pravil in navad civiliziranega vojskovanja. Mesta in vasi, ki so razdejane, so vsega oropane, pogosto celo prebivalstva. Ni pričakovati, da bi proti Nemčiji združeni narodi privolili v premirje, dokler se še vrše nečloveška dejanja, plenitev in pustošenje, kar zares po pravici opazujejo s grozo in ogorčenjem.
Da pa ne bi mogel nastati kak nesporazum, je potrebno, da predsednik zelo slovesno opozori nemško vlado na stilizacijo in jasen pomen enega mirovnih pogojev, ki jih je nemška vlada zdaj usvojila. On je zapopaden v sporočilu predsednika, ki ga je izrekel 4. julija 1918 v Mont-Vei nomi. Slove pa: »Uničenje vsake nebrzdane sile, ki lahko sama za se, tajno m po svoji volji moti svetovni mir, ali pa, če se sedaj ne da uničiti, vsaj zmanjšanje njene dejanske moči in sila, ki obvlada doslej nemški narod je taka, kakor je tu opisana --je eden onih pogojev, ki jih je imel predsednik Wilson v svojem odgovoru v mislili. Nemška vlada ima moč, da to izpremeni.«
. ^ori °n>pnjene besede predsednikove so seveda pogoj, ki mora i>iti izpolnjen pred mi-i oni, ce naj pride mir vsled nastopa nemškega naroda samega.
Predsednik se smatra dolžnim izjaviti, da zavisi sklep mira po njegovem mnenju od odločnosti in od mere garancij, ki jih lahko dajo
glede tega temeljnega vprašanja. Neobhodno je, da vedo proti Nemčiji združene vlade nedvoumno, s kom razpravljajo.
Poseben odgovor odpošlje predsednik c. in kr. vladi avstroogrski.
Sprejmite, gospod, ponoven izraz mojega visokega spoštovanja. Robert Lansing.
ud. si JZ
Govor grofa Buriana.
D u naj, 15. oktobra.
V današnji seji zunanjega odseka ogrske delegacije je imel zunanji minister grof Buri an naslednji govor:	iV).
Izza zadnje seje visokega odseka so nastale v. zunanjem političnem položaju močne izpremembe. Najvažnejša izmed njih in obenem zadnja, povzročena po mirovnem koraku osrednjih sil pri predsedniku Zedinjenih držav z dne 4- oktobra t. 1., bo izpolnila upanje narodovi da se ustavijo v doglednem času na vseh bojiščih sovražnosti in da se prično pogajanja ža splošen, trajen in pravičen mir.
S tem bo dosegla Avstroogrska svoj, že dve leti pričakovani cilj, da prinese požrtvovalnim narodom monarhije časten in sporazumen mir. Pri omahovanju vojne sreče, ki se obrača zdaj na eno, zdaj na drugo stran, in ki nobenemu izmed vojujočih delov ne dovoljuje, da bi dosegel brez velikih žrtev odločujoče prednosti, je moralo priti misleče človeštvo do prepričanja, da meč tega boja ne more odločiti. Ta misel, ki smo jo že pred časom jasno izrekli, je bila tudi pri naših nasprotnikih v neprestanem razvoju.
Izločitev Bulgarije iz vojne je prisilila zaveznike, postaviti novo fronto na jugovzhodu. Četudi so bile sedaj osrednje sile v položaju zadostiti tej vojaški zahtevi, ki se jim stavi, in vzpostaviti varnostni nasip proti orientski armadi antante, je bilo vsled novega položaja jasno, da ne moremo več pričakovati odločilnega uspeha z orožjem in da tudi naši nasprotniki niso mogli z gotovostjo računati na to, da zlomijo naš odpor, da je torej vsako prelivanje krvi zastonj.
Nazori predsednika Zedinjenih držav o rešitvi svetovnih vprašanj niso pogrešali duha čistega človekoljubja tudi takrat ne, ko je stopil v vrsto naših nasprotnikov in ko je vposta-vil nekaj proti nam naperjenih načel. Zato so tudi Wilsonove izjave napravljale pri nas vedno gotov vtis in jih nismo principijelno nikdar odklanjali. Izpremembe, ki so se izvršile med vojno o vprašanjih, ki so obstojala že pred vojno in ki imajo svoj izvor v interesnih na-sprotstvih držav in narodov, so rodile tudi pri nas potrebo, da potisnemo čisto interesno stališče v ozadje in da rešimo obstoječa nasprot-stva v smislu višje izravntijoče pravičnosti. Vsled trpljenja, katero je ta vojna naložila vsemu človeštvu, so narodi očiščeni in bodo z veseljem pozdravili preureditev svojih medsebojnih odnošajev po teh principih. V tem prepričanju smo se pridružili od \Vilsona formuliranim principom, katerih velik del je obsegal že naš prejšnji mirovni program. Po odgovoru Nemčije, ki je izpolnila vse predpogoje, od katerih je napravil NVilson odvisne daljše svoje korake, pričakujemo sedaj odgovora na našo noto. Gotovo ni to noben optimizem, če rečem, da stojimo neposredno pred ustavitvijo sovražnosti in da sc bomo v kratkem pričeli pogajati z antanto. Kakor je vojska stavila na naše slavne armade velike zahteve in ravno tako na vztrajnost zaledja, ravno tako bo bližnja doba pogajanj na narode stavila svoje zahteve, čeprav druge vrste. Mirovno delo ne bo končano v nekaj dnevih. Tudi preureditev monarhije bo dolgo trajala.
Treba bo vztrajnosti, potrpljenja, patriotične-ga razumevanja, spravljivosti in požrtvovalnosti narodov.
Delegacija, ki odide na mirovni kongres, ne bo imela čisto diplomatskega ali birokratskega značaja. Poleg strokovnjakov bo treba poslati tudi komisijo avstrijskih in ogrskih kompetentnih osebnosti, da direktno sodelujejo pri rešitvi težkih nalog, pred katere nas bo postavil kongres. Priporočal bi upostavi-tev iz postavnih zastopstev izvoljenega pri-sedništva, da se vzdrži stalen stik z ljudskimi zastopi. Samo ob sebi umevno je, da bomo postopali na kongresu v soglasju s svojimi zavezniki. Čeprav je podlaga za pogajanja v Wilsonovih točkah že dana. bo vendar izvedba posameznih točk privedla do različnih mnenj, katera bo treba rešiti z ozirom na življenjske potrebščine države. Pri takih disku-zijah se bodo morali zavezniki podpirati, da pridejo do takega sporazuma, ki varuje njihova prava.
Ni moja naloga, da bi govoril na tem mestu 6 vseh vprašanjih, ki bodo tvorila na mirovnem kongresu predmet diskuzij. Spregovoriti hočem le par besedi o zvezi narodov. Ustanovitev te zveze je predpogoj za dosego miru. Obenem bo tvorila zveza narodov ogrodje novega -svetovnega reda. S to ustanovitvijo se neha na principu moči sloneča politika ravnotežja državnih zvez. Na njih mesto stopi enotna organizacija držav, ki se prostovoljno podvržejo mednarodnemu zakonu, ki ga same ustvarijo in kojega sankcija se bo opirala na naddržavno izvršilno oblast, ki se ima osnovati. Kakor smo ponovno izjavili, smo pripravljeni stopiti v zvezo narodov, ki nudi popolno jamstvo za nepristransko varstvo interesov. Njeno konstituiranje bo predpogoj za omejitev oboroževanja in normiranje svobode pomorske ladijske vožnje. Z ustanovitvijo zveze narodov kot skupne varstvene sile narodnih držav pride njih mednarodno svetovno varstvo potom oboroževanj ob vsak pomen. Vsekako bo tudi to šele potem postalo odveč, ako bo liga učinkovito prevzela funkcije samoobrambe posamezne države. Naša odkrita želja je, da zopet obnovimo miroljuben in prijateljski trgovinski promet z vsemi narodi. i
Zberimo se vsi v tej usodepolni dobi okoli našega monarha, ki ima le en cilj: Narodom, ki zvesto in trdno zaupajo vanj, prinesti sporazumen mir, ki naj obseže ves svet. Ako se združijo vse sile za to ogromno delo obnovitve. potem bo oblagodarjena Avstroogrska imela srečno bodočnost.
■	" ' ' ' ' V	•
Oklic Neodvisnih socialistov
v Nemčiji.
Strankino vodstvo Neodvisnih socialistov v Nemčiji objavlja v »Leipziger Volkszeitung« oklic na delovno ljudstvo v Nemčiji, v katerem kritizira večinske socialiste. njih namene in smotre tako-le:
»Socialnodemokratična stranka je pozvana v vlado, da po polomu imperializma podpira meščansko družbo. Prevzela je nalogo, da organizira »narodno obrambo« in varuje meščanski »red«. Izdala je zahtevo mednarodnih kongresov, da mora katastrofo svetovne vojne socialna demokracija izrabiti, da postavi na mesto kapitalističnega socialistični sistem«.
Kot uvod tega preobrata naj služi najprej ta-le program:
»Takojšnje izpraznenje ozemelj nekdanje ruske države, Finske in Vzhodiiomorskih provinc. Poljske, Ukrajine, dalje Rum unije in Bulgarije, ki so jih zasedle nemške čete.
l/.prememba že sklenjenih mirovnih pogodeb po načelih demokracije.
Amnestija vseh zaradi političnih prestopkov in zločinov obsojenih civilnih oseb, vojakov in mornarjev.
Otvoritev ječ in kaznovališč, zlasti vseh onih obsojencev, ki so bili kaznovani zaradi stavk, zaradi takozvane izdaje domovine. Ustavitev vseh zaradi političnih prestopkov in zločinov tekočih kazenskih postopanj.
Takojšen odpust vseh zaradi političnih prestopkov v vojno vpoklicanih. Izbris vseh političnih zabeležb v vojaških in poficijskih aktih, zlasti zabeležbo »Ti. 18«. Opust vseh varnostnih zaporov in odpust vseli internirancev.
Odprava oblegovalnega stanja. Društvena in zboro-valna svoboda. Svoboda tiska. Odprava vseli omejitev za izdajanje novih časopisov. Stroga izvedba poštne tajnosti. Odprava tajne pisemske kontrole, ki je celo po obstoječem pravnem stanju popolnoma nedopustna.
Uvedba proporcionalne volilne pravice. Razširjenje votilne pravice na žene. Uvedba enake, splošne iu direktne volilne pravice potom državnega zbora za vse zvezne države.
Odprava vojnopomožnega zakona. Obnovitev in izpopolnitev varstvenih določb za žene in mladostne delavce. Uvedba največ osemurnega delavnika.
Takojšnja izprememba ustave v naslednjih točkah: Državne pogodbe so veljavne le po odobritvi ljudskega zastopstva. Brez take odobritve se ne sine pričeti nobena vojna, ne skleniti mir. Vsak minister mora odstopiti, če to zahteva s sklepom večina ljudskega zastopstva«.
Podpisali so oklic državni poslanci Haase. Henke, Ledebour in gospa Lujiza Zietz. Označuje kot smoter stranke »socialistično republiko«.
Vojna poročila.
Avstrijsko vojno poročilo.
Dunaj, 15. oktobra. Uradno se razglaša: Albansko mesto Drač, katero smo bili izpraznili, so zasedle italijanske čete. Premikanja v Albaniji ih Srbiji se vrše, tie da bi bila v znatnem bojnem stiku s sovražnikom. Na benečanski gorski fronti je bojno delovanje precej živahno.
Nemško umikanje na zapadu.
Berlin, 15. oktobra. (Uradno.) Armadna skupina kraljeviča Ruprechta: Na Flandersketn jc sovražnik na široki fronti med Zarcnom in Lyso začel napadati. Posrečilo se mu jc prodreti preko naših sprednjih pozicij. Proti poldnevu se je boj ustavil na črti Cortemarck-Rousselaere. Rousselaeie je po srditem boju prišel v sovražnikove roke. Menin in VVervicq smo vkljub silovitim napadom obdržali. Poskusi sovražnika, da bi prekoračil Lyso pri Comminesu so se ponesrečili. Pri ponovnih silnih napadi smo popoldne izgubili Handzaeme in Cortemarck. Ljuti napadi s pomočjo oklopnikov na obeh straneh Gitsa niso imeli uspeha. Med Isegheinoiti in Me-ninom je mogel dobiti sovražnik popoldne le še nekoliko tal. Uspešni boji na predpolju zahodno Lille in ob Haute Deule- kanalu. Na odseku Selle severno Haussya-in pri St. Soupletu so se izjalovili delni napadi nasprotnika. — Armadna skupina nemškega cesarjeviča: V gosti jutranji megli je prodrl sovražnik vzhodno St. Quen-tina preko Oise in se je začasno ustalil na višinah Ma-equignya in vzhodno Orignya. Obširno zasnovan protinapad ga je vrgel z višin nazaj na Oiso. Silni delni boji pred novo fronto severno Laona, zahodno Aisne in ob loku Aisne južno Grand Pre. — Armadna skupina gen. von Galhvitza: Med Aisno in Mozo so napadali Arneri-kanci z močnimi silami. Težišče bojev je bilo vzhodno Aire in na obeh straneh ceste, ki gre iz Charpanyja na Bantheville. Napadi, deloma do štirikrat ponovljeni, so se ponesrečili razen krajevne pridobitve na ozemlju ob obeh straneh Romagne.
Jugovzhodno bojišče: Na višinah severozahodno in severno Niša manjši boji.
Politični pregled.
= Cesar Karel za samoodločbo. V političnih krogih se zatrjuje, da je pričakovati v najkrajšem času proklamacijo cesarja Karla na narode, v kateri vladar priznava pravico do samoodločevanja narodov.
—	Jugoslovansko vprašanje na mirovnem kongresu. Med Jugoslovanskim odborom in pooblaščenci srbske vlade so se v zadnjem času vršile konference. Šlo je za to, da srbska vlada pristane na program Jugoslovanskega odbora glede ustanovitve zedinjene države Slovencev, Hrvatov in Srbov. Srbska vlada je s Pašičetn na čelu nekaj časa zasledovala velesrbske teorije, pa je naletela v skupščini na odpor. Večina srbskih poslancev je za program Jugoslovanskega odbora in tudi srbska vlada je sedaj opustila svoje stališče. Najvažnejša posledica tega sporazuma je, da bosta srbska vlada in Jugoslovanski odbor na mirovni konferenci nastopala kot enotno zastopstvo jugoslovanskega naroda. 'Iemu zastopstvu se skoraj gotovo pridružijo delegati v monarhiji živečih Slovencev. Hrvatov in Srbov.
— Tudi »Češki Narodni odbor« za dr. Smerala.
Predsedstvo češkega »Narodnega odbora« je prejelo te dni zopet novo pritožbo, da sta bila dva shoda sodr. dr. Šmerala na Moravskem preruševana. »Narodni odbor« poživlja zato češki narod, da naj 110 ovira z nobenim nasiljem svobode besede in prostega izražanja v javnem življenju. Tak način izjav na shodih je treba izključiti povsodi iu brezpogojno, in to tem bolj, ker je danes cel narod glede na stvar samo iu glede na naš skupni cilj ene misli.
—	Za osvoboditev sodruga dr. Adlerja.
Kakor se iz Budimpešte poroča, je ogrski poslanec grof Karolyi v svoji avdijenci cesarju priporočil, naj pomilosti dr. Friderika Adlerja, ki je svojčas umoril ministrskega predsednika grofa Stiirgkha.
-- Vrhovni židovski rabin o židovski državi. Novoimenovani vrhovni dunajski židovski rabin dr. Chajes je bil pr cesarju na avdijenci. Informiral je cesarja o židovskih vprašanjih in o situaciji beguncev. Na cesarjevo vprašanje, kaj da sodi o židovski državi, ki jo namerava ustanoviti ententa, jc podal najprej zgodovinski pregled o razvoju zionisma in izjavil konečno: Palestina mora tvoriti narodno in versko središče Židov. Cesar: »More biti to le Palestina?« Vrhovni rabin: »Iz Palestine izviramo in nanjo smo navezani že tisočletja z ljubeznijo iu hrepenenjem«. Cesar je vprašal sedaj:	»Pa
more vsprejeti Palestina na svojo zemljo vse Žide? Jih more prehraniti?« Dr. Chajes odgovarja: »Na to se niti tie pomišlja...« Nato se je zahvalil vrhovni rabin cesarju, da ga je sprejel kot zastopnika židovskega ljudstva...
= Vojaška diktatura v Nemčiji? Berlinski
»Vorvviirts« objavlja senzacionelno poročilo, da pripravljajo Vsenemci zaroto, katere namen je, strmoglaviti vlado ter vpostaviti vojaško diktaturo, ki naj bi brezobzirno nadaljevala vojno. V zvezi s temi vestmi je tudi ukrep vojaškega poveljstva, ki je vodilno vsenemško glasilo »Deutsche Zeitung« začasno ustavilo.
= Demokratizacija centralnih držav. Ugleden švicarski politik, ki se je te dni vrnil iz Pariza in je bil tam v ožjih stikih z vodilnimi faktorji aliirancev, je izjavil: Razširitev volilne pravice, s katero so centralne države z vso naglico pričele, je nepotrebna. Gotovo je namreč, da bo oden najvažnejših Wilsonovih mirovnih pogojev vpeljava splošne, direktne in tajne volilne pravice za vse politične uprave, tudi za deželne zbore in za občinsko upravo. Vse ženske, stare nad 18 let, bodo dobile aktivno in pasivno volilno pravico. Nameniva se tudi zagotovitev vseh državljanskih pravic za vsa veroizpovedanja, vsled česar se bo židovsko vprašanje v Evropi rešilo. Omenjeni politik je končal:	Wilson	bo	v	vseh	državah
evropske zveze izsilil tako obsežno demokratizacijo, kakršne si doslej niti zamislili niso.
= Izpraznitev zasedenega ozemlja na zapadu. Berlinski dopisnik nekega dunajskega lista se je razgovarjal z zastopnikom nemškega vrhovnega armadnega vodstva, ki mu je izjavil, da bodo dela za izpraznitev zasedenega ozemlja v Franciji in Belgiji trajala tri mesece. Belgija da mora ostati nevtralna, s čimer Di bili nemški industrijski kraji ob Renu in v Westfaliji zavarovani za slučaj, da nastanejo novi vojni zapletljaji. V zai)adu Nemčije se je vpeljala vojna uprava, ker postane zapadna Nemčija sedaj nemško operacijsko ozemlje, lam se bo ustvaril nov obrambni pas po vzgledu Hindenburgove črte. Prebivalstvo iz dotičnih krajev se mora umakniti.
— Splošen položaj ugoden za inir. »Corriere della sera« izvaja na uvodnem mestu, da je splošni politični položaj ugoden za mirovna pogajanja. Italija je v zvezi 7, aliirauci priprvljena za mirovno akcijo.
— Ebertov in Scheidemannov mandat. List » ur' gische Arbeiterstimme«, glasilo neodvisnih socia s
v Scheidemannovem volilnem okraju Solinge« mhteva, da naj se posl. Ebert in Scheidemann odpovesta svojima mandatoma, kajti voljena sta bila po popolnoma drugačnem programu kot ga imata seda,. Volitve na) se vršo iznova.
- Francozi v Sofiji. Pretečeni četrtek je zapustil zadnji nemški vojak bulgarsko glavno mesto Sofijo. Ponoči so dospeli Francozi. Bilo jih je en polk. Od petka naprej plapola trilcolora francoske republike nad Sofijo. Nemški poslanik grof Oberndorf je Sofijo zapustil; ostar je v Sofiji samo arhivar nemškega poslaništva. Zastopstvo nemških interesov je prevzel holandski poslanik.
Turčija in centralne države. Novi turški veliki vezir levfik-paša je koj po svojem nastopu na centralne države naslovil noto, v kateri jih obvešča, da je Turčija na koncu svoje moči in da obstoja nevarnost, da ententne in bulgarske čete odkorakajo proti Carigradu: zato je I tirčija prisiljena, da sc začne pogajati za separaten mir. Z Dunaja so odgovorili, naj Turčija počaka Wilsonovega odgovora. Medtem je Turčija že pričela pogajanja z entento. Pogajanja sc vrše v Atenah.
— Finska in Švedska. Glasom zanesljivih poročil iz Helsingforsa je v finski vladi nastalo gibanje, naj bi se Finska tesno naslonila na Švedsko.
—■ Kongres zatiranih narodov. Kongres od osrednjih vlad zatiranih narodov, ki bi sc imel vršiti dne 10. oktobra v Parizu, je preložen na dan 14. novembra. Pariška »Bataille« poroča, da je preložitev zahtevala francoska vlada na željo ameriške vlade.
Neumno hujskanje.
Pod tem naslovom je v poudeljkovem »Slovenskem Narodu« priobčil ljubljanski župan g. dr. Ivan Tavčar fulminanten članek, kot odgovor na dopis v »Napreju«. ki se tiče aprovizacije siromaŠncjega ljudstvu. Dotična notica našega sotrudnika je bila naslednja:
Zima se bliža, bolezni se širijo, ljudstvo nima kurjave, ne obleke, ne obutve, ne živeža, zmrzovalo bo in gladu umiralo, a prizadeti faktorji so ne zganejo, češ, bo že kakor bo. Kje hočemo vzeti drva, kje pteinog? Začeli bomo sekati drevesa, a potem nas boste zapirali? — ne. v zapor spadate vi, ki vam je dolžnost, skrbeti za ljudski blagor, vi ste za vse to odgovorni! Ali ni tli pomoči vsaj deloma, da, idito po raznih dvoriščih in kleteh, bodete našli drv, premoga obilo, po raznih dvoriščih je naloženih 30—50, celo po 100 m:< in več, ah bi se ne dalo to rekvirirati kpt se je že po drugih mestih zgodilo, ter pravično razdeliti med stranke, katere nič nimajo in si tudi za denar ne morejo nabaviti; če ne, bo moralo ljudstvo seči po samopomoči, kar vain zopet ne bo ugajalo. Toraj gospodje, ne premišljujte več, marveč storite brez odlašanja, kar io potrebno. — J.
Kdor je pročital to notico in županov članek, se bo vprašal, čemu se gospod župan tako razburja in tolče z boliševiki, z roparji, hujskači i. dr. takimi neumnimi »šlagerji«. V notici ni niti z besedo omenjen ne gospod župan ne mestna aprovizacija, pa tudi o ropu po hišah ni ničesar v njej. Naš sotrudnik se sklicuje na prizadete in odgovorne faktorje, kateri po našem mnenju so država, dežela in občina. Ti so odgovorni pred ljudstvom, ker so določeni v ta namen. Ce kdo zmrzuje, je lačen iu raztrgan, dočim vidi na dvoriščih imovltih cele kupe drv in premoga, ko vidi, kako so drugi siti in lopo oblečeni in ker se o tem v listu pritoži ter zahteva pomoči, ga ljubljanski župan javno ozmerja s »boljševikom«, s hujskačem, z roparjem, ki bo po hišah lomil itd. in vse to obesi tudi na račun »Napreja«, ki se je upal priobčiti to »hujskaško« notico. lak nastop je po našem mnenju prav neokusen, če je tudi županov. Na tak način sc zmrzujoče in lačne ljudi ne potolaži, pa če tudi »Naprej« pomeče vse take vesti v koš. Takšni nastopi bodo »boljševiška« dejanja še boli pospešili, ne pa preprečili.
Ljudstvo, ki bo videlo svoje otroke in sebe umirati na bolniški postelji od mraza in gladu, so ne bo vpraševalo, če so sedaj resni časi in če pristopamo iz stare v novo — jugoslovansko državo — ono bo nastopilo in naredilo to, kar mu bo njegova samoobramba v sili velevala in treba krepke volie. da se to prepreči z odpo-močjo. Naša notica je pa imela namen pravočasno opozoriti in preprečiti to, in zato ponovno kliče odgovorne faktorje, da odpomorejo. Gospod župan bi mogel ta poziv vzeti na znanje in o tem obvestiti ostale odgovorne faktorje, kakor to tudi res večkrat stori, da pravočasno preskrbe, kar manjka, in ako bi oni tega ne hoteli to takoj povedati tudi ljudstvu, da se bo isto obrnilo s svojo zahtevo proti tistim, ki so odgovorni. To bf bilo veliko bolj umestno, kakor ničesar odgovoriti, temveč zmerjati z boljševiki, razbojniki itd.
Kar se tiče masti, bi samo še omenili, zakaj se je ubožnim slojem prikrajšalo 5 dek masti, 11,1 to gospod
župan ni odgovoril.	.
Kar se tiče »Vojne zvze«, gospod župan vc, da ista za Ljubljano deli to, kar n mestna aprov.zacija da in zraven tega še vsak mesec nekaj svojega drugačnega blaga.
Sklepamo in trdimo, da nam nastop gospoda župana ni prav nič imponiral, ker si socialno demokratični list pač ne more pustiti predpisovati, kaj sme in kaj ne sme priobčevati, zlasti kar se tiče javnih in kontrole potrebnih institucij, kakor so aprovizacije. Z odgovorom gospoda župana smo le v toliko zadovoljni, v kolikor jc stvarno pojasnjevalen, ker srno iu smo bili ve no tega mnenja, da je potrebna jasnost tudi v aprovizacuscih stvareh ter kje tiči krivda, da so taco razmere.
Buren shod v Idriji.
V nedeljo se je vršil v Idriji javen rudarski shod. Pi varna" pri »Črnem orlu« je bila natlačeno polna. Okrajno politično oblast je zastopal komisar gospod dr. Oolia iz Logatca. Poročal je k prvi točki »Kaj naj stori delavstvo z ozirom na bodoče čase« sodr. Štraus. Njegov govor se glasi:
Velecenjeni zborovalci!
Svetovna vojna je v zadnjem stadiju. Mir se bliža.
*	isti, ki so bili od početka vojne do pred 14. dnevi slepi so izpregledali. Tisti, ki so govorili še nedavno na bogatih pojedinah o aneksijah tujih dežel in o zmagovitem ■nirii so danes za premirje na temelju 14 točk nekronanega vladarja Zedinjenih držav g. \Vilsona. Upamo, da smo pred mirom. Toda upanje še ni dejstvo. Pozabiti ne smemo, da stavba, ki se nam zida. še ni dodelana. Le imamo stavbo, jo moramo tudi opremiti. Ta oprema mora biti taka, da bo odgovarjala našim potrebam. Držav a mora biti urejena na demokratični podlagi. Prcobrat, ki ie na pragu, prinese nam gotovo boljše čase. I oda ne smemo se udajati iluzijam, da dobimo nekaj novega, dobrega in pravičnega, ec ostanemo še nadalje nedelavni mi sami. Država je celota ljudi, ki delajo vsak zase a obenem tudi vsi drug za drugega. Moč države obstoji torai v teni, da ic finančno, gospodarsko ter ekonomično prav urejena. Moč delavstva pa obstoji v tem, da je stanovsko, politično in gospodarsko organizirano ter izobraženo. Stanovska (strokovna) orgamzacija potrebuje delavstvo, da si ž njo pridobi boljše plačilne pogoje, skrajšanje delovnega časa pravova stvo itd. Pa tudi politično in gospodarsko mora delavstvo biti organizirano.
Te tri vrste organizacije je za delavstvo nujno in brezpogojno izvesti!
Kako naj to izvedemo?
Iieba ni nič drugega kakor dobre volje in vpisati se v organizacijo. S časom bo izprevidel vsak, da mu je potreba vseh navedenih organizacij.
Ni pa dovolj, da je človek član organizacije, dočim
oo	pozna temeljnih načel iste, ne eita časopisja, knjig, so ne udeležuje predavanj, shodov in ne čita društvene knjižnice itd. Tak človek se ne more nikdar izobraziti. Njegov za organizacijo plačani prispevek je zanj mrtev. Dalje pa so organizacije tudi različne po njih pomenu. Naše socialistične organizacije so v prvi vrsti bojevnc. Prispevki v strokovno organizacijo so seveda nekoliko višji, ker daje tudi bolniške, brezposelne, potovalne iti druge podpore ter pravovarstvo. Za politično organizacijo priporočamo našo socialistično društvo »Naprej«: prispevki so 70 vin .mesečno. S pristopom postane društvenih član jug. slov. soc. dem. stranke in ima pravico do vsega društvenega berila, dnevnikov, tednikov knjižnice itd. Kdor ima resno voljo, da postanemo veliki po delu in duhu ta naj pristopi še danes takoj po shodu, kličem vam, .združimo se v socialistični jug. slov. stran-ki v prid boljše bodočnosti. (Po dvorani je zaorilo živijo soc. dem. stranke.)
Nato je govoril pristaš S. L. S., rudar Peter Rupnik, ter utemeljeval potrebo delavske solidarnosti, toda organizacija delavstva, je dejal ne bo nikdar celotna samo socialističnega, ampak tudi krščanskega mišljenja, kakor ie on.
Pii drugi točki o delavskih razmerah je povzel prvi zopet besedo sodr. Štraus in sicer glede preskrbe z ži-vi'i. osobito krompirja in prevažanja istega v Idrijo ter idedo škandaloznih prometnik zvez med Idrijo in Logatcem ter je predlagal končno tri resolucije, ki se glase:
Podlagi preudarka, ki ga je sestavil okrajni nad-. Za preživljanje pri c. kr. okrajnemu glavarstvu -ogatcu ima dobiti prebivalstvo mesta Idrije in pripada okolica za sezono 1918/19, 700.000 kg. to je 70 ^Konov krompirja, ki bi ga moral oddati logaški okraj.
0r Pa so osebne poizvedbe dognale, je letošnja le-"ia za krompir v logaškem okraju tako slaba, da se bo |*abralo namesto 70 vagonov komaj 20 do 30 vagonov Krompirja.
ioče^ok°iZ:lhteva »rivalstvo mesta Idrije in pripada-
ioik l!,'" zbrano na javnem shodu, dne 13. oktobra 1918. v pivarm pri »f*	,	,	,	...	,	,
*■	nem	or u« v Idriji, da merodajne
oblasti brez odloga ukr„„ .	.	„
u UKrenejo, da se odkaze mestu Idriji v logaškem o a u m	m	ka.
Kem drugem bližnjem okraju, tako da bo vseh 700.000
KS krompirja najpozneje do l. novembra 1918. v Idriji.
II.
na iav!,?StV0 c' kr' eraričnega rudnika v Idriji zbrano »Črnet ^ S,lodu’ dne ld’ °Ktol5ra l918, v pivarnt pri povedi" °^U* v	najodločne.iše	protestira proti pre-
Idrija-i f)reva^ai'ia oseb z rudniškimi automobili na cesti odlog "0>Ia*ec in zahteva obenem, da se ta ukrep brez . 3 razveljavi..
0	Zahtevo utemeljuje shod s temi razlogi: prj 'dlija. ki šteje 6 do 7000 prebivalcev, izmed katerih „orda večina neposredno eraričnemu rudniku, nima I redne zveze za prevažanje osobja med Idrijo in
*°Satcem.
Id ,.^estna občina, ki je prevzela prcvažanie pošte iz f|ie v Logatec in obratno, se za redno zvezo ne briga.
Automobila, ki jih ima občina v to svrbo, sta v večnem popravilu in če slučajno eden odhaja iz Idrije v Logatec ob pol 4. popoldne, prihaja nazaj v Idrijo še le drugi dan dopoldne. Največkrat v Logatcu ne čaka niti jutranjega brzovlaka, ki prihaja iz Ljubljane, ker čaka na automobil navadno že zvečer po 50 do 100 oseb, vzame pa jih n seboj samo 10 do 12: vsi drugi morajo hoditi 6 do 7 ur peš v Idrijo. Takrat, ko počiva poštni automobil pokvarjen doina ali pa na cesti in morajo voziti pošto konji, pa zaradi obile pošte in slabe ceste ne sprejmejo na voz oseb.^
Iz tega le razvidno, kako zanemarjena ie Idrija v prometnem oziru. Zato je dolžnost države, katere last so rudniški automobili, da potovalccin v tem oziru pomaga ter odredi redno prevažanje oseb med Idrijo in Logatcem na podlagi strogega voznega reda.
Zborujoči se nadejajo, da se zgorajšnji zahtevi brc* daljnega ugodi, ker bi sicer bilo delavstvo primorano s 1. novembrom t. 1. nastopiti s stavko.
III.
Delavstvo zbrano na javnem shodu dne 13. oktobra 1918 v pivarni pri »Črnem orlu« v Idriji zahteva, da zastavi c. kr. rudniško ravnateljstvo vso pažnjo na to, da se dovažanje rekviriranega krompirja za vse aproviza-cije v Idriji neprekinjeno nadaljuje.
Shod pripoznava, da so letos za dobavo krompirja določeni funkcijonari storili v polni meri svojo dolžnost. Zato z zaupanjem pričakuje, da bo tudi rudniško ravnateljstvo pričeto dovažanji! v polnem obsegu dovršilo.
Nato so govorili še sodr. Bajt, Bajc. Jazbar, Tre-veu, Rotagel, Vidmar in drugi glede nerešenih obljub pri zadnjem štrajku, svetilk itd. ter predlagali tozadevno resolucijo, ki je bila s prvimi vred soglasno sprejeta z dodatkom, da, ako do 1. novembra t. I. rudniško pred-stojništvo ne ugodi vsem na shodu stavljenim zahtevam, nastopi stavka.
Dnevne vesti.
 Obleci se toplo, če se moreš! Železniška uprava
naznanja, da vsled pomanjkanja premoga ne bo mogoče j tako izdatno greti pozimi osebne in brzovlake, kakor
i	se je to godilo v mirovnem času. Tudi so vlaki predolgi, j da bi bilo mogoče greti tudi zadnje dele vlakov. Zato
i	priporoča železniška uprava občinstvu, ki se hoče voziti pozimi z vlaki, naj se toplo obleče, da ne bo zmrzovalo Po mrzlih kupejih. Dober je ta svet, toda treba bi bilo še nekoga, ki bi svetoval, kje dobiti občinstvu, posebno delavstvu toplega oblačila.
•	Draginjske doklade za vojaške vpokojence. Dravinjske doklade, ki so bile dovoljene vojaškim vpokoien-com, njih vdovam in sirotam za drugo polletje t. I., bodo izplačevali v drugi polovici meseca oktobra.
— Propaganda na bojišču. Skoro obenem z velikim mirovnim gibanjem so začeli na bojišču s propagando za osrednje sile in njih uspehe. Napravili so lepake in naslikali nanje z oljnati barvami ogromne ploskve, ki naj, predstavljajo od nas zasedeno sovražno ozemlje, dočim so označili od sovražnikov zasedeno ozemlje le z majhnimi modrimi pičicami. Iz previdnosti so se omejili le na Evropo. Ali ne morejo početi dandanes s papirjem in barvami nič boljšega in pametnejšega kot da farbajo vojake na bojišču? Sedaj bodo seve romali ti plakati v koš. Dobro pa bi bilo, ako bi shranili nekaj teh slovitih, zmage pijanih plakatov — kot kuriozum.
— Živil niti do januarja! List »Neues Wiener Journal« je priobčil od strokovnjaških krogov poročilo, da ne zadostuje letošnja letina do prvega meseca prihodnjega leta. Brez tuje pomoči ne more zdržati Avstrija niti s kruhom, niti z moko. A ker je pa letina na Ogrskem zadovoljiva, moramo računati z ogrsko pomočjo. Iz Nemčije ali iz zasedenih ruskih oziroma rumunskih krajev ne moremo pričakovati ničesar, ker porabi armada sama vso letino in ker ne vemo, doklej ostanemo v onih deželah.
— Zvišanje menažniue. Z Dunaja poročajo, da bo zvišala vojaška uprava vojaško menažninn od 2 K 99 v. na 5 kron.
— Za špansko boleznijo je dne 9. t. m. umrl v Vrtojbi sodrug Karel Vuga, zidar, star 26 let. Pokojnik je bil dober in vesten sodrug, član vseh naših organizacij. Pred tednom ntu je umrla sestra Emilja. in oče je bil tudi bolan za isto boleznijo ter je umrl eno uro pred sinom. Tako, da sta oba skupaj na mrtvaškem odru. Ostalim sorodnikom izrekamo sožalje!
— »Božji blagoslov«. V Bukersdorfu je povila žena tamošnjega posestnika Antona Munka štiri otroke naenkrat. Munkova je poročena šele štiri leta in ima že deset otrok. Trikrat je povjla dvojčke, sedaj »četvorč-ke«. Ta »srečna« mati, ki je stara danes šele 25 let, je bila iz ravno tako »blagoslovljene« rodbine. Bila je dvaindvajseti otrok svojih staršev.
— Ustrelil ga je. Dne 10. t. in. popoldne je na pašniku v Lipnici ustrelil enajstletni Jožef Stnitek, sin tovarniškega delavca iz Krope, s samokresom svojega tovariša Vinka Pirca, dvanajst let starega dečka brez staršev. Zadel ga jo v spoduji život in levo nogo.
— Molji snedli za poldrugo milijardo oblek. V Pragi so odkrili velik upravni škandal. Velikanske množine
oblek, v vrednosti pol milijarde kron, so ležale nad dve leti v javnih skladiščih, toda ni bilo človeka, ki bi se brigal za blago. Obleke, čevlji in perilo, ki je bilo kupljeno pred dvema letoma za begunce, je ležalo zaprto po teh javnih skladiščih. Begunci niso od vsega tega prejeli ničesar. Dva tisoč uradnikov ni imelo dve leti opraviti nič drugega kot čuvati ta skladišča. Blago pa je bilo tako slabo zloženo in shranjeno, da je velik del blaga sneden od moljev, oziroma se ga je pokvarilo vsled malomarnosti upravnih organov, ki ga niso hoteli pravočasno oddati javnosti. Lepe stvari prihajajo na dan!
— Stavka gledaliških igralcev. Pred kratkim smo poročali o stavki dunajskih gledaliških igralcev. Sedaj pa so sklenili igralci v dunajskem Novem mestu in Bad-iiu na Nižjem Avstrijskem pričeti stavkati, ker jim ravnateljstva ne ugodc plačilnih zahtev. Stavka za stavko!
— Tobačni traiikantje pri finančnem ministru. — Dne 9. t. m. je bilo odposlanstvo zveze tobačnih trati-kantov pri finančnem ministru Wimcrju, kjer so utemeljevali potrebo zvišanja dosedanje provizije od 10 na 15 odstotkov. Govorilo se je tudi o užigalicah, ki naj bi jih prodajale samo tobačne trafike.
. — Prepoved prodaje govejega mesa. Lepa novica prihaja zopet z Dunaja. Tam poročajo listi, da bo od I. novembra dalje prepovedano prodajati goveje meso. V koliko je ta vest resnična, ne vemo. Vsekakor pa je kaj takega mogoče. Za koliko časa — pokaže bodočnost.
-• Veliko pomanjkanje premoga v Pragi. »Pravo Li-du« piše pod naslovom »Koliko premoga je došlo včeraj?« z dne 9. t. m. naslednje: za včeraj je bilo naznanjenih mesto dnevne porabe 120 vagonov le 40 vagonov premoga, pa niti teh nismo prejeli. Vsa Velika Praga je prejela včeraj le 22 vagonov premoga, torej komaj šestino svoje dnevne porabe. —- Za danes je naznanjenih 60 vagonov premoga po 100 centov. Koliko jih dosr>e, to vedo le bogovi in — gospod »Kohleninšpektor« v Karlovich Varych. — In vse to se godi v času, ko tako divja »španska bolezen«.
— Stavka"*v Zagrebu. Delavci, nastavljeni pri zagrebški mestni aprovizaciji so pričeli stavkati. Za vzrok stavke navajajo preslabe plačo in zahtevajo, da se jim zvišajo.
— Zaplemba usnja. V Zagrebu so zaplenile oblasti za poldrug milijon usnja, ravno v trenutku, ko je ua-tneravato zapustiti mesto in odromati iz ogrske dežele.
— Potovanje na Balkan prepovedano. Uradno sporočajo. da je civilnim osebam prepovedano potovati v balkanske dežele. Izvzeta sta le Belgrad in Rumunija.
— Vsenemška »Deutsche Zeltung« ustavljena. Berlinsko glasilo vsenemcev »Deutsche Zeitung« je ustavila pruska vlada za tri dni, ker je priobčalo preostre
; protimirovne kritike.
—' Serum proti španski hrlpi. Zdravnik in učenjak Schulz v Budimpešti je iznašel učinkovit serum proti španski bolezni. Dosedaj je cepij*« serumom 14 vojakov, ki so po 24. urah popolnoma ozdraveli.
— Poštna stavka v Španiji. Poštni nastavljeuci v Španiji so sklenili, da zaprično s splošno stavko. Baje so ta svoj sklep že konkretizirali.
— Usodni gozdni požar v Ameriki. V Minnesoti, deželi v Zedinjenih državah je uničil t>ožar velikanski gozd, pri čemer je požar uničil tudi okoli 500 ljudrj. Skoda, povzročena po požaru znaša več milijonov dolarjev.
—• Velika razstrelba v AraerlkL V Newjerseyu je na-j stala v petek zjutraj velika razstrelba, ki so jo čuli da-; leč naokrog. Večina uslužbencev je še ušla katastrofi, veliko pa jih pogrešajo. Druga municijska skladišča v okolici so bila ogrožena vsled letečih isker. Oblasti so izpraznile vsa mesta v območju deset milj. 60.000 prebivalcev je zbežalo iz mestnega okraja. Ceste so prenapolnjene beguncev in vozov z ranjenci. Eksplozijo je bilo čuti v Novem Yorku kot bobnenje velike topniške bitke.
Umetnost in književnost.
Iz gledališke pisarne. Opozarjamo, da se danes zvečer vrši Branislav Nušičeva komedija »Svet«. Kakor smo že pisali, je Nušič najpopularnejši srbski pisatelj, nad vse priljubljen na zagrebškem gledališču, kjer so njegova dela stalno na repertoarju. V četrtek se ponovi za abonement »C« Jirasekova gledališka igra »Laterna«.
Slovenska Matica. Odborova seja Slovenske Matice bo v četrtek, dne 17. t. m. ob šesti uri zvečer v društvenih prostorih.
Denarne prispevke za Narodno galerijo
(članarino, ustanovnino itd.) je nasloviti na Kreditno banko v Ljubljani v roke gosp. ravnatelja H. Krofte, dopise pa naravnost na društvo v Ljubljani.	__________
Zadnje vesti.
Praške demonstracije.
Dne 14. t. m. se je vršila v Pragi kakor tudi po celi Češki demonstracija proti izvozu
živil in premoga iz dežele. To je bila zunanja lupina, za katero se je skrivala kot jedro izjava za samostojno češko - slovaško državo. Že navsezgodaj so bili nabiti po cestah letaki, ki so vsebovali naslednji razglas namestnika: »Neprestano se razširjajo govorice o nameravani izpremembi državne oblike in o nastalili preobratih na polju avstrijske državnosti, ki imajo namen, zapeljati prebivalstvo k manifestacijam in izgredom. Govorice so neresnične. Mednarodna posvetovanja, ki se skoro vrše, bodo rodila rezultat mirnega razvoja. Dotlej pa ostanejo državne uredbe nespremenljive. Vsak poskus nasilnega izpreminjanja uredeb bo potlačen s silo. Sredstva za to so pripravljena. Prebivalstvo se najresneje opozarja, da opusti nedovoljene izgrede in izjave; treznejši elementi pa se naprošajo, storiti vse, da izostanejo dogodki, ki utegnejo roditi le osebno nesrečo in gospodarsko škodo, ne da bi dosegli zaželjeni namen.«
Ob 9. dopoldne so se vršile v raznih praških predmestjih seje občinskih zastopstev, da protestirajo proti izvozu živil in premoga iz Češke.
' Po
seji mestnega zastopstva bi se bila imela vršiti pred magistratom na staromestnem ringu skupna manifestacija. To manifestacijo pa je zabranilo vojaštvo, ki se je pojavilo s strojnimi puškami, trenom in vojnimi kuhinjami ter zasedlo ceste. Ob 11. je bil vaclavski trg prenapolnjen ljudstva, toda vojaštvo ga je s trobentanjem izpraznilo. Vse ceste, ki vodijo na trg, so vojaki zaprli. Vsi ti dogodki so se mirno izvršili, tako da so bile ob 6. zvečer preklicane vse vojaške odredbe. V poznih večernih urah se je ponovno zbrala na vaclovskem trgu velika množica oseb, ki so demonstrirale, toda policija je množico kmalu razgnala.
Generalna,,stavka se je izvršila v vsem češkem delu dežele nemoteno. Izdan je bil razglas, naj se vrši stavka brez nasilja, in naj se vzdrži popolen mir. Namen generalne stavke, ki se je vršila v obliki demonstracije, je bil, podpirati zahteve, ki zadevajo izvoz živil. Cehi se hočejo preživljati sami iz čeških dežel in preskrbeti hočejo tudi češke Nemce s primerno iii potrebno množino živil. Nadaljni namen stavke je bil, onemogočiti splošno državno preskrbovanje in gospodarjenje in demonstrirati za izločitev češkega ozemlja iz državne zveze.	. .
.. < .
Avstrijska delegacija.
Dunaj, 15. oktobra. Avstrijska delegacija je imela danes popoldne sejo, na kateri so se vršile nadomestne volitve v delegacijski odsek. Skupni finančni minister je predložil nov proračunski provizorij. Predložene so naslednje interpelacije; Interpelacija nemških poslancev, glede aretacije in internacije državnega poslanca dr. Waldnerja; interpelacija dr. Korošca, glede stališča Jugoslovanov k mirovnim pogajanjem in glede prepustitve uvedbe in izvedbe teh pogajanj zastopnikom narodov, ter glede preložitve jugoslovanskih polkov v njih domovino. Glasom WiIsonovega programa z dne 12. februarja 1918, v katerem je proklatnirana samoodločba narodov kot glavni vladni princip človeštva, ne sine biti noben narod vladan od drugega. Jugoslovanski narod je ponovno svečano izjavil, da hoče ujedinjenje in združitev vseh delov Slovencev, Hrvatov in Srbov v lastno suvereno državo. Dalje interpelacija dr. Korošca in Sta-neka, glede nameravane odredbe o talcih 'm glede nameravanih internacijah v Bosni in Hercegovini; interpelacija Fona in Korošca, glede nameravane preložitve južnega vojnega ozemlja v jugoslovanske dežele; interpelacija Klofača in tovarišev, glede stališča češkoslovaškega naroda k mirovnim pogajanjem; interpelacija Klofača, glede ravnanja ogrske vlade proti slovaškemu narodu, ki hoče pripasti k češkoslovaški državi. Poljski delegati so vložili interpelacijo, v kateri so izjavili, da smatrajo poljski državni poslanci izjavo, katero so podali dne 2. t. m. v poslanski zbornici, kot edino politično podlago za poljski narod v monarhiji in da se smatrajo od tega trenutka dalje za pripadnike in državljane svobodne združene in neodvisne poljske države.
Prihodnja seja se skliče pismenim potom.
Ali hrvatska država?
Zagreb, 15. oktobra. V ojrrskem parlamentu bo poslanec Hreljanovič v imenu lirvatske delesacije pre-čital iziavo, s katero Hrvatska proglaša svojo celokup- l
nost in neodvisnost od Ogrske. Pod naslovom »Zar hrvatska država?« izvaja »Hrvatska država«: Cel naš narod Slovencev, Hrvatov in Srbov mora imeti skupno državo, kakor inu je le en jezik, en teritorij in ena — skupna bodočnost. Mi hočemo rbšiti svojo narodno pravo složno s Cehi in Poljaki, kakor to pristoji narodu, ki sc zaveda svoje pravice in svoje moči.
Poljaki so se odpovedali Avstriji.
D u naj, 15. oktobra. Poljaki so v delegacijah podali danes izjavo, s katero ugotavljajo, da poljski državni poslanci soglasno priznavajo dne 2. oktobra letos v poslanski zbornici podano izjavo za edini politični temelj poljskega naroda v Avstriji in da se smatrajo od tega trenotka tudi za pripadnike in državljane svobodne obnovljeno in neodvisne poljske države. Cesarsko in kraljevo vlado poživljajo, naj stori vse potrebne korake, ki dovedejo do uresničenja NVilsonovih načel in naj na jasen način uveljavi pravico Poljakov, da se zamo-rejo udeležiti svetovnega mirovnega kongresa.
Krakov, 15. oktobra. Poljska vlada je vse potrebno ukrenila, da se zastopniki poljske države udeleže splošnega mirovnega kongresa. Ustanovila bo tudi v najbližjem času svoja diplomatska zastopstva v Kijevu, Bukarešti, Stockholmu, Bernu in Kodanju.
Dogodki na Ogrskem.
Budimpešta, 15. oktobra. Na jutrišnji seji ogrske poslanske zbornice se pričakujejo važni dogodki. Karolyijeva in Vaszonyijeva stranka bosta stavili predlog, naj izreče parlament samostojnost ogrske države. Karolyijeva stranka bo baje zahtevala, da se izpremeni programatična sankcija. Pričakujejo se tudi važne izjave Hrvatov in poslancev ogrskih narodnosti.
Dunaj, 15. oktobra. Cesar je odklonil demisijo Wekerleievega kabineta.
Italija proti Avstro-Ogrski.
Ženeva, 15. oktobra. Rimski zastopnik »Corriere detla sera« zahteva, da sc Avstro - Ogrsko izključi iz zveze narodov in opozarja na posebne obveznosti italijanske vlade napram Ceho-Slovakom in Jugoslovanom, ki izključujejo vsako pogajanje z Avstro-Ogrsko.
Nemški odgovor še ne pomeni konca vojne.
Ženeva, 15. oktobra. »Agence Havas« poroča iz Washingtona: V uradnik krogih izjavljajo, da nemški odgovor še ne pomeni konca vojne. Wilson smatra nemški odgovor za dovolj iskren, da ga priobči vladam aJi-irancev, ki naj postavijo pogoje za premirje. Uradni krogi so mnenja, da ie seda) slavna reč dognati, kdo stoli za nemško vlado.
London, 15. oktobra. »Daily News« poročajo iz Washingtoiia, da se je VVilson odločil, obrniti se tudi proti evropskim zaveznikom, če bi se ti na neprimeren način zavzemali za razne zahteve po ozemlju ali pa za bojkot trgovine po vojni.
Socialni demokrati ne zahtevajo odstop državnega kanclerja.
Beri n, 15. oktobra. Wolffov urad poroča: Socialno demokratična irakcija državnega zbora je na svoji današnji seji sklenila, da z ozirom na splošni politični položaj ne ugovarja, da državni kancler princ Maks Ba-denski ostane še nadalje na svojem mestu.
Turčija kapitulira.
Dunaj, 15. oktobra. I/. Carigrada so došle semkaj vesti, da je Turčija kapitulirala in sklenila na svojo roko v Atenah premirje z entento. Aliirane čete so baje že zasedle Dardanele in Carigrad.
Francoski socialisti /.a mir in internacionalo.
Ženeva, 15. oktobra. Pri glasovanju na deželnem kongresu socialistične stranke je dobila Longustcva resolucija 1528 glasov, dočini jih je dobila Reneudelova resolucija 1212, resolucija unitaričnega centra pa 181. Stranka razglaša s tem kot dolžnost za delavski razred, da pospeši svoje napore za končno odpravo konflikta, ki ie gorji od kateregakoli prej. Francoska socialistična stranka izjavlja, da ie. pripravljena, da takoj ustreže .sklicanju državljanov Huysmana, Brantinga in Troelstre, ki so pooblaščeni, da pripravijo sestanek Internacionale.
V tem, ko se ravna stranka po čutilu, ki ga je angleško delavstvo izrazilo tako krepko, nastopa stranka proti vsaki vladi, ki bi nasprotovala sestanku Internacionale, kakor mora nastopiti tudi proti vsaki vladi, ki sprejema imperialistične programe, sprejemljive mirovne pogoje odklanja, ali dela krivice delavskemu razredu in njega organizacijam. Socialistična stranka spominja na to. da je za vse narode zahtevala samoodločevalno pravico z nacionalnega stališča kakor tudi pravico, da tudi o svojih institucijah svobodno odločajo. To pomeni, da sc bo ob sestavi mirovnih pogodeb zavzela za vse opravičene in sedaj izvedljive nacionalne želje. Stranka se izjavlja s poudarkom proti vsakemu programu, ki bi pod pretvezo, da se ta cilj doseže, silil k nadaljevanju konflikta. Zato je za vse napore, ki kolikor toliko stremijo po ureditvi razsodišč in družbe narodov. Podpis miru mora biti uvod velikega dela gospodarske, politične in socialne preosnove, ki se zanjo socialisti bore.
Roosevelt proti zvezi narodov.
London, 15. oktobra. »Daily News« javljajo iz Nc\vyorka: Bivši predsednik Roosevelt in njegovi pristaši so začeli nastopati proti idealu Wilsonove zveze narodov, ker bi bila taka zveza preveč pacifistična in bi pomenila razoroženje.
Belgijski begunci.
Amsterdam, 15. oktobra. Vsled obstreljevanja francoskih in belgijskih mest po ententnih četah število beguncev ogromno narašča. Na holandska tla je prispelo nad 100.000 beguncev, ki so rešili le golo življenje.
Vprašanje Alzaclje-Lorene.
Bern, 15. oktobra. V švicarskih političnih krogih sodijo, da je mir sedaj v resnici /c blizu. Vse kaže, da namerava Wilson poslati Nemčiji obširen odgovor, ki se bo lahko smatral za izraz aliiranih vlad in predstavljal temelj za uvedbo mirovnih pogajanj. Na jasnem si še niso, kako se bo VVilson odločil glede vprašanja Alzacije-Lorene. Medtem ko se deloma sodi, da bo odnehal pritisku Francozov in vztrajal na zahtevi, naj se Nemčija odpove Alzaciji-Loreni, prevladuje vendar nazor, da se bo Wilson odločil za ljudsko glasovanje vsaj v Alzaciji.
Aprovizacija.
Kavina mešanica se prodaja le do sobote dne 19. t-
m. Na vsako numerirano izkaznico se dobi po 1 zavitek kaviue mešanice, ki stane 1 K. — Kje se dobi kavina mešanica na posamezne številke je bilo objavljeno v listih. Trgovci morajo tako] po končani Prodaji predložiti vse izkaznice za kavo v mestni posvetovalnici, ter sporočiti koliko imajo še v zalogi kavine mešanice.
Prodaja praških klobas po znižani ceni.
Mestna aprovizacija bo prodajala klobase v vojni prodajalni v Gosposki ulici v četrtek, dne 17. oktobra popoldne strankam z zeleno izkaznico »B« od štev. 450 do 550. Vsaka oseba dobi en četrt kilograma; kilogram stane 8 kron.
Mast. Stranke Vlil. in IX. okraja, ki iinajt* maščobno izkaznico s kuponom za mesec sep" tember, dobe v vojni prodajalni v Gosposki-ulici mast po sledečem redu: Vlil. okraj v petek dne IS. t. m. dopoldne od št. 1 do konca-IX. okraj v petek popoldne od štev. 1 do konca. Stranka dobi za vsako osebo en četrt kilograma masti; kilogram stane K 64. Nakaznico za mast, ki ostane brez kuponov, naj se hrani-Posodo je prinesti s seboj.___________________________
Izdajatelj iti odgovorni urednik Josip Petejan.
Tisk >Učiteljske tiskarne« v Ljubljani.
ISfe se
dobro raznaSalko
za raznašati „NAPREJ“ in wArbeiterwille“ v Udinatu in v Zeleni jami. — Zaslužek dober Nastop takoj.
■	V. .-	V	( i	st _
Splošno kreditno društvo	\
r. z. z o. z. v Ljubljani.	®
Hranilne	vloge na knjižice in	v tekočem računu se obrestujejo po	j
!	4 V. %	od dne	vloge do dne dviga.	Na razpolago so domači hranilnik..	g
S	Rentni	davek plačuje zadruga sama.	|
Posojila	se dajejo na hipoteke,	zastavna pisma, osebni kredit, vred-	j
nreduimi na lombard Dod zelo uerodnimi pogoii.	\
S
nostne listine (efekti), predujmi na lombard pod zelo ugodnimi pogoji Menice se eskoniptujejo po razmerju bančne obrestne mere.
Telefon st. 120.	'Cek-konto poštne hranilnice st. 45.156; I