GLASILO BENEŠKIH SLOVENCEV
Sped. in abb. post. lf gruppo Poštnina plačana v gotoviui
List izhaja z vsemi potrebnimi dovoljenji videmskih oblasti.
Il giornale si stampa col permesso delle Autorità della provincia di Udine.
UREDNIŠTVO in UPRAVA ulica Mazzini št. 10 - Videm Naročnina: letna 350.— lir, 6 mesečna 180.— lir
Ut. 15.-
VIDEM, 12. NOVEMBRA 1950.
Leto 1. - Štev. 6
DE CASTRONERIE
V Trstu živi nek Diego De C astro in menda je tam prav dobro znan, če je »Giornale di Trieste« objavil nek njegov članek verjetno ne da bi ga kdo Prej prečital.
Iz članka nikakor ni razvidno kaj hoče pisec pravzaprav dokazati: hotel bi, da v videmski Pokrajini ni Slovencev, potem Pa sam priznava, da so; trdi, da ne razumejo slovenščine, potem Pa le prizna, da jo razumejo in Navi, da so beneški Slovenci lJdaljUj ega slovanskega porekla«. To je kot če bi trditi, da so Lombardi daljnjega italijanskega ah Londončani daljnega angleškega poreka. Pričakujemo t®rej, da nam člankar boljše obrazloži, kaj je hotel dokazati. Cbenem pa mu svetujemo, naj Pe išče preveč oddaljenih sorodstev, ker bi se lahko zgodilo, da bi lahko našel svoje »daljnje sorodstvo« z opico ali, kot bi hoteli nekateri znanstveniki, z rnorskim ježem. Vsekakor smo Prav zadovoljni, da nismo z njim Piti najmanj v sorodstvu.
Ponovno je v tem članku zapleten v časnikarsko polemiko tudi »Matajur«, čeprav te polemike mi nismo izzvali in nam Prostor ne dopušča, da bi se tuhko prerekali z vsemi tistimi, ki najdejo čas in prostor v časopisju za žalivke in budalosti Pa naš račun.
Razum pravi, da se z bedaki
nc izplača prepirati in jih je bolje pustiti pri miru. Vendar ne moremo iti mimo molče, ker bi lahko kdo mislil, da se bojimo debate in se ne upamo braniti resnice.
Tudi gcspod Diego De Castro se je začel brigati za naše duše, ker hoče s tem braniti »sveti košček domovine« pred »jugoslovanskimi priključitvenimi težnjami.«
Časopis »Gazzette de Losan-ne« od 30. oktobra piše o krivicah, ki jih morajo prenašati Slovenci v Nadiški dolini. De Castro je čakal celih 29 dni preden je odgovoril, čeprav se hvali, da prav dobro pozna te doline in njihove župane, duhovnike, bogate in reveže, odrasle in otroke. Zakaj je čakal tako dolgo, da bi zavrnil trditve švicarskega člankar ja?
Pustimo za danes ob strani to, kar omenja o člankih v »Messaggero Veneto«, njegovo slavno koštrunovino o »štirih prodan-cih«, ki so se prodali zaradi bede in vcepljajo strup v kri prebivalcev teh dolin. V nadaljevanju članka trdi, da Slovencev v videmski pokrajini ni niti 40.000. Koliko je torej po njegovem teh Slovencev ki niso »Slovenci«? Naj nam že enkrat pove, koliko nas je. Mi mu lahko dokažemo, da nas je okrog 60 tisoč. Ali tudi on lahko dokaže utemeljenost svoje trditve?
Točka za točko
Gospod De Castro hoče na ^sak način dokazati, da ni v videmski pokrajini nobene slo ženske manjšine, ker:
a)	Slovenci v tej pokrajini go-v'orijo neko slovensko narečje, pa slovničnega jezika.
Naj nam pisec pove, če je nujno, da mora vsak človek govoriti slovnično pravilno. Ali se. tisti, ki govorijo v italijanskih Narečjih, kot n. pr. Sicilijani ali Liemonteži in ne znajo pravilne italijanščine, lahko prištevajo k Italijanom ali so le navadni
bastardi. Radi bi vedeli tudi, či sam gospod De Castro govori vedno pravilen knjižni jezik, kot ga je pisal Manzoni, ali pa g a meša s tržaškim narečjem.
b)	Beneški Slovenci govorijo po italijansko mnogo bolje kot Italijani marsikje drugod po državi.
Brez dvoma govorijo po italijansko bolje kot oni Italijani, ki žive južno od Rima. Vendar pa so med njimi tudi taki, ki ne znajo niti besedice po italijan skc.
Nekaj zgodovine
c)	Beneški Slovenci spadajo k italijanski kulturi, ker so politično od leta 1419 spadali k italijanski državi in so tudi vse jav-'fie listine pisane v latinščini ali v italijanščini.
Naj omenimo predvsem, da nuša deželo spada pod Italijo s®mo od leta 1866 in da je bila Nej sestavni del avstro-ogrske Nonarhije, skupaj z ostalo Be-nečijo. Pravtako je jasno in dokazano, da naši ljudje niso niko-1 pisali v latinščini. Pač pa je ?nano, da je eden izmed naj sta tejših dokumentov, pisanih v ®/ovenskem jeziku, neka darilna jstina, ki je napisana v sloven-tŠ^ui leta 1497 v Černjevu pri 1 erčentu. Beneški Slovenci so v snici lojalni državljani in so to kazali že za časa Beneške republike. Véndar je znano, da je da ta republika v borbi z Ge-n?vo, z Milanom in z »italianis-Slruom« Trstom, ki se je zatekel P?d Avstrijo, samo da se je re-beneške nadvlade. Če so lo-U bili beneški Slovenci zvesti p°daniki Benetk in so zaradi te-»italinissimi«, bi Tržačani, ki 0 se zatekli pred Benetkami p°d Avstrijo, né bili nikakšni
Italijani. Kako je torej s to stvarjo? Po tej logiki bi moral pripadati Trst Avstriji. IZakaj ne zahteva De Castro njegove priključitve k tej državi?
Res je tudi, da so se Beneški Slovenci dobro izkazali, v napo leonskih vojnah in o dobi risor-gimenta. Toda tako Napoleon, kakor Mazzini in Garibaldi, so se borili pod zastavo svobode. Tudi prva svetovna vojna je bila borba za svobodo proti av-stro-ogrskemu absolutizmu.
Ali je zločin biti Slovenec?
d)	Ko je prišla leta 1946 mednarodna razmejitvena komisija so se Bneški Slovenci delali »kot da ne razumejo slovenščine, ki jo sicer razumejo, pa čeprav slabo«.
Tako torej člankar še enkrat prizna, da Benečani razumejo slovenski, jezik in so zato bolj Slovenci, kakor pa so italijani tisti Sicilijani, ki italijanščine sploh ne razumejo.
Izven vsakega dvoma je in to priznava tudi De Castro, da bi hoteli duhovniki v naših krajih pridigati v jeziku, ki ga govori ljudstvo in nimajo pri tem nika-
kih političnih ciljev, kar prav tako priznava sam De Castro Dejstvo pa je, da zahtevajo tudi oni svoje manjšinske pravice.
Pač pa je reakcionarni tisk tisti, ki govori o nekem navideznem protidržavnem gibanju vselej, kadar sprožimo zahtevo po manjšinskih pravicah, da bi nam pod to pretvezo te pravice lahk ) odrekli. Da je tako, vidimo tudi iz tega članka, kjer govori »o duhovnikih, ki jih dolžijo, da so Slovenci«. Iz tega se vidi, da je v današnji Italiji, o kateri pravijo nekateri, da je še preveč demokratična, da je tukaj greh »biti Slovenec«, kakor da bi bil zločin, če človek pripada kakšni drugi narodnosti in ne italijanski.
Kam gre naš Òenar
V Tersko dolino in druge kraje zapadne Benečije prihaja državni denar zelo poredkoma in v zelc majhnih količinah. Pač pa ga odhaja mnogo več v obliki raznih davkov, pristojbin in taks, za katere je rimski ganij izredno iznajdljiv.
Nemogoče je napraviti točen račun, koliko denarja morajo dati ljudje državi vsako leto, ker se dostikrat niti ne zavedajo, kje in kdaj je država obdavčila kakšen predmet. Dovolj je da pokadimo eno cigareto, spijemo kozarec vina ali položimo eno o-peko na drugo, pa je že prišla pri tem držaja na svoj račun. Vsekakor na GO tisoč prebivalcev, kolikor je Beneških Slovencev, nabere država letno prav gotovo kakšno milijardo.
OBČINA GORJANI
Za gospodarski in kulturni dvig prebivalstva
Občina Gorjiani obsega poleg tega kraja še vasici Sv. Helena in Sv. Jurij, kjer živijo Furlani in vasici Breg ter Flajpa®, kjer živijo sami Slovenci.
O Bregu smo že nekoč pisali. Takrat smo omenili, kako težko je tukaj življenje. O-meninio naj še, da je ta kraj stisnjen med gorami in, da visi na hribu Cuel d.i Lanis rad njim velikanska skala, ki grozi, da se bo sprožila nanj. Zato so jo morali pritrditi na ostalo skalovje z debelimi verigami.
Vasica Flajpan leži bolj proti jugu, bližje ostalim furlanskim vasem in .-o njeni vaščani bolj izpostavljeni ' potujčevanju. Ljudje iz te vasi so v stalnem stku s Furlani že ko morajo iti na občinski urad, ki se nahaja v furlanski vasi.
Tako so ljudje prisiljeni, da se poslužujejo nekega tujega jezika. Krivde za to pa ne nosijo Furlani, ki imajo druge skrbi po glavi in jim niti na misel ne pride, da bi raznarodovali Slovence v svoji kletni občini. Pač pa so temu krive oblasti ki so priključile vas k okolišu druge narodnosti.
Da bi še bolj uspele pri svojih polujče-valnih namerah, so fašistične oblasti pred leti ukinile občino v Gorjanih in priključile njene vasi Artinski občini, ki ima še bolj furlanski in italijanski značaj. V zadnjih letih so občino v Gorjanih sicer obnovili, vendar pa zaradi revščine prebivalstva, ki vsak dan narašča in zaradi brezbrižnosti vlade, ta občina zopet razpada in govori se, da jo bodo zopet združili z Ar-tinsko.
Vaščani iz Brega se temu protivijo in so napravili prošnjo, da bi priključili njihovo vas upravno k občini Brdo, cei ek veno pa naj bi spadali pod vikarijat v Podbrdu.
Občina Brdo ima svoj sedež v vasi Njivica. Ker se Flajpan nahaja sredi poti med Gorjani in Njivico, bi bila tudi zn Flaj-pance ta rešitev bolj ugodna, ker jim je v Njivico bližje, kakor pa v Anin. Poleg tega bi bili združeni v občin j, kjer so vse vasi slovenske. Taka rešitev je najboljša tako iz zemljepisnega, kakor iz narodnostnega vidika. Seveda je zelo verjetno, da bodo oblasti skušale uveljaviti svojo rešitev, ki je sicer negospcdar.-ka, pa nudi večjo možnost za potujčevanje slovenskih krajev.
Nujna pomoč je potrebna
Tudi gospodarski položaj Brega in Flaj-pana je enak onemu v drugih vaseh Terske doline. Ljudje se pečajo z živinorejo in gozdarstvom. Poleg tega pridelajo nekaj domačega kostanja in drugega sadja. Pač pa imajo še manj polja kot po dingih vaseh.
Življenje vaščanov je težko in re\no. Tudi tukaj morajo ljudje v letnem čam iskati zaslužka drugod, bodisi kot gozdarji ali zidarji, bodisi kot težakj. Ženske ostanejo doma, obdelujejo polje in kosi;o travo p» strmih pobočjih Quamana. Dekleta pa si iščejo za-lužka v mestu, da bi imele s čim kupiti svojo balo.
Tudi Flajpan ima kup problemov, ki ča-
kajo rešitve. Predvsem bi bilo treba izboljšali življenje vaščanov. Potrebno je, da se nudi tem ljudem lažje in bclj do-bičkanonosno delo. Košnja po strminah Quarnana je zelo naporna in kosci nako-sjjo zelo malo trave. Najbo’jši kosec ne more nakositi in spraviti domov niti en slot sena dnevno, čeprav začne delati rb 4. zjutraj in konča ob 8. zvečer ali še pozneje.
Zato bi bilo mnogo bolj korialno, če bi te strmine pogozdili, ker bi gozd prinašal večje dohodke kot jih pa imamo od sena. V nižjih predelih pa bx bilo Ireba napraviti poljske poti, kar bi olajšalo obdelovanje polja in prepeljavo pridelkov domov ali na tržišče, ker sedaj morajo ljudje vse zrositi na ramah ali v nahrbtnik koših.
Pravtako bi bilo treba pomisliti na izboljšanje življenjskih pogojev z zidanjem primernejših stanovanj, šole, napeljavo vode, povezavo s Tarčentom in z gornjo Tersko dolino. Življenjsko raven prebivalstva bi bilo treba dvigniti tudi z večjo izobrazbo, zlastj s strokovnim poukom. Kmetje namreč obdelujejo svoje polje še vedno na tisti zastarel način, ki so ga prevzeli od svojih prednikov.
Vsekakor je učinkovita pomoč ne samo potrebna, ampak tudi nujna. Tako n. pr. grozi posebna bolezen na kos.anjih, da bo popolnoma uničila te nasade in pripravila ljudi ob enega glavnih dohodkov. Vsa dosedanja borba proti tej bolezni je bila brezuspešna. Kaj bo šele potem s temi ljudmi, če ne bodo imeli več niti kostanja?
Če bi se torej ta denar vrnil v obliki javnih del tja, kjer ga je država pobrala, bi prav gotovo ne bili po naših dolinah brez cest, brez vodovodov in šolskih poslopij, da o telefonu, brzojavu in električni luči niti ne govorimo.
V resnici pa nam država ne vrne nili deseti del tega, kar ji moramo plačati. To pomeni, da morajo naši ljudje, ki živijo pod najtežjimi gospodarskimi pogoji in kj komaj preživljajo sebe in svoje družine, delati še za nekoga drugega.
Pri tem nili ne vedo točno, kdo je ta diugi, ker je v državi zelo veliko parazitov, ki jih je treba rediti. Najprej je tu ogromno število nepotrebnih uradnikov, ki jih vsi prav dobro poznamo in vemo, koliko truda je treba preden dosežemo na nekaterih uradih potrebne dokumente.
Neverjetno a resnično je tudi dejstvo, da so med paraziti predvsem bogati indu-strijci. ki prejemajo od države denar zato, da vzdržujejo svoje tovarne, ki proizvajajo predvsem brezposelne poleg nekaj drugih manj pomembnih proizvodov.
Potem so tu še ljudje na Jugu države, ki jim je treba vliti mano v usta in napraviti zanje stvari, ki smo jih morali pri nas sami ustvariti v dolgi, vrsti let. S tem v zvezi pa moramo poudariti, da so njihove zaostalosti krive razne vlade v blesti in tudi v sedanjosti, katei'e/fygS'fi tele in nočejo da bi tlačan v	sp
znal, da je Človek.
Mi in druge manjš.L. J
Druge narodne manjšine v ItaujnSfe pla<-čujejo državi davkov v take nameìté/'Oni. so si priborili Svojo deželno avtonomijo.
Tako avtonomijo so dosegli Francozi v Valdaosta in Nemci na južnem Tirolskem. Z upravno avtonomijo so gotovi, da bodo na koristi za kakšno milijardo letno, ker bo ves njihov denar uporabljen v njihovi deželi, za dvig gospodarske in kulturne ravni prebivalstva.
Tudi mi smo narodna manjšina, ki želi in dela na ozemlju italijanske republike. In če bi meli svojo deželno avtonomijo, kot jo imajo Francozi in Nemci, bodite gotovi, da bi imeli dovolj denarja Zn rešitev naših najnujnejših problemov.
Toda mi nismo ne Francozi in ne Nemci; mi smo »sciavi«.
Po njihovem mnenju, mi nismo zmožni za samoupravo, ker mo še preveč barbari Zato moramo počakati, da bo veliki Rim prinesel tudi v naše kraje tako civilizacijo, kot so jo deležni v Siciliij in na Sardiniji.
Potem bomo videli!
Potrebna in nepotrebna javna dela
V Terski dolini in po drugih bližnjih vaseh je toliko potreb, da jih ni nemogoče nanizati v enem članku ali v nekaj stolpcih. Če hočejo živeti morajo v teh krajih trdo delati prav vsi: moški, ženske, stari ljudje in otroci. Brezposelnost je zlasti v zimskih mesecih zelo velika in pri poljskem delu zasluži posameznik komaj po 30 lir na uro.
Kako bi se lahko pomagalo?
Pomoč je možna in bi se marsikaj napravilo lahko takoj, če bi imela vlada, ki deli denarna sredstva, malo dobre volje, in bi imeli -uradniki tehničnega urada in vsi drugi, ki jih mrgoli po Italiji malo več praktičnega smisla Naj navedemo en primer iz naše doline» kjer sta bila zgrajena, dva mostova iz že-kza-betona v širini navadne deželne ce-«ie, komaj 10 m eden od drugega. Se razume, da je eden popolnoma brez potrebe.
Preko enega teh mostov je speljana stara vozna pot v tersko dolino, drugega pa so zgradili za novo vojaško cesto za časa fašizma. Nemci so med vojno razstrelili star mest, ker je bil popolnoma od več. Po vojni pa jo vlada ukazala takoj popraviti porušene mostove in so obnovili tudi lega. Ne daleč od tu pa so vasi, kjer številne hiše, ki so bile požgano od nacifašistov
med vojno še vedno čikajo na obnovo. Z denarjem, ki so ga brez potrebe potrošili ea obnovo mostu, bi lahko začeli mnogo bolj koristna dela pri izboljšanju zemljišča. Lahko pa bi tudi zgradili v dolini nove vasi, kjer bi našlo svoj dom najmanj 200 družin. Nujno bi bila potrebna tudi druga dela, kakor gradnja vodovoda in ceste. Z napredkom, ki bi tako prišel med prebivalstvo bi se izboljšalo tudi njegovo življenje. Toda poleg uradnikov bi morala za to skrbeti predvsem vlada.
Sporočilo emigrantom za Švico
Vso tiste emigrante za Švico a posamezno delovno pogodbo, ki bodo prekoračili mejo na prehodu »Domodossola« opozarjamo, da ima švicarski sanitetni urad za zdravniške preglede nov umik in sicer ob delavnikih ob 10.30, 13.30, 1530 in 18 uri, ob nedeljah pa ob 11, 14,10 in 18 uri.
Vozni red vlakov, ki je najbolj prikladen, da emigranti pridejo pravoča-no k zdravniškemu pregledu, so sledeči prihodi vlakov v Milan: ob 8.23, 10.22, 11.06, 11.40, 13, 13.45, 15.08, 16,36 in 17.35.
Za natančnejša navodila ali pojasnila naj se zainteresirani obrnejo na po-ebno čakalnico za emigrante, ki je na glavnem kolodvoru (Stazione Centrale) v Milanu.
'St-ran 2
»MATAJUR«
'te v. 6
IZ VZHODNE BENEČIJE
MAŠERA
Po vsjeh vasèh karaunu Ned iških Dolin velja poinuoč za otruoške vrlace, ki po pravim po ni jenu če rejč pomuOČ usem o-truokam tih buogih an iz vsjeh vasi, tud če njemaju otruoškega vrtača. Tuo pomaganje je, da duobi vsak potrjeba® otruok zastonj en pašt na dan.
Taka ponmoč, za tim ki se vide nje v vtljavi v Sovodnjskim kamunu, ali za po-vjedat' odkrjtuo, j® v veljavi samuò za »Kapoluogo« an ne za dlruge vasi raztresene po brezjeh, kakor: Tarčniuon CepL-tišča, Mašere, Strmica, Matajur an druge buj majhane vasi, v katerih buozih an potrjebnih otruok je dovjek vič kot v Sa-vodnji, na Jeron.ščah, pr Blazine lei stojo v zakrajni dolini. Otroc’ telih zadnjih pre-storu imaju 3rečo hodit’ v bližnj vrtač v Savodnjeh, kjer v redu vsak dan imaju Zastonj edan pašt.
JAJNIK
Vas stoji malo podi vrham sv. Miklauža, piuot' doline svt. Ljeaarta, direktno na vzhodni strani telega, malo buj severno od Stare Gorè. Naie vai se znajde kakih 500 mehov vesočinie u brjegu, kaže lepuò an čedno obdjelan suoj grunt, kjer za rejč pravično, Jajničanji su ljudje punu aktivni am djeliuni. Prdjelaju dost’ krompjerja, no malo sjerka, sadje, burje an drva za žgat’. Njih gospodarski položaj bi mogu bit’ buojši če bi mjel’ za dost’ uodfc, kjer ibi lahkò ž njih aktivostjo se podal’ večji reji živine, potem k’ maju puno eenà an ga muoreju prodajat’ za vsake sude.
Pa pomankànje liodč, ki ju maju manj ku po mjeri, jim na prpus.i redit’ vič ku an tarkaj žvine.
Vičkfat judjè su se obrni/ kamunskim an provincialnim autoritairt za dò bj jim prš là rješena ta potrjeba, ainpa zmjeram zastonj.
Nje čuda zatuò če Jajničanji se popra-šuvaju zakuò onj muoraju bit’ podloženi usjeml dužr:o'tim ko prebivaaci drugih vaseh kamuna prez imjet’ komod .tade kakor tisti?
Zraven tegà, ejesta, ki akuoz Utano žve-za našo vas š Sv. Ljenartem, je takuò strni à na mjestih an takuò prerita an. jama-sta povsjerade, die je obmu vo'it’ po nji še z praznim vozam. Kaj morebit’ Jajničanji na plačuvaju za ejesta rja?
ZVERINAC
Nje dugo od tèga, de.-o.ljotna Marija Trušnjak greaié k, je ne.,là s bre0a pruot duomu brjennance drve, j® padla an si zlomila čemparno rokò. Nasreča sej zgodila u popudanskih urah, po končanju suole.
Se vje, otrok takuò majhan bi na men bd’ podvaržen težkemu d.oiu an sami starši bi mjel’ tuo zasiopi/. U takih lje-iti o-troku je dost de S6 navade bugat’ an de izpune suoj® dužnuosti ku Suolar. Pa u naših vaséh zaradi’ mizerje, starši od kraja prakticiraj u, de otruoki djelajo teška djela.
Medtem buoga Marička je muorla na-resi’ osam dni v Čedajskim špitaiu an doma bo muorla držat’ rokò posadrjeno 50 dni na dugim.
* # >
V srjedn 15 novemberja je mru 75 ljel-ni Vančič Vogrič, pridan an spoštovan niož, očk petih sinuòvu an punu potomcu.
11 pogrebu, ki je biu naret’ drug dan, je bluò udeleženo punu ljudi.
Njegà zmankanje je pustilo veliko žalost u družini an žlahti, kjer su mu tjel’ mo-čnuč» diobrò.
AŽLA
‘22 inovembarja šuolari s prvega an drugega razreda, edina šuola v Až]j, su mjel vakanco. Učiteiea jih je pošjala damu kjer šuola nje nijela drvé za grjei’.
Oblast bo previdala drva, kadar bo po-trjebna venitula za se hladit’.
SV. PETER SLOVENOV
Naš vasnjak Zampa rutti Walter - Ago-Min, je dosegu dohtorat v tujih jezikih an literaturah pr’ univerzi »Ca Foscark z Benetk.
Za slavit’ novega dohtarja, je bila organizirana večerna zabava s plešam pr’ hotelu »Belvedere«. Zabava je trajala do zgodnjih urah. Številne su blé osebe in-tervenirane na zabavo, s Pjetra, a vasi o-kuoliee an z dejnih mest: autorità, profesorji, učitelji, itd., med drugimi »mu noti-ral’ tud’ angleškega docenta z uni ver/e »Ca Foscark profesorja Ioh-a Guthiìe-’a, kateri je angleški an, kakor slučajno »mu zvjedli, pobjera podatke gormeš starinske
cjerkvà ali druge monumente, šege in navade naše slavjenjščine.
Novemu mlademu dohtarju naše odkrito vesejč an avgurje.
•
Ku sej, ni dugo od tega, dobro poznan 48 ljetni Njek Pavel impie at furlanske električne družbe, vraču s službe pruot duomu v Spjeftar, malu deleč nad vasjò, blizu Tobarnih, je p idu s kolesam an takuò slabil je butnu z glavò u tlà de je ostu omamjen. Za četrt ure buj poznu je biu najdjen, šelč omamjen, karvav po uhsh, od gospuodla Gregori-ja z Brišč ki je Šu mimo s kamjonam. Hitru nabasau na ka-mjon, je biu prepejan k zrdavniku v Spje-tar, kaiteri ko je vidu de stanje nesrečnega je bluò resnu, je ukuazu ga hitru prenest’ v Čedajski spital, kjer je biu sparjet’ z rezervirano prognozoe. Malu časa prej ku prit’ do Spitala, je pršui k sebč.
Odkritosrčnu auguramu die stanje Njeko-
va ne bo takuò huduò ku ki sej zdjelu s
prvega momenta an veseli bi bli ga vi-
dit’ u kratkim ozdravenega.
•
4 decembarja zjutra na oknah butih sej pikazalu u velikim formatu sporočilo s podobami u karikaturi an frazami u parodiji, za dat’ vjedit’ ljudem de go-podjčna Margarita Birti (Birtig-č) z Ažle je dobila doktorat u maturalnih šjen ah. Ku sam ezaminavu sporočilo, an gaspuodi, ki stanuje u Špjetru, a m pà je pršlik z notra-jne Italje an čist Taljan, ki tudi sej us‘a-bu prebjerat’, je reku: >Tud’ tala slavjen-
ka če bit’ to kar ni; saj usi vedo de ima primak Birtig)č) an ne BirtL — Kaj mislila de z odvzeto črko spremeni?« In sej pobrau proč an reku: »Kajšni judje su m tem-le svjetu!«
Sem ostu, njesam biu rajtu e med Ta-ljani ki prebivaju v Spjetru su tud’ til ki modro ražo na ju, drugače kot drugi Tal.ja-ni an drugače kot nješni domačinski slav-jenji ki se držejo za zaz-topne an se na zmisniju kakuò se skažejo ridlikuli an bedasti kadar čeju menjat’ resricu.
Sa vidi de nova dotoresa je rjes dobro porabila poznanje naturalnih šjenc. Nje črka manj, ali črka v io ki spremeni naturo, draga dotoresa; kar je bluò ostane, takuò se prpusti vam povjeiat’ edan, ki se nje biu su učit’ v Patavinsko univerzo, kjer za tuo vjediat’ nje potrjeba tarkaj študjerat’.
Buj imenitne osebe kakor Vi, ki su ži-vjele an živijo tukaj u Ita’ij:, njesu zatajile primrka pouerbanega od rodbine svojih antenato.
ZAMIR
Tle an dan, — nje dugu at tegà —, an človek je mirno prebjeru »Matajur«, kadar an krabinjer od stacjona mu se je pr-bližu, mu je uzeu iz ròk žornal, an jau: »Naj za prvi an zadnjikrat ki te vidim 8 telim žirnlam v rokah. Še ankrat naj te na j d im te bom aretira«.
Incident je tokau nemu prezkuražnemu človjeku, ki prez guorit je pustiu stuort’ an rejč krabinjerju kar nje smeu.
De bo za naprej vjedu tist gaspuod krabinjer: »Od governa dovoljena štampa«, nje naloga ki se tiče njegovi službi an rajši bi se mieu brigat na reči guorše važnosti an buj resne, katere se hajaju v naših krajih.
Ali more bit’ je ta tista tarkaji kantama svoboda, ki se uživa v Demokratični Ita-
iji?
ZA TISTE, KI NA VEDO
PEDROZA
Noveinbarja mjesca je poročila caša barka domačinka Beligoj Delfina. Je šla stanuvat’ u Podklap, vas Grivo-vskega Kanala.
Usi vašnjaki an prjatelji ji avgurajo vese ;é an srečo.
FLAJPAN
Naša uas na e no mar uoz rok od drugih Terske doline, seben k’ na spada Terski dblini. An tuo za k’ v’ njemamo cie-ste k’ na nas zveži z Njivicon k’ na leži deleč od nas samo duà kilometra po zra-ko. Za priti to-u našo uas v’ muoremo jet’ skuozdre Montenars po nej c jeti k’ na die-la strah za k’ ne douha an arda. Mi smo več krat pro’ešte poslali ne koj to u komun, ma še na Uidian za k’ no prevedajta za nami napraviti ejesto k’ na zveži z Nji, vico kjer to e naš žboko naturai. Fin do nas njesmo morii nič mjeti, majedne ri-špuošte so nan dali. Usé to mouči a, intani, nii v’ muoremo fadijati an prenašati use to inkonvenjente k’ no pridejo od teha pomanČanja.
PODBRDO
Naš Far, Pre Pieren della Pietra e nas zapustou po desat ljet živenja to-u naši za se trasferiti doU Furlanijo an boj natančno u Varino. Anjelé naša uas ne ostala brez farja an to če biti močno težko prej k’ on pridi dan druhi. Za k’ on pridi to če ko-ventati k’ v’ dejmo kej več te mu novemu za tuo k’ no pravijo k’ dan far o ne more živti s tjen k’ smo do nas dajali. A dati več koj tuo k smo dajali do nas, to je za naše Judi dan problem no mar težak če začnemo pen-ati k’ naša uas na je močno bošči-ca an mate.
njivica
Na natilo e umar naš tornar Cikuta I>o-menik k’ e bi star 49 ljet. Noticia ne močno udarila usé judi od unsi za tuo k’ Cikuta e lii diobro poznan an ljepo viden od pop ulja. On pušča tri hčere k’ anjelč so brez suojih žrnitorj© ker so Ijeta nfizad o-siale še brez matere.
MALINA
Pruoti finešetku mjesca noveinbarja teha Ijeta e paršou tu našo uas dan im prizorih taz Franče za obrjeti ne 20 djelou-cou za jih pejati s sabo to- u to nacjon. Djelouci brez djela, an u Malini no ne mahčajo, so soblo šli tah temu človjeku z upanjem da b’ bili ingažani. Imprezarih, e žej prej špiegou k' on ne more garantiti djela Če no ne napravijo prej vri’o par m j e iihu an tuo to se kapi za ki. Stra-
OJikod je biu Jakob Štelin autor »de or-tu et progressu morum?«
Odkod je biu Jožef Kvarim alauni zdravnik?«
a)	Na strani 292 Voluma »Rojstva Fare Sv. Ljenarta« se berč: »adi 29 Julio 1688.
Iacobus f. leg.mus et natlis Canciani Stelin et uxeris ejus Margarita de Tribil ■ superiori baptizatus est per me Ant. Ouerin (Cappellanus Parach.) Patrinus fuit Htr-n>agoras Steljn et Maria Petrosa ambo de Tribil«.
Ki če rejč:
»Dne 29 Juljia 1088
Jakob legitimni an naravni sin Kocjana Štelina an njegove ženč Margarite z gorenjega Trbija je biu krščen od menò Antona Kverina (kaplana fare). Za botra je biu Mohor Štelin an Marija Pe’ro'.a obà s Trbija«.
Po skazi telega dokumenta je issnu de Jakob štelin (Tatjani su ga krstil’ Jacopo
Steliini) avtor »de ortu ei progres-u moram« (začetek in napredek navadi, s3 je urodiu u Gorenjim Trbiju an ne u Čedadu, kjer pa je biu edukan u ko!tg;u >So-maschi. Potem Jakob Štelin je biu Sla-vjenj.
b)	Jožef Kvarin je biu slavni zdraunik rojen u Barnasu. Za skazat’ u kajšniin spo-| štuvanju je biu te slavni mož, ki je pustil | velike tradicije u šjenci medihov, bo do-1 st’ to:
Jožef Kvarin je biu glavni medih ee-ar-ja Jožefa, kateri u zadnji svoji boljezni j mu je upraeu naj povjè dost’ ur življenja I je iineu šelč. Zdravnik Kvaiin nje ua-U odguarit’. Ku cesar je ra slopu de na uaga. je reku: »Ku cesar te ukuažim povjedat’«. Natuò Kvarin: »Tri ure, Majestat«. An ce-sfir Jožef II: »Dobro, zadost’ jih je za Vag stuart’ barona od ce arstva«.
Tudi Jožef Kuarin je biu Slavjenj.
PROSN1D
Benečani se upjerajo pruot nasilju
IZ ZAHODNE BENEČIJE
njeriji no čejo dobrè djelouce, k’ no ren-dajte več k’ to more za mjeti od njeh djela velike uodanje. Usi tisti k’ so se pre-žentali na vizito njeso bli dobri, če prau par suojem domu no djelajo velike fadije za se preživljati. Takò tisti k’ njeso bli sprejeti so ostali hardo za tuò k’ so se vi-dali privano no okažjvn, če prau deleč od njeh družine, za uoiiinjati dan ponjot za riditi) suoje domače. Konitrat on predvideva, za tiste k’ so bli spreje'i, no plačo k’ na se zbližuje 550 franko, an no špežo za živili t0 u Franč’ d’ 250 franke, če po-hlelamo an napravimo kalkulje od veljave franka k’ on je d’ 1,80 taljanih lir, u’ vidimo k’ djebuci so plačani slabo za te težka djela k’ no huojo muorli dielati deh č od njeh uaseh.
TAJPANA
K’ on bodi se lamen.ou naš šindik zadnje rsotieje k’ amo pisali ta-na naš žornal hledč ščarseba intere jamente od komuna za popraviti ejeste an muost k’ ne uoda poder'a mei Debelež a® Rauau to njè za-nas na rjeČ nouà. V’ vjemò k’ so njehà ambiejani:	djelati šindik, obečat.i
hore an morje, hodili poho-taira dou po Udine, magar’ koj za s’ pomerkati okoli vetrin če so ljepo zložene an tiho sousje. Ali pa šnje hualiti k’ to souse hre ljepo, k’ šin/ik on prevedà an \te indavant. Kri-tikati an kako oservacjon jušto narditi to b’ ne smeu djelati. Mi smo džjali k’ muost ta par Debeleže on koventà bet’ napraujen, k’ on je ta-na perikulje an k’ »On« k’ za prevedati njè bi maj odzat, on stor’ začeti djela. Za biti jušti d,jelo te se začele: naredou e ha neč manjkoj naš ašesor komunal Tin Skalar, ne vjemò za kaj soute Snjé an šperajmo k’ v’ ne bnmo nanče in-trevinjali, za k’ druhačej b’ ni jeli za več koj kako besjedo pisati horè čez te reči. (To s« vjè k' dan ašesor ali konsejer komunal on ne smije uzeti hore djela od kemuna). Mi v’ se uprašamio ali to finili te muost. To se vjè k’ te deža an cement on štanta se ušušiti, mašmo če so ha malo dali notne... tej k’ to se čuje odi ljudi. Ura to b’ tjela beti k’ muost on bodi na-rjèn za k’ ve ha mamo močno bizunjo Koriera k’ na muore se ustaviti t0_u De belež za tuo za popu! to je velika škoda, škoda velika ne ba še za ta ha boheha Njemenja k’ e spadou no zvččar to-u ar-maduru kjè e muorou za štjeri ciile ure čakati judi k’ no pridita ha liberuàt.
PLATIŠČE
Potčha teha mjesca so ustavili dielo to-u naši uasi kjer so b’ okupani približno sje-
Ko ki je znanu p»o dugim pro-jen u va-šnjaku su odločil’ zazidat’ hram nove suole u Prosnidu, vas ki spada Pod Tajpaa-ski bamun a® ki sé znajde u zapadni Beneški Sloveniji. Dok su traja’« zi tarska djela su umaknil’ tubatura važnega akve-dlota takuò de gornji konac vasi ki šteje kajštnih SO hiš, je ostu prez uodè. Tuò je bluò storjenu z obljubo de kadar zidanje bi bluò komčanu bi spet na svoj mest po-luožli inštelaeijo napejave. Tajpan ki i-jn-dik je pa odloču de predlušem bi muorla bit' napejana uòdà do Suòle; kjer pa za vojò majhanega vodomete presjon je pre-sibkà bi potem zgornji konac va-i ostu spet prez vodé. Zaradi’ tega vašnjaki su nardi’ posebna pisano protesto, s firmami 22 gaspodarju an u saboto 25 mcvein-barja, ’na delegacija treh mož jo je nesla na videmsko prefekturo an daua pra v roke gasp, podprefektu, ki je objubu de se bo interesiru za rječ.
Za usem tim pa u pandjejok 27 djeluci su šli naprej z djela m napejave u Suolo. Nekateri mozjé su šli h imprezarju an ž njim su ostal’ zastopjeni de se bo pačakalu z djeiam. dok bi na pršu odgovor z Vidma-Ku pa hitro potlé imprezar j kupe z dvje-ma možakama je odšu na komando m e-tne finančne gvardje, djeluci su znova začel’ dijelat’, višno na ukazànje finančarju ali kajšnega drugega.
Tokrat su prSlè ženske zgornje vasi an gledale spraut’ djeluce de bi henjali naprej z d jelam.
Istočasnu sej deu umjes briradier finančne guardije ki je potegnu za la-jé Ka-tfcrino Černetič, je odvljeku preč an na splošno zeluò siruòvo postopu ž njo. Ku je tuò zagleflu Anton Černetič, ra’ncega Augustina, je jau dragim ženam naj gredò jo rešuvat’ z brigadjerjevih rok. Samuò za te bes jede finančarji su ga hitro zagrabil, pejal’ na karabinjersko stacjon u Taj-
damdeset djeloucu taz naših krajou. Za ki so to ukvazali v’ ne vjemò še, samuò se vjè k’ od sedam milionou k' so bli štaneja-ni za napraviti ejesto k’ na b’ pejala od Platišč do Podrepa so bli zapraujeni le malo jih. Torej kaj mislijo napraviti s’ temi druhimi k’ ®o še osta’i? A čakajo višno kakšne druhe elecjoni za te druhe to-u djelo dati. Mi imamo potrjebo sob'o da djela za naše družine preživjeti, po-ebuu sadà k’ imamo zimo pred uratah. Tis'ih miuad za djelo ustaviti brez potrjebe, an ha sx>et začet pred elecjoni smo že uaje-ni u zadnje čase. Mi bomo vjedali usč adnò za kakšne judi dati nrše zaupanje kar bo paršla prilika.
VIŠKORŠA
Tou tjedne k e prelekou, po nem močnem vjetru, Tin Mun;h e šou hledat tou Klepovac-Čuanja suoje kop© ■ ena če se šu-jč na noe, tej k’ to se uzà par nas po usa-kem vjetru. Od Debeleža horè e bi ž njem še Bez taz Loščica a sta šli kop p« poti če-koraČ. U30 na nalilo. Munih e čepnoi par e ha zadiuou an ne ou tah n j hà h ši tou poti an henjou’čekarati. Bez k' e bi ž njem V isto ?orso, pomahau e bi po poi še od druzih, a na žalost sob’ to k' so paršli tou hišo Cozeha Muniha, so ge ačerlali k e umar.
T 111 Munih k e mou 75 ljet © b' močno poznan an štiman tou naši uasi. Sousje so ha mjeti dičar za k’ © rado na-redou no dobruo‘o usakemu človjeku če e mou bi-zur»io. Jušto dan mjesac nazat e festežou r‘ niehà ženou orove ženitke na ketere so šli škuaži sousje judlje naše uasi.
I’ainoji mi eSpninuamo našo žalost
pano an drugiàn u paržone u Tarčent.
Pet vašnjaku su šli h sindiku u Tajpa-nc de jim je dau ’no psmo za Pre tor ja, u katerim soglaša, de naj spustijo Černetiča-U Tarčentu na Preturi su odguoril’ de tuò nje moč. diok Černetič bi na biu interogan.
Prez ziamuje u četrtak sej pobrala p!-sebna delegacija Dmokratične Fronti Slovencu direktno na Prefekturo u Vidani| kjer je blà sprjeta od kapa gabine'a, kateri je diklarii de mu se zdi čudno obnasanjei financerjevo an je sveìùvu naj se obrni na kuesturo. Tud’ tam delegac ja je blà sprjeta od kapa gabineta, kateri je objubu, de jo bo u kratkem nazaj sprjeu an posluša.
Zgornji ezempil nam jasno krže de sii finili tisti časi u kateri obliiskani an par-fumjerani finančarji su djelal’ kakor ko-ni.andanti an lahkuò arbitrarno su posto-povali z beneškimi slavjenji. Prosnidski vašnjaki s telim ezetnplam su pokazal’ pot za stuort’ henjat’ ankrat za njmar nasilje-nja an postupanja take vrste ljudi, začjoč od finančar kega brigadjerja. Tudi arešt Černetiča Antona je policijsko nasiljenje, kjer usak človek ima naie pravic, ampà tud’ dlužnost branit’ pred nasilneža posebno ženč, tud’ če je nasilnež u monturi ko zlarabuje z njom. Kar pa se tiče problema akvedota, za de bo rješen, če bit’ najst drugačno pot, kjer je zastonj dat’ uodò šuoli za de zmanka kar polovici vasi. Za rešit’ problem je potrjefcnu raforcat’ na-pejavo vodè.
Na zadnjo od autorità pričakujemu de boju kar hitro urejeno vse zadjeve an ka-stiganci postupanje finainčarju.
U soboto, 2 dlecemberja ob 10. uri zjutra, jo biu Anton Cernietič izpuščen iz par-žona, a vesejem useh vašnjaku, ki se zahvaljujejo Demokratični fronti Slovencu, de s’ je interesirala prit’ pruot’ njih tež* kuočam.
za njih veliko džgračjo. Tin Munih, k’ v ne bomo ha uzabili, naj počiva tou požu.
Oblasti premalo skrbe za živinorejo
V tej deželi, ki se imenuje Italija, ob stoja nek zakon, ki' je bil objavljen v ur.id nem listu (Gazzetta Ufficiale) meseca fe bruarja 1933. leta pod Št. 215. Ta zakoi določa od 28% do 38% prispevkov v ©n onim posestnikom, ki bi izboljšali svoji pašnike ali če bi zgradfili nove živin-ki hleve na pašnikih.
Takoj ko smo izvedeli za to odločbo smo napravili nešteto prošenj in načrto’ in .tih predložili na »Ispettorato dell’Agri coltura« v Vidmu. Vemo tudli, da r0 bil« naše prošnje odposlane v Benetke in ' Rim. Ko je bil De Gasperi letošnjo po mlad v Čedadu,, je obljubil, da bo po-kr bel za izboljšanje našega gospodarskeg; stanja in tudi razni poslanci in senator j vedno mnogo obli.ubujejo Zaključiti p; moramo, da še do danes ni še nihče spom nil, da bi napravil tudi na tem področji kaj za »italianissime« doline Beneški Sloven je. Vsi le obljubujejo, do dejs ev p; mkdlar ne pride, morda mislijo, da je ob ljubiti itn dati preveč. Naši živinorejci morajo zato še vedno držati svojo živino \ takoimenovanih bajtah, ki s0 že v raz Padajočem stanju, ker za njihovo popravi lo nimajo denarja, ali pa jo morato pušča ti na prostem.
Odgovorni uredn.k: TEDOLDI VOJMIR
Tiskala: Tiskarna Lucchesi - Gorica Z dovolj en j oni videmskega sodišča št. 41