Gostilničarski Vestnik
Strokovno glasilo .Zveze združenj gostilniških obrti Dravske banovine v Ljubljani"
Oglasi se računajo v oglasnem delu Din 0.75 od mm in stolpa, v tekstnem delu in na zadnji strani pa Din 1.— od mm in stolpa.
Telelon 39—14.	Ček.	rač.	it	11.438.
Štev. 10.—11.	Ljubljana,	dne	23.	novembra	1936.	Leto	VI.
Izbira in izvolitev svetnikov ter namestnikov v gostinski odsek zbornice
TOI
Gostilničarstvo v dravski banovini je postavilo, kakor se je od vsega po-četka pričakovalo, pri zborničnih volitvah v obeh volilnih okrožjih po 1 kandidatno listo, vsled česar so bili kandidati od Glavnega volilnega odbora proglašeni za zbornične svetnike in njihove naestnike. S postavitvijo enotne liste, ki jo je gostilničarstvo dravske banovine postavilo v popolnem sporazumu in soglasju, smo na najlepši način dokumentirali disciplino in visoko razvito zavest našega stanu. Ta povdarek je gotovo za našega gostilničarja in gostilničarko najlepše priznanje, onim osebam pa, ki so leta in leta nesebično in neutrudljivo sodelovale v zadružnem gibanju pa najlepše zadoščenje, ker so lahko ugotovile, da so naše stanovske organizacije v resnici torišče solidarnosti in naj-živahnejšega stanovskega gibanja. Ponosni smo, ker lahko trdimo, da se vkljub razburljivim časom, ko se je politično življenje jako razmahnilo, politika ni vmešavala v odločitve naših članov in smo v naprej z vso odločnostjo odbili vsake ;	< kom-
promise. Zbornica TOI je za nas ravno tako gospodarska ustanova, kakor so naša združenja gospodarske korporacije, ki se imajo baviti le s stanovskimi in strokovnimi zadevami.
Pri razdelitvi majhnega števila kandidatov, saj imamo v Zbornici TOI v Ljubljani komaj 10 zastopnikov, smo razdelili naša združenja na 9 skupin in % njimi istočasno zajeli vsa področja dravske banovine^ Prvič je tudi Prekmurje dobilo v gostinskem odseku svojega zastopnika, kar se je pri svoječasnem imenovanju v gostinski odsek izjalovilo. Nosilec kandidatne
liste za prvo volilno okrožje (Ljubljana-mesto) je bil zvezni predsednik g. Majcen Ciril, dočim smo postavili za nosilca liste za drugo volilno okrožje g. Šerec Josipa, uglednega kavarnarja v Mariboru in člana upravnega odbora tam. gostiln, združenja. Na kandidatni listi II. volilnega okrožja so se izmenoma vrstili kandidati iz mariborskega in ljubljanskega okrožja tako, da se je tudi v tem izkazala enakopravnost in enakovrednost vseh naSih zdru?enj v Sloveniji. Naravno, da so si poedina področja odnosno poedine skupine združenj zbirale same kandidate odnosno njihove namestnike. V to svrho je zvezna uprava sklicala sestanke, kamor so združenja za vsakih 30 članov poslala po 1 delegata. Sestanki so se vršili po sledečem redu:
Dne 3. oktobra 1936. so izbirali delegati ljubljanske okolice, Notranjske in Ribniške doline v Ljubljano.
Dne 6. oktobra so se posvetovali delegati Gorenjske v Kranju.
Dne 7. oktobra dop. v Celju za Savinjsko dolino, Šmarje in kozjanski okraj. Istega dne popoldan v Zidanem mostu za Posavje.
Dne 8. oktobra dop. v Mariboru za Dravsko dolino, Maribor-mesto, Slov. Bistrico in Sv. Lenart, popoldan pa v Ormožu za Slov. gorice in Mursko polje.
Dne 9. oktobra so se sestanki zaključili s posvetovanjem v Novem mestu v svrho izbire kandidata za Dolenjsko in Belokraiino.
S temi sestanki smo tedaj sami izvedli volitev in dobili obenem jasno sliko, kakšen bi bil rezultat, če bi se vseeno radi kake nepremišljenosti izzval volilni boj. Naši kandidati so bili vsi iz področja, za katero so bili postavljeni in končno izvoljeni. Po tem
načinu ni dosedaj niti ena organizacija zbirala svoje kandidate in smo na sličen način postavljali zbornične svetnike in njihove namestnike tudi pri prvem imenovanju v gostinski odsek, vendar so sklepe in voljo našega članstva o-malovaževale gotove izven naših vrst stoječe osebe, ki so iz političnega nagiba in osebnega sovraštva do stanovske organizacije ponujale kandidaturo, kakor bi bilo to njihovo darilo.
Članstvo lahko uvidi, kolike koristi je za njega, da ima močno stanovsko organizacijo, ki se neustrašeno bori za pravice gostilničarskega stanu in ne dopušča izigravanja. Če ne bi gostilničarstvo dravske banovine imelo take organizacije bi postali ravno tako plen dnevne politike, kakor so postale druge organizacije. Vsa čast torej razumnosti, poštenosti in tovarištvu našega članstva!
Naši zastopniki v gostinskem odseku so torej izvoljeni po volji članstva, kar je zvezna uprava v prejšnji številki našega lista še posebej povdarila in niso vezani na nikake kompromise ali obljube. Prepričani smo, da smo našli v njih prave neustrašljive in borbene zastopnike naših stanovskih teženj.
Pred očmi naj imajo predvsem le gostilniške interese ne pa osebe ali kake druge, za gostilničarstvo pogrešne cilje. Dokler bomo gledali v njih samo gospodarske zastopnike, toliko časa lahko upajo na podporo zvezne organizacije. Na žalost so morali naši zastopniki odložiti častne funkcije pri svojih združenjih. Ne smejo pa se odreči nadaljnjega podrobnega dela v stanovskih organizacijah, ker morajo združenja ostati najmanj tako trdna, kakor danes.
Zvezna uprava pozdravlja v imenu Svojega članstva na novo izvoljene zbornične svetnike in njihove namestnike najprisrčneje ter jim želi v korist gostilniškega stanu najlepših uspehov.
Gospodarska zborovanja
Dne 27. oktobra so se vršila na 210 krajih v naši državi skupna zborovanja trgovcev, obrtnikov in gostilničarjev. Tudi v naši banovini so se vršila na 21. mestih taka zborovanja, kjer so se prebrali po vsej državi enaki od Glavnega akcijskega odbora v Beogradu sestavljeni referati in resolucije. Udeležba na teh zborovanjih je bila precejšna in je bila manifestacija gospodarskih slojev precej vidna, čeprav so se dogodili slučaji, ki niso vrgli prav ugodno luč na stanovsko zavest nekaterih funkcionarjev.
Teh zborovanj odnosno skupnega nastopa se je zvezna organizacija gostilničarjev v dravski banovini jako razveselila, ker je opazila, da se je njena že pred več leti izražena ideia kone-čno, čeprav ne v popolni obliki uresničila. Takoj po ustanovitvi Centralnega predstavništva trgovskih združenj je zvezna uprava 19. junija 1924. pozvala Državno zvezo v Beogradu, da naj stopi nemudoma v stik s predsedniki Zveze obrtniških združenj kraljevine Jugoslavije odnosno Centralnega predstavništva trgovskih združenj. V tem dopisu smo predlagali, da se naj ustanovi iz delegatov teh treh državnih zvez nekak najvišji gospodarski forum v državi, če že ne moremo priti do gospodarskega sveta, ki je predviden v ustavi. Na naše veselje moramo u-gotoviti, da sta našla ravnatelj naše zveze in gen. sekretar g. Sekulovič ob priliki svojega poseta dne 2/7. 1934 pri predsedniku Centralnega predstav-
ništva trgovskih združenj g. Saviču popolno razumevanje za navedeni predlog. Prepričani smo, da bi že marsikaj dosegli, če bi se že preje skupno nastopalo v vseh gospodarskih vprašanjih. Naša želja je, da se čimpreje ustvari najvišji gospodarski forum vs.eh obrtnikov, trgovcev in gostilničarjev v državi, ki naj na podlagi posvetovanj s sličnimi banovinskimi odbori poskuša potom svojih stanovskih organizacij doseči večje razumevanje za dolgoletne in Še do danes neuslišane težnje. Naravno, pa se ne sme nič več dogoditi, da bi kak funkcionar iz kakršnegakoli političnega ali osebnega prestiža dezertiral od skupne manifestacije v zadnjem trenutku. Taki pojavi nam več škodujejo kakor koristijo.
H koncu še pristavljamo, da bodo resolucije sprejete na teh gospodarskih zborovanjih predane osebno predsedniku vlade g. dr. Stojadinoviču od strani predsednikov 3 državnih zvez t. j. gg. Saviča, Stojanoviča in našega predsednika Mihajla Nikoliča.
Tako akcijo pa podpremo najbolje s tem, da se sleherni obrtnik, trgovec in gostilničar oklene svojih zadružnih in zveznih organizacij in da vsaka gospodarska panoga za sebe vzdržuje tudi svojo centralo v Beogradu, kajti, brez na ta način izvedenih stanovskih organizacij so skupni nastopi nemogoči
Odmera zgradarine za leto I937
Navodila oddelka za davke v finančnem ministrstvu
Oddelek za davke v finančnem ministrstvu je izdal navodila glede podaljšanja veljavnosti odmere zgradarine za leto 1936 tudi na leto 1937. K prijavi zgradarine bodo pozvani s splošnim pozivom oni davkoplačevalci (novi) za čijih poslopja je davčna obveznost nastala ali bo nastala v letu 1936, kakor tudi oni davkoplačevalci, čijih poslopja še niso bila obdavčena. Dalje oni (stari), pri katerih se je zgradarina v letu 1936 bistveno zvišala v primeru z zgradarino predlanskega leta in oni davkoplačevalci, ki po odredbi člena 125 zakona o neposrednih davkih lahko vlože davčne prijave, če so se jim dohodki v letu 1936 bistveno zmanjšali, z dokazi o znižanju istih in prosijo, da se jim ponovno ocenijo dohodki za davčno leto 1937.
Splošni rok za prijavo zgradarine je določen od 16. novembra do 16. decembra. Davčne uprave morajo izdati splošen poziv najkasneje do 15. novembra v obliki javnih plakatov, po kmečkih občinah pa poleg plakatov na občinskih deskah objaviti poziv na drug običajen način. Prijave novih davkoplačevalcev je treba izročiti o-sebno ali po pošti oni občini ali prvostopni oblasti, na čije ozemlju stoji poslopje. Občine bodo zapisovale davčne prijave v posebne sezname in jih 15. decembra zaključile. Glede na odredbo člena 4. zakona o neposrednih davkih se bo podaljšalo sprejemanje prijav po tem roku do 30. decembra. Šele po 30. decembru bodo tudi poslani vsi seznami teh prijav pristojni davčni upravi. Do 8. januarja 1937 vključno bodo davčne uprave pobrale davčne prijave po občinah ter sestavile za vsako občino seznam davkoplačevalcev, ki niso izročili davčnih prijav in jih po tem seznamu pozvale posamič, naj pošljejo prijave v 8 dneh.
O	onih davkoplačevalcih, ki bi tega ne storili, bo davčna uprava sestavila poročilo, potem pa bo proučila davčne prijave s formalne in materialne strani. To delo mora biti končano v manjših davčnih upravah do 30. januarja, v večjih pa do 10. februarja 1937. odmera davkov pa mora biti zaključena
Prvovrstno blago!	Nizke	cenel
K. ČERMELJ
LJUBLJANA
DVORAKOVA ULICA 12 Telefon interurban Stev. 34-50 Brzojavi: Čermelj, Ljubljana
TRGOVINA VINA IN ŽGANJA m- NA DEBELO -m
Vedno v zalogi:
Ljutomerske specialitete, fina namizna vina, dolenjski cviček, kakor tudi raznovrstno žganje, špirit, rum, liker
VERMUT VINO - PELINKOVEC LIKER
Točna postrežba! Zahtevajte ponudbe!
na manjših upravah do 10. na večjih pa do 25. februarja 1937.
Prijave teh davkoplačevalcev (starih), pri katerih se je dohodek v letu 1936 dejansko povečal, bodo davkoplačevalci oddajali ne pri občini, marveč neposredno pri davčnem uradu, v čigar območju se nahajajo. Prijave teh davkoplačevalcev bodo zabeležene v posebnem seznamu, ki bo zaključen 15. decembra. Smatrati je, da se je dohodek dejansko povečal, če znaša povišanje najmanj 25 odstotkov od dohodkov v prejšnjem letu. Podatke o tem bodo davčna oblastva sestavila do konca novembra in uredila zadevne sezname. Davkoplačevalce po teh seznamih, ki do 7. decembra ne bodo vložili davčne prijave na podlagi občega poziva, bodo davčne uprave pozvale osebno, da v roku 8 dni, to je od 16. do vštetega 23. decembra vlože prijavo o zgradarini za davčno leto 1937. Uprave imajo strog nalog, da bodo take osebne pozivnice pravočasno razposlane. Prijave onih davkoplačevalcev (starih) pri katerih se je dohodek v letu 1936 dejansko zmanjšal, se morajo izročiti neposredno davčni o-blasti, v čije območju je zgradba. Prijave in prošje teh davkoplačevalcev bodo urejene v posebnem seznamu. Prošnje morajo biti kolkovane s 5 Din in če prosilec zahteva formalno reši-lev še s kolkom za 20 Din. Teh davkoplačevalcev davčne uprave ne bodo pozivale osebno, naj vlože prijave, ker se morajo sami odločiti za to ali se poslužijo odredbe čl. 125 zakona o neposrednih davkih ali ne.
Pri pregledovanju teh davčnih prijav in prošenj bodo davčne uprave posebno pazile na to, da bo znižanje dokazano z verodostojnimi dokazi. Kot verodostojni dokazi se smatrajo l <hko med lastnikom poslopja in najemnikom sklenjene pogodbe. Če davčna uprava dvomi o točnosti s pogodbo določene najemnine, bo proučila vse činjenice od katerih je odvisna višina najemnine.
Smatralo se bo, da so dohodki bistveno znižani samo v onem primeru, če se dokaže in ugotovi, da so manjši vsaj za 25°/0 od dohodkov v prejšnjem letu. V primerih, kjer bo to znižanje izpod 25°/o se dohodki ne bodo po* novno ocenili, niti se ne bo ponovno odmerila zgradarina za leto 1937, t.mveč bo veljala za to leto.zgrada-rlna za leto 1936. Ko bo davčna u-prava proučila in pregledala prijave, bo odločala o prošnjah. Proti odločbi davčne uprave se lahko pritoži na finančno direkcijo. Če se prošnji ugodi, t. je če se ugotovi, da so se dohodki
v letu 1936. znižali najmanj za 25%, bo davčna uprava v takih primerih ponovno odmerila zgradarino za leto 1937. V takih primerih se bo smatral odlok obenem za obvestilo o plačilnem nalogu.
Ali se lahko vlaga pritožba radi' previsoke odmere točilne takse V
Po čl. 35. pravilnika k tar. post. 62. se sme podati pritožba zoper odmero in nalog za plačilo točilne takse na pristojno finančno direkcijo v 15 dneh po prejemu odločbe. Pritožba se vloži pri pristojni davčni upravi, ki je izdala obvestilo in nalog o točilni taksi. Pritožba pa ne zadrži izterjave takse.
Prestopke pri pobiranju občinske trošarine kaznujejo v prvi stopnji občinske uprave.
Z ozirom na zadnji članek, kjer smo omenili, da ni glavni oddelek finančne kontrole več upravičen izdajati kazenske naloge radi trošarinskih prestopkov objavljamo v tej vezi razpis kr. banske uprave 11. No. 26-925/1 z dne 6. novembra 1936. in sicer:
»Vsem občinam dravske banovine!
Upravno sodišče v Celju je na tožbo neke stranke odločbo Dravske finančne direkcije v Ljubljani v zadevi obsodbe prikraišbe občinske trošarine s svojo razsodbo z dne 4. septembra 1936. F. 1077/36-6 razveljavilo radi nedostat-nega postopanja, ker ni bila odločba prve stopnje izdana od pristojnega organa, temveč od glavnega oddelka finančne kontrole, ki v smislu naslednjih izvajanj ni kompetenten izdajati takih odločb. Svojo razsodbo utemeljuje upravno sodišče sledeče:
Po § 30. zakona o organizaciji finančne uprave se smatra finančna kontrola kot ustanova finančne uprave za izvr* ševanje finančne kontrolne službe po zakonu o organizaciji finančne kontrole in po posebnih zakonih. Omenjeni zakon o organizaciji finančne kontrole taksativno našteva naloge finančne kontrole v čl. 10, čl. 23 in sledečih ter pravice, ki se jih sme finančna kontrola pomožni organ finančne uprave, ki nastopa v dohodarstveno kazenskih stvareh le kot organ za preprečevanje in odkrivanje tihotapskih in drugih prestopkov po finančnih predpisih, ne j pa kot organ za Izrekanje razsodb in odločb proti poedlncem.
Vsled tega finančna kontrola v smislu člena 80 zakona o državni trošarini ni pristojna za presojanje tihotapskih prestopkov, četudi ji je v smislu čl. 76 navedenega zakona poverjeno pobiranje občinske trošarine, temveč je za razsojanje tihotapskih prestopkov po čl. 80 cit. zakona pristojna občina sama, ker je smatrati, da občina sama pobira občinsko trošarino, ki pa seveda tega ne vrši po svojih uslužbencih, nego se z odobritvijo pristojnega o-blastva v to svrho poslužuje organov finančne kontrole, ki jih je v tem pogledu smatrati za pomožne organe občine.
Radi razlogov navedenih v citirani razsodbi Upravnega sodišča v Celju, odrejam vsem občinam, da v lastnem delokrogu izdajajo razsodbe radi tihotapskih prestopkov glede občinske trošarine po § 80 zakona o državni trošarini v vseh primerih, ki jih bo ob čini prijavil pristojni oddelek finančne kontrole odnosno jih ugotovi občina sama. Izrekanje kazni spada z ozirom na § 83 z. o. v pristojnost občinske uprave. Tihotapski prestopki glede občinske trošarine se v smislu čl. 80 zakona o državni trošarini (Službeni list z dne 19. septembra 1930, št. 25/151 kaznujejo po čl. 34 istega zakona. Na drugi stopnji odloča pristojna finančna direkcija. Pritožba mora biti vložena v roku 15 dni po dostavi odločbe občinske uprave pri tej upravi.
To okrožnico je vložiti v zbirko načelno važnih odredb pod geslico: »Občinske davščine št. 9«.
Za bana pomočnik: Dr. Majcen s. r.
Seveda so ostala določila zakona o drž. trošarini, ki govore o višini kazni za tihotapstvo občinskih trošarin še nadalje v veljavi. •
Prijavljanje učencev in postrežnega osebja
Ker smo ugotovili, da člani in članice ne prijavljajo učencev in postrež-nega osobja pristojnemu gostilniškemu združenju, jih opozarjamo na stroga določila obrtnega zakona, glasom katerih se morajo učne pogodbe skleniti pri gostilniškem združenju, dočim se mora postrežno osobje pri sprejemu in odpustu redno prijavljati odnosno odjavljati. Združenja so namreč primorana v smislu § 362. obrt. zak. voditi sezname o zaposlitvi pomožnega osobja na svojem področju.
Člani imajo lahko kasneje vsled svoje nemarnosti velike sitnosti, če ne prijavljajo in odjavljajo v redu svojega osobja, ker združenja ne morejo v takih slučajih izdajati potrebnih izkazov o zaposlitvi, ki so nujno potrebni za dosego gostilniške koncesije. Osobje jih lahko namreč toži za odškodnino.
aa m še večja je razlika med raznimi mineralnimi vodami. Splošno znani Radenski vrelci, Zdravilni, Kraljev in Gizelin spadajo med najmočnejše te vrste v Evropi. Pa tudi po svojem okusu kot svežilna pijača so nenadkriljivi.
Pokusi samo enkrat, da boš videl kaj pomeni prvorazredna mineralna voda. Čisti in izpira kri, izloča sečno kislino in druge strupe iz telesa ter s tem krepi telesne in duševne sile. Kdor pije vino z Radensko slatino, ga ne boli glava niti po največjih krokarijah.
Novi grobovi
Uredba o razsodiščih
Obrtni zakon predvideva v §	343
razsodišča za rešavanje sporov nastalih iz službenih razmerij med imetniki obrtov in pomožnim osobjem. Ta razsodišča se osnujejo pri obče upravnih oblastvih I. stopnje. Na osnovi .§ 353. je minister za trgovino predpisal posebno uredbo o razsodiščih, ki jih naj bani ustroje tam, kjer se pokaže potreba. Ti odbori so pristojni za reševanje sporov, če vrednost spornega predmeta ne znaša 12.000 Din. Nadalje urejajo ti odbori spore nastale radi plač ali prejemkov, radi službenih pogodb, radi začetka, nadaljevanja in konca učnega in službenega razmerja pomožnega osobja, radi izvrševanja službe in radi odškodnine zlasti spori o obračunanju plače, o dopustu, o konvencionalni kazni, o izdajanju in vpisovanju poslovne knjižice, izpričevala in potrdila, o odpovedi in izpraznitvi stanovanj, ki jih uporablja pomožno osobje brezplačno ali za odškodnino. Razsodniški odbor rešuje spore v svetu treh članov in sicer predsednika ali njegovega namestnika in dveh članov. Vsaka stranka v do-tičnem sporu ima pravico izbrati v svet po enega člana. Pri izbiri članov je po možnosti paziti nato, da pripadajo isti stroki, s katero se pečajo pravdne stranke. Za pisarniške in druge potrebščine razsodniškega odbora skrbi obče upravno oblastvo, pri katerem razsodniški odbor posluje. — Pravdne stranke smejo biti zastopane pred razsodniškim odborom tudi po pooblaščencu. Za pooblaščenca se sme postaviti vsaka oseba, ki je sposobna samostojno opravljati pravna dejanja izvzemši osebe, ki se bavijo z zakotnim pisarjenjem. Zoper sodbo razsodniškega odbora ni pravnega sredstva, ter se ista lahko izpodbija le s tožbo pri pristojpem sreskem sodišču. Za stroške postopka veljajo določbe zakona o občem upravnem postopku, dočim trpi vsaka stranka svoje osebne stroške. Stroške določi predsednik ali svet v sodbi ali s posebno odločbo, če to stranke zahtevajo. Stranka, ki se da zastopati po odvetniku, trpi stro ške za zastopanje vedno sama. Sodbe razsodniškega odbora so izvršne po preteku 8 dni od dne, ko se sodba razglasi. Po preteku 8 dni se razglasi sodba za izvršno. Nadzorstvo nad poslovanjem razsodniških odborov vodi banska uprava.
NOVA TRGOVINA
RUDOLF SEVER
LJULJANA, Marijin trg 2
ima najbogatejšo zalogo najnovejših tkanin za zavese, blago za ta-peciranje, linolej * preproge, svilo za odeje, perje — puh,
solidne izdelke cauchev, otoman, mo-drocev i. t. d. iz lastne delavnice OR A DL, ŽIMA, VOLNA, NAMIZNI PRTI Strokovno polaganje linoleja in izdelava zaves je kupcem blaga za nizko odškodnino na raznolago! PRIDITE IN SE PREPRIČAJTE!
Mi poznamo samo tovariša in tovarišico in ničesar dragega.
f Anton Modic, gostilničar in po- j sestnik na Rakeku je po dolgi zavrat- j ni bolezni preminul v najlepši življe- j njski dobi v starosti 42 let. Pokojni j
Tone je bil dober član in dolgoletni odbornik združenja ter bil kot tak vedno na mestu. Zato ga bomo ohranili v najlepšem spominp. Žalujočim starišem, vdovi in otrokoma naše iskreno sožalje. — Združenje gostilniških podjetij Rakek.
Dopisi
Vinska razstava in sejem v Ormožu. Kletarsko društvo v Ormožu, r. z. z o. z. priredi dne 15. decembra 1936 v Ormožu vinsko razstavo, združeno z vinskim sejmom. Letošnji pridelek or-moško-ljutomerskih goric je sicer kvantitativno majhen, kvalitetno pa prav dober ter povečini celo prekaša lanskega. Razstava bo nudila izčrpen pregled kakovosti in razpoložljivih količin ljutomerskih vin ter bo tako za gostilničarje kot za vinske trgovce važen informativen činitelj. Ker so cene letošnjim ljutomerskim vinom pri prav dobri kakovosti pridelka zelo u-merjene, zaloge pa majhne, je priča-koi vati na sejmu živahne kupčije. Radi letošnje zgodnje trgatve bodo nova vina do 15. dec. že lepo razvita in dozorela. Ustmene prijave razstavljalcev se sprejemajo vsak dan v pisarni Kletarskega društva, na razpolago so pa tudi posebne prijavnice, katere se na zahtevo dopošljejo vsakomur po pošti. Rok za vlaganje prijav je do 5. dec. Kakor je lanskoletna s sejmom združena vinska razstava v Ormožu izredno uspela je upravičeno upanje, da tudi letos ne bo zanimanje tako vinogradnikov kot interesentov kupcev za to važno gospodarsko prireditev nič manjše.
V	naših stanovskih organizacijah smo vsi enaki.
Raznoterosti
Število volllcev za Zbornico TOI v Ljubljani. Vseh volilcev je 31.315, od katerih ima obrtni odsek 16.807, trgovinski 9.187, gostinski 5.042, industrijski 288. — Za volitve v gostinski, trgovski in industrijski odsek je bila vložena samo 1 kandidatna lista, dočim se bo za obrtni odsek volilo v 7 volilnih okrožjih in sicer: za Ljublja-no-mesto (2 kandidata), Radovi jica-Škofja Loka, Kamnik - Litija, Kočev-je-Logatec, Novo mesto - Črnomelj, Brežice in Dol. Lendava.
Nove ugodnosti za letoviške kraje. Generalna direkcija državnih železnic je dovolila s 1. novembrom 50% znižano voznino za letoviščarje, če potujejo po železnici in če so v vsakem spodaj navedenem kraju vsaj po 7 dni. Ti kraji in letovišča so: Dovje, Jezersko, Aljažev dom, Staničeva koča, Triglavski dom na Kredarici, Aleksandrov dom, Dom pri Triglavskih jezerih, Dom na Komni, Dom na Krvavcu, Koča na Veliki Planini, Kranjska gora, Logarska dolina, Planinski dom na Kofcah, Ribnica na Pohorju, Šmartno na Pohorju, Klopni vrh, Koča na Kremžarjevem vrhu, Koča na Pesku, Lobnica na Smolniku, Mariborska koča, Planinski dom pri Sv. Treh kraljih, Pohorski dom, Ruška koča, Senjorjev dom, Sv. Bolfenk, Sv. Kunigunda na Pohorju, Pokljuka, Rateče-Planica, Sv. Ana pri Tržiču in Sv. Križ.
Koliko hotelov je v Jugoslaviji? Po statistiki, ki jo prinaša zadnji »Hotel«, je v Jugoslaviji 729 hotelov, 347 pen-sionov z 26.200 sobami, z 41.109 posteljami in zaposlujejo 10.085 oseb. Po navodilih tega lista je investiranih v vse hotelske obrate 1.509,206.000 Din. V dravski banovini se nahaja 129 hotelov in 93 pensionov s 5.883 sobami z 8.978 posteljami in z 2.161 zaposlenimi osebami. Investiranih pa je
372,451.000	Din. Kar se tiče dravske banovine, nismo prepričani, če so podatki glede števila hotelov in pensionov pravilni, temveč so najbrže pod hotele vriešeni tudi taki obrati, ki ne spadajo po obrtnem zakonu in po mednarodnem naziranju pod hotel. Naša statistika izkazuje prave hotele in pensione v mnogo manjšem številu.
Cestni foiul. Ministrstvo za trgovino je razposlalo osnutek zakona o državnih in banovinskih cestnih fondih, kamor naj bi se stekale različne davščine in pristojbine. V to svrho je bila sklicana anketa pri Zbornici TOI, kamor pa gostilničarji niso bili povabljeni, ker imajo najbrže manj razumevanja za dobre ceste, od katerih za visi tujski promet, kakor trgovci ali kdo drugi.
Subvencija za postrežno osobje radi učenja angleškega jezika. Na posredovanje narodnega poslanca g. dr. Ko-ceta je ministrstvo za trgovino in industrijo sklenilo, da bo odobrilo večjo subvencijo za naše postrežno osobje, da bodo lahko posamezniki odšli čez
Svoje goste hočete dobro postreči ?
Nudite jim
Potnikov
malinovec - limonado « orauiato
Potnik Sk drug
LInbllana. Metelkova ulica 13
T •	■	•	t	•	n	It	IM
sadni sokl. marmelade, esence »a mm in Hfcerle
Predno si nabavite radio aparat, oglejte si bogato zalogo
SIANDARD
prvovrstni
Cena nizka - tudi na 18 mesečnih obrokov
RADID-DDBERlEIi.«.
(Poleg kina Matice) OSfBLMNA • fiCSMCRESNI IM 8
zimo v Anglijo in se tam učili angleščine.
Ali lahko nadaljujejo maloletni o-troci gostinski obrt po smrti matere? Po § 14. obrt. zak. lahko nadaljuje obrt na osnovi prejšnje dovolitve vdova, ki je ob smrti imetnika obrta imela pravico do vzdrževanja in maloletni otroci (vnuki), ki imajo pravico dedovati. Vdovi pripada ta pravica do zopetne omožitve, otrokom pa do polnoletnosti. Sedaj pa je ministrstvo izdalo pojasnilo, na podlagi katerega lahko nadaljujejo obratovanje maloletni otroci tudi po smrti svoje matere, če je bila lastnica kakega obrta.
Ali je uporaba »Nipakomblna« A-II dovoljena? V zadnji številki »Gostilničarskega Vestnika« smo na strani 5. priobčili rešenje ministrstva za kmetijstvo v pogledu uporabe Nipakombi-na A-II, katerega razpošilja, tvrdka »Radiosan« v Zagrebu. Na koncu smo pristavili opozorilo na članstvo, da se Nipakombina A-II ne poslužuje, do-čim bi moralo stati, da se »Nipakombina« A-II raztopljenega v vodi ne poslužuje, kar že itak samo ob sebi izhaja iz dobesednega rešenja naznačenega ministrstva.
Krčma v sodu. V Dirkheimu v Nemčiji se nahaja največji sod, ki meri
1,700.000	litrov in služi istočasno kot krčma.
Razglasi
Sresko načelstvo v Kranju razglaša sodbo sreskega sodišča v Kranju, da je Cankar Ivanu, roj. 1899. v Naklu, po poklicu posestnik, prepovedano zahajati v krčme do 23. oktobra 1938.
Sresko načelstvo v Slov. Konjicah razglaša sodbo sodišča v Konjicah, da je Ribič Rudolfu, roj. 1913. ter stan. v Zičali prepovedano zahajati v gostilne do 23. 10. 1937.
Sresko načelstvo Maribor levi breg razglaša sodbo sodišča v Sv. Lenartu v Slov. gor., da je Dimnik Adolfu pekovskemu mojstru roj. 1893. stan. v Sv. Lenartu v Slov. gor. prepovedano zahajati v gostilne do 10. 11. 1938.
Sresko načelstvo v Laškem razglaša sodbo sreskega sodišča v Laškem, da je rudarju Hermanu Ivanu, roj. 30. 8. 1900 v Žalcu, stan. v Lokah, občina Trbovlje, prepovedano zahajati v krčme do 23. 4. 1937.
Le z borbo se doseže zmaga.
Nova ureditev kmečkih dolgov
(Dalje)
TRETJE POGLAVJE
Priv. agrarna banka prevzame kmečke
dolgove pri denarnih zavodih
Čl. 7. Plačilo dolgov, obseženih v uredbi proti denarnim zavodom, kreditnim zadrugam vseh oblik in onim zadrugam, ki so po svojih pravilih mogle dajati denarne kredite kmetom zadružnikom, izvzemši nabavljalne zadruge, odn. konzumne zadruge vseh oblik, po tem izplačilo dolgov njih zvezam ali samo za dolgove kmetov, ne pa zadrug, in okrajnim pomožnim skladom, prevzame Priv. agr. banka, ki je pooblaščena, da za račun države po odredbah uredbe regulira te obvez-in da izvrši izterjanje teh terjatev. V primeru dvoma, če je kakšna ustanova denarni zavod, odn. katera od omenje n>h zadrug, bo odloči! minister trgovine in industrije, odn. kmetijski minister v sporazumu s fin. ministrom.
Te ustanove morajo izročiti Priv. agr. banki v teku 3 mesecev po posebnem seznamu vsa upniška izkazila glede dolgov, skupno z izkazili o izvršenih zavarovanjih, supergarancijami, zavarovalnimi policami, protesti in vsemi ostalimi pismenimi dokazi, vezanimi za dokazovanje in realizacijo gornjih terjatev, kakor tudi vse podatke o nepremičninah obvezanih oseb. Navedene ustanove bodo izročile PAB posebni seznam po bilanci končno odpisanih terjatev. Pri tej izročitvi se prenesejo vse pravice do takih terjatev na Priv. agr. banko, ki z njimi pridobi vse up niške pravice in ostale pravice in s tem postane lastnik vseh zastavnih pravic (vknjižb, predznamb, hipotek in zaznamb) dosedanjih upnikov z istim prvenstvenim redom, ne da bi ji bilo treba podvzeti posebnih ukrepov.
Zadruge bodo v roku 3 mesecev te dokumente predložile po svojih revizijskih zvezah, v kolikor so včlanjene v teh zvezah.
Priv. agr. banka je pooblaščena, da po svojih organih pregleda knjige in dokumente pri ustanovah iz 1. odst. tega člena in ugotovi verodostojnost narejenih prijav.
Čl. 8. Kmetje, ki so dolgovali ustanovam po 1. odst. čl. 7., prenehajo biti njih dolžniki in postanejo dolžniki PAB, kateri bodo te dolgove izplačevali po predpisih čl. 28 uredbe.
Vsi dolžniški dokumenti teh kmetov, v katerih je izpuščeno opravljanje tega posla, predpisani s splošnim pravom (Državljanski zakonik, menični zakon itd., kakor so protesti, notifikacije, zamenjani dokumenti, vložene tožbe itd.) z zakonom o zaščiti kmeta ali s katero od prejšnjih uredb, radi česar so upniki izgubili neke pravice, bodo tudi dalje zadržali svoje prvotno pravno obvezanost, kakor da propustov ni bilo in vse obvezne osebe ostanejo v obvezi po teh dokumentih vse dotlej, dokler popolnoma ne plačajo teh dolgov.
Čl. 9. PAB bo pregledala, če imajo izročeni ji upniški dokumenti pravno veijavo in če dolgovi po teh dokumentih spadajo pod predpise uredbe, po tem bo pa, ko napravi potrebne izpremembe, odobrila obračune o višini dolgov posameznih dolžnikov, izvršene po ustanovah iz 1. odst. čl- 7. od onega dela terjatev, ki je ugotovljen v smislu 1. odst. čl. 4. se bodo že v knjigah odštele končno odpisane terjatve, v koiikor niso zadostno pokrite z hipoteko in tako dobljene vsote se bodo zmanjšale za 25, temu zmanjšanemu znesku pa se bo dodala terjatev, ugotovljena po 2. odst. čl. 4.
Če upniška ustanova nima dolžniških dokumentov, mora izročiti PAB izvleček iz poslovnih knjig, podpisan od upnika in dolžnika, in potrdilo pri-j stojnega sodišča, da je izvleček v so-! glasju s knjigami. Če se dolžnik pro-
1	tivi podpisati izvleček iz knjig, ugotavlja obstoj dolga sodišče. Če PAB osporava veljavnost ali pravilnost izročenih dolžniških izkazil ali odbije sprejem terjatve zaradi pomanjkljivosti, bo sodišče odločilo na predlog ali tožbo upnika o obstoju, višini in prirodi dolga.
Zmanjšanje 25 odstotkov v breme rezerv in polovice glavnice
Čl. 10. Zmanjšanje za 25°/o v smislu prejšnjega člena morajo ustanove iz 1. odst. čl. 7 pokriti izključno v breme vrednosti svojih rezerv in v breme 509/o vrednosti glavnice, vplačanih in dolgovanih deležev, priračunajoč izvršene odpise od 20. aprila 1932 do u-veljavljenja te uredbe, izvzemajoč zaradi sanacije novovplačano glavnico do 20. aprila 1932.
V	kolikor se s temi vrednostmi ne bi moglo pokriti izvršeno zmanjšanje za 25°/o» bo pokrila nekrito razliko država na ta način, da bo dala tem ustanovam za znesek te razlike obveznic po 2. odst. čl. 11.
Nadzorstvo nad ugotavljanjem te razlike do 25% se bo vršilo po pravilniku, ki ga bodo sporazumno predpisali finančni minister, minister trgovine in industrije ter kmetijski minister.
Čl. 11. PAB bo v smislu čl. 9. denarnim zavodom odobrila v tekočem računu 50% dela terjatev obračunanih po 1. odst. čl. 4. in ves znesek dela terjatev iz 3. odst. istega člena.
Drž. obveznice za 25 odstotno terjatev
Za ostanek v višini 25% skupnih nezmanjšanih terjatev v smislu čl. 9. bo država tem ustanovam dala obveznice, katere bo za njen račun izdala PAB. Te obveznice bodo nosile 3% z amortizacijskim rokom 20 let v enakih letnih obrokih. Vsebino, obliko in način izplačila bo predpisal s pravilnikom finančni minister.
Denarni zavodi morejo v svojih knjigah svoje terjatve v tek. računu pri PAB, kakor tudi obveznice iz tega člena bilancirati po imenskih zneskih.
Čl. 12. Odobrene terjatve denarnim zavodom v tek. računu, kakor tudi obveznice, izdane po čl. 10. in 11. uredbe, predstavljajo njihovo terjatev proti državi in za njih izplačilo garantira država.
Počenši z bodočim proračunskim letom pa za ves čas trajanja gornjega izplačila bo finančni minister s finančnim zakonom zagotovil vsako leto potrebno kritje za plačilo anuitet iz čl. 14. uredbe, v kolikor se za to kritje pokaže potreba, kakor bo tudi vnašal v državni proračun potrebne vsote za izvrševanje obrestne in amortizacijske službe za izdane obveznice.
Čl. 13. PAB izdaja, ko ugotovi vsote terjatev po čl. 9. uredbe, vsaki posamezni ustanovi iz 1. odst. čl. 7. potrdilo o višini terjatev v odprtem računu v smislu 1. odst. čl. 1.
Gostilničarji !
Engele
steklo porcelan
jedilni pribor
Neverjetno nizke cene! Velika izbira!
ENGELE, Ljubljana
Miklošičeva 36
Kletarstvo
Moraš imeti in proučiti knjigo ■Vinski zakon in kletarski vedež«,
če hočeš napredovati z izboljšanjem svojega vinskega gospodarstva. Ta knjiga je izšla — v celem platnu trdo vezana — v drugi, predelani in pomnoženi izdaji. 226 strani. Cena s poštnino vred 50 Din. Naročila izvršuje pisec in založnik: Andrej Žmavc, direktor vinarske šole v pok., Maribor, Smetanova ul. 29.
Pretakanje vina
Poleg reda in snage v ,<deti je pretakanje vina eno najvažnejših opravil. Brez pretakanja ni dobrega kletarstva in če vina pravočasno in pravilno ne pretakamo, se nam vino prej ali slej pokvari.
Namen pretakanja.
Namen pretakanja je, da se vino loči od vseh tistih snovi, ki lahko gnijejo, to je od drož (pri prvem pretakanju) in od kaleža (pri nadaljnjih pretakanjih). Daljnji namen pretakanja je, da se pri pretakanju dovaja vinu zrak, kisik zraka, ki pomaga, da se iz vina hitreje izločijo snovi, ki se nahajajo v njem v še raztopljeni obliki, ki vino kalijo in ga delajo nestanovitnega.
Na j več je važnosti pa je, da se pre-
takanje ob pravem času izvrši. Zakaj? j Drože in deloma tudi kalež namreč sestojijo ponajveč iz odmrlih vinskih kvasnic, iz beljakovin, sluznatih snovi, vinskega kamna, škodljivih (gnilobnih) glivic, posebno če je grozdje bilo gnilo itd. In kaj bi se zgodilo, če vina sploh ne bi pretakali? V takem slučaju bi se poleti (posebno v slabih kleteh) drož je začelo vzdigovati in začeli bi se razvijati raznovrstni škodljivi mikroorganizmi — glivice in bakterije, ki razkrajajo gori navedene snovi v vinu, to je alkohol, kisline in druge snovi; to bi se zgodilo tim prej, čim slabša (toplejša) je klet in čim šibkejše (manj alkoholno) je vino. Take neprijetne, nevarne pojave — običajno zavrelka, zaznamujemo skoraj vsako leto v istih krajih, kjer običajno prezgodaj berejo in dobijo manj alkoholna vina, kjer imajo slabe (tople) kleti in kjer vina prepozno ali pa sploh ne pretakajo.
Kolikrat pretakamo vino?
Kolikokrat pretakamo vino, je različno. Navadno pretakamo vino v prvem letu le dvakrat, boljša kvalitetna vina pa tudi tri — do štirikrat. V drugem letu pretakamo vina navadno le enkrat do dvakrat, v poznejših letih pa, če vina tako dolgo še držimo, samo enkrat na leto, oziroma po potrebi.
V	kakem vremenu pretakamo vino?
Ce le mogoče, pretakamo vino ob lepem, jasnem vremenu. Pri tem pa pazimo, da se klet ozir. vino med pretakanjem preveč ne ohladi. Pri lepem vremenu in visokem barometerskem pritisku uhaja manj buketnih snovi in ogljikove kisline iz vina, kar je važno posebno za staro vino. Mlado vino potrebuje zrak, a vendar ga ne smemo vselej zračiti, zlasti ne, ako je podvrženo rjavenju.
Kedaj in kako prvič pretakamo vino?
Letošnja vina so, gledoč na količino kisline, jako različna. Vina iz goric, kjer niso imeli toče in ne peronospore in kjer so grozdje bolj pozno, šele o popolni zrelostni dobi brali, imajo dovolj, v nekaterih sicer bolj redkih slučajih celo mnogo alkohola, kisline pa ravno prav ali celo bolj malo. Le-to kislino moramo v vinu ohraniti, kajti kislina je potrebna za harmonijo in stanovitnost vina. Raditega moramo normalno kisla ali na kislini bolj šibka mila vina bolj zgodaj pretakati, da se kislina ne more razkrajati in znižati na drožeh po posebnih bakterijah, ki povzročijo takozvani naravni padec kislin. Običajno pretakamo prvič od Božiča do Svečnice. Vina, ki imajo bolj malo kisline ali ki so bila pridelana iz bolj gnilega grozdja, bomo tedaj prvič pretakali že prve dni meseca decembra ali koncem novembra. Vina iz goric, kjer so imeli točo ali peronosporo ali oboje skupaj, ali kjer
so grozdje prerano trgali, imajo več ali preveč kisline. Pri le-teh vinih želimo, da se v njih kislina zmanjša; zato jih pretakam o bolj pozno, koncem februarja ali začetkom marca.
Na vprašanje, kako vino prvič pretakamo, nam odgovarja vino samo. Vendar je treba previdnosti, da si s pretakanjem ne pokvarimo vina. Običajno napravimo pred pretakanjem poskus in sicer tako, d i iz soda natočimo kozarec vina in ga postavimo nepokritega na dotični sod. To vino potem opazujemo, kako vpliva zrak nanj.
V	primeru, da se vino v kozarcu čez nekaj dni lepo očisti, je znamenje, da vino potrebuje zraka in da ga je radi tega pri pretakanju dobro prezračiti. V to svrho pritrdimo na pipo poseben razpršilnik, ki je podoben o-nemu vrtnih škropilnic za zalivanje. Skozi tega prši vino iz pipe v finih curkih v škaf, da se obilno pomeša z zrakom. Ce nimamo takega razpršilni-ka, potem denemo v škaf, postavljen pod pipo, kako metlico ali rešetko, skozi katero teče vino, da se močno peni in zrači. Navadno se zgodi, da postane vino po pretakanju motno, ali tega se ni bati. Cez nekaj tednov opazimo, kako blagodejno je učinkovalo pretakanje na vino, ker se je vino lepo učistilo in postalo milejšega okusa kakor pred pretakanjem.
Zgodi se lahko tudi, da pri poskuš-nji vina čez nekaj dni ni vino v kožar-
Tekst in obliko potrdila bo predpisal finančni minister.
Čl. 14. Priznane terjatve v tek. računu pri PAB se bodo izplačale ustanovam iz 1. odst. čl. 7. v roku 14 let z letnimi obrestmi 3% v enakih letnih obtokih (anuitetah).
Rok prve anuitete je 31. dec. 1937.
Minister trgovine in industrije, odn. kmetijski minister more denarnim zavodom iz 1. odst. čl. 7. pod zaščito, katerih terjatve se imajo likvidirati v smislu uredbe, na njihovo prošnjo o-dobriti podaljšanje roka za odlog plačil.
Čl. 15. Če PAB ob priliki sprejema upniških izkazil ali v teku reguliranja odnošajev med njimi ugotovi v teku enega leta od sprejema, da je gotovo izkazilo ali terjatev s katerekoli strani pomanjkljivo ali da dolg v njem ni obsežen v predpisih uredbe, bo tako izkazilo vrnila ustanovi od katere ga je prejela in bo za njen prej priznani znesek zmanjšala terjatev v tek. računu dotične ustanove.
Če PAB vrne upniku izkazila, začno teči za upnika od dne prejema takih izkazil novi roki zastaranja, določeni v obstoječih zakonih, v kolikor terjatev že ni bila zastarela v trenutku izročitve Priv. agrarni banki.
Sklad za izplačilo kmečkih dolgov
Čl. 16. Za zagotovilo rednega izplačila terjatev denarnim zavodom v tek. računih se stvori pri PAB »Sklad za izplačilo kmečkih dolgov«, katerega u-pravlja uoravni odbor PAB.
V »Sklad za izplačilo kmečkih dolgov« se vnašajo tele vsote :
a) vsota plačanih * letnih obrokov, katere sprejema PAB po obvezah dolžnika;
b) vsi drugi prejemki po dolžnikovih obvezah ;
c) proračunska dopolnitev enoletnega obroka, katerega polaga država v smislu 2. odst. čl. 12. uredbe, v kolikor vsote pod a) in b) ne dosežejo višino dospele anuitete.
Čl. 17. Stroški pri reguliranju, plačilu in ostalih poslih za prejete terjatve ustanov 1. odst. čl. 7. bo PAB izplačala v breme Sklada za plačilo kmečkih dolgov. Višino teh stroškov bo predpisal na predlog PAB a finančni minister.
Znesek prvih stroškov organizacije tega poslovanja bo ugotovil finančni minister v sporazumu s PAB, to vsoto pa bo predujmila PAB v breine sklada za izplačilo kmečkih dolgov.
PAB izda za 50 odstotkov terjatev bone denarnim zavodom
Čl. 18. PAB je pooblaščena, da da ustanovam iz 1. odst. čl. 7. in 1. odst. čl. 11. uredbe na podlagi njih terjatev v tek. računu, na njihovo zahtevo bone do višine teh njihovih terjatev.
Ti boni se bodo imenovali »Bon za izplačilo kmečkih dolgov pri Privile-
girani agrarni banki« in bodo služili navedenim ustanovam za preskrbo denarnih sredstev z lombardom.
S temi boni se bodo lahko plačali dolgovi
Kmetje, ki so postali dolžniki PAB-a po čl. 8. uredbe, lahko svoje dolgove banki plačajo z odkupom takih bonov od denarnih zavodov v višini njih i-menske vrednosti.
Za znesek prijetih bonov v odplačilo bo PAB zmanjšala dolg posameznih dolžnikov in se bo za isto vsoto zmanjšala tudi terjatev odnosne ustanove v tek. računu.
Podrobne odredbe bo predpisal minister trgovine in industrije v sporazumu z fin. ministrom v Pravilniku.
Boni se lahko uporabijo tudi za davčne zaostanke
Obveznice, izdane po čl. 10. in 11. uredbe se bodo mogle porabiti za plačilo davčnih zaostankov do zaključno 1932. kakor tudi za plačilo neplačane dopolnilne prenosne takse do zaključno 1935. Fin. minister bo predpisal s pravilnikom načinom pogoje teh plačil.
Ustanove iz 1. odst. čl. 7., ki so pod zaščito v smislu uredbe od 23. novembra 1934. pa tudi zadruge in zveze v smislu uredbe od 23. novembra 1934. morajo na zahtevo svojih starih vlagateljev in drugih starih upnikov tem odstopiti sprejete obveznice v sorazmerju z njihovimi vlogami in terjatvami, v smislu pravilnika iz 1. odst.
Te ustanove imajo vsote, dobljene z amortizacijo, prodajo ali lombardom teh obveznic, porabiti izključno za izplačilo svojih starih vlagateljev in upnikov.
Čl. 20. Za zavarovanje teh dolgov, prevzetih za račun države, dobiva PAB pravico, da na podlagi dobljenih izkazil stavi hipoteko v skupni višini dolga na vse nepremičnine vseh obvezanih oseb. Sodišča bodo te hipoteke vpisovala na zahtevo samo PAB na podlagi overjenega izvlečka iz njenih knjig, ne zahtevaje dolžnikovega pristanka in ne zahtevaje predložitev zemlj. lista, toda bodo dolžniku dostavile o postavljeni hipoteki odpravek odloka.
Obremenitve, vstavljene v teku leta
od dne uveljavljanja uredbe na nepremičnine zavezanih oseb, ki so postale dolžniki PAB na podlagi 1. odst. čl. 8. uredbe imajo prvenstveni red izza hipoteke, ki jo bo vstavila PAB v smislu prejšnjega odstavka.
Č1. 21. Den. zavodi morejo, predno izroče izkazila PAB, zahtevati od sodišča ustavitev vseh podvzetih sodnih poslov glede odnosnih terjatev. Sodišče bo ustavilo sodni postopek tudi po zahtevi dolžnika kmeta.
PAB lahko nadaljuje postopek proti dolžnikom, ki se ne drže odplačilnega načrta odredbe.
Zmanjšanje dolgov kmetov do 25.000 Din za 50 odstotkov
Čl. 22. Skupni dolg kmeta denarnim zavodom, ki, obračunan po tej uredbi, ne prekaša zneska 25 tisoč dinarjev, se zmanjša za 50%-
Č1. 23. Zmanjšanje dolga v prejšnjem členu bo izvršila PAB na podlagi prejetih izkazil in podatkov. Po potrebi bo PAB preiskala podatke in zahtevala naknadno potrebna dopolnila in dokaze.
Zmanjšanje dolgov nad 25.000 Din za 30—50 odstotkov
Čl. 24. Skupni dolg enega kmeta iz 1. odst. čl. 7. obračunan po 1 odst. čl., ki prekaša znesek 25.000 Din, se zmanjša, ceneč posebej odnos dolga in imovnega stanja vsakega posameznega dolžnika za največ 30°/o
Dolžniki, katerih skupno nezmanjšano dolgovanje, obseženo s predpisi uredbe, znaša nad 50% vrednosti njih imovine v času razprave o znižanju dolga, morejo zahtevati znižanje dolga do 50%.
Vrednost zemljišča se ugotavlja na podlagi katastrskega čistega dohodka. Kmetijski minister bo v sporazumu z ministrom trgovine in industrije ter fin. ministrom predpisal s pravilnikom način cenitve vrednosti dolžnikovega zemljišča in ostale imovine.
Znižanje dolgov v smislu prejšnjih odstavkov bodo izvršila okrajna sodišča, ki so krajevno pristojna za dolžnike.
Čl. 25. Ob donesku sklepov o zmanjšanju dolgov bodo okrajna sodišča posebej upoštevala sledeče okoinosti :
a) znesek svote nezmanjšanega dol-
Zmerne cene!
Prvovrstno blago!
MARIN BARBIČ
Telefon 29-39
trgovina vina in žganja
Telefon 29-39
Ljubljana —
Zaloga vin: prima
Stara pot št. II
dalmatinskih, ljuto>
merskih in cvička
Žganje: tropinovec
Vašim gostom
in sebi ustrežete
ako jim nudite k vinu
Rogaško sl a t i bi o
kajti ona ne samo da zboljša okus vina, ampak tudi pomešana z vinom ali sadnim sokom bla* godejno deluje na funkcije želodca in čreves, boljša apetit in splošno regulira prebavo in odvajanje neprebavljenih zaostankov hrano. Rogaška slatina čisti organizem in spravlja s tem človeka v dobro razpoloženje!
ga v primeri z velikostjo in vrednostjo skupne imovine dolžnika ;
b) razmerje vsote dolga proti povprečnemu skupnemu" letnemu dohodku dolžnika ;
c) dolžnikovo obremenitev s številom članov njegove hiše in
d) pravno podlago dolga, pogoje, pod kateremi je dolžnik sklenil in u-žival posojilo, kakor tudi to, za kaj je bilo posojilo porabljeno.
Čl. 26. Dolžniki, omenjeni v čl. 24. | se morajo v teku 2 mesecev od dne objave pravilnika po čl. 24. obrniti s prošnjo za zmanjšanje dolga na okrajno sodišče, ki je zanje pristojno.
Prošnji za zmanjšanje dolga mora dolžnik izročiti sodišču tudi tale izkazila:
a) potrdilo, da je kmet po odredbah te uredbe;
b) seznam vseh upnikov z oznako višine in pravne podlage dolga;
c) spisek in oznako vrednosti vse nepremične in premične imovine (razen hišnih stvari) kakor tudi vseh dohodkov od koderkoli in kogarkoli bi izhajali;
d) potrdilo občinske uprave o številu hišnih članov in o površini zemljišča, katerega daje ali jemlje v zakup;
e) potrdilo občinske uprave o številu in vrednosti živine in drobnice? katero redi.
Dolžnik, ki ne postopa po odredbah 1. odst. tega člena, izgubi pravico o-koriščenja z zmanjšanjem dolga.
cu nič bolj čisto. V tem slučaju je najbrže v vinu še precej sladkorja ali sluznatih snovi, ki se ne marajo izločiti ali pa oboje skupaj. Tudi v tem slučaju bo vinu koristilo zračenje in pretakanje.
Slednji slučaj je pa ta, da se vino v kozarcu popolnoma spremeni, da se zgosti in postane rujavo in dobi neprijeten duh in okus. Temu pravimo, da je vino »porjavelo«. V tem primeru je treba vino pretočiti tako, da pride čim manj z zrakom v dotiko. Najbolje je, da se poslužujemo v to svrho vinske sesalke (pumpe), sod pa, kamor pretakamo, moramo močno zažveplati; na
1 hi vina zažgemo 1 azbestni žveplen trak. 2 aplo zažgemo neposredno pred pretakanjem. 2veplov dim, ki se pri gorenju žvepla razvija, ,je žveplov dvo-kis, ki uniči tisto snov, to je neko kvasilo (enuin), ki se imenuje »oksi-daza« in ki povzročuje rjavenje.
Drugič pretakamo vino
proti spomladi, predno se zviša toplota v kleti, to je navadno okoli Velike noči. Ce vino še sladi in je drugače brez napake, je to pretakanje velike važnosti, ker s tem osvežimo delovanje kipelnih glivic v njem in se začne vino prašiti in s tem čistiti. Pri tem pretakanju ne smemo vina zažveplati, ker bi s tem zamorili delovanje glivic. Ce je pa vino že popolnoma pokipelo, mu zmerno zažveplanje (na 1 polov-
njak vina 1 azbestni žvepleni trak) i dobro stori. Vino je potem še bolj či- j sto, bolj stanovitno in bolj čistega okusa.
Ce se pa vino tekom enega meseca po drugem pretakanju zadostno ne sčisti, potem se priporoča, čiščenje pospešiti umetno. To se zgodi s tem, da vino sčistimo s kakim čistilom, ali pa da ga precedimo (filtriramo).
Ponovno pripominjamo, da je pretakanje vina eno najvažnejših kletarskih opravil in da brez pretakanja — pravilnega in pravočasnega — ni pravilnega kletarstva.
Ali imaš »Izvleček zakona o vinu?«
Vkljub opetovanim našim opozorilom mnogi naši člani še vedno niso razobesili »Izvlečka najvažnejših določil iz zakona o vinu« v točilnici in točilni kleti. Kletarski nadzornik in drugi organi imajo namreč strogo naročilo, da ovadijo brezpogojno vsalfega gostilničarja, ki ne bi imel razobešene-gg »Izvlečka zakona o vinu«. Opozarjamo ponovno vse članstvo na označeno določilo, ker bo sicer sleherni brezpogojno kaznovan od strani oblasti z občutno kaznijo.
»Izvleček iz vinskega zakona« po 4. točki § 14. zakona, odnosno čl. 39. pravilnika se dobi za 2 Din pri knjigarnah in papirnicah, ki so pooblaščene za prodajo monopoliziranih obraz-
cev. Te tvrdke v Dravski banovini so: > I. v Kočevju: Matija Rom jun. in Ivan Lovšin; II. v Kranju: Papirnica »Sava«; III. v Ljubljani: Banovinska zaloga šolskih knjig in učil ter Učiteljska tiskarna; IV. v Mariboru: Albert Graner, Anton Goleš, Vilko Veixl in Tiskarna sv. Cirila; V. v Murski Soboti: Izidor Hahn in Franc Benčec; VI. v Ptuju: Tiskovno društvo in Viljem Blanke; VII. v Večeslavcih, pošta Ro-gaševci: Alojzija Rogan.
»Izvleček iz vinskega zakona« je državna (monopolska) tiskovina, lepak, ki ga tiska in izdaja samo državna tiskarna kraljevine Jugoslavije v Beogradu.
Vprašanja in odgovori
Vprašanje. L. D. v P. Imam 15 lil
vina, ki je sicer zdravo, a je precej kislo in raditega lc počasi teče. Ali smem kislo vino sladiti, koliko mu naj ilodam sladkorja in sploh kako naj ravnam s tem vinom?
Odgovor: Vino sladiti je po zakonu o vinu prepovedano. Pri nas je dovoljeno samo takozvano suho slajenje mošta, ki ga dovoljuje kralj, banska uprava le v nekaterih letih, kadar je neugodno vreme in je grozdje iz tega ali drugega vzroka slabo dozorelo. Letos pa slajenje v Vašem vinskem okolišu, kjer je grozdje lepo dozorelo, ni potrebno in tudi ni dovoljeno; dovo-
ljeno je bilo slajenje letos le v nekaterih srezih. — Vino sladiti pa sploh ni dovoljeno in četudi bi ga sladili, bi radi tega nikakor ne izgubilo na svoji kislosti. Najbolje bo, ako imate na razpolago, da zrežete kislo vino s kakim milejšim vinom, ki ima bolj malo kisline in kateri zrez vina boste potem lažje vnovčili.
'vprašanje. I. P. v R. Kakšno sredstvo proti rjavenju obročev mi priporočate?
Odgovor: Rjo od obročev temeljito odribajte s smirkom (Schmirgelpa-pier) ali s plovcem (Bimsstein) ali s peskom. Ko je rja z obročev odstranjena, jih prepleskajte z menige (mi-nium) in ko se je ta osušil, prevlečemo obroče še z raztopino železnega laka. Z istim pridom uporabljamo tudi vazelino za vse železne dele kletarskih posod in potrebščin.
Vprašanje. I. P. v R. Kakšne krtače za pomivanje sodov so najboljše?
Odgovor: Krtače za pomivanje sodov so ali žičnate ali iz dobrih trdih ščetin ali pa, kar je še bolje, iz klanih gosjih peres. Take krtače se dobe v vsaki večji trgovini s kletarskimi potrebščinami.
Vzbujajte svoje tovariše in tovarišice k stanovski zavesti, ker !e tedaj bomo močni, če nas bo vezala ljubezen do tovarišev in do stanu.
Čl. 27. Po prejemu prošenj za zmanjšanje dolga, ki so opremljene z izka-zili iz predhodnega člena, bodo okrajna sodišča zahtevala od PAB potrebne podatke o prevzetih dolgovih teh dolžnikov, ostale dolgove pa bo preverilo.
Čim postane odlok o zmanjšanju dolga pravno veljaven, ga bo okrajno sodišče takoj dostavilo PAB z nalogom, da izvede knjiženje dolga v smislu odloka.
Čl. 28, Tako zmanjšana dolgovanja (čl. 22 in 24), povečana po odredbi 2. odst. čl. 4, bodo dolžniki plačali PAB s 4'5% obrestmi v roku 12 let v enakih letnih obrokih (anuitetah). Rok prve anuitete je 1. novembra 1936, vsake nadaljnje pa 1. novembra naslednjih let.
Čl. 29. Dokler PAB ne ugotovi končnega obračuna obrokov za plačilo po čl. 22, se bodo plačila obrokov vršila po začasnem proračunu, katerega bo banka sestavila na podlagi dostavljenih ji seznamov in izkazil od ustanov iz 1. odst. čl. 7 te uredbe. V kolikor bodo obroki, plačani od dolžnikov, večji od dolžnih obrokov po končnem obračunu, bo banka vse plačane presežke ali vrnila dolžnikom, ali porabila za plačilo naslednjih obrokov.
Čl. 30. Predložitev prošnje za zmanjšanje dolga v smislu čl. 24 ne vpliva na redni tok plačil dolžnih obrokov. PAB bo izterjala od odnosnih dolžnikov tudi v primeru predložitve take prošnje one obroke, ki odgovarjajo velikosti njih nezmanjšanega dolgovanja s tem, da v kolikor bo sodišče naknadno prineslo zahtevani odlok o zmanjšanju. PAB mora izvršiti nov proračun odplačil in vse preveč plačane zneske mora vrniti dolžnikom ali porabiti za plačilo naslednjih obrokov.
Ustanove iz odst. 1 čl. 7 morajo ob izročitvi seznamov PAB izročiti isti tudi izvršen obračun enoletne anuitete na polovico za dolgove pod 25 tisoč Din, za ostale na nezmanjšani znesek dolga.
PAB bo dala v mejah tako plačanih obrokov predujem ustanovam iz odst.
1 čl. 7 na račun prve anuitete.
Čl. 31. Letne odplačilne obroke (anuitete) bodo polagali dolžniki PAB po pristojnih davčnih upravah.
Po seznamih, katere bo v to svrho PAB dostavila vsem davčnim oblast-vom, bodo te zadolžile odnosne dolžnike z letnimi obroki in kolikor jih dolžnik ne plača ob prispelosti, te izterjale z izvršbo po odredbi drugega odstavka čl. 48, računajoč odgovarjajoče stroške izvršbe po zakonu o neposrednih davkih.
Davčne oblasti bodo knjižile oddvo-jeno in odobravale računu PAB obroke (anuitete), ki so po seznamih, prejetih od banke, izterljive od dolžnikov, plačane vsote pa bodo takoj poslale PAB po Poštni hranilnici. Izterjanje obrokov v polnem letnem znesku kakor tudi izročitev Poštni hranilnici morata biti izvršena popolnoma najdalje do 20. decembra vsakega leta.
PAB bo zadolževala vsako davčno upravo v svojih knjigah za znesek vsote letnih obrokov (anuitet) po poslanem seznamu. Dopisovanje glede vseh teh poslov bo banka opravljala neposredno s pristojnimi davčnimi oblastmi.
ČETRTO POGLAVJE Plačilo dolgov pri PAB
Či. 32. PAB daje naslednje olajšave zadružnikom kakor tudi ostalim svojim dolžnikom, na katere bi se sicer nanašali predpisi uredbe:
a) dolgove na obveznicah svojih dolžnikov zadružnikov odnosno kra- j jevnih zadrug za kmetijski kredit, potem ko ugotovi njihovo višino po prvem odstavku čl. uredbe, bo PAB znižala za 25% 'n nato postopala v smislu odst. 2 čl. 4. Na ta način ugotovljeno višino dolga morajo plačati navedeni dolžniki PAB v roku 12 let s 4'5% obresti;
b) svojim dolžnikom za dolgoročna hipotekarna posojila, potem ko ugotovi višino njih dolga na način, določen v odst. 1. čl. 4, more PAB tako Ugotovljen dolg zmanjšati največ za 25%, ceneč posebej položaj vsakega posameznega dolžnika in posebno u-poštevaioč razmerje dolga proti vrednosti skupne dolžnikove imovine. Tako dobljene vsote se bodo povečale v smislu odst. 2, čl. 4. Na ta način o-bračunan dolg bodo ti dolžniki plačali PAB v roku petnajst let s 5% obrestmi.
Če dolžniki dospelega obroka neposredno ne plačajo pravočasno PAB, bo
banka poslala davčnim upravam seznam takih dolžnikov s potrebnimi podatki in z zahtevo, da davčna uprava najdalje v roku 2 mesecev izterja z izvršbo te zaostanke iz premične imovine dolžnika. Če se s prodajo zasežene premične imovine ne plača zaostali obrok, bo PAB po sodiščih zahtevala izvršbo nad nepremično šmovino dolžnika.
Odobrena vknjiženja dolžne glavnice bo knjižila PAB na račun Posebnega fonda za reguliranje kmečkih dolgov. Ta sklad se stvori v breme deleža države in razredne loterije v glavnici banke.
Računu posebnega fonda za reguliranje kmečkih dolgov se morajo do njegove končne amortizacije dotirati naslednje vsote:
a) dotacija države v znesku 5 milijonov dinarjev vsakega proračunskega leta, počenši z letom 1937-1938;
b) dividenda, ki pripada državi in razredni loteriji po či. 39 zakona o PAB;
c) presežek dividende, katerega bi PAB mogla izplačati delničarjem nad 3% dividende za delnico.
Državna in razredna loterija nimata pravice udeležbe pri glavnici banke, dokler se z amortizacijo računa Posebnega sklada za reguliranje kmečkih dolgov ne izvrši popolen odpis izgub na tem računu. V primeru porabe čl. 42 zakona o PAB imata država in razredna loterija pravico udeležbe pri glavnici banke samo za oni del njihove skupne udeležbe, ki ni angažiran v smislu odst. 4 tega člena. Izvrševanje ostalih delničarskih pravic po zakonu o PAB ostane državi in razredni loteriji tudi v bodoče brez kakršnekoli spremembe.
Pravilnik o porabi in upravljanju Posebnega sklada za reguliranje kmečkih dolgov bo predpisal finančni minister na predlog PAB.
Znižanje garantirane dividende PAB na 3 odstotke.
Poroštvo države za izplačilo dividende po zakonu o PAB, ki se izvaja iz čistega dobička, se določi na 3%, P°" čenši s poslovnim letom 1936.
Čl. 34. Delničarji PAB se oproste plačil vseh državnih in samoupravnih davkov, doklad, taks in vseh drugih davščin katerekoli vrste na dividendo, katero jim izplačuje PAB. Te oprostitve se imajo uveljaviti počenši za poslovno leto 1936.
PETO POGLAVJE Plačilo dolgov pri DHB
Za vsa hipotekarna dolgoročna posojila pri Državni hipotekarni banki, odobrena kmetom, ki so se kot taki zadolžili v času od konca vojne do 20. aprila 1930, ki pa s potrdilom, predpisanim v uredbi, dokažejo, da izpolnjujejo pogoje iz uredbe, se bo znižaia obrestna mera na 4.5%. računajoč od prvega naslednjega roka za plačilo anuitete, ki dospe po uveljavljenju uredbe, in se bo podaljšal rok izplačila posojila na 32 let, računajoč od dne prvotne zadolžitve.
Za vsa neredna dolgovanja dolžnikov banke, kmetov, ki izpolnjujejo pogoje, predpisane s prednjim odstavkom, bodo kapitalizirane neplačane obresti in vse zadolžitve na osebnem računu, računajoč pri tem proste obresti, To kapita-liziranje se ima izvršiti po stopnji, ki je doslej veljala za ta dolgovanja, in do naslednjega roka za plačilo anuitet.
Dolžniki, ki so se zadolžili kot kmetje in ki se žele okoristiti z olajšavami, določenimi v prvem in drugem odstavku tega člena, morajo najdalje do 1. januarja 1937 predložiti DHB potrdilo, tako kakor je predpisano v uredbi, s katero bodo dokazali, da izpolnjujejo vse pogoje za okoriščanje z določenimi olajšavami. Istočasno bodo v istem roku banki izročili poročilo o sedanji prednosti njihovega posestva, ki je banki zastavljeno. To poročilo mora biti overjeno po občinskem obiastvu.
V kolikor se bo pokazalo, da nova zadolžitev po izvršenem kapitaliziranju dolžnih obresti in zadolžitve iz osebnega računa prekaša 50% vrednosti zastavljenega posestva, označenega v gori omenjenem poročilu, bo banka naknadno ocenila posestvo s komisijo, katero odreja banka sama. Če se tudi iz te cenitve vidi, da nova zadolžitev po izvršenem kapitaliziranju presega 50% sedanje vrednosti zastavljenega posestva, bo DHB presežek nad 50% vrednosti posestva odpisala po poseb-
Berite!
OPOZORILO I
Berite!
Kolesa ženska in moška malo rabljena, kakor tudi ot«*oške vozičke, šivalne sts*oje in še nešteto drugih predmetov, ki odgovarjajo popolnoma novim a so zato več kot polovico cenejši, kupite edino pri:
99
LjcsbSjj&n&i Napoleonov tPSJ 7 (nasproti Križevniški cerkvi) (Tudi ob nedeljah dopoldan na ogled)
nem računu, ki se bo amortiziral najdalje v teku pet let.
Od teh olajšav se izvzemajo: a) dolgovi kmetov, ki so se kot taki zadolžili pri DHB pred vojno, b) dolgovi kmetov, ki so se kot taki zadolžili pri DHB v času po 20. aprilu 1932, kakor tudi dolgovanja kmetov, ki so postali dolžniki banke z nakupom zastavljenega posestva iz proste roke ali na javni prodaji po 20. aprilu 1932, in c) dolgovanja kmetov za menična hipotekarna posojila brez ozira na čas, v katerem so se zadolžili.
ŠESTO POGLAVJE Plačila zasebnim upnikom
Čl. 36. Kmetje, obseženi z uredbo, bodo plačali svoje dolgove drugim upnikom tako-le:
Dolgovi, ki izvirajo iz nakupa blaga na kredit ali iz obrtniškega posla, po tem ko se njihova višina ugotovi na način, določen v čl. 4 uredbe toda brez zmanjšanja, določenega v odst. 2 tega člena, se bodo plačali v roku 12 let v enakih letnih obrokih, počenši s 1. novembrom 1936. Za take dolgove ne tečejo obresti.
Dolgovi iz ostalih pravdnih odnošajev, potem ko se njihova višina ugotovi na način, določen v odst. 1. či. 4 uredbe, se zmanjšajo s 50%; tako zmanjšani znesek bo dolžnik, potem ko se poveča v mestu odst. 2 istega člena, pIaČ2l po odplačilnem načrtu v roku 12 let 3% obresti v enakih letnih obrokih najdalje do 15. novembra. Prva anuiteta se mora plačati 15. novembra 1936.
Dolžniki kmetje iz tega člena ne uživajo zaščite po uredbi, če so v boljšem materijalnem položaju kot njih upniki. V primeru spora odloča za dolžnika krajevno pristojno okrajno sodišče.
Vsa obstoječa dolžniška izkazila za dolgove iz tega člena se morajo zamenjati z novimi obligacijami dožnikov na znesek dolga, ki je določen po predpisih tega člena. Ta zamenjava se bo vršila pod občinsko upravo, ki je pristojna za dolžnika, po formularju in postopku, ki bo predpisan s pravilnikom ministrstva pravde v sporazumu z ministrstvom trgovine in industrije ter kmetijskim ministrstvom.
ČI. 37. Upnik, ki smatra, da je njegov dolžnik, ki se je poslužil točke b) odst. 1 prejšnega člena, zmožen plačati več kakor 50% svojega dolga, lahko v roku enega leta od dneva, ko stopi ta uredba v veljavo, s potrebnimi
dokazili zahteva od pristojnega okrajnega sodišča, da zmanjša ali popolnoma razveljavi zmanjšanje, izvršeno na podlagi točke b) odst. 1 predhodnega člena.
Dolžnik, ki dokaže, da ni v stanju plačati niti 50% svojega dolga, ali ' dokaže, da je pred 20. aprilom 1932 za ta dolg plačal oderuške odresti, more v roku leta dni od dne do dne uveljavljenja uredbe zahtevati od pristojnega okrajnega sodišča, da se mu dolg zmanjša tudi nad 50%.
SEDMO POGLAVJE Predpisi v zvezi z agrarno reformo
Čl. 38. Agrarni subjekti po predpisih o agrarni reformi kakor tudi ostali kmetje, ki so pred 20. aprilom 1932 bili fakultativno ali drugače kupili zemljišča, ki je bilo 27. februarja 1919 s predhodnimi odredbami za pripravo agrarne reforme od 15. februarja 1919. odnosno z uredbo o prepovedi odsvojevanja in obremenjevanja zemljišč veleposestev od 22. julija 1919 postavljeno pod agrarno reformo, pa so za kupno ceno pogodili se za obročna odplačila v gotovini, morejo dospeli, pa neplačani del pogojene kupnopro-dajne cene kakor tudi bodoča odplačila plačati prodajalcu z ono količino pšenice,	katero so mogli kupiti	s	pogojenim	zneskom odplačila	po	tečaju
pšenice, ki je na dan podpisa pogodbe notiran na najbližji domači blagovni borzi ; če so se za ceno dogovorili v odrejeni količini kmetijskih proizvodov, tako da bodo pogojene obroke plačali v denarju, morejo dospela, pa neplačana kakor tudi bodoča odplačila	plačati prodajalcu	ali	s	pogojeno količino proizvodov	ali	v	nji-
hovi vrednosti na dan zapadlosti.
(Konec prih.)
Pravilnik k »Uredbi o likvidaciji kmečkih dolgov« je izšel v »Službenem listu« ter v dnevnikih. Ker bi pravilnik zavzel preveč prostora, ga žal ne moremo priobčiti, pač pa prosimo interesente, katerim bi bila »Uredba« ali »Pravilnik« nejasen, da se obrnejo po pojasnila na zvezno pisarno.
Prilagajte znamke za odgovor!
Člani in članice, ki se obračajo neposredno na zvezno upravo radi kakega obvestila, naj prilože za odgovor znamke.
Nova atrakcija
ki Vam privablja nove in stalne goste v Vaš lokal je
automatični biljardi
Vam ga takoj namesti v normalni in manjši obliki (vel.)
Josip Črnigoj
prva koncesionirana prodaja In izposojevai. avtomat-biljardov Lj u Ib 1 j a n a, Glinška ulica, štev. 8
Ugodni pogoji za najem, kot za odkup. Zahtevajte informacije
Pivovarna in žganjarna
Jos. Tscheligi v Mariboru
Koroška c. 2 - Telefon 2335
priporoča svoje izborno
PIVO NMBOUil k m 11111
ter izvrstno slivovko, rum, pivsko in vinsko droženko, likere i. t d.
*
Zaloga stekla in porcelana
Alojzij Pauschin
Ljubljana
Wolfova ulica 6 Telefon 31-96
priporoča svojo veliko zalogo za gostilne, kavarne, hotele in pensione, kakor tudi za gospodinjstva. P r e v z e m> vsakovrstna steklarska dela.
Papirnate servijete
papirnate krožnike i. t. d. priporoča po ugodnih cenah
Franc Leskovšek
CELJE - GLAVNI TRG 16 knjigarna in trgovina s papirjem
DOLŽNOST VSAKEGA ČLANA JE, DA SE ZANIMA PRI UPRAVI SVOJEGA ZDRUŽENJA, ČE JE ŽE PLAČANA ZVEZNA ČLANARINA.
Veletrgovina kolonijalne in špecerijske robe
Ivan Jelačin
Ljubljana
Telefon 2 6-07
Zaloga sveže pražene kave, mletih dišav in rudninske vode Točna in solidna postrežba!
Strgulec Pavel
Ljubljana, Gosposvetska c. 13- Kolizej
zdelovanje žičnih posteljnih mrež in železnih postelj po naročilu Sprejemajo se tudi popravila Na debelo in drobnol
99
AROMAIIN
M
Aromatin je strokovno sestavljena in fino mleta aromatična dišavna mešanica za krvavice, riževe klobase, paštete, vse vrste omak, divjačino itd. Aromatin daje klobasam itd. dober okus in pravo aromo
Gostilničarji i ako hočete imeti res dobre klobase itd., poslužujte se Aro-matina. Aromatin je tudi ekonomičen, ker se ga potrebuje vsled svoje pravilne sestave 40% manj kot pa drugih dišav, a dosežete vse boljšo kvaliteto klobas Zahtevajte od Vašega trgovca, da Vam postreže z »Aromatinom«. Ako ga pri Vašem trgovcu ne dobite, obrnite se na glavno zalogo »ADRIA-COLONIALE«
F. ŠIBENIK • LJUBLJANA vpošljite v znamkah 3 Din
Novo trgovino
v Ljubljani, na sv. Petra cesti 30 je otvorila znana solidna tvrdka
F. I. Goričar
kjer bo imela SPECIJALNO ZALOGO platnenega in bombažastega blaga n. pr.: platno — šifone — kontenino — flaneie — prte — servete — robce — namizne garniture — zavese — gradi za žimnice — perje in puh bombaž za odeje — nankin — volnene in prešite odeje ter izgotovljeno moško, damsko, otroško in posteljno perilo, pletenine in trikotažo.
Bogata izbira blaga za poročne opreme. Praktična darila za razne prilike.
V	delo prevzamemo vse vrste perilo in posteljnino, kompletne opreme za neveste, kar izgotovimo takoj po najnižjih cenah. — Ob priliki nakupa Vas vljudno vabimo' v našo trgovino, kjer boste postreženi s prvovrstnim blagom po najnižjih cenah. Pri večjih odjemih primeren popust.
llečja nova zgradba
ob prometni cesti Gorenjske
primerna za gostilno ali pa letovišče z lastnim vodovodom in lepim vrtom, komfortno opremljena, se proda po ugodni ceni — Ponudbe na
dr. A. Mejač, Ljubljana, Ambrožev trg
Monograme za hotelsko perilo, torbice za servijete, gostilniške zavese, čepice za strežno osobje, rute za kuharice naročajte pri
Matek & Mikeš, Ljubljana
Dalmatinova ulica 13 (poleg hotela Štrukelj)
Vezenje posteljnega perila, entlanje, ažuriranje, plisiranje, prevlečenje gumbov, izdelovanje gumbnic. Krasna izb ra najnovejših vzorcev za ženska ročna dela.
VSE VLOGE DENARNIH ZAVODOV
in vrednostne papirje, vojno škodo, vam takoj vnovči in kredite na hranilne knjižice vam izposluje. — Vlagatelji in dolžniki glede poravnave vaših dolgov pri denarnih zavodih in glede terjatev v hranilnih knjižicah se obrnite edino na strogo solidno tvrdko
AL. PLANINŠEK, TRG. BANČNA POSLOVALNICA, Ljubljana, Beethovnova ulica 14/1, vrata 19.	Telefon	35-10
— ■   .......................
V skupnosti je moč!
■■■■BBS
Ljubljana, Laško in Maribor
priporoča svoje prvovrstno dvojno marčno pivo, eksportni ležak in temno pivo, varjeno po bavarskem sistemu „HERKULES“, „PORTER“ in „B0CK“ vsem cenj. gostilničarjem in gostom
Z odličnim spoštovanjem
Delniška pivovarna ..UNION"
=== Ljubljana, LaUbo in Maribor
m
u
n
N
H
N
N
N
N
N
H
N
N
H
N
H
H
N
H
*
Za uroani&tvft! Cetina Milan, Celje.— Za lastnika: »Zveza združenj~gostilniških obrti Dravske banovine v Ljubljani«: Perc Karol, Celje.
Za Zvezno tiskarno v Celju: Cetina Milan, Celje.