Km LUKA KOPER Glasilo Luke Koper d.d. št. 5, december 1997 Drage sodelavke in sodelavci, spoštovani upokojenci! Za nami je še eno uspešno poslovno leto, v katerem bomo uresničili zahtevne cilje. Prvič v zgodovini naše Luke bomo dosegli 7 milijonov ton prometa in prvič bomo ustvarili dve milijardi brutto dobička. Za temi rezultati se skrivajo mnogi manjši rezultati posameznih prof-itnih centrov, mnogih skupin in posameznikov. Vsem, ki so pripomogli k temu, gre priznanje in zahvala. Doseženo pa nas seveda obvezuje. Obvezuje k doseganju celovitega zadovoljstva naših kupcev, zaposlenih in delničarjev. Pred nami so, drage sodelavke in sodelavci, še bolj zahtevni cilji. Postati najboljša luka v tem delu Evrope ni nedosegljiv cilj, pravzaprav smo mu zelo blizu in prepričan sem, da ga je možno doseči še v tem stoletju. Seveda ni dovolj, daje samo Luka Koper d.d. odlična, odlični morajo biti tudi vsi ostali, ki skupaj z nami sodelujejo v transportni verigi. Zato je naše poslanstvo lahko bolj zahtevno. Delovati moramo globalno, da zagotovimo celovito zadovoljstvo naših strank. Prepričan sem, da to znamo in zmoremo, zato je naša perspektiva v celovitem obvladovanju kakovosti na celotni transportni verigi, zato je potrebno, da to spoznanje prenesemo na vse tiste, ki s svojimi odločitvami vplivajo na to. Spoštovani! želim vam vsem še veliko poslovnih uspehov, vam in vašim družinam pa veliko zdravja in osebne sreče. Koper, december 1997 Bruno Korelič predsednik uprave SREČNO 1998 Iz vsebine: stran 2: nova kolektivna pogodba stran 4: članek iz revije MANAGER stran 7: delnica Luke Koper v letu 1997 stran 8: promet blaga, razno NOVA KOLEKTIVNA POGODBA O PRAVICAH, OBVEZNOSTIH IN ODGOVORNOSTIH DELAVCEV, ZAPOSLENIH V DELNIŠKI DRUŽBI LUKA KOPER IN NJENIH DRUŽBAH V ponedeljek, 1. decembra so uprava Luke Koper d.d. in Sindikat pristani+kih delavcev Slovenije ter Sindikat luških dejavnosti Slovenije podpisali novo kolektivno pogodbo na ravni delniške družbe Luke Koper. Določila pogodbe veljajo za vse delavce, ki so v delovnem razmerju v delniški družbi in v družbah, katerih edini lastnik oziroma ustanovitelj je delniška družba, to sta družbi Luka Koper INPO d.o.o. in Luka Koper PRISTAN d.o.o.. Nova kolektivna pogodba je v glavnem enaka z dosedaj veljavno kolektivno pogodbo, vsebuje pa tudi precej bistvenih novosti. To velja še posebej za tako imenovani tarifni del, kjer je povsem na novo določen plačni sistem. Na normativnem delu kolektivne pogodbe, to je delu, ki ureja sklenitev in prenehanje delovnega razmerja, razporejanje delavcev, delovni čas, odmor in dopuste, izobraževanje delavcev, odgovornost za delovne obveznosti in varstvo pravic delavcev, je dodano poglavje o varstvu okolja ter poglavje o pogodbeni kazni. Največje spremembe na t.i. normativnem delu kolektivne pogodbe pa se tičejo delovnega časa. Nova kolektivna pogodba namreč uvaja 40-urni delovni teden enotno za vse delavce Luke Koper d.d. in njenih družb. Kot vemo, so dosedaj imeli 40-urni delovni teden le delavci v strokovnih službah in delavci t.i. režije, ki niso delali v izmenah ali turnusih. Delavci v turnusu so imeli povprečno 42-urni delovni teden, delavci v izmenah pa so imeli povprečno 41-urni delovni teden. V skladu z novo kolektivno pogodbo bomo torej vsi delavci, ki smo zaposleni v delniški družbi in njenih družbah od 1.1.1998 dalje delali s polnim delovnim časom 40 ur na teden. Izmensko delo bo trajalo v prvi izmeni od 6,00 do 14,00 ure, v drugi izmeni od 14,00 do 22,00 ure ter v tretji izmeni od 22,00 ure do 06,00 ure zjutraj. Pri turnusnem delu bo znašal delovni čas še naprej v povprečju 42 ur na teden, vendar se bo delovni čas nad 40 ur tedensko kompenziral. Delavci, ki delajo v izmenah bodo ime- li vse sobote proste, tako kot so to dosedaj imeli delavci strokovnih služb in režije, ki so že dosedaj delali po 40 ur tedensko. Delo, ki ga bo potrebno opraviti ob sobotah, bo potrebno opraviti v prerazporejenem delovnem času. Opozoriti moramo tudi na spremembo urnika v strokovnih službah in režiji, kjer se prihod na delo in iz dela v petek izenačuje z ostalimi dnevi, kar pomeni da ta dan navedeni delavci ne bodo prihajali na delo oziroma odšli z dela pol ure prej kot dosedaj. Določila kolektivne pogodbe o prerazporejanju delovnega časa so doživela nekatere bistvene dopolnitve oziroma spremembe. Tako je na novo določeno, da je obdobje, v katerem je potrebno kompenzacijske ure izravnati glede na delovni urnik, pol leta in ne eno leto, kot je to bilo dosedaj. Tako se bo obračun kompenzacijskih ur vršil za obdobje od vključno 1.3. do 1.9. tekočega leta ter od 1.9. tekočega leta do 1.3. prihodnjega leta. Pomembna novost v zvezi z obračunom kompenzacijskih ur je tudi, da se obračun opravi ob upoštevanju revalorizacije v višini rasti drobno prodajnih cen. Namen navedenih določil kolektivne pogodbe je, da se ohrani realna vrednost izplačil za kompenzirane ure ter hkrati s skrajšanjem obračunskega obdobja poveča motivacija za delo v prerazporejenem delovnem času. Na novo so dodana tudi nekatera določila, ki urejajo prerazporejanje delovnega časa v okviru posamezne izmene, ko se spremeni pričetek dela v posamezni izmeni zaradi potreb delovnega procesa kot so prihod in odhod ladje in drugih prevoznih sredstev ter v drugih posebej opravičenih primerih. Do takih prerazporeditev v okviru posamezne izmene prihaja največkrat pri delu na konte-jnerskem terminalu, kjer zaradi narave tehnologije dela in bližine drugih severno-jadranskih pristanišč prihaja do pogostih nepredvidenih sprememb najavljenega časa prihoda ladij. Nova kolektivna pogodba natančneje določa kdaj se šteje, da je bil delavec o predvidenih spremembah pravočasno obveščen in sicer je določeno, da je to takrat, če je bil delavec obveščen do 21,00 ure predhodnega dne za delo v prvi izmeni naslednjega dne ter do 09,00 ure tekočega dne za delo v. drugi in tretji izmeni istega dne. Istočasno nova kolektivna pogodba zvišuje dodatek za delo v prerazporejenem času v okviru posamezne izmene iz dose- danjih 15 odstotkov na 30 odstotkov. V poglavju, ki govori o dopustih ni bistvenih sprememb. Pogodbene stranke so se sporazumele, da določil kolektivne pogodbe o dolžini letnega dopusta za sedaj ne bodo spreminjale, temveč bodo pristopile k njihovi spremembi takrat, ko bo sprejeta nova delovno pravna zakonodaja, ki v svojih delovnih osnutkih predvideva najmanj 20 delovnih dni letnega dopusta za posameznega delavca. V poglavju o dopustih je na novo dodano določilo, da se delavcem, ki delajo v izmenah dopust poveča za en dan ter določilo, da ima delavec pravico izrabiti tri krat po en dan dopusta na lastno željo takrat, ko ga sam določi in o tem obvesti svojega neposrednega vodjo najmanj dva dni prej. Dosedaj je imel delavec pravico izrabiti po lastni želji le en dan dopusta letno. Kot smo že omenili, je v kolektivno pogodbo na novo vneseno poglavje, ki govori o varstvu pri delu, varstvu zdravja in o varstvu delovnega okolja, v katerem so v skladu z veljavno zakonodajo podrobneje navedene tako obveznosti delavca kot predvsem delniške družbe pri navedenem varstvu. Novo poglavje o pogodbeni kazni v skladu s Kolektivno pogodbo za gospodarstvo uvaja pogodbeno kazen, ki jo mora delniška družba izplačati delavcu v primeru nezakonitega prenehanja delovnega razmerja, ki je ugotovljeno s pravnomočno odločbo. V takem primeru kolektivna pogodba določa. da je delniška družba dolžna delavcu izplačati poleg plače, ki bi jo prejel, če bi delal, še pet njegovih povprečnih plač v zadnjih treh mesecih dela. Med tarifnimi določbami kolektivne pogodbe, ki urejajo plače, udelečbo na dobičku, nadomestila, nagrade, povračila stroškov in druge oblike denarnih prejemkov, je največ sprememb na področju, ki ureja plače. Najprej velja omeniti spremenjeni način obračuna plač. Podpisana kolektivna pogodba uvaja za vse zaposlene enak način obračuna in sicer obračun po času ali tako imenovani režijski obračun. Osnovni obračunski dokument za zaposlene v operativni dejavnosti ni več delovno poročilo marveč izpis prisotnosti, ki nastane kot posledica rednega evidentiranja prihodov oziroma odhodov z dela na registrirni uri. Torej velja še posebej opozoriti zaposlene, ki doslej niso redno registrirali svojega prihoda oziroma odhoda z dela, da se jim tovrstna malomarnost ne bo izplačala. Kljub temu pa bodo odgovorni v profitnih centrih sproti preverjali kje, kaj, v kakšnem času in s kakšnimi učinki je posameznik opravil svoje delo v okviru razpisanega delovnega naloga. Druga pomembnejša sprememba, ki prav tako velja za zaposlene v profitnih centrih je v delu plače, ki se nanaša na obračun težkih pogojev dela. Doslej so se ti pogoji obračunavali na podlagi vrednosti TPD v tehnoloških postopkih, po novem pa je do- datek za TPD stalen in se obračunava za naslednja delovna mesta v višini: • KV LTD viličarist 0,35 • KV LTD vitlar 0,35 • KV LTD 0,30 • LTD 0,30 • Voznik luške mehanizacije 0,40 • Upravljalec vzdrževalec 0,47 • Markirant 0,40 Kot način ugotavljanja delovne uspešnosti zaposlenih ohranja pogodba osebno ocenjevanje, s tem da se povečuje razpon s sedanjih + 15 na +30 za zaposlene v operativi. Tako nimamo več presega normativa kot osnove za ugotavljanje upešnosti na podlagi opravljene količine dela. Uvaja pa kolektivna pogodba novo obliko stimulacije in sicer tako imenovano poslovno stimulacijo, ki jo ugotavljamo na podlagi meril gospodarnosti za vsak posamezen profitni center, strokovne službe oziroma družbo. Ugotavljala naj bi se trimesečno in se v primeru doseganja pozitivnega rezultata (preseženi cilji) tudi izplačala. Tako bo prvo izplačilo gospodarnosti glede na doseženi dogovor že ob novem-berski plači. Stranki pogodbe sta se nadalje sporazumeli tudi o višjem dodatku za spremembo pričet-ka dela v izmenah s sedanjih 15% na 30%. Kolektivna pogodba je začela veljati s 1.11.1997 razen njenih določil, ki urejajo nov enotni 40 urni delovni teden, ki začnejo veljati od 1.1.1998 dalje. To pomeni, da se je novi plačni sistem uporabil že pri plačah za mesec november, hkrati pa se je v skladu s posebnim določilom v 70. členu pogodbe gospodarnost ugotovila in obračunala od 1.7.1997 dalje. Na koncu je potrebno še omeniti, da so se pogodbene stranke z dodatkom h kolektivni pogodbi sporazumele, da bodo po pridobitvi uradnega tolmačenja določil Zakona o določitvi minimalne plače in o načinu usklajevanja plač, pristopile k nadaljevanju pogajanj o določitvi izhodiščne plače. S takim dogovorom so stranke presegle nesporazume, ki so med njimi nastajali zaradi različnih tolmačenj navedenega zakona v tem, ali so, ali niso izhodiščne plače zamrznjene. L.P. Največje pristanišče na jadranski obali LUKA NE PRIZNA PREDSODKA MAJHNOSTI Bi si upali na primer na tekmovanju odgovarjati na vprašanje, kakšne so prednosti in slabosti slovenskega pristanišča? Najbrž da, saj se še iz šolskih klopi spomnimo, da ima slovensko pristanišče izjemno ugodno zemljepisno lego in transportne vezi, ki so stkane v vse smeri prek vse Stare celine.... še bi našteli nekaj prednosti, pri slabostih bi še razmišljali. In vse dokler se ne bi pogovarjali s kom, ki ima Luko Koper v mezincu, bi bili še vedno prepričani, da o našem obmorskem velikanu kar dovolj vemo. Drugače zastavljeno vprašanje pa bi nas še lahko zmedlo. Če bi nas kdo spraševal o zdaj največjem severnojadranskem pristanišču, bi se ob Reki in Trstu takoj odločili za Koper? Pa bi že zgrešili, če se ne bi! In da ne bi naredili še večje napake, raje vprašamo direktorja Bruna Koreliča, ali drži, da namerava Luka v dobrem desetletju postati tudi najboljše južnoevropsko pristanišče. Direktor brez omahovanja prikima, razgrne načrte njihove delniške družbe do leta 2010 in doda: "Tako velike priložnosti ne smemo izpustiti!" Ne samo, da so v strateškem razvojnem programu zapisali, da bodo po prvem desetletju novega tisočletja v Kopru na leto pretovorili že deset milijonov ton tovora (lani so ga šest milijonov in pol). "V kratkem času lahko Luka sproži tudi zelo velik ekonomski učinek," dopolni načrtovano tonažo Bruno Korelič in čisto mirno "izstreli" podatek: "milijardo dolarjev prihodka lahko Slovenija potegne iz mednarodnega blagovnega tranzita." Ob naravnanost idealni naravnani legi v nedrju Evrope ima koprsko pristanišče tudi nekaj logističnih prednosti. "V tem smo povsem konkurenčni severnoevropskim pristaniščem, odprto pa ostaja, kako dolgo in kako nam sploh bo uspelo izkoriščati te prednosti," pravi direktor. "Neposredno je namreč to povezano z vprašanjem, kako se bo država Slovenija opredelila v svojih razvojnih ambicijah." Ta povezava med dolgoročnima razvojnima strategijama pristanišča in države namreč sploh ni pomembna samo zato, ker je država v Luki večinski, 51-odstotni lastnik. Pristanišča niti zdaj niti razvojno ne moremo graditi ločeno od drugih dejavnosti, ki so z njim kapilarno povezane in od katerih je po drugi strani pristanišče hkrati tudi samo življenjsko odvisno. "Našo dejavnost lahko razvijamo le skupaj z vsemi, ki sodelujejo v celotnem procesu," pojasnjuje Korelič, "to pa so železnice, ceste, špediterji, ladijski prevozniki, kontrolne hiše, upravni organi, ki sodelujejo pri teh poslih. To je velika veriga različnih gospodarskih in upravnih subjektov, ki vplivajo, ali je pretok blaga do nas in od nas naprej učinkovit in uspešen ali ne. Prepričan sem, " opozarja glavni in dolgoletni strateg slovenskega pristanišča, "da Slovenija v razvojnih načrtih te vizije ni dovolj dobro opredelila, saj je v dokumentih med drugim tudi zapisano, da ima naše pristanišče nekatere omejitvene razvojne -možnosti. A ni tako, prav nasprotno! Teh omejitev ni, še posebej ne, če naš razvoj povežemo z jutrišnjim članstvom v Evropski uniji. Tu bo moralo seveda po logiki ekonomike in trga priti do sodelovanja s sosednjimi lukami in v tem pogledu so zlasti prostorske in prometne možnosti oziroma prednosti na naši strani." Bruno Korelič pozna koprsko pristanišče in njegov razvoj tako rekoč do slehernega kilograma pretovora. Dve desetletji je sotvorec njegovega presenetljivo hitrega in učinkovitega razvoja. Večjega poznavalca te dejavnosti v Sloveniji zagotovo ni in tudi o prihodnosti slovenskega pomorskega okna v svet in iz sveta je trdno prepričan: "Luka Koper je ena največjih razvojnih možnosti, na katere bi se država lahko oprla pri svojih razvojnih načrtih. To se žal do danes ni." GRADIMO ZA KONKURENCO Z direktorjem sva se pogovarjala le dva dni pred tem, ko smo se Slovenci tisti petek sredi novembra ponovno zapeljali še po slabih štirih kilometrih avtoceste med Danami in Fernetiči, torej po zadnjem odseku, ki je tako s sodobno cestno aorto povezal Ljubljano in - Trst. Kot da nas nosi polna luna, ki se je tisti petek res razlezla čez Slo- Zgodba o razlikah Blagovni tokovi med Daljnim vzhodom in evropsko celino tečejo že desetletja. Smer je znana - prek severno-evropskih pristanišč. Zakaj imajo ta pristanišča ne teh trgovinskih poteh primat, pa se prav tako ve: s svojo zakonodajo, s svojimi prostotrgovinskimi conami so ta pristanišča pritegnila mednarodni kapital in mednarodne trgovce, da so tam zgradili svoja distribucijska središča in da od tam tržijo svoje izdelke v evropski prostor. "Takšne proste trgovinske cone srečujemo v vseh evropskih lukah, tudi v nam najbližji, tržaški", pravi Korelič, "pred kratkim pa so jo odprli še na Reki". Rečani so celo korak naprej, njihov zakon vključuje tudi elemente središča off shore. Prvi koraki tujcev, ki jih spremljamo pri hrvaških sosedih, nakazujejo, da so (zlasti za Južnokorejce) hrvaške rešitve zanimive in vabljive. Bilo bi dobro, Že bi imeli tudi mi enake pogoje, potlej bi se borili samo na trgu in zmagal bi boljši. Če pa nimamo enakih izhodišč, smo seveda v podrejenem položaju... Kaže, da Slovenijo v teh razmerah na- jbolj tepeta naša počasnost in neodločnost. Tuji investitorji seveda želijo za svoje naložbe vnaprej videti dolgoročno varnost, predno se odločijo zanje. Mi pa smo v preteklosti prav na tem področju naredili kar nekaj napak. Imeli smo tudi zakon o prostotrgovinskih conah, vendar ta ni določal vseh možnosti in pogojev, pač pa smo jih marsikdaj sproti spreminjali v spremljajočih podzakonskih aktih. "Tako se je dogajalo", pravi Korelič, "da smo tujega investitorja prepričali za naložbo pri nas pod pogoji, kakršne je takrat določal podzakonski akt, toda prej kot je bila naložba izpeljana, se je podzakonski akt spremenil, ker smo pač zamenjali ministra ali pa uradnika, ki je urejal to področje. Zardevali smo pred tujci, ker stvari niso tekle, kot smo se sprva dogovorili. Zato smo trdno prepričani, tudi v drugih državah in primerljivih godpodarstvih je tako, da je treba v en zakon vgraditi vse elemente, vse pogoje, davčne, carinske in druge olajšave, ki jih ne smemo kar čez noč spreminjati. Šele to pomeni in zagotavlja dolgoročno varnost investitorjem in v tem je po mojem mnenju ključno razhajanje med vlado oziroma ministrstvom za finance in nami." Promet 1959—1996 ia raitvlc lovoct in «veljovijanj« l a> O O CM o o o o o o p O o o o o o o O o o o p T— T- T- to Ö co h-: CO r-: iri O) tO cri CN N: lO CO iri 00 CM CD Ö oo csi o CM o o o T— CM CN T— CM •c— CM o CM o CM O CM O o Razno, poslovne informacije LETOS BOMO PRETOVORILI SEDEM MILIJONOV TON TOVORA Kot kažejo dosedanji poslovni rezultati predviden promet v mesecu decembru se nam letos prvič v zgodovini Luke Koper obeta rekorden promet - sedem milijonov ton. REZULTATI LADIJSKEGA PRETOVORA V OBDOBJU JANUAR-NOVEMBER Do konca novembra je znašal promet 6.395.528 ton raznovrstnega blaga in smo tako za 6 odstotkov presegli pretovor v enakem lanskem obdobju, celoletni plan prometa pa smo izplonili že 91,4 odstotno. Na prvem mestu po pretovoru so še naprej razsuti tovori z skoraj 3.3 milijona ton prometa oziroma 35% deležem, sledijo tekoči tovori z nafto z skoraj 1.4 milijona ton oziroma 21% deležem in tovori na kontejnerskem in ro-ro terminalu z nekaj manj kot milijonom ton oziroma z 14% deležem. LADIJSKI PRETOVOR BLAGA PO MESECIH jan feb mar apr maj jun jul avg sep okt nov dec 01996 H1997 Tekoči tovori Nafta in naftni derivati Generalni tovori Kontenerji in vozila OBVESTILO Večina delavcev Luke Koper smo kolektivno nezgodno zavarovani za nezgode, ki se pripetijo na delu ali izven dela pri zavarovalnici Adriatic. Zaradi številnih prednosti, kijih nudi taka oblika zavarovanja: • višina premije je bistveno nižja od posamičnega nezgodnega zavarovanja, ob tem pa je kritje enako kakovostno, • zajete so vse nezgode, ki se vam lahko pripetijo kjerkoli, na delu, doma, na dopustu, pri rekreaciji itd., • h kolektivnemu nezgodnemu zavarovanju lahko priključite svojega zakonca in otroke starejše od 14 let, ki žive z vami v skupnem gospodinjstvu, je kolektivno nezgodno zavarovanje med najbolj razširjenimi zavarovalnimi vrstami. Od 01.06.1993 dalje plačuje vsak zavarovani delavec v profit-nih centrih 916,00 SIT na mesec, v strokovnih službah, kjer je manjži rizik poškodbe pa 444,00 SIT na mesec za sledeče zavarovalne vsote: • smrt zaradi nezgode 3.000.000 SIT • 100% trajna invalidnost 6.000.000 SIT • smrt zaradi bolezni 300.000 SIT Glede na to, da so v tem času zaradi inflacije zavarovalne vsote izgubile na svoji vrednosti in ne nudijo več zadovoljive zaščite predlagamo z 01.01.1998 zvišanje zavarovalnih vsot in sicer: • smrt zaradi nezgode 4.750.000 SIT • 100% trajna invalidnost 9.500.000 SIT • smrt zaradi bolezni 950.000 SIT Ob povišanih zavarovalnih vsotah pa bi nova zavarovalna premija za vse delavce Profitnih centrov znašala 1.555,00 SIT na mesec, za delavce Strokovnih služb pa 806,00 SIT na mesec. Po novem pa ponujamo pri kolektivnem nezgodnem zavarovanju vsem zaposlenim tudi možnost dnevne odškodnine za primer poškodbe (pri delu ali izven dela). Dnevna odškodnina znaša 1.900,00 SIT na dan (do največ 200 dni bolovanja), skupna mesečna zavarovalna premija, ki vključuje dnevno odškodnino pa znaša 2.632,00 SIT za delavce Profitnih centrov in 1.285,00 SIT za delavce Strokovnih služb. Vsem zaposlenim, ki so bili že dosedaj kolektivno nezgodno zavarovani so bodo z 01.01.1998 zavarovalne vsote avtomatično zvišale, ravno tako tudi mesečna zavarovalna premija. Kdor pa želi skleniti nezgodno zavarovanje z dnevno odškodnino pa mora izpolniti PRIJAVNICO, katero je vsak prejel v kuverti pri plači. Za vse dodatne informacije se lahko osebno zglasite v pravni službi, soba 211 ali na interno tel. štev. 362. Razsuti in sipki tovori Luški glasnik je glasilo Luke Koper d.d.. Izdaja: Luka Koper d.d.. Tisk: Tiskarna VEK Koper. Naklada 900 izvodov. Glasilo je brezplačno in je namenjeno internemu komuniciranju. Po mnenju Ministrstva za informiranje št. 4/3-12-2290/94-23/362, z dne 14.12.1994 je časopis (bilten) Luški glasnik proizvod informativnega značaja iz 13. točke tarifne številke 3 tarife prometnega davka, po kateri se plačuje davek od prometa proizvodov po stopnji 5 %. -O ——■ ........ — ~ -