' Uredništvo in upravniMvu jc. . Ptuju, Slovenski trg 3 (v starem rotovžu), pritličje, levo. Rokopisi se ne vrnejo. Politično gospodarski tednik. Stev. 4 IV. letnik aiR o Dopisniku osiješkega „Juga" je orisal predsednik zakonodajne skupščine dr. Ivan Ribar politično situacijo takole : ,,Z velikimi t*ežavami je prišlo do sestave sedanje koalicijske vlade, a te težave so v glavnem temeljile na nezaupanju, ki se je pojavilo medsebojno med obema najmočnejšima strankama, med radikali in demokrati. Obe stranki pa vesta popolnoma dobro, da je brez njunega medsebojnega in iskrenega sporazuma nemogoče dobiti kombinacijo, ki bi omogočila pravilno in harmonično delovanje vlade in parlamenta na temelju vidovdanske ustave. Obe stranki sta poklicani, da se ude-žita dela pri stvarjenju vseh unih zakonov, ki so omenjeni v tekstu ustave. Nezaupanje med obema odločilnima strankama je pred izbruhom krize in v njenem poteku tako narastlo, da so strankarji pozivali v posameznih vprašanjih našo notranje in zunanje politike na odgovornost poedine resortne ministre, a ne ministrski svet, ki je po zakonu in ustavi končnoveljavno sklepal o vseh vprašanjih in s tem solidarno prevzel odgovornost. Današnja koalicijska vlada ima v parlamentu ne samo kvorum, potreben za sklepanje ampak tudi trdno večino, ki je pripravljena k hitremu delu. Med radikalno in demokratsko stranko ni v izvrševanju vladinega programa nobenih načelnih nasprotstev, ker sta obe stranki že povodom debate o ustavi priznali potrebo zakonov, naznačenih v vladini deklaraciji. Obe stranki sta se na svojih kongresih izjavili proti reviziji ustave^ kar dt>mentira najbolje vse vesti o razdvojenosti v radikalni stranki z ozirom na to vprašanje. Zato mislim, da je obstanek sedanje koalicijske vlade do konca zakonodajnega dela zakonodajne skupščine zagotovljen. Kar se tiče delovanja našega parlamen- • Časopis za zgodovino in narodopisje, j l..........................................................i Zgodovinsko društvo v Mariboru je izdalo 1. snopič 17. letnika svojega časopisa. Vsebina je zelo zanimiva in poučna. Razprave so tri: Prof. dr. Franc Kovačič, „Slomšek o pouku slovenskega jezika pred 100 leti" ; Viktor Skrabar (Ptujčan), „Ruški mitrej" ; Pavel Košir, „Ljudska medicina na Koroškem." V II. delu 80 manjša zgodovinska izvestja : J. Vrhovnik, „Nekaj o slovenskih pridigah v Slovenjgradcu" ; Fr. Kovačič, „Stara narodna noša okoli Ljutomera" ; dr. Balduin Saria (Ptujčan) „Donesek k zgodovini turških in ogrskih napadov" ; Fr. Kovačič, „Kapela sv. Rozalije na Hajdini." V III. delu so poročila o slovstvu : Fr. Kovačič poroča o dr. Slavičevi knjigi „Prekmurje", dr. K. C(apuder) o dr. Šenoini „Geografija Jugoslavije." Fr. Kovačič zavrača neopravičene nemške zahteve po naši slovenski zemlji, katero zastopa graški profesor dr. Luschin-Ebengreuth v svojem spisu „Die Zerreissung der Steiermark", ki je izšel tudi |v angleškem prevodu. V istem Času, ko se ta, začno ta 16 t. m. z delom in sicer z debato o vladini deklaraciji. Ta diskusija bo trajala bržkotne nekaj dni, ker se bodo ob tej priliki razpravljala razna vprašanja notranje in zunanje politike. To je tudi potrebno, ker bo na ta način odpadlo mnogo interpelacij in vprašanj, ki so stavljena na vlado. Po vladini deklaraciji pride na dnevni red skupščinski poslovnik, potem pa predlogi zakonodajnega odbora. Finančni odbor bo bo začel takoj debato o državnem budžetu za 1922., odsek za administrativno razdelitev bo razpravljal razdelitev v oblasti ; vlada je izdelala že definitivni predlog o agrarni reformi in pripravlja predloge, ki spadajo v delokrog agrarnega zakonodajstva." Na koncu svoje izjave je dr. Ribar izjavil, da je trdno prepričan o delazmožnosti vlade in narodne skupščine. Skupščina je tudi doslej že pridno delala, ker nje delo ne obstoji le v plenarnih sejah in sekcijah. Delo zakonodajnega odbora samega je dokaz o delavnosti narodne skupščino." t..........................................................". Izjava krajevne organizacije JDS v mestnem zastopu. :..........................................................s Ko se je 14. t. m. vršila prva seja novega občinskega odbora, je prečital občinski svetnik dr. Ivan Fermevc spomenico krajevne organizacije Jugoslovanske demokratske stranke, ki se glasi: Krajevna organizacija JDS v Ptuju se je izrekla proti potrditvi župana, ki je danes zaprisežen. Odlok vlade nas je vsled tega iznenadil. JDS je tako pri občinskih volitvah kakor pri volitvi župana strmela edino za tem, da postane ptujski župan izrazito naroden mož. S strankinega stališča je to pač samo ob sebi umljivo. Demokratski stranki pripadajo v Ptuju vsi oni narodni bojevniki, ki so na nekdaj vročih ptujskih tleh neustrašeno branili pravice slovenskega naroda proti gospodujočemu renegatstvu. Ti strankini pristaši so zlasti pretrpeli vsa ona huda pregajanja, ki so se ob izbruhu svetovne vojne in med vojno organizirala baš iz te mestne hiše. Naravno je, da smo vsled tega gojili srčno željo, da zasede županski stolec že v zadoščenje za krivice, ki so bile poprej z istega mesta Slovencem zadane, mož čistega narodnega kova, ki bi mogel s celim srcem nadaljevoti narodno delo po starih tradicijah tu bivajočega slovenskega prebivalstva. Naša stranka je storila vse, da doseže ta cilj. Brez vsakih protiobveznosti smo izvolili za podžupana pristaša nam nasprotne stranke, ki pa ima v svojem programu narodnostno načelo. Storiti več stranki ni bilo mogoče, ako ni hotela sama sebe žrtvovati. Naši tovariši JSDS vedo posebno dobro, da smo tudi od te stranke samo zahtevali postavitev županskega kandidata, ki bi nam v narodnem oziru nudil vse garancije in da se nismo upirali takemu županu iz njenih vrst. Vemo, da tudi JSDS ni anacionalna in da mora stati na narodnem in državnem stališču. Ker vlada ni delila z nami pomislekov i glede osebe izvoljenega župana, izražamo tudi nado, da se bo zavedal novo izvoljeni župan, da je prvi slovenski župan v Ptuju in da bo v tem smislu uredil svoje delovanje. V naši narodni državi ne more biti poslovanje ptujskega župana drugačno, kakor narodno, ker bi bilo sicer proti državi. JDS je vedno želela, da pride občinsko gospodarstvo čimprej v roke izvoljenega občinskega s/eta. Smo za pozitivno delo, ker nam je blagor mesta na srcu, ne odklanjamo sodelovanja, dokler bo novo izvoljeni župan z dejstvi dokazoval, da hoče stati vsikdar na strogo narodnem in državnem stališču. Po prešitanju spomenice je poudaril župan, da je Slovenec, ki bo delal v narodnostnem oziru in v blagor občine in države. Obč. zastopnik Šegula izjavi, da je istega strmljenja ko g. župan in demokratski klub, poudari narodnost in pozove navzoče na skupno delovanje. naši domači ljudje, čeravno so bili vzgojeni v nemškem duhu, vračajo k nam in sodelujejo z nami, hoče graški profesor dokazati nemštvo tukajšnjega prebivalstva, dasiravno se imenom naših „Nemcev" kljub popačeni pisavi že od daleč pozna slovenski izvor. „Revna" republika Avstrija, ki prosjači podpore po celem svetu, pa ima dovolj sredstev, da svoje propagandne spise širi na Angleško in v druge antantne države, da bi pripravila tla za zopetno priklopitev naših krajev k Nemčiji. Naše znanstveno delo pa hira vsled pomanjkanja denarnih sredstev za tisk, o pisateljskih nagradah za znanstvene delavce, ki malodane stradajo, itak ni govora. Poučen, a obupen je tozadevni obračun uredništva na zadnji strani Časopisovih platnic. Tiskarski stroški za lanski snopič „Časopisa" (4 in pol tiskane pole) so znašali 16.475 K, udnina približno 400 članov po 40 K niti ne krije samo teh stroškov. Uredništvo pravi: „Vae obsodbe je vredna brezbrižnost in celo napram idealnemu stremljenju našega društva, ki se kaže ˇ nekih krogih. Če pogledamo vrsto naših članov, sta med njimi zastopana največ tista dva stanova, ki sta najslabše plačana: duhovniki in uradniki, zlasti profesorji. Najpremožnejšim slojem je raamonizem izpridil mentaliteto. Pohlep za uživanjem v svoji najogabnejši obliki — alkoholizmu požira milijarde narodnega premoženja, za višje kulturne cilje pa ni smisla ! Naša javnost stoji pred alternativo : ali prepustiti obdelovanje domačo zgodovine tujcem ali pa obrniti razpoložljiva sredstva za višje reči kakor so grajske kleti, kavarne in enake potratne zadeve." Nadaljna poročila o slovstvu so še: M. Ljubša, „Zeitschrift des Historischen Verei-nes fttr Steiermark", ki ima med drugim H. Pircheggerjevo razpravo o Sv. Marku niže Ptuja ; Fr. Kovačič, ,,Vje8nik za arheologi ju i historiju dalmatinsku" in F. K, ,,Priloži za književnost, istorija i folklor." Društveni glasnik prinaša poročilo Zgodovinskega društva v Mariboru, Muzejskega društva v Mariboru in našega Muzejskega društva v Ptuju. Zgodovinsko društvo v Mariboru izda Historično slovnico slovenskega jezika, katero je spisal rajni vseuč. prof. dr. Karol Štrekelj. F. V. 2 — Iz konference drž. vinarskih strokovnjakov. (Nadaljevanje in konec.) VIII. točka : O tuzeinskej in inozemskej vinskej trgovini (prometu). Notranje in mednarodne ovire prometa in izvoza vina (dača, trošarina, carina.) Transport in zastopstvo v inozemstvu. Dača na žganjekuho tropin. Rezolucija : a) Da se trgovina z vinom v tuzemstvu regulira v prvi vrsti z osnovanjem vinarskih zadrug v vseh naših krajih. b) da se dača na proizvodnjo vina in žganja povsod ukine in da se trošarina na vino zniža. c) Da se transportni tarifi za vino na železnicah in brodovih znižajo, posebno še za Dalmacijo in Hercegovino. d) Da se carina na izvoz vina kakor i žganja več ne uvede. e) Da se na uvoz viua iz inozemstva, posebno iz Italije in Grčije, določi carina od najmanje 200 Din. za hI in da se tem sorazmerno poviša tudi carina na grozdje in ostale produkte vinske trte. f) Da se zasigura direktni transport za naša vina preko Avstrije, katera gredo na češko in Poljsko. g) Da zamorejo vinski trgovci postati samo kvalificirani kletarji s strokovnim izpitom. h) Da se pri naših konzulatih v Češki, Poljski in v Avstriji vodijo natančni zapiski o uvozu vina v te države. i) Da se olajša pri carinarnicah povratek naših praznih vinskih sodov, v katerih se je vino izvozilo. j) Da centralna vlada pospešuje ustanovitev in okrepitev „Saveza Jugoslavenskih Vinogradara", kot volevažne institucije za medsebojno spoznanje in napredek vinogra-darstva, za obveščanje vinogradnikov o stanju svetovne vinske trgovine itd. k) Da se vinski trgovci, kateri ustanove vinska skladičča v inozemstvu, nagrade od strani države. IX. točka: Pregled in poskusnja vin, prinesenih od raznih delegatov v svrho spoznavanja tipov vina iz raznih pokrajih : Spoznalo se je : a) da so vina iz vinograda vinarske in sadjsrske šole v Bukovem in iz okoliških krajinskih vinogradov, kakor bela tako i črna, dobro vzgojena, čistega in harmoničnega okusa. b) Vojvodinska vina, po večini bela, so enoličnega značaja, kot namizna, lahka vina z malo ekstrakta, lepo ohranjena in dobro negovana. c) Hrvatska vina so bila manje zastopana. V značaju približujejo se ona iz juga vojvodinskim, a ona iz severa slovenskim vinom ; d) Slovenska vina so bila odlično odgo-jena in vrlo dobre kvalitete, s po največ fino, nežno cvetlico. Navadna namizna vina imajo tip vin iz severnih krajev z nekoliko več kiseline. c) Dalmatinska vina se morajo deliti v tri karakteristične skupine: namizna, dezertna in vina za rez z drugimi vini. Dobro vzgojena in najmočnejša od vseh ostalih vin. i) Bosansko-Hercegovskih vin iz hercegovskih leg je bilo malo, a v zelo dobrih vzorcih žilavke in blatine. Kletarski zelo dobre odgojena, harmoničnega značaja, sveža in bogata na alkoholu. Navedene rezolucije smatrati je kot podlago za nadaljno delovanje poljedelskega ministrstva in vseh njemu podrejenih urganov in strokovnjakov. Žveplovoapnena ali kalifornijska brozga. Pred letom sem priporočal proti trsni j plesnobi poleg običajnega žveplanja mazanje , trt z žveplovoapneno brozgo pred bratenjem i trt. Za mazanje se jo primešalo 1 litru ; brozge 2 do 3 litra vode. Ker pa trtna. ! plesnoba lani ni splošno močno nastopila, ni bil učinek tega mazanja povsod, kjer se je vršilo, da bi si lahko vsak rabljivec te broz- ge ustvaril končno sodbo o uspehu. Moja dosedanja opazovanja v tem oziru paj me itak potrjujejo v mnenju, da je raba žveplovoap-nene brozge dober pripomoček k zatiranju trtne plesnobe, kajti opazoval sem po mazanju trt z žveplovoapneno brozgo močno po-jemanje plesnobe na takih mestih, kjer je bila ta bolezen v prejšnjih letih močno vgnezdena.Nasprotno pa se je v takih gnezdih močno pojavila plesnoba tudi v lanskem, za to bolezen manj ugodnem letu, ako se ni tam uporabljalo nikakšno protisredstvo. Slična opazovanja so mi tudi naznanili nekateri vinogradniki, ki so rabili žveplovoapneno brozgo. Svojčas sem tudi priporočal, da bi bilo umestno za poskušnjo škropiti z žveplovoapneno brozgo trte tudi v poletnem času. Tozadevno mi poroča vinogradni oskrbnik g. Zorjan iz Opeke na Hrvaškem sledeče : „Žveplovoapneno brozgo sem dobil od tvrdke A. Jurca iz Ptuja. Rabil sem jo pa poleti za škropljenje proti oidiju. Takoj po cvetju sem za poskušnjo poškropil 10 trsov od vsake vrste, da se prepričam, ali ni ta tekočina premočna. Vzel sem na 1 1 brozge 30 1 vode. Na portugaiki, ailvancu in žlahtnim so se mladi listki in mladice po tem poskusu malo osmodili in tudi slabejše razvite jagode so trpele. Nasprotno se pa na jagodah, ki so bile debelejše in bolj razvite, ni poznalo nič in tudi niso trpele nobene škode. Za nekaj dni se tudi na poškodovanih listih in vejicah ni poznalo nič več, le na jagodah so ostale neke črne pike, katere pa so pri poznejšem razvitku izginile, ne da bi povzročile kako škodo. Ko so se pozneje pokazali prvi znaki oidija, sem škropil z žveplovoapneno brozgo (1 1 na 30 1 vode). Tej tekočini pa sem do-djal še 1 — 1 Vi kg čistega ugašenega apna. Z uspehom sem bil popolnoma zadovoljen. Opazil nisem nikjer, da bi so listi ali jagode osmodili ter sem pozneje, ko so postale jagode debelejša in listi starojši, uporabil na 1 1 brozge 25 i vode. Kakor že omenjeno, sem bil z uspehom popolnoma zadovoljen. Ako bi ne bili rabili te brozge, bi tudi lansko leto, čeravno je bilo sušno, trpeli veliko škodo po oidiju, ker so v vinogradih takorokoč gnezda, katera se bodo dala šele po letih iztrebiti. Po mojem mnenju je žveplenoapnena brozga do sedaj za škropljenje proti oidiju najbolje sredstvo, ako je mo'kro polletje in žveplati ni mogoče. Priporočal bi, da bi se dajala v bodoče tej brozgi največja pozornost, posebno ker se delavci za puhanje z žveplom tudi za drag denar težko dobe. Ako pa je mokrotno poletje, je žvepljanje ovirano, brezvplivno, torej zastonjsko delo." Tako g. Zorjan. Četudi se na podlagi Zorjanovih uspehov še ne da ravno izreči končno pravična sodba 0 vrednosti žveplovoapneno brozge, vendar dosedanje izkušnje opravičujejo priporočilo k nadaljnim tozadevnim poskusom. Škropiti pa se ne sme v prevročem dnevnem času, ker je žveplovoapnena brozga precej jedka. Tudi je na vsak način priporočljivo za poskus prvotno poškropiti le par trsov, da se vidi učinek teuočine, kakor je to tudi g. Zorjan storil. Če se vidi, da je mešanica prejedka, ji je doliti nekoliko vode. Žveplovoapneno brozgo izdeluje tudi letos tvrdka A. Jurca v Ptuju, ki pošilja interesentom navodila o uporabi žveplovoapneno brozge brezplačno. Zupane. Dopisi. Demokratski zabavni večer so vrši dne 4. februarja v Društvenem domu, ker je dne 1. februarja planinski ples v Mariboru. Pevsko društvo vežba lepe komade, zlasti bo močan mešani zbor. Veliko zanimanje vlada za to prireditev ne samo pri nas, temveč zlasti tudi v Mariboru, Ormožu in Središču. Vsi naši narodni prijatelji dobrodošli. Za solidno in ceno postrežbo smo poskrbeli. Priziv v Peskovi zadevi. Vodja narodno-socijalne stranke Pesek se je blamiral tudi v Mariboru z obtožbo proti g. Klemenčiču. Poslednji je popolnoma dokazal svoje trditve o nenravnib nagnjenih g. Peska. Kakšno drzno čelo ima g. Pasek, da si je upal zanikati, tožiti in — ponuditi za svojo nedolžnost laStuo prisego! Iz etičnega stališča je želeti, da bi ga prejšnji člani NSS zapustili. kakor ga zapušča njegov list „Jugoslavija.u Obrekovalci proti okr. glavarju obsojeni. Gh glavar dr. Pirkmajer je obtožil g. Zelenka, ker ga je užalil na surov- način. Obtoženec je bil obsojen na dva dni zapora in bo v zaporu študiral knjigo o dobrih manirah. Nadalje je obtožil g. glavar dva natolcevalca, ki sta ga ogovarjala. Oba sta bila obsojena na 14 dni zapora. Upamo, da bo imel gosp. glavar odslej mir. Občinska seja v Ptuju, V soboto, 14. t. m. je bila prva javna seja občinskega odbora, h kteri so prišli vsi odborniki. Sporazumno so bili izvoljeni nekteri odseki in sicer pravni odsek z 10 člani (Auer, Kristanič, Toma-nič in Levanič od JSDS, dr. Senčar, dr. Stuhec in Klemenčič od JDS, dr. Jenko, Šeroua in Wolf od NSS, dr. Senčar, predsednik, dr. Jenko, , podpredsednik, upravni odsek z 12 člani (Šegula, Rozman, Kaisers-berger, Hernja, Vezjak in Zamuda od JSDS, dr. Fermevc, Mahorič, Lenart in Zelenko od JDD, Mikuletič in Pavelka od NSS, Šegula, predsedniij, dr. Fermevc podpredsednik). V roditeljski odsek sta bila izvoljena od vsake stranke po dva člana in sicer Lenart, Mahorič, dr. Jenko, Šerona, Levanič in Tomanič, za predsednik pa Serona. Dr. Senčar je poročal o pogajanjih glede prodaje nove vojašnice vojnemu erarju. Vojašnica je bila cenjena 7,752000 K. Sklenilo se je, da se proda in sicer v najslabšem slučaju za cenilno vrednost. Podružnica Jugoslavenske Matice v Ptuju ima svoj redni občni zbor v soboto, dne 21. m. ob pol 20. uri v Narodnem domu s sledečim vzporedom : 1. Zapisnik zadnjega občnega zbora. 2. Dopolnitev podružničnih pravil. 3. Volitev preduednika, odbora, pregle-dovalcev računov in delegatov za pokrajinski odbor. 4. Tajničino poročilo. 5. Blagaj-nikovo poročilo. 6. SJučajnosti. Odbor. Gospodinjski koledar. Slovenske gospodinje opozarjamo na Gospodinjski koledar Jugo-slav. Matice, v katerem najdejo praktična navodila za gospodinjstvo poleg poselskega reda, raznih nasvetov za zdravstvo, kuhinjo, vzgojo otrok i. t. d. Dobro došel bo gospodinjam troškovnik, ki ima zapisnik za vse dni v letu Koledar stane za členice samo 5 Din., za nečlanice 7 Din. Gospodinie ! Cenejše knjige, ki Vam bo tovariš skozi celo leto, si ne morete misliti! Sezite po nji i Podr. Jugoslav. Matice v Ptuju. Pecivo ,.Adrija." Zahtevajte za pecivo iz-boren vanilni sladkor „Adrija", ki se prodaja v korist Jugoslav. Matice. Dijaška kuhinja v Ptuju je prejela od akademskega plesa 1600 K. Kino. V nedeljo, dne 22. januarja t. 1. se predstavlja „Grozni Li-Hang." Predstave se više ob 3., B. in ob 8. uri zvečer. Predstava ob 3. uri je posebno prikladna za okoličane. Ta film, v katerem igra glavno vlogo kitajski umetnik Tsin-Hou, je izvan-redno zanimiv. Dejanje se vrši deloma v velikem kitajskem mestu, deloma v Evropi. Kratka vsebina: Stevens, ravnatelj velike evropejske banke na daljnjem vzhodu, se je tekom svojega dolgotrajnega bivanja na Kitajskem vdal vživanju opija in je ti strasti popolnoma podlegel. Njegova hči Maud je s svojo lepoto omamila bogatega Kitajca Li-Hanga. V Evropi ima Maud mladostnega prijatelja Richard Mortons, katerega iskreno ljubi in raditega zavrača vse ponudbe Li-Hanga. Stevens je z igranjem in z vživan-jem opija popolnoma propadel. Edino rešitev vidi v tem, da Maud poroči bogatega Kitajca. Po težkih duševnih bojih hčerka očetovi prošnje ugodi in poroči Li-Hanga. Novoporo-čenca in Stevens odpotujejo v Evropo, kjer se Maud sestane z Rihaidom, kateri jo še — 3 — vedno kakor nekdaj ljubi. Ljubosumni Li-Hang o teh sestankih sezna in se sklena na krut način maščevati. Z izgovorom, da za* dalje časa odpotuje, zapusti Maud samo. Ta 8e kmalu zopet sestane z Kihardom, katerega prosi, da jo osvobodi. Ko hočeta pobegniti, se zapro vrata, skozi neko odprtino pa prilezeta v sobo dve kači. Pri okencu pa opazuje cel prizor Li-Hang in se veseli pri pogledu na trepetajoči žrtvi Maudo in Mortens. Ena kača preobrne posodo z žarjavico, preproga se vname, kači zbežita, popadeta Li-Hanga in ga usmrtita. Neki Rihardov prijatelj, vznemirjen že radi tega, ker se ljubimca o pravem času ne vrneta, pribiti v vilo in reši Maud in Mortona smrti v plamenih. Film prikazuje čudne kitajske navade in obi čaje. Gotovo bo vse gledalce zadovoljil. Dajte tehtnico na kolodvoru. Mesto Ptuj ima na HrvaŠkem trgu pred mostom svojo javno tehtnico. Dobra je in ljudje jo pridno uporabljajo. Ali preveč je oddaljena od kolodvora. Dostikrat pride blago po železnici, ki bi ga ljudje radi na kolodvoru stehtali, pa ga morajo daleč na Hrvatski trg voziti na tehtnico. Pride recimo premog, ki si ga stranke vzemo posamezne voze. In voznik mora mimo stranke voziti premog daleč na tehtnico, potem pa zopet nazaj k stranki. Dvakrat, trikrat daljšo pot mora večkrat prevoziti. Stroške plačaj za zamujeni čas stranka ! Gotovo bi se izplačalo, ako bi na tovornem kolodvoru napravili tako tehtnico. Novi socialni občinski svet bi zelo ustregel občinstvu, ako bi pripomogel do take tehtnice ter zmanjšal tako stroške za prevoznino. Novi davek na tiskane oglase. Pred kratkim je izdan Zakon z dopolnitvami k državni trošarini, taksam in pristojbinam. Ta dopolnila zadenejo od 1. januarja t. 1. naprej občutno tudi tisk. Treba je namreč plačevati takse ,,za vse oglase v časnikih, koledarjih, periodičnih časopisih, knjigah in temu podobnem, za vsako razglasitev in sicer: a) za drobno oglase do 20 cm2 površine Din. 0.50, b) za oglase preko 20 do 50 cm2 Din 1, c) za oglase preko 50 do 100 cm2 površine Din. 3, č) za oglase preko 100 cm2 povssino Din. 5. Za oglase se smatrajo tudi vsa naznanila v časniških beležkah, s kterimi se naznanjajo zaroke, poroke, priporočajo predstave, in vse drugo, kar ima značaj oglasa ali reklame." Naš list je za prve tri številke moral plačati teh taks nad 135 Din. Občutno zadene to zlasti naznanila, ki nimajo reklamne svrhe, nego so kulturnega, gospodarskega, narodnega značaja, od česar nimajo koristi oglaševalci, nego občinstvo. Obljubljen je sicer pravilnik, s kterim se predpišejo natančnejša določila, ki se bodo gotovo ozirala na taka, občekulturna priobčila. Dokler ni pravilnika, posamezni uradi različno presojajo oglase in morajo trpeti časniki. Opozarjamo na ta davek društva, kterim so ee do-sedaj oglasi tiskali zastonj, da bodo morala ta davek sama trpeti, ako se ne posreči oprostiti tega davka vsaj obcekovistna društva, ki ne iščejo nikakega dobička pri svojem delovanju, nego se le žrtvujejo za obče koristi. Maksimalne cene kruhu in mesu, katere je določila komisija za določevanje cen v svoji seji dne 13. t. m. Kruh : 1 kg belega kruha 20 K. 1 kg črnega kruha 17 K, 1 komad zemlja 7 dkg 2 K, v gostilni 20 v več. 1 kg govejega mesa zadnji dol 28 K, prednji del 26 K. 1 kg telečjega mesa zidnji del 30 K, predaji del 28 K. Na 1 kg mesa je dovoljeno 18 dkg kosti. Navedene cene stopijo z dnem 14. t. m. v veljavo. Semjsko poročilo. Dne 17. januarja t. 1. je bilo na sejam prignanih 157 konj in 429 goved. Cene so se gibale od 10 do 24 kron 1 kg žive teže. Prima voli 26 kron 1 kg žive teže. Ptujski mesarji so nakupili živino za klanje od 10 do 19 kron 1 kg žive teže. Dne 18. januarja t. 1. je bilo na sejem pripeljanih 85 svinj ; cene so se gibale od 36—48 kron 1 kg. žive teže. Sv. Andraž v Slov. Goricah. Naše izobra-ševalno društvo je imelo predzadnjo nedeljo občni zbor, tako piše katoliški list v Mariboru. Bili so izvoljeni samo katoliški ljudje, kateri bodo hodili po verskih potih. V starem odboru so pa menda bili ljudje mešane vere, zdi se mi, da sta bila dva mohame-danca. Ne bom ogovarjal vaših ljudi, pa kolikor sem slišal, g. iz Gibine pa ne spada v odbor poštenega društva, to lahko potrdi vsaka najboljša tercijalka. Prosim, so dokazi, ž njo je zgubilo društvo najmanj 10 udov. Politične vesti. Zaroka kralja Aleksandra je našla ugoden odmev doma v državi kakor tudi pri sosedih zaveznikih. Iz častitk, ki jih prejema kralj izvseh krajev svoje kraljevine, razvidimo ljubezen in udanost prebivalstva do kralja, na zunaj pa utrjuje združitev dveh kraljevih družin tudi politično zveze. Iz narodne Skupščine. Božični prazniki so minuli, poslanci so se zopet sešli v Beogradu, da nadaljujejo svoje delo. Zbornica razpravlja o vladni izjavi. Tu imajo politične stranke in poslanci priliko, da izneso pred javnost vse svojo želje in tožbe, ki se tičejo naše države. Podrobno delo pa se vrši v odsekih, ki morajo pripraviti gradivo za skupščino. Albansko vprašanje. Svet zveze narodov je poslal posebno komisijo v Albanijo, da tam preuči albanske razmere. Ali ta komisija se omeji na to, kar ji natveze albanska vlada, mesto da bi se sama prepričala o očitkih proti sosednjim državam. Tako so ji Albanci natvezli, da ima Jugoslavija ob meji 80.000 dobro oborožene in pripravljene vojske, ki komaj čaka, da udre v Albanijo. Komisija verjame to laž, noče pa sama iti pogledat te armade, ker bi ne mogia potem krivično poročati o naši državi. Medzavezniška konferenca v Cannesu. Od 4. do 13. t. m. so se vršila v Cannesu (blizu Nizze na južnem Francoskem) zavezniška posvetovanja, ki so se tikala v prvi vrsti nemške odškoduine. Angleži hočejo, da se plačevanje vojne odškodnine Nemcem olajša. Tudi francoski ministrski predsednik Briand se je temu udal. Razen tega se je govorilo tudi o drugih vprašanjih, ki se tičejo obnove Evrope. Sklenilo se je, da se v marcu skliče v Genuo gospodarska konferenca vseh evropskih držav, tudi Nemčije in Rusije, ki se naj posvetuje in sklepa, kako vzpostaviti redno gospodarsko življenje med evropskimi državami. Nova francoska Vlada. Po mnenju francoskega parlamenta je Briand na konferenci v Cannesu preveč popustil glode plačevanja nemške odškodnine. Zato je moral oditi in novo vlado je sestavil Poincare. Od njega se pričakuje, da bo nepopustljiv proti Nemčiji. Poincare stoji na stališču, da je Francija v vojni največ ti pela in da je najmanj, kar more zahtevati, zahteva popolne odškodnine. V tej zahtevi noče popuščati. S tem pa niso zadovoljni oni, ki bi radi, da se Evropa obnovi v znamenju spravljivosti, miru in mednarodnega sporazuma. Cita zopet Straši. Komaj so Karla nekoliko pozabili, ki je moral neslavno oditi na Madeiro, že začenja njegova žena Cita vznemirjati svet. Slavohlepna žena nikakor ne more prenesti, da bi udobno v miru živela s svojim možem za svoje otroke. Napenja vse moči, da bi rešila za habsburški svoj zarod vsaj madžarski prestol. Ne manjka ji pa tudi raznih dobrih prijateljev in svetovalcev, ki bi ji radi pripomogli do prestolčka. So to razne posvetne in duhovniške ekscelonce, ki si žele nazaj časov časti in slave. Komaj se je Cita povrnila z Madeire v Švico, že se ču-jejo resne vesti, da hoče na Madžarskem vprizoriti neki puč in spraviti, ker ni Karel za nič, na prestol najstarejšega sina, za kte-rega bi sama vladala, dokler sin ne doraste. Obmejne državo so se že dogovorile, da ha-burških nemirnežev ne trpe med sabo, ker bi le nemir delali s svojimi pristaši in spletkarji- .".....................................•....................i Razno, i..........................................................} Plačevanje davka na poslovni promet. Zve za trgovskih gremijev in zadrug opozarja vse interesente, da je davek na poslovni promet ostal neizpremenjen v veljavi in da različne časopisne vesti o izpremembah in uki-njenju tega davka ne odgovarjajo resnici. Prvi plačilni rok zapade najpozneje 30. januarja 1922. Vsi trgovci in obrtniki so pri-morani voditi predpisane knjige in plačati davek v znesku enega odstotka od storjenega prometa, ker sicer zapadejo občutni denarni kazni. Za reformo plačevanja poslovnega davka. Po poročilih iz Beograda so predložili zastopniki vseh trgovsko-obrtniških zbornic finančnemu ministru spomenico, v kateri zahtevajo, da se izpremeni način plačevanja davka na poslovni obrt tako. da se ukine vknjiževanje in uvede za plačevanje tega davka pavšalna vsota. Finančni minister je izjavil, da bo ukrenil vse, kar je v njegovi moči, j da ustrežo želji. j Visoko odlikovanje za mariborskega Škofa. ! ,,Epoha poroča, da je mariborski škof dr. ' Mih. Napotnik odlikovan z redom sv. Save | I. razreda. Kakor znano, je škof že daljo časa opasno bolan. Kako naj se naslavlja naš kralj. Ministr- , stvo za notranje stvari jo z odlokom z dne 2. januarja 1922. SI. št. 14 681 ex 1921, naznanilo predsedstvu pokrajinske upravo, da mu je predsedništvo ministrskega sveta dostavilo naslednji dopis : „StopivŠi na prestol kraljevine Srbov, Hrvatov in Slovencev je j Njegovo Veličanstvo kralj Aleksander prvi j kralj (glasom 61. 56. ustave {Srbov, Hrvatov in Slovencev iz dinastije Petra I. Ivaradjor-djeviča. Z ozirom na to je naziv vladarja naša nove kraljevine Aleksander Prvi (!) kralj Srbov, Hrvatov in Slovencev ter prosi po nalogu g. predsednika ministrskega sveta kabinet, naj se pri navajanju imena Nj. Vel. k.ialja rabi same to ime." G. dr. Vekoslav Kukovec, odvetnik v Celju je naznanil odvetniški zbornici, da ne v treh mesecih preseli v Maribor. j 175 Odvetnikov imamo v Sloveniji. 0.1 teh 18 v Celju, 25 v Mariboru, 55 v L;ub-Ijani in 11 v Ptuju itd. Zopet velika železniška nesreča. Na posta- j ji Batajnica pred Zenmnom sta trčila skupaj | dva osebna vlaka. Poškodovani sta obe loko. motivi, več voz je skočilo s tira. Več železničarjev in potnikov je bilo težko poškoio- i vanih. Kralj odklonil povišanje civilne liste. Po i novem proračunu bi se naj kraljeva civilna lista povišala na 3 milijone dinarjev. Kralj pa je odklonil povišanje, češ da je trebi varčevati pri vseh državnih izdatkih. Po do- ; sedanjem proračunu ima kralj 1,200.000 din. letne civilno liste; princ Gjorgje dobiva letno 60.000 dinarjev, ostali člani kraljeve hišo pa I ne dobivljejo od države nikake apanaže. Nove cene 80li. Po odloku uprave državnih monogolov so določene od L jan. 1922 ; ioco skladišče v Ljubljani za 100 kg tele \ cene: angleška sol 170 Din., kamena drobna sol 170 Din., morska bela sol 160 Din., morska siva sol 150 Din. in industrijska sol 62 Din. Te cene se razumejo brez vreč, vreče se zaračunajo po nabavni ceni. Bankovcev v Avstriji koncem leta 1921 je bilo v prometu 174 milijard 11 milijonov 747 tisoč 885 avstrijskih papirnatih kron. Povišanje carine na luksuzno blago. Na luksuzno blago, ki se uvaža v našo državo, se je carina povišala za 200 odstotkov. Ustavljen donavski promet. Zaradi ledu je podonavski promet med Beogradom in Pan-čevoin ter Beogradom in Veliko Gradiško ustavljen. španska bolezen se širi že tudi po našem mestu in okraju, kjer je zbolelo že dosti ljudi na njej. Razširjena pa je tudi na Nemškem, odkoder se je zanesla na češkoslovaško kjer je v nekterih krajih zbolelo nad 60%, prebivalstva. I _ 4 _ Pod snegom. V nedeljo je začelo skoro po vseh pokrajinah nafte države snežiti, zemljo je pokril že precejšen sneg. Vlaki imajo velike zamude. Zimsko življenje se je pričelo, ljudstvo pa je veselo, da se bo izsušena zemlja dalje napajala. Veter odnesel celo mesto. Iz NeAv Orle-ansa poročajo, da je v mestu Spencer divjala tako strahovita burja, da je celo mesto podrla, hiše odkrivala in raznesla strehe in dimnike na vse strani. Izdelovanje vžigalic v Jugoslaviji. V Jugoslaviji imamo pet tovaren za vžigalice in sicer : v Osijeku, Vrbovsko (Hrvaška), Dolac (Bosna), Verbas (Bačka) in Ruše (Slovenija). Največja tovarna jo v Osijeku. Njena dnevna proizvajalna kapaciteta znaša 300.000 škatljic po 100 vžigalic. Tovarna v Dolacu pri Travniku izdela dnevno 100.000 škatljic, ona v Verbasu pa 80.000. Tovarna v Rušah se je prenovila in njena kapaciteta bo znašala 18 milijonov škatljic na leto. Brezposelnost v Angliji. Na koncu leta 1921 je znašalo število brezposelnih v Angliji 1,935.000. Število praškega prebivalstva. S i. januarjem je združenih s Prago 38 okoliških občin. Velika Praga šteje sedaj 670.000 prebivalcev. Zima v Liki. V G-ospiču in okolici je snežilo tri dni. Snega je ponekod poldrug meter visoko. Ceste in pota so zato neprehodna, vsak promet nemogoč. To je prava nesreča za siromašno ljudstvo. Lansko leto je bila suša in slaba letina. Pomanjkanje krme je veliko, a ker je zapadel sneg, se živina ne more goniti na planine. Cena živini pada. Siromašno ljudstvo je v velikih skrbeh. Listnica uredništva, i..........................................................i Grabe pri Središču. Naprednjaki se naj med seboj ne napadajo. Prosimo za druga poročila. Ženitna ponudba. Bivši pripravnik finančne kontrole in posestnik, star 30 let, zdrav, žel? se seznaniti z dekletom ali vdovo brez otrok, stara do 33 let, katera ima istotako posestvo ali je pričakuje dobiti. Cenjene ponudbe na upravo lista pod „Srečno btdočnost." (lila speceiijske i manufakturno struke. Ponudbe na Hugo Moses, Vinica, kraj Ormoža. Ne VII 198/22. Melisa javna i* Na predlog zakoncev Dreflaka Janeza in Avrelije, posestnikov na Ptujski gori, se bode v četrtek dne 2. februarja 1922 ob 11. uri predpoldnem na licu mesta v Pudložu št. G, to je v trgu Ptujska gora, potom prostovoljne dražbe prodalo zemljišče vi. št. 127 d. o. Podlož, sesto-ječe iz pare. št. 58 stavbišče v izmeri 1 a 16 m in pare. št. 447 vinograd v izmeri 19 a 15 m za izklicno ceno K 25.000-— in potem različno pohištvo in premičnine. Poslopje je zidano, z opeko krito, s strelovodom, 2 lepima sobama in obokano kletjo. Zemljišče obstoji tudi iz vinograda, sadonos-nika in vrta za zelenjavo. Zemljišče ima krasno soinčno lego in je jako pripravno za trgovca, upokojenca itd. Dražbeni pogoji so na vpogled v pisarni kr. notarja Franceta Stratella v Ptuju med uradnimi urami. Kr. okrajno seditte v Fluiti, cM. 711. dne 19. jan. 1922. Kožarski delavci se iščejo. Ponudbe na Malo Badalija, Virovitica. Proda se hišica z zelenjadnim vrtom, solnčne lege na periferiji mesta Ptuj. Ponudbo z znamko za odgovor na upravništvo lista pod ,,S t a v b n a parcel a." J osip Rože trgovina s sadjem in perutnino kupuje perutnino in plačuje najvišje dnevne cene. Maribor, Tomanova ul. 5. ke kože kupuje „PET0VIA" usnjarska industrija d. d. na Bregu pri Ptuju. ttčenea zdravega, močnega iz poštene hiše sprejme takoj tvrdka Norbert Zanier & sin v Sv. Pavlu pri Preboldu. posestvo kupiti ali prodati, naj se oglasi v upravništvu „Ptujskega lista." jJ^Bsi------------1|, -» || ¦ |E3t= ||----- n ie=____n-CZjh Usnjarska industrija d. d. na Bregu pri Ptuju jj i ie== n =ci ii— n =ai=j| 99 PETOVI A" aoe t Izdeluje vsakovrstne usnje, čevlje, fine in navadne, gamaše, torbice, listnice, denarnice in drugo fino galanterijo. Gene nizke, postrežba točna. =3S H II --------H=3E=: II II It J Odgovorni urednik: Dr. Tone Gosak. Lasi .Tiskovne zadruge" v Ptuju. Tisk: VBlanke v Ptuju.