LETO Lil, št. 19 PTUJ, 13. MAJ 1999 CENA 120 tolarjev TA TEDEN / TA TEDEN DDV - obremenitev Izraznih iepav s približevanjem prvega julija se tako v poslovnem svetu kot med potrošniki stopnjuje napetost zaradi prihajajočega davka na dodano vrednost. Prvi se pripravljajo na izvajanje zakona, drugi so v strahu, kaj se bo zgodilo na cenovnem področju. Pritisk podjetnikom dviga dejstvo, da država v kratkem času zahteva občutno spremembo v načinu njihovega poslovanja, povzroča velike stroške za novo programsko opremo, sama pa je na tem področju še precej bosa. Potrošnike so že povsem zmedle nas- protujoče si informacije, kaj predstavlja DDV za njihov žep. Trgovci jih, razumljivo, vzpodbujajo k nakupom pred L julijem, ekonomisti jih tolažijo, da za paniko ni razloga. Natančnega dogovora na vprašanje, kakšen dvig cen bo prinesel DDV, danes ni mogoče dobiti. Mogoče pa je napovedati, da bo nov davčni sistem prinesel precejšnje spremembe v strukturi cen in da bo pogbbil sedanjo socialno neenakost slovenskih državljanov. Dejstvo je, da se bo precej izdelkov podražilo, precej pa pocenilo. Žal se bodo podražili izdelki, ki jih kupujemo vsi, predvsem hra- na, otroška oblačila, igrače, šolske potrebščine, pocenila pa med drugim kozmetika in še vrsta luksuznih izdelkov, ki jih že danes kupuje samo premožnejši del prebivalstva. Lahko torej trdimo, da bo davek na dodano vrednost povečal stiske ljudi z nizkimi pre- jemki, tistim z debelejšimi denarnicami pa se bo standard še neko- liko dvignil. Država sicer napoveduje dohodninske ukrepe, ki naj bi dodatno obdavčili višje prejemke, za nižje pa uvedli dodatne olajšave. Razen več denarja v državni blagajni pa ta ukrep ne bo prinesel ničesar. Revnim, ki že danes plačujejo malo ali nič do- hodnine, dodatne olajšave pač ne morejo prinesti boljših časov. DDV je torej predvsem v interesu države, da si zagotovi učinko- vitejše polnjenje svoje blagajne. Po drugi strani je uvedba DD V eden od pogojev za vključitev Slovenije v Evropsko unijo in istočasno nadomestilo za postopno odpravljanje carin. Podjetni- kom naj bi po napovedih ekonomistov prinesel celo večje dobičke, dolgoročno torej boljši gospodarski položaj v državi. Če bo ta vpli- val tudi na višji standard ljudi, bo tako v daljšem časovnem obdobju DDV sam po sebi ^ ______ izničil začetne negativne posle- ° dice. Le preživeti jih moramo! (j Ptujsko golf igrišče bodo odprli 25. maja. To bo ob blejskem, lipiškem in mokriškem četrto celovito golf igrišče v Sloveniji. Novo golf igrišče bo znano tudi po tem, da ima mnogo vodnih ovir. V ozadju je klubska hiša. FOTO: Majda Goznik MESTNA OBČINA PTUJ ŽUPAN Komisija za priznanja in odlil Foto: Črtomir GoznI tednik - Četrtek, 13. maj 1999 7 ORMOŽ / 5. SEJA OBČINSKEGA SVETA Sprejet osnutek proraiuna Dnevni red tokratne seje je bil v primerjevi s prejšnjo bistveno krajši, a zato odločilen za delovanje občine v letošnjem letu. V sredo, 28. aprila, so svetniki odločali o osnutku občinskega proračuna za leto 1999, katerega prihodki znašajo 1.684.523.272,85 tolarjev. Udeležba svetnikov je bila kljub "prvomajskim praznikom" polnoštevilna. Če ni bila razlog samo- disciplina svetnikov, je bil verjetno osnutek odlo- ka o proračunu občine Ormož za leto 1999. Ker niso bili izpolnjeni temeljni pogoji, je bil osnutek pripravljen relativno pozno, kljub temu da je bil državni proračun sprejet že lanskega decembra. Spremenjena zakonodaja in s tem povezana nova shema javnega financiranja je zahtevala tudi spre- membo novih računalniških programov za pripra- vo in izvajanje proračuna. Temeljna pogoja za pripravo občinskega proračuna sta prav tako izračun primerne porabe občin ter uredba o začasni zagotovitvi sredstev finančne izravnave občin, ki ju je vlada sprejela šele marca letos. Osnutek odloka so svetniki sprejeli s pripomba- mi delovnih teles občinskega sveta. Odbor za varstvo okolja in urbanizem je zavzel stališče, da naj se čistilne naprave prednostno uredijo na vo- dovarstvenem območju. Več pripomb je imel od- bor za razvoj malega gospodarstva. Predlagali so, da se višina sredstev, namenjena za pospeševanje razvoja malega gospodarstva, poveča s 17 na 30 milijonov tolarjev (v lanskem letu 10 milijonov tolarjev). Zaradi davka na dodano vrednost se bodo problemi malega gospodarstva povečali. Sredstva naj bi se namenila za subvencioniranje obrestne mere in odpiranje novih delovnih mest. Krediti, ki so jih dodeljevali v preteklosti, niso več aktualni zaradi ugodnejših kreditov drugod. Z na- menom zaščititi malega proizvajalca naj bi del sredstev dodelili posameznikom kot nepovratna sredstva za nakup osnovnih sredstev. Odbor za družbene dejavnosti je zavzel stališče, da naj se pripravi predlog za pripravo druge triade OŠ v Podgorcih in srednjeročni program investi- cij na področju družbenih dejavnosti, predvsem za potrebe bodoče devetletne osnovne šole. Predlaga- li so tudi, da naj se 2,5 milijona nameni za postavi- tev vozlišča - strežnika in priklop na računalniško omrežje Internet. Odbor za kmetijstvo in gozdarstvo je predlagal, da naj se povečajo sredstva za vzdrževanje melioracijskih sistemov za 20 milijonov tolarjev, sredstva, namenjena podpo- ri ekološkega kmetovanja, za 1 milijon, podpirajo pa tudi ustanovitev gospodarskega interesnega združenja za vrtnarstvo. Kar nekaj svetnikov je imelo pripombe na 13. člen odloka, po katerem krajevna skupnost ne more opraviti nobenega pravnega posla brez župa- novega pisnega soglasja ali sopodpisa. Predlagali so, da se naj spremeni tako, da bo potrebno župa- novo soglasje oz. sopodpis samo za pravne posle nad 2 milijona, to pa po županovih besedah ni mogoče in bi bilo v neskladju z zakonom. Prihod- ki in odhodki krajevnih skupnosti so namreč ses- tavni del proračuna občine, za njegovo izvajanje pa odgovarja župan. Osnutek proračuna je bil z vsemi pripombami sprejet. Dnevni red so razširili za točko, v okviru katere so sprejeli sklep, da se občinski volilni komisiji za izvedbo ponovnih volitev v svet KS Ormož dodeli 152.000 tolarjev. Slabo štetje volilnih lističev v preteklosti ima svojo ceno. Informacijo o trendih varnostnih pojavov na območju občine Ormož je podal komandir poli- cijske postaje Ormož Darko Najvirt. Opozoril je na porast kriminala, predvsem velikih tatvin. V preteklosti je bilo izredno veliko vlomov, pred- vsem v počitniške hišice. Kriza na Kosovem se odražaš porastom števila ilegalnih prehodov drža- vne meje, predvsem v drugi polovici aprila. D. Na- jvirt se je zahvalil obmejnim prebivalcem za sode- lovanje. Povedal je tudi, da je več prometa z ukra- denimi vozili. Žalosten je tudi podatek, da je po- rastel družinski kriminal za vrati doma. Na koncu je še enkrat opozoril, da je uspešno delovanje poli- cijske postaje odvisno tudi od sodelovanja občanov. Brez sodelovanja lokalne skuponosti in policije ne gre. Svetniki so nato soglasno sprejeli predlog o oblikovanju sosveta policije v Ormožu. Seveda pa tudi ta seja občinskega sveta ni minila brez polemiziranja, moraliziranja, deljenja nasve- tov, skratka dialoga med Alojzom Sokom in župa- nom Vilijem Trofenikom. Majda FridI ORMOŽ / ZABAVNI VEČER S PESMIJO Kovainhu - srecfisce vaškega cloga/cm/a člani kulturnega društva Dobrava, ki je bilo ustanovljeno pred tremi leti, so se v petek, 7. maja, zvečer predstavili v I domu kulture v Ormožu. Pred presenetljivo polno dvorano so uprizorili zabavni večer s pesmijo in umetniško besedo Ob dobravski kovačnici. IVosilee osrednjega dela programa in de- I javnosti društva nasploh je moški pevski zbor, v katerem poje 20 članov, drugi so vključeni v dramsko in športno sekcijo. Štefka Šoštarič, članica Kul- turnega društva Dobrava, ki med drugim skrbi tudi za orga- nizacijo, nam je povedala, da so se že lani predstavili z veseloig- ro A.T. Linharta Županova Micka. Projekt jim je dobro us- pel, zato so se odločili, da tudi v letošnjem letu pripravijo izpo- polnjen, nekoliko drugačen pro- gram. Vodja pevskega zbora Franc Magdič je želel, da bi koncert, ki ga pevski zbor pripravi vsako leto, tokrat pote- kal nekoliko drugače, bolj oproščeno in razgibano. Po za- misli člana društva Albina Žni- dariča so se nato skupaj odločili za zabavni večer Ob dobravski kovačnici. Na Dobravi imajo več kot 150 let staro kovačnico, zato so pripravili večer pesmi in besede, v katerem so prikazali pomen kovačnice, ki je bila pred nekaj desetletji središče vaškega dogajanja. Ljudje od blizu in daleč so si v njej izmenjavali no- vice, pokramljali, politizirali, spili kozarec vina, pa tudi zape- li. Takšna je bila tudi vsebina petkovega večera. Dramska sekcija se je predstavila z odlo- mki iz Jurčičevega Desetega brata in Nušičeve Borbe za oblast. Svoje spomine iz mla- dosti ob kovačnici je predstavil Albin Žnidarič. Ideja članov društva in kra- janov je, da bi prireditev v pri- hodnosti predstavili na prostem ob kovačnici. Režiral jo je Mili- voj Žemljic, član gledališkega društva v Ormožu, ki je, kot je sam povedal, že lani pomagal pri postavitvi Županove Micke. Na občnem zboru društva so se skupaj odločili, da bodo umet- niško besedo naših znanih pisa- teljev in pesnikov povezali s slo- vensko pesmijo ob zvoku nako- vala. Igralci so prikazali delo v kovačnici, ob "živem" ognju. Moto prireditve - obrt, ki izginja - je narekoval režijo. Kovaštvo, kolarstvo in lončarstvo so žal obrti, ki jih danes več ne pozna- mo. Temu bodo člani literarne- ga, dramskega društva v bodoče posvetili več pozornosti. Pozabi želijo iztrgati šege in navade, ki so nekoč živele na vasi, danes pa žal samo še v spominu starejših, ki odhajajo. Rekonstrukcija dobravske kovačnice je prevelik zalogaj za društvo, ki bo 29. maja ponovilo kulturni program pred člani obrtne zbornice. Morda bo ta- krat priložnost, da obrtniki sku- paj s člani društva nastopijo kot pobudniki za obnovo kovačnice, da jo ohranijo pri življenju, če ne drugače, pa v ob- liki muzeja, kot je dejal Milivoj Zemljič. Majda FridI Foto: Hozjan ORMOŽ / JANKO KEČEK, VODJA OKRAJNEGA SODIŠČA Nepremiittinske izvršbe "preseneiaio" dolžnike Okrožno sodišče na Ptuju teritorialno pokriva kar 16 občin in področje dveh sodnih okrajev - Okrajnega sodišča na Ptuju, ki se je pred kratkim preselilo v nove prostore, in Okrajnega sodišče v Ormožu, ki gostuje v bivših prostorih ormoškega ho- tela. Ormoško območje z več kot 18.000 prebivalci ni med večjimi v Sloveniji, zagotovo pa dovolj veliko in morda celo preobsežno za delo dveh sodnikov. O tem in še o čem s področja sodstva smo se pogovarjali s predstojnikom Okrajnega sodišča v Ormožu Jankom Kečkom, ki je povedal: "Po sistemizaciji sta za ormoško območje predvidena dva sodnika in od decembra 1997 dva sodnika tukaj tudi de- lava; prej sem namreč tri leta delal sam, saj na devet razpisov nismo uspeli dobiti drugega sodnika. Sedaj se je stanje bistveno izboljšalo, tako da so sodne zadeve na Okrajnem sodišču v Ormožu praktično na tekočem." • Pa vendar vam iz lanskega leta ostaja več kot 5000 nerešenih zadev? "Res je, da imamo še 5.708 nerešenih zadev, vendar večino tega predstavlja zemljiškoknjižne zadeve; predvsem gre za zemljiškoknjižne vpise in ne izpiske, kot se pojavlja napačna formulacija v javnosti. Med nerešenimi je 3591 zemljiškoknjižnih zadev, 1222 klasičnih izvršb in 442 gospo- darskih izvršilnih zadev. To predstavlja 92 odstotkov nerešenih zadev, ostale pa le 8 odstotkov." • Katero od področij vašega dela je posebej izstopajoče, morda zaskrbljujoče? "Če bi analizirali vsebino posa- meznih zadev, potem so prob- lem predvsem nepremičninske izvršbe. Število sicer ni veliko, saj smo imeli ob koncu leta 98 le 79 nerešenih zadev s tega področja, vendar gre za izredno visoke terjatve. Statistično je bila lani v eni nepremičninski izvršilni zadevi povprečno zah- tevana terjatev brez obresti 2,5 milijona tolarjev. Če primerja- mo to z drugimi izvršbami, kjer gre za razne neplačane zadeve, kot so RTV naročnina, smeti in razne naročnine, potem gre v primerjavi s tem za skoraj zane- marljive zneske." • In zakaj nastopijo težave? "Predvsem zaradi tega ker se dolžniki očitno še ne zavedajo svojega položaja. V primeru izvršbe, kjer gre recimo na podlagi sporazuma strank za zastavno pravico, lahko na kon- cu upnik izgubi svojo nepre- mičnino in se mora celo izseliti iz svoje hiše ali stanovanja, saj ostane brez pravice, da bi lahko stanoval še naprej. Drugače je sicer pri izvršbi na podlagi izvršilnega naslova, kjer je izvršilna sodba. Tam namreč lahko dolžnik na podlagi pred- loga stanuje v odvzeti hiši še tri leta, s tem da je dolžan plačevati profitno najemnino. V marcu sem imel prve tovrstne dražbe, in ker se nekateri dolžniki sploh ne zavedajo svojega težkega položaja, nekateri na dražbo sploh ne pridejo, tako da sploh ni možen kakšen dogovor z up- nikom. Vedeti je treba, da so v večini primerov upniki dovzet- ni za poravnave, odlog plačila in podobno. Vendar če se dolžnik razprave ne udeleži, do tega ne more priti in zgodi se najslabše zanje." # Zakoni so torej strožji in sodstvo jih dosledno spoštuje? "Tako je. Vedeti je treba, da ni več tako, kot je bilo včasih, da se izvršbe niso izpeljevale do kon- ca. Situacija je popolnoma dru- gačna in dosledna. V Ormožu smo že v marcu imeli prvih šest dražb, naslednjih šest pa v apri- lu. In praktično se bo ponavljalo vsak mesec, da bodo razpisane dražbe, na katerih se lahko neka nepremičnina zaradi nep- lačanih dolgov proda po polo- vični ceni. Žal na tak način dolžnik izgubi velik del vrednosti, zato je vsekakor nje- mu v prid, če z upnikom pos- kuša doseči dogovor. Večina vseh izvršb je vloženih predvsem zaradi tega, ker dolžniki niso plačali najmanj dveh obrokov dolga. In ker si večina pogodb ne prebere, se marsikdo sploh ne zaveda, da bo prišlo do izvršbe. In povrhu tega mnogi ostanejo pasivni kljub kar nekaj sklepom, ki jih je tre- ba izdati v takih primerih. Dolžniki torej vedo, da so dolžni in da morajo plačati, ven- dar ne reagirajo ali pa reagirajo prepozno oziroma ne pravi čas, kar je zanje seveda usodno." # Ormoško okrajno sodišče gostuje na Vrazovi 9, to je ob ormoškem hotelu. Ali ti proto- ri zadostujejo potrebam ali potrebujete večje? "Pogoji za naše delo se zadnja leta vsekakor izboljšujejo, res pa je, da gostujemo v stavbi, ki fun- kcionalno ni namenjena delu sodišča, saj so bili ti prostori last ormoškega hotela, zgradba pa je še zmeraj v postopku denacio- nalizacije. Vendar glede na raz- mere smo in moramo biti s po- goji za delo kar zadovoljni. Če pa bi bilo možno, bi bili seveda izredno zadovoljni, če bi sodišče v Ormožu imelo končno svoj prostor, svojo sodno zgradbo, v kateri bi lahko bili še drugi državni oprgani, vendar to odločitev prepuščamo ormoš- kim vizionarjem in politiki." M.Ozmec Janko Keček, vodja Okra- jnega sodišča v Ormožu. Foto: M. Ozmec ORMOŽ / HOSTESE NA VSEH POMEMBNEJŠIH OBČINSKIH DOGODKIH Za dekleti so veiletne izkušnje Ormoške hostese s svojo prisotnostjo že peto leto lepšajo pomembnejše ormoške občinske dogodke, navzoče so tudi pri zlatih po- rokah. Pred kratkim so dobile nova oblačila, ki jih je znanje skreirala Barbara Plaveč. Po novem so dekleta oblečene v modre-beige oble- ke, ki jih dopolnjujejo sakoji prav tako v modri barvi in lični klobučki ter čevlji. Z novo podo- bo so Andreja Rudolf, Lidija Rakuša, Lidija Zrna in Andreja Vrbančič zelo zadovoljne. Kot ormoške hostese delajo od začetka, svoje delo imajo zelo rade. Ker so še v večini štu- dentke, jim prav pride vsak to- lar, ki ga zaslužijo. Kot je pove- dala Ida Štibler, vodja urada župana občine Ormož, so pred kratkim iskali nove kandidatke za hostese, zelo pa si želijo, da bi se za to delo odločil tudi kakšen fant. MG Ormoške hostese v novih oblačilih. Foto: Črtomir Goznik 8 četrtek, 13. maj 1999 - TEDNIK mT: PTUJ / POGOVOR Z MAG. DANILOM TOPLEKOM, PREDSEDNIKOM GOLF KLUBA PTUJ Golf igrišie na Haidini bodo odprli 25, maja GOLF IGRIŠČE KOT GENERATOR RAZVOJA DRUGIH DEJAVNOSTI • IGRIŠČE Z MNOGIMI VODNIMI OVIRAMI Ena najpomembnejših turističnih investicij na Ptujsiiem v zadnjem obdobju, gradnja golf igrišča na hajdinski gmajni, je tik pred zaključkom. Njen pomen se že sedaj kaže v kultivi- ranju krajine, predvsem pa se bo pokazal v pridobivanju nove ciljne skupine gostov, kar bo vse prav gotovo imelo pozitiven pomen v razvoju drugih dejavnosti okrog in v bližini igrišča. Je pa to tudi investicija, ki se je na svoji poti do uresničitve srečala z največjimi zapleti. Kakorkoli že, sedaj se delo končuje in celoten kompleks bodo 25. maja odprli. Igrišča so bila v glavnem urejena že lani, sedaj končujejo gradnjo spre- jemne hiše. Po oceni investitorja, podjetja Golfinvest, je naložba vredna ok- rog štiri milijone mark. Od prvega maja ima Golfinvest tudi po- klicnega direktorja - Francija Mlakarja. Golf igrišče ima 18 igralnih polj z velikimi vzdrževanimi tratami (greeni), po njem in ob njem teče Studenčnica. Sestavni del igrišča sta tudi dve umetni jezeri, eno ima tudi otoček s ciljno luknjo ene od igralnih postaj. Kot je povedal predsednik Golf kluba Ptuj mag. Danilo Topek, ki je eden od partnerjev v Golfin- vestu, je že sedaj zanimanje za igranje na novem slovenskem golf igrišču takšno, da so morali neka- terim zainteresiranim žal odpove- dati. Njihov prvi turnir bo že tra- dicionalni Kurent cup, ki so ga doslej morali organizirati v Avstriji. Na njem pričakujejo ok- rog 90 igralcev. Ptujski golf klub ima več kot 320 članov obeh spo- lov in različnih starosti ter pokli- cev iz cele Slovenije. Sicer pa je golf praktično najmnožičnejši šport na svetu za vse starosti in so- cialne kategorije, v katerem ni no- benega ločevanja in nobenih kast. O poti do novega slovenskega golf igrišča v povezavi s ptujskim turizmom in ekologijo smo se po- govarjali s predsednikom Golf kluba Ptuj mag. Danilom Tople- kom, ki kljub temu da je gradnjo spremljal precejšen prah, ne skri- va zadovoljstva, da so projekt le izpeljali. Seveda pa takšne razme- re niso v prid naložbenim de- javnosti na Ptujskem oziroma bodoče investitorje odgajanjajo od vlaganja na tem območju. Da bo to znova pridobilo tovrstno kredi- bilnost, se bodo morali bolj kot doslej potruditi tudi v oblastnih strukturah. Tudi pisanje strategij ni najboljša pot do novih, za ptujski turizem potrebnih in nu- jnih naložb. Brez dvoma pa novo golf igrišče v povezavi s termami, bližnjim konjeniškim centrom in mestom predstavlja zaželen turis- tični proizvod tega območja, ki bo že kmalu na preizkusu. Ker nam- reč golfisti ponavadi prihajajo z družino, v kateri so tudi člani, ki ne igrajo golfa, se bo treba potru- diti tudi zanje. TEDNIK: Mag. Danilo Top- lek, koliko je stara ideja o golf igrišču v Ptuju oziroma njegovi okolici? D. Toplek: "Ideja se je pojavila že v letu 1987, ko je takratni TGA pomagal pri revitalizaciji borlske- ga gradu, kjer naj bi uredili igrišče, vendar je potem zaradi delne poplavnosti terena in dru- gih razlogov (tudi nasprotovanja nekaterih krajanov) ideja o gradnji na tem terenu padla v vodo, enako pa tudi celotna ideja o obnovi gradu. Sama ideja o gradnji golf igrišča pa je živela na- prej. Našli smo novo lokacijo - zapuščeno vaško gmajno na Hajdini; zamisel so podprli tudi tamkajšnji kmetje, ki jim je bilo njeno zelo heterogeno zemljišče - močvirje, nižjerazredni gozd, vse skupaj pa spremenjeno v smetišče - vrnjeno v denacionalizacijskem postopku. Z agrarno skupnostjo smo zelo hitro našli skupen jezik o najemu gmajne kot celote. Glede prahu, ki so ga nekateri posamez- niki dvignili zaradi gradnje golf igrišča, pa mislim, da bi do tega prišlo tudi, če bi na tem območju stalo kaj drugega kot sedanje golf igrišče. Začelo se je s tem, zakaj so eni v vaški skupnosti, drugi ne. Nekateri so si ga do denacionali- zacije lastili in uporabljali na različne načine, čeprav ni bilo nji- hovo. Ko se je z denacionalizacijo vse zasukalo, pa so nastali proble- mi, predvsem pa zakaj je to posta- lo zasebna last, v tem primeru ag- rarne skupnosti." TEDNIK: Kakšen cilj ste imeli z gradnjo golf igrišča? D. Toplek: "V prvi vrsti, da zgradimo igrišče, ki bo ustrezalo vsem svetovnim standardom, igrišče z 18 luknjami, in da zgra- dimo objekt, ki bo privlačen, ki bo privabljal igralce, da se bodo nanj vračali. To pa pomeni igrišču dati neko dušo, da ihia nekaj, po čemer je razpoznavno oziroma se razlikuje od drugih, da igralec ne reče, da je igral na igrišču z 18 luknjami, ampak da si je zapomnil vsaj dve, tri značilne luknje. Mis- lim, da nam je to uspelo, saj bo to igrišče poslalo znano po tem, da ima mnogo vodnih ovir." TEDNIK: Kdaj ste začeli gradnjo? D. Toplek: "Priprave segajo v leto 1996, začetek gradnje v leto 1997, končali pa jo bomo 25. maja. Koliko je stal projekt, ne želim na veliko govoriti, saj gre za privatna sredstva investitorjev." TEDNIK: Kakšno vlogo pripi- sujete igrišču pri nadaljnjem razvoju ptujskega turizma? D. Toplek: "O razvoju ptujske- ga turizma imam svoje mnenje. Že 15, 20 let poslušamo samo govor- jenje, pišejo se strategije, progra- mi, ko pa kdo hoče kaj narediti, pa se najdejo posamezniki oziroma skupine, ki bi radi vse preprečili. Igrišče gledamo kot generator raz- voja vseh drugih dejavnosti: gos- tinstva, prenočitvenih objektov, objektov za zabavo. Mi smo torej zgradili golf igrišče, k nam bodo zainteresirani prišli zaradi igranja golfa, prišli pa bodo tudi zato, da bi kje kaj dobrega pojedli, spili, želeli bodo kje prespati, še kaj vi- deti in tudi doživeti. Torej je igrišče spodbujevalnik vsega tiste- ga, kar že danes obstaja ali bo šele nastalo. Nekaj ljudi je to že zazna- lo, nekateri pa še vedno filozofira- jo." TEDNIK: Lahko od vas pričakujemo še kakšen podoben projekt? D. Toplek: "Težko. V takšnem morbidnem okolju, kot je Ptuj, bi še svojemu sovražniku odsveto- val, da karkoli gradi." TEDNIK: Kako bi vi na primer zagnali v pogon grajsko restavra- cijo, ki že skoraj deset let čaka na primernega investitorja? D. Toplek: "Zagotovo ne s stra- tegijami in podobnimi dokumen- ti. V Ptuju je tako, da š preden začneš kaj delati, nevoščljivost udari z vso močjo, čeprav bi šlo tudi v tem primeru za investicijo zasebnega kapitala in tveganja. Zaradi tega zadeve propadajajo druga za drugo. Ptuj ni prijazen do razvoja nobene dejavnosti. Razmere, kakršnim smo priče, so odsev miselnosti ljudi tega okol- ja." TEDNIK: Kako si bomo neigralci lahko ogledali igrišče? D. Toplek: "Mislim, da bomo otvoritveni ogled igrišča organizi- rali za člane agrarne skupnosti, za okoličane, za sosede oziroma tiste, ki so bili prijazni do gradnje golf igrišča. Lahko pa rečem, da je imela okolica razen nekaterih posameznikov izredno pozitiven odnos do gradnje. Ljudje vidijo, kaj je nastalo namesto odlagališča odpadkov, zaraščenega sveta, in znajo to tudi ceniti. 25. maja pa pričakujemo na otvoritvi precejšnje število gostov, člane golf klubov iz cele Slovenije, poslovne partnerje, udeležence pri gradnji, prijatelje, predstavnike izvajalcev in druge. Ptujčani si bodo lahko golf igrišče ogledali, kadarkoli bodo to želeli, razen v času igranja ne." TEDNIK: Kaj se bo še letos dogajalo na novem golf igrišču? D. Toplek: "Čeprav je letošnja sezona za dva meseca krajša, smo prodali že 23 turnirjev. Tudi pri- hodnje leto jih bo vsaj toliko ozi- roma najmanj 25. Že zdaj pa lahko zaradi velikega zanimanja pove- mo, da nekaterim interesentom ne bomo mogli ugoditi." TEDNIK: Za konec pa vam moram vprašati še o ekološki plati golf igrišča. Nekateri ga imajo za velikega onesnaževalca okolja. D. Toplek: "S tem se veliko ma- nipulira, češ da gre za ekološko sporno zadevo. Nekoč opuščena, zaraščena in s smetmi zasuta hajdinska gmajna je sedaj urejeno travišče. Že takoj lahko vemo, kaj je bolj ekološko, kaj manj. Poleg tega je potrebno vedeti, da je površin na igrišču, ki se inten- zivno obdelujejo in kjer je inten- zivnost enaka intenzivnosti obde- lave kmečke njive, samo tri odstotke od celotne površine 42 hektarov. Pa še pri tem gre za veli- ko razliko: tu je vse pod kontrolo, saj imamo zaposlenega diplomira- nega agronoma, medtem ko na n)ivah taksnega nadzora ni, tam v podtalnico direktno pronicajo hektolitri in hektolitri gnojnice, ki jo na njive zlivajo nenadzoro- vano, potem pa se čudijo, od kod nitrati v vodi. Zakaj kontrola? Zato ker nismo tako bogati, da bi nekontrolirano metali vstran gno- jiva in škropiva. To pa ne samo zato, ker bi bili ekološko tako za- vedni, temveč tudi zato, ker to ne- kaj stane. Kdor želi, lahko pride pogledat, koliko živali sedaj živi na hajdinski gmajni, pustili smo proste prehode za živali, tudi ograjeno ni povsod, tako da lahko prosto prihajajo na igrišče in z igrišča. Bistvo je, da imaš naravi prijazno urejeno igrišče. V našem projektu smo poskušali maksi- malno izrabiti sam teren in obsto- ječo zasaditev, veliko dreves in grmičevja pa smo že na novo zasa- dili, in to avtohtonih, ne tistih, ki na to območje ne sodijo." TEDNIK: Nekateri že sedaj govorijo, da je na hajdinski gma- jni zraslo najlepše golf igrišče v Sloveniji. D. Toplek: "Zagotovo novo golf igrišče ob otvoritvi še ni tako, kot smo ga začrtali z našo vizijo, reci- mo za pet let. Ne zato, ker česa nismo maredili ali smo kaj nare- dili narobe, pač pa enostavno iz razloga, ker narava potrebuje svoj čas, da se bodo razrasla in obrasla drevesa, ki smo jih zasadili, grmičevje in drugo. Naš cilj je, da ne samo po videzu, ampak tudi po vodenju in odnosu do igralcev, skratka celostni podobi in ponudbi ptujsko golf igrišče pos- tane najboljše v Sloveniji." Majda Goznik Hajdinska gmajna v novi, urejeni podobi. Foto: Črtomir Goznik Z novega golf igrišča je lep pogled na veduto Ptuja. Foto: Majda Goznik tednik - četrtek, 13. maj 1999 9 sv. TOiMAZ / TURISTIČNO DRUŠTVO POSTAVILO TABLE Z DOBRODOŠLICO OBISKOVALCEM Penpektive turistiinega razvoja Sv, Tomaža v manjših krajih je razvoj turizma pogosto povezan z uredit- njo osnovne infrastrukture. Zato so programi lu-ajevne skupnosti pogosto istovetni in povezani s programi turis- tičnih društev. Mogoče ni zgolj naključje, da je Vera Jero- melj, po funkciji predsednice krajevne skupnosti, sprejela predsedovanje turističnega društva Sv. Tomaž, ki je bilo us- tanovljeno šele marca 1998. leta. Ledino je oral prvi predsednik Vinko Megla. V programu dela za leto 1999 so zapisali, da bodo vso skrb posvetili urejanju okolice, predvsem pa osveščanju ljudi, da za razvoj tu- rizma ne zadostujejo samo gos- tinske storitve, temveč tudi lepota kraja in narave. V marcu so dali postaviti table z grbom kraja ter dobrodošlico obiskovalcem. Sim- bol Sv. Tomaža je krompir, ki je tudi narisan v grbu. V prihodnosti bodo postavili še več napisnih ta- bel in smerokazov za vsako vas po- sebej. V zimskem času nameravajo pri- vabiti turiste s smučiščem. Glavna atrakcija kraja je verjetno Stajnkov mlin v Savcih. Obnovljen je bil s pomočjo Zavoda za spomeniško varstvo v Mariboru na tak način, da lahko Marko Stajnko nadaljuje družinsko tradicijo mlinarstva. V neposredni bližini je tudi ribnik, ki omogoča bogat ribolov. Napis- na tabla Mostiščar pa vabi k manjšemu ribniku v idilični po- krajini, idealno mesto za družinski ali skupinski "piknik" za večje družbe. V kraju sta še ohranjeni dve "klečaji" - vinski kleti sredi go- ric, ki sta na žalost v slabem stanju. Žal pa še ni razvit kmečki turizem s ponudbo dobre hrane in pijače. Turisti se zato odpravijo na kosilo v sosednje vasi. Kljub temu je možna degustacija hrane in pijače na občasnih prireditvah. Letos bodo prvič praznovali krajevni praznik 3. julija, na dan patrona domače cerkve sv. Tomaža. Ob ce- lotedenskih prireditvah, na kate- rih bodo predstavili posebnosti vasi, stare šega in navade, bodo pripravili tudi kulinarični del s ponudbo domače hrane in pijače pod vodstvom krajank, ki so vključene v Društvo kmečkih žena Ormož. S simboličnimi nagradami za najlepše urejeno okolico hiš bo tu- ristično društvo v juliju in avgustu spodbudilo k polepšanju kraja. Žal so divja odlagališča problem tudi pri Sv. Tomažu. Letos so jih zaradi pomanjkanja finančnih sredstev lahko samo evidentirali. Člani si želijo v bodočnosti več sodelovan- ja s turističnimi društvi sosednjih krajev, predvsem s Turističnim društvom Gomila iz Juršincev. Vera Jeromelj meni, da bodo s skupnimi močmi lažje in bolje de- lali. Tradicionalno srečanje ljudskih pevcev in godcev je že ena od oblik tovrstnega sodelovanja. Del turistične ponudbe je tudi kul- tura domačega kraja. Daleč naoko- li so znane ljudske pevke od Sv. Tomaža, ki so pred nekaj meseci izdale tudi svojo kaseto. Predsednica Turističnega društva Sv. Tomaž Vera Jeromelj ni domačinka. Lepota teh krajev jo je zapeljala in po upokojitvi se je rojena Gorenjka iz Kranja preseli- la na drug konec Slovenije. Zato lepote sedaj domačega kraja Mostiščar doživlja z dvojno mero. Na koncu nam je zaupala, da so poleg lepe pokrajine in prijaznih ljudi bile odločilne tudi stare navade, ki jih je ona tukaj še doživljala: ličkanje koruze, česanje perja ter kresovan- je, ki je ob veliki noči in prvem maju na srečo še ohranjeno. Upa, da bo ta lepa navada, ko se krajani družijo in veselijo do jutranjih ur, še dolgo ostala živa. Maida FridI Člani turističnega društva ob tabli z dobrodošlico. Foto: Hozjan Stajnkov mlin spet dela Vera Jeromelj, predsed- nica krajevne skupnosti in turističnega društva 10 četrtek, 13. maj 1999 - tednik ^^S^mSiH GORIŠNICA / DOBRODELNI KONCERT V PODPORO KULTURI IN ŠPORTU Dobra volja /e bila najbolja Velika večnamenska dvorana v Gorišnici je bila minulo nedel- jo, 9. maja, prizorišče največjega koncerta v svojem kratkem obstoju, lahko bi dejali gala koncerta, saj seje na odru predsta- vilo blizu 150 pevcev, glasbenikov in humoristov. Odbor za kul- turo, Športna zveza Gorišnica in Peter Kirič, urednik občinske- ga glasila Vesti iz vasi, so bili glavni organizatoiji koncerta dobre volje, izkupiček od prireditve pa bo šel za razvoj kulture in športa. Z dobro voljo so Gorišničani pričeli prireditev, na katero so povabili nekatera priznana ime- na slovenske zabavne in na- rodnozabavne scene, pa tudi domače ljubiteljske ustvarjalce in humoriste. Na Koncertu dobre volje so prepevali in igrali: an- sambel Krona, Štajerski baroni, Mitreji, ansambel Primoža Ke- lenca, Prerod, Štrk, trio Roco, Ptujskih 5, Avia band, Alenka Kolman, Miran Tetičkovič, Na- talija Verboten, ljudski godec leta 1998 Dario Kralj, pevski zbor PD Gorišnica, Mladi vesel- jaki iz Cirkulan, Pevci vasi, za humor pa so poskrbeli še Tina in Mica iz Bedekovcov, kmečka gospodinja Trezika od Negove in Zlatko Šugman v vlogi Frakl- ja. Presenečenje koncerta je bil nastop nekaterih slovenskih poslancev - glasbenikov. Obiskovalci v večnamenski dvorani (teh je bilo po besedah organizatorja nekaj več kot tisoč) so se zabavali in z dobro voljo spremljali več kot tri ure glasbenega in humorističnega programa. Gorišničani so se pri pripravi in izvedbi prireditve resnično potrudili, se z dobro voljo lotili koncerta glasbe in humorja, ob tem pa so kar na- jbolje želeli predstaviti tudi na- jvečjo pridobitev zadnjih let - večnamensko dvorano. Zato lahko v prihodnje pričakujemo še več podobnih prireditev; dvorana bo ne samo stičišče večjih športnih dogajanj, ampak bo obarvana tudi s kulturo in zabavnimi prireditvami. Taiiana Mohorko Kaj o športu v občini pravi najboljši športnik zadnjih dveh let, ju- dolst mednarodnega slovesa Damjan Petek, je zanimalo tudi vo- ditelja koncerta Petra Kiriča. Foto: TM POKRAJINSKI MUZEJ VABI Ob dnevu muzejev in dnevu družin prost vstop Pokrajinski muzej Ptuj in Zveza družin bosta 18. maja obeležila mednarodni dan družin (15. maj) in mednarodni dan muzejev (18. maj) s prostim vsto- pom v nekatere miizejske zbirke. Obiskovalci si bodo lahko ogledali III. mitrej na Zgornjem Bregu in zbirke v nekdanjem do- minikanskem samostanu na Ptuju (Muzejski trg 1). Za ogled zbirk in mitreja bodo poskrbeli vodniki in muzejska pedagoška služba, vstopnina pa se ne bo zaračunavala. Mitrej in zbirke bodo za obiskovalce odprti od 10. do 16. ure. Martin Šteinmr Koncert se je odvrtel tudi v divjih ritmih članov priljubljene skupine Avia band, ki je prvič nastopila v Gorišnici GORIŠNICA / PRI VRTCU POSADILI NOVA DREVESA Upa za nove generaiije otrok Pri gorišniškem vrtcu so v preteklih s soncem obsijanih dneh na veliko urejali in čistili okolico, posadili pa nekaj dreves in grmičkov. Malčkom (teh je v vrtcu 45) in vzogiteljicam je pri delu pomagal domačin Stanko Arnečič, ki v gorišniški občini skrbi za prijazen videz obnovljene Dominkove domačije in oko- lice v občinskem središču. Vzgojiteljica Nevenka Malte- rič je dejala, da so v vrtcu ponos- ni na lepo urejeno okolico in še posebej na mlado lipo, ki bo v vrtcu novim generacijam otrok dajala senco. Veselijo se tudi no- vih igral, ki so jim jih obljubili v občini. Sicer pa bi v vrctu v Gorišnici še najbolj potrebovali dodatne prostore, saj je sedanji vrtec premajhen za veliko števi- lo otrok. TM Gorišniški malčki so bili videti zelo delavni, ko so vzeli v roke lopate in vedra z vodo. Foto: Laura GORIŠNICA / NA DOMINKOVI DOMA- ČIJI KMALU LONČARSKA DELAVNICA Štora cfomcičiftf bo gostila mlade likovnike Mladi raziskovalci na OŠ Gorišnica so pod mentorskim vodstvom Boštjana Rihtarja pričeli delati raziskovalno nalogo z naslovom Kelti v občini Gorišnica, pri kateri se bodo ukvarja- li s keltsko kulturo in oblačili, dodali pa ji bodo še zgodnje avtohtono prebivalstvo do konca 2. stoletja. Za strokovno pomoč so že naprosili Ivana Žižka, dipl. arheologa, kustosa v Pokrajinskem muzeju Ptuj. Gorišniški raziskovalci so razis- kovalno delo resneje pričeli pred tednom dni, ko so se z nekaterimi strokovnjaki srečali na Dominko- vi domačiji, kjer želijo obujati spomine na preteklost. Prav kma- lu bodo na domačiji postavili lončarsko delavnico, v kateri bo lončar Miran Trkulja iz Veličan izdeloval lončene posode in vodil lončarsko izobraževanje. Tako Gorišničani želijo ponovno predstaviti nekdanjo obrt, ki je bila dolga leta živa v teh krajih, poleg tega pa skozi promocijo obogatiti turistično ponudbo na domačiji. Lončar naj bi kot spo- minek z Dominkove domačije iz- delal nekaj tipičnega posodja iz starih časov, po besedah Ivana Žižka pa bi lahko temu posodju dodali še sodobno posodo, ki bi imela tudi uporabno funkcijo. Lončarska delavnica bo nekakšna učilnica na prostem in bo ponuja- la tudi možnost mini lončarskega tečaja, ponudili pa ga bodo v okvi- ru organiziranega obiskovanja najstarejše še ohranjene panonske hiše na Slovenskem. Sicer pa se bodo v kratkem na Dominkovi domačiji srečali mladi likovniki iz gorišniške in sosednjih osnovnih šol, ki bodo lahko ustvarjali v okviru 2. Dominkove likovne ko- lonije in se učili spretnosti v lončarski delavnci, ki naj bi bila do takrat že nared. T. Mohorko Na Dominkovi domačiji so izbirali izvirne lončarske izdelke. Foto: TM PTUJ / JAVNA PREDSTAVITEV DIPLOMSKE NALOGE z zemljOf zrakoittf vodo in ogniem nad sliko Dogodek je vzbudil med Ptujčani veliko zanimanje. Z abstraktnimi motivi na štirih slikah je prikazal zrak, vodo, ogenj in zemljo. Slike so nastale Ptujski slikar Tomaž Plaveč, predstavnik najmlajše generacije akademsko izobraženih slikaijev tega okolja, je v soboto dopol- dan pred Florijanovim spomenikom v Ptuju poskrbel za ne- vsakdanjo in redko dogajanje: v živo je predstavil praktični del svoje diplomske naloge, ki jo bo zagovaijal po 20. juniju na Akademiji likovnih umetnosti Univerze v Ljubljani - smer sli- karstvo. v ateljeju, v kletnih prostorih bloka v Kvedrovi ulici v Ptuju. Za zdaj je umetnikov apel po kvalitetnejših pogojih za ustvar- janje žal ostal brez odmeva. Upati je, da bo po sobotnem do- gajanju (navzoči so bili nekateri odgovorni predstavniki mestne oblasti) kmalu drugače. Tomaž Plaveč je eden od tistih mladih ustvarjalcev, ki si želi, da bi mesto končno le prisluh- nilo tudi ideji o pravi mestni ga- leriji, ki bo na široko odpirala vrata vsem zainteresirani® umetnikom. Mesto je namreč neslutena kulisa za umetniško ustvarjanje. S temo štirih elementov je želel pokazati, da si jih človek sicer zna podrediti, vendar j« narava tista, ki vedno znova zna presenetiti. Človek ni absolutni gospodar tega planeta, kot je v spremni besedi predstavitve javnega likovnega dogodka Štir* je elementi zapisal Branko Vnuk, dipl. umetnostni zgodo- vinar, temveč le majhen del na* rave, ki se ji mora podprediti, ^^ ne želi biti kdaj v prihodnosti zavržen kot moteči element' Štirje elementi pa so tudi nek^ vrste zdajšnji umetnikov izzi^ na dogajanje v zvezi z njim ^^ okrog njega. Slikar Tomaž Plaveč med sobotno predstavitvijo svoje diploms- ke naloge. Foto: Črtomir Goznik SVEDSKA / SVETOVNI KARATE SEMINAR Švedi so zelo prijazni Člane Karate do kluba Ptuj in Markovci je Rajko Lešnik, mojster karateja, ki že 28 let živi na Švedskem, povabil na svetovni karate seminar, ki gaje vodil največji mojster kara- teja na svetu Taiji Kase (9.dan), čigar korenine segajo na otok Okinava na Japonskem, od koder izvira tudi karate. Seminar je trajal tri dni, tam pa so jih ptujski karateisti preživeli devet Veliko časa so preživeli v klubu in telovadni- ci Rajka Lešnika. Ta je edini Slovenec, ki je uradno regi- striran v organizaciji Taijija Kaseja \VKSA (World Karate- do Shotokan Academy) in je eden redkih asistentov naj- večjega mojstra. Na pot se je odpravilo devet čla- nov (v avtomobilih podjetja Dea- niobil leganza), nekaj med njimi pa je opravilo "zrelostni" izpit pred največjim mojstrom. Tako so se Damjan Sabotin (zeleni pas), Maja Kampl (oranžni), Anita Pu- klič (rimieni) in Dejan Unuk (črni pas - mojster karateja) odpravili na seminar, da pokažejo znanje in osvojijo pas višje stopnje, kar jim je tudi uspelo. Trenerja Andrej Cafuta in Borut Tement sta na seminarju pridobi- la predvsem veliko znanja, ki ga bosta delila med svoje učence. Konec j trni j a pa bosta v Portorožu organizirala karate kamp. Andrej Cafuta se bo srečal s španskim mojstrom in selektorjem Antoni- jem Olivao (7. dan), pri katerem bo treniral t^tiko športnih borb. V oktobru bodo organizirali se- minar za vse slovenske in hrvaške klub^ ki ga bosta vodila Rajko Lešnik (4. dan) in Mirč Opelovski (5. dan). Vse, ki se zanimajo za karate, va- bijo v svoje vrste: osnovnošolce v torek in petek od 17. do 18.30, srednješolce v ponedeljek in sredo od 20. do 21.30 (OŠ Olge Meglič), tiste, ki pa jih zanima samoob- ramba, pa v soboto od 17. do 19. (Športna dvorana ^Center). V osnovni šoli bratov Štrafela Mar- kovci pa so v ponedeljek in četrtek, od 18. do 20.30. Milan Krajnc Vsi udeleženci seminarja iz Ruja s Taijijem Kasejem (v sredini). Foto: Nini JUDO / DVE TEKMOVANJI ZA SLOVENSKI POKAL Uspešen Ironec feana za PtuUane Minuli kihec tedna je v Ljubljani potekalo dvoje tekmovanj za slovenski pokal. V soboto je ljubljanski Judo klub Šiška pripravil tradicionalni turnir za dečke in deklice, v nedeljo pa so moči merili mladinci na 15. tradicionalnem medna- rodnem pokalu Bežigrada. Na šiškarskih blazinah se je zbralo kar 171 tekmovalk in tek- movalcev iz 21 slovenskih klubov. Mladi judoisti ptujske Drave, nas- topilo jih le pet, so znova dosegli zavidljiv rezultat. Mitja Horvat v kat. do 42 kg v vseh petih borbah ni imel večjih težav. Vse je zakl- jučil z rezultatom 10:0 in osvojil zlato medaljo. S prvim mestom sta uspeh klubskega kolega dopolnila Marjan Majcen (st. dečki do 42 kg) in Dani Rus (do 46 kg). Brina Solina je potrdila uspeh z držav- nega prvenstva. V kat. do 44 kg je v borbi za finale tesno izgubila proti državni prvakinji, vendar ji kasneje v borbi za tretje mesto fa- vorizirana slovenj egrajčanka ni ogrozila osvojitve kolajne. Ervin Vinko, po napaki v prvem kolu ni uspel iztržiti vidnejše uvrstitve. V skupnem seštevku je ekipa Drave dosegla 5. mesto. Zadnja domača preizkušnja v mladinski konkurenci je minulo sončno nedeljo privabila množico slovenskih, hrvaških, avstrijskih in italijanskih judoistov na 15. tradicionalni mednarodni pokal Beži^ada. Nastopili so vsi naj- boljši mladinci in mladinke, vključno z nosilkami medalj na evropskem prvenstvu. Ptujčani so nastopili s tremi tek- movalci, kandidati za mladinsko evropsko prvenstvo. Najbolje se je odrezal Denis Rus, ki je v najmnožičnejši kategoriji (do 73 kg) zanesljivo osvojil prvo mesto, v isti kat. pa Donald Rus 5. mes- to. Mladinski državni prvak do 100 kg in mladinski reprezentant Miha Prime je prav tako osvojil 1. mesto. Za mlajše starostne kategorije se tekmovalni del sezone počasi izte- ka, udeležili se bodo le še velikega mednarodnega turnirja v Gradcu. Za ptujske mladince pa se šele začenja pravi boj za osvojitev nor- me za nastop na letošnjem mla- dinskem evropskem prvenstvu. Simon Starček SAH • Hitropotezno prvenstvo Ptuja v sklopu rednih mesečnih tekmovanj za hitropotez- no prvenstvo Šahovskega društva Ptuj je na turnirju za april med 14 udeleženci presenetljivo, a zasluženo zasedel prvo mesto Dušan Majcenovič z 11 točkami. Na naslednja mesta so se uvrstili: Robert Roškar 10, Janko Bohak in Jože Čič 8, Viktor Napast 7,5, Viktor Pernat 7, Robi Mihalič 6,5, Zlatko Roškar 6 itd. Na turnirju za maj je med 16 udeleženci zmagal Ro- bert Roškar s 14 točkami pred Gregorjem Podkrižni- kom s 13,5 točke in Jožetom Čičem z 12 točkami. Sledili so: Janko Bohak 11, Dušan Majcenovič 10,5, Viktor Pernat 9,5, Viktor Napast in Zlatko Roškar 7,5, Martin Majcenovič 6,5 itd. V skupnem seštevku po posebnem točkovanju, s katerim se vrednotijo ude- ležba in doseženi rezultati, vodi po petih turnirjih Ro- bert Roškar s 94 točkami pred Dušanom Majceno- vičem z 62,5 točke, Jankom Bohakom s 47,5 točke, Jožetom Čičem s 42,5 točke in Zlatkom Roškarjem s 41 točkami itd. • Polcal Slovenije Na finalnem tekmovanju za pokalno prvenstvo Slo- venije nastopajo štiričlanska moštva. Domače moštvo je presenetljivo doseglo samo neodločen re- zultat s po šahovskih naslovih precej slabšim moštvom Slovenskih Konjic, je pa se zaradi zmage na čelni deski uvrstilo v nadaljnje tekmovanje. Š.D. Ptuj - Š.D. Slovenske Konjice 2:2 (Polajžer - Florjanič 1:0, Krumpačnik - Slomšek 0:1, Brglez - Fe- renc remi, Roškar - Šibanc remi). Moštvo Šahovske- ga društva Ptuj bo v naslednjem kjog 28. maja igralo z moštvom Šahovskega društva "Žusterna" v Kopru. Janko Bohak • Odprti turnir posameznilcov 24. aprila je bila ustanovljena Šahovska sekcija Bu- kovci, ki deluje pod okriljem Športnega društva Bu- kovci. 9. maja so izvedli prvi turnir v hitropoteznem šahu. Udeležili so se ga lahko vsi, tako člani sekcije kot gostje iz drugih sekcij in vsi ljubitelji šaha. Turnirju je prisostvoval tudi župan občine Markovci Franc Ke- kec in tudi naredil prvo potezo ter s tem odprUurnir. Seveda smo bili zelo veseli tudi predsednika Šahov- ske zveze Slovenije Janka Bohaka. Rezultati: 1. Leon Krajnc 6,0, 2. Martin Majcenovič 5,5 točk, 3. Boris Žlender 5,5 točk, 4. Dušan Majcenovič 5,0 točk, Jan- ko Bohak 5,0 točk; 5. Dušan Ličina 5,0 točk; 7. Franjo Lazar 5,0 točk itd. Gorazd Mlinaric tednik - Četrtek, 13. maj 1999 13 mo MAŠmiKIUUIH MURSKA SOBOTA / REGIJSKO SREČANJE MLADIH RAZISKOVALCEV SREDNJIH ŠOL V Šestkrat zlato za Ptujiane prejšnji teden je na gimnaziji Murska Sobota potekalo re- gijsko srečanje mladih raziskovalcev. Na njem je sodelo- valo kar 54 raziskovalnih nalog, ki jih je pripravilo več kot dvesto mladih iz Podravja in Pomurja. Nagradili so jih z zlatimi, srebrnimi in bronastimi priznanji. Zlata so se uvrstila na državno srečanje. Ptujski srednješolci so domov prinesli kar šest zlatih priznanj (štiri ekonomska in dve gimna- zija), tri srebrne (dve ekonoms- ka in ena gimnazija) in sedem bronastih (šest ekonomska in ena elektro). Ekonomska šola se je na tek- movanje prijavila kar z dvanajstimi raziskovalnimi na- logami od teh so bile štiri zlate. Zlata priznanja so prejeli: pod mentorstvom profesoric Branke Regvat Kampl in Metke Babu- sek Medic so dijaki Svetlana Žitnik, Brigita Brlek, Olga Šprah, Valerija Perša in Alek- sander Topolovec naredili na- logo o delu na črno z naslovom Tistih, ki so v temi, se ne vidi ...; profesorica Mija Vaupotič - Gregorinčič je bila mentorica naloge o rjavem sladkorju z nas- lovom Ko belo sreča rjavo, ki sta jo naredili dijakinji Janja Kola- rič in Lidija Peteršič; profeso- rica Danica Vaupotič je bila mentorica naloge z naslovom Varstvo potrošnikov, pripravili so jo Slavko Mohorič, Tamara Inkret, Irena Brlek, Nataša Štebih in Barbara Modlic; pro- fesorica Ljuba Kodela je bila mentorica dvema zlatima nalo- gama: nalogo Kruh kot varoval- no živilo sta pripravili Silva Lesničar in Natalija Breznik iz Ekonomske šole, Svinec v okol- ju pa Tina Cvetko in Maja Kle- menčič (Gimnazija Ptuj). Z gimnazije je bila zlazta še naloga Vpliv dejavnikov na razpad vi- tamina C pod mentorstvom ma- gistra Borisa Zmazka, ki so jo pripravili Marko Hanželič, Da- mir Najvirt in Bojan Potrč. Omeniti pa je potrebno profe- sorja Sašo Babiča s Srednje zdravstvene šole Murska Sobo- ta, ki je bil mentor kar enajstim nalogam in bil že drugo leto za- pored izbran za najuspešnejšega mentorja. Osnovnošolsko regijsko srečanje bo 23. maja na osnovni šoli Olge Meglič, prijavljenih pa je več kot šestdeset nalog. Milan Krainc Dijaki EI(onomsl(e šole Ptuj Slavko Mohorič, Tamara Inkret, Irena Brlek, Nataša Štebih in Barbara Modlic so pod men- torstvom Danica Vaupotič raziskovali varstvo potrošnikov Gimnazijki Tina Cvetko in Maja Klemenčič sta pod men- torstvom prof. Ljube Kodela raziskovali svinec v okolju. Foto: Nini VELENJE / Z MODNIMI TRENDI V POMLAD '99 Mladi Ptuiiatti opozarjajo nase 17. aprila je bila v kulturnem domu v Velenju vseslo- venska prireditev za slovenske frizerje Z modnimi trendi v pomlad '99, ki Je imela izključno slovenske izvajalce. Na prireditvi je nastopilo pet mladih slovenskih frizerjev iz različnih krajev Slovenije, vsak s koreografsko izdelanim nasto- pom oziroma multimedijsko predstavitvijo, pri čemer je na- jbolj vidno izstopal ptujski frizer Sašo Fenos s sodelavci, ki je predstavil hiphop kolekcijo najnovejših frizerskih modnih trendov. Sašo je po vrnitvi iz Velenja povedal, da si zelo želi- jo, da bi lahko nastop iz Velenja ponovili tudi v Ptuju na mestnih ulicah, da bi ga videlo čim več Ptujačnov, ki bi tudi na ta način lahko pobliže spoznali vrsto ustvarjalnosti mladih Ptujčanov, ki s svojim delom vse bolj presegajo občinske meje. MG Plesna šola Mambo se je na reviji predstavila z oblačili buti- ka In Sašo Fenos je v Velenju predstavil novo kolekcijo pričesk hiphop. Foto: Sandra Požun PTUJ / ANSAMBEL TORNADO Z NOVIMI PESMIMI Kaseta in zgošienka 25. aprila Je ptujski ansambel Tornado izdal novo kaseto in zgoščenko "Najlepša si" pri založbi Zlati zvoki. Na njej je pet zabavnih in šest narodnozabavnih melodij, ki bodo zagotovo našle poslušalce. Ansambel se namreč trudi, da bi zadovoljil najširši krog ljubi- teljev dobre glasbe. Igrajo za sta- ro in mlado, od ročka do doma- če zabavne glasbe. Skupaj so že dvajset let, v tem času so igrali s številnimi znanimi glasbeniki, nastopili pa so tudi na različnih festivalih in na popevki Vesele jeseni. V letih od 1990 do 1996 ansambel pod tem imenom ni deloval, ker je po Sloveniji in v nekaterih evropskih državah nastopal pod imenom Alfi Nipič in njegovi muzikanti. Ansambel Tornado vodi Jože Krajnc, njegovi člani pa so še Kristjan Brus, Igor Alatič, Edi Rebemik, Silvo Pilinger in Ro- man Rozman. MG NOV USPEH PTUJSKE LEPOTICE Alenka - m/s hostes Na letošnjem avtomobilskem salonu, ki so ga zaprli v nedeljo, 25. aprila, so izbrali tudi mis hostes. V izboru Je sodelovalo trinajst lepotic. Za najlepšo 21. avtomobilske- ga salona Je bila izbrana Ptujčanka Alenka Vindiš (mis Slovenije leta 1996), kije zastopala barve Citroena. Devetčlanska komisija ji je skupaj dodelila kar 60 točk. Alenka je bila naslova zelo vese- la. Prva spremljevalka je postala Maruša Skok z Nissanovega razstavnega prostora, druga spremljevalka pa Viktorija Stra- jnar z razstavnega prostora Mer- cedesa Benza. Naslov mis hostes je Alenki prinesel več lepih nagrad, poto- vanje in letovanje v slovenskem in hrvaškem Primorju, mobilni telefon, ogled frankflirtskega avtomobilskega sejma, uporabo avtomobila za določen čas in ročno uro z znakom Mercedesa Benza. Alenka Vindiš postaja tudi vse uspešnejša slovenska maneken- ka. MG Alenka Vindiš kot hostesa na letošnjem avtomobilskem sa- lonu v Ljubljani. Foto: Črtomir Goznik PREEJELI SMO ZŠAM še obstaja! Ko grem okrog po mestu in deželi, me ljudje sprašujejo: "Za- kaj ste ukinili avto šolo?" Spoštovani bralci ptujskega Tednika - to ni res, šola deluje - in opravlja svoje poslanstvo kot doslej in ga bo tudi v bodoče. Pa čeravno bo potrebno zamenjati vodstvo ZŠAM v Ptuju. Po vsem dosedanjem dogajanju bo to potrebno storiti v skorajšnjem času. Opažam in opozarjam, da vodstvo, to je odbor in nadzorni odbor, ne izpolnjujeta nalog, za katere ju je članstvo izvolilo in zadolžilo. Če ZŠAM v Ptuju še obstaja in opravlja svojo nalogo, za kar je bilo ustanovljeno, se mora vodstvo temeljito spremeniti in se prilagoditi današnjemu času. Spomnil bi člane, ki prejemate Prometni vestnik, da si preberete številko 4 iz leta 1997, kjer je zapisano o proslavi 75-letnice obstoja šoferske organizacije v Sloveniji in kjer na strani 67 piše, kako smo začeli šolati šoferje v Ptuju. In to delovanje mora ZŠAM nadaljevati tudi sedaj, ker smo strokovna organizacija, ne politična in ne strankarska. ZŠAM smo ustanovili v Sloveniji ponovno 1950. leta z namen- om izobraževanja in dopolninlnega izobraževanja že obsto- ječega in novega kadra, kar je bilo tisti čas potrebno. Šoferje in avtomehanike, ki niso včlanjeni v ZŠAM, pozivam, naj to storijo, saj je to vaša stanovska organizacija. Ludvik Psajd, Ptuj ; ^^^ambel Tornado 14 ^^S^mSiH četrtek, 13. maj 1999 - tednik NASVETI Blitva Vrtovi so vedno bogatejši po svojem videzu. Blitve sicer ne naj- demo pogosto v našem vrtu, saj je to zelenjava, Id je velilio bolj razširjena in cenjena na Primorsliem in tam iz nje pripravljajo velilio več jedi. Blitva je neposredna sorodni- ca rdeče pese, kar kažejo tudi njeni listi, ki so zelo podobni pesinim. Je slastna zelenjava, ki jo gojijo zaradi njenih listov in okusnega mesnatega dela ste- bel, ki so belo rdeča. Poznamo več sort blitve, v kuhinji pa je posebej cenjena listna blitva ali blitva za rezanje, ki ima veliko lepih listov. Listno blitvo lahko jemo kar surovo in jo lahko pri- pravimo kot večino listne ze- lenjave. Po okusu je podobna rdeči pesi, zato jo lahko pri- pravljamo s sadjem in sladkor- jem. Listno blitvo pa lahko tudi kuhamo z dodatkom olivnega olja in česna ter pomaranče. Najbolj znane jedi iz blitve so blitva s krompirjem, blitva po dalmatinsko, blitva s smetano, blitva s slanino, kremna blitva, blitvine timbale, blitvini zvitki, z rižem, ribami, pečenice iz blitve, nadevana blitva, blitvin puding in podobne jedi. Blitvo s slanino pripravimo tako, da blitvo očistimo, opere- mo in narežemo na široke re- zance. Tako narezano narahlo skuhamo v slanem kropu, za boljši okus pa lahko dodamo nekaj kapljic olivnega olja. Po- sebej v kožici prepražimo na kocke narezano slanino, doda- mo sesekljan česen, in ko zadiši, dodamo odcejeno kuha- no blitvo, narahlo premešamo in ponudimo skupaj z masle- nim krompirjem in pečenimi ribami. Blitvo po dalmatinsko pripra- vimo tako, da blitvo prav tako skuhamo v slani vodi; pazimo, da listov ne skuhamo preveč, pri mladi blitvi je dovolj, če jih samo poparimo z vročo vodo. Odcedimo, prilijemo olivno olje, potresemo s poprom in na- sekljanim česnom in ponudi- mo. Po želji lahko primešamo še na krhlje narezan in kuhan krompir. Tako pripravljeno blitvo prav tako ponudimo zra- ven pečenih rib in pečene tele- tine. Dobra po okusu in enostavna za pripravo je tudi blitva s sme- tano. Pripravimo jo tako, da jo očistimo in skuhamo v manjši količini slane vode. Posebej v kožici razpustimo maslo ali margarino, dodamo eno do dve žlici moke, jo narahlo pre- pražimo in zalijemo z vodo, v kateri smo kuhali blitvo. Vode prilijemo toliko, da dobimo gosto tekočino. Takoj ko smo jed zalili, temeljito premešamo s šibo, da se ne naredijo grudi- ce. Dodamo še blitvo, ki jo lahko fino sesekljamo. Začini- mo s soljo, poprom in muškat- nim oreščkom ter dodamo kislo smetano. Jed kuhamo toliko časa, da dobimo želeno gostoto oziroma da nekaj tekočine izpa- ri. Za lepši videz damo tik pred serviranjem košček masla in ponudimo s pire krompirjem. Dobri in okusni so tudi zrezki iz blitve , ki jih naredimo s pomočjo blitve, ovsenih ko- smičev, masla ali margarine, se- sekljane čebule, nasekljanega peteršilja, česna, soli, popra, jajc in drobtin, potrebujemo pa še olje za cvrenje. Zrezke pri- pravimo tako, da blitvo očisti- mo, operemo in na hitro prev- remo v manjši količini slane vode, jo odcedimo, ohladimo in fino sesekljamo. Posebej v vodi namočimo ovsene kosmiče. Na margarini ali maslu prepražimo sesekljano čebulo, dodamo pe- teršilj, česen in blitvo ter ko- smiče, temeljito premešamo in odstavimo. Če je pri namakanju kosmičev ostala voda, jih na- rahlo ožemite. Zmes ohladimo in ohlajeni primešamo jajce in poper ter s pomočjo drobtin ali ostre moke oblikujemo zrezke. Te ocvremo v vroči maščobi. Zraven ponudimo hrenovo omako in fižolovo solato. Zrezki Iz blitve: - 50 dag blitve - 30 dag ovsenih kosmičev -1 žlica masla ali margarine -1 žlica sesekljane čebule - sol, poper, sesekljani peteršilj -1 strok česna -1 jajce - drobtine ali moka za oblikovanje - olje za cvrenje Nada Pignar, učiteljica kuharstva PISE: ING. MIRAN GLUSIG / ^ V VRTU * V VRTU ^ Vrtna opravila v maju Vrtno rastlinje je meseca majnika v obdobju bujne rasti in razvoja. Vrt dnevno spreminja svojo podobo, saj se prične prelivati barve cvetja, prično se razvijati plodovi žlahtnega sadja, in ko pričnemo pobirati sadeže sočnih vrtnin, postaja živahnejši in prijetnejši. Skrbnemu vrtnarju v tem obdobju ne ostaja mnogo časa za ogledovanje, užitke in počitek, ker so rastline ob tej živahnosti potrebne še večje pozornosti in nege, obvarovati jih mora pred boleznimi in škodljivci in se nepre- nehoma spopadati s pleveli, da jih ne bi ovirali pri rasti. v SADNEM VRTU med zgodnjimi sadnimi vrstami koščičarjev in vrtnili jagod dorašča razne vrste grmasto jagodičevje: beli, rdeči in črni ribez, kosmulje, maline, aronije in druge. V razdobju naj- bujnejše vegetacije je podobno kot druge sadne vrste žlahtnega sadja tudi razne vrste jagodičevje občutljivejše za okužbe rastlinskih glivičnih bolez- ni in bolj ga napadajo razni rastlinski škodljivci. Če rastlin ne obvarujemo pred okužbami, preden do njih pride, in če pojava škodljivcev ne uničimo pra- vočasno, je pridelek ogrožen, rastlina pa prične hi- rati do odmiranja. Glivična bolezen ribezova rja povzroča v juniju rumenenje listja na ribezovih in kosmuljevih grmih, in preden prične grozdičje zoreti, prične listje od- padati, do avgusta, ko bi bilo najbolj potrebno za tvorbo cvetnih brstov za naslednje leto, pa grmi povsem ogolijo. Učinkovito obvarujemo ribezove grme pred okužbo z ribezovo rjo, če jih sredi maja poškropimo z dithanom ali antracolom, nato pa ta- koj po obiranju dvakrat do sredine avgusta v kom- binaciji prej navedenih organskih fungicidov z bakrom, kot sta bakreni antracol ali bakreni dithan. Kosmuljeva plesen povzroči predčasno odpa- danje listja in gnitje plodov, preden dozore. S ple- snijo okuženega kosmuljinega grma ni mogoče pozdraviti, pač pa s preventivnim škropljenjem preprečiti, da bi prišlo do okužbe. Takoj po cve- tenju poškropimo grme s karathanom, bayleto- nom ali topasom, nato pa škropljenja ponavljamo v 10- do 12-dnevnih presledkih do avgusta. Ribezova uš je nevaren škodljivec grmastega ja- godičevja. Pojav ribezove uši opazimo že na zelo mladem listju in po zastoju rasti poganjkov. Kolo- ne uši se stiskajo v močno zvitih in skodranih vrhnjih listih in šopih zakrnelih poganjkov. Uš izloča obilo medene rose, ki jo uživajo mravlje, na listju pa se pojavi sajavost. Uničevanje ribezovih uši je težavno, ker se pojavijo ob zorenju ribeza, zato škropimo le z dotikalnimi strupi, kot so piri- mor, hostaguick ali decis ob strogem upoštevanju karenčne dobe. V OKRASNEM VRTU opravimo okrasnim drev- ninam m grmovnicam, ki so odcvetele, spomla- dansko rez. Spomladi cvetočih okrasnih trajnic ni- smo rezali pozimi, v času mirovanja, ker bi s tem okrnili intenziteto cvetenja, je pa to potrebno opra- viti takoj po cvetenju, da rastlinam ohranimo vzgoj- no obliko in vzpodbudimo njihovo nadaljnjo rast in razvoj. Magnoliji odstranimo po cvetenju le stare, poškodovane in rogovilaste veje in veje, ki kazijo videz naravne krošnje. Forsiciji po cvetenju močno prikrajšamo poganjke, da bi se razvili številni novi. Grme pomladne rese - erice po cvetenju rahlo postrižemo s škarjami, da jim ohranimo grmičasto ršst, pri čemer smo pozorni, da ne režemo prebli- zu starega lesa. Kameliji, japonski kutini, češminu in drenu opravimo le vzgojno rez, da jim zadržimo obliko naravne rasti, ter jih po potrebi redčimo. V ZELENJAVNEM VRTU lahko sredi maja sadi- mo na prosto tudi na mraz občutljive vrtnine, saj se bodo v naslednjih dneh poslovili ledeni možje, ki za seboj še dokončno pospravijo ostanke hladne- ga vremena, ki ga spremljajo pozne slane. Vla- knasto folijo, s katero smo prekrili posevke vrtnin, da bi jim pospešili kaljenje in rast ter jih obvarovali pred zunanjimi poškodbami, odstranimo le tam, kjer je pričela ovirati rast v višino. Čebulo imamo prekrito, da bi preprečili čebulni muhi zaleganje jajčec, da pa folija ne bi ovirala njene rasti, jo divig- nemo in namestimo preko lokov. Folije ne odkri- vajmo ob sončnem vremenu, da pri rastlinah ob nenadnih spremembah pri prehodu z vlažnega in zasenčenega na suho in sončno ne bi prišlo do poškodb. Sredi maja sejemo zelje, ohrovt in brstični ohrovt v setvenice, da si vzgojimo sadike, te pa presajamo konec julija za pridelavo in uporabo teh vrtnin v jeseni. Sejemo tudi že prve posevke endi- vije. Sejemo pa še lahko solato za pridelavo in por- abo glavnate solate v poletju, pri čemer izberemo sorte, ki prenašajo poletno vročino in svetlobo dol- gega poletnega dne in ne uidejo prenaglo v cvet. Taka je na primer sorta great lakes, ki je tudi po kakovosti priporočljiva, saj je izredno okusna po- letna krhkolistna solata. Miran Glušič, ing. agr. PRIPRAVLJA MAG. BOJAN SINKO, SPEC. KLIN. PSIH. / NEKATERI DRUGI PROBLEMI DUŠEVNEGA ZDRAVJA - 224. NAD Zcliroff, cfriižlff a In tfiiseiffio zdnrfje 85. nadaljevanje Zdravljenje zakon- skih in družinskih konfliktov Ko govorimo o družini, za- konu in duševnem zdravju, se vsekakor moramo na kratko dotakniti tudi zdravljenja za- konskih in družinskih kon- fliktov. Kot družinsko terapi- jo (in seveda tudi zakonsko) razumemo vsako obliko psi- hoterapije, ki izhajajoč iz inte- rakcije dveh ali več svojcev, teži k spremembi medseboj- nih odnosov v družini - in si- cer z namenom, da odpravi ali omili psihopatološke motnje vedenja in doživljanja pri enem ali več njenih članov. Seveda ni namen samo od- pravljati ali omiliti simptome ter iskati način, da se posa- meznik najbolje prilagodi svojemu okolju, ampak se je potrebno truditi tudi za ust- varjanje novih oblik in načinov življenja zakoncev in družine. Morda bi se omenil nekatere prednosti družinske terapije. Morda so najvažnejše: - družinska terapija je učin- kovit terapevtski instrument, - omogoča rast in razvoj na- daljnjega zdravja družine ter posameznih članov, - zagotavlja reševanje emo- cionalnih težav posameznika v njegovem naravnem okolju, to je v družini, - omogoča nam odkriti pove- zavo psihičnih motenj in težav posameznika s psi- hičnimi motnjami družine in širšega družbenega kolja, - spomočjo družinske terapi- je se da tudi "laboratorijsko" proučevati oblike socialne pa- tologije, - družinska terapija omo- goča hitrejšo zaznavo in pre- poznavo kriznih procesov, tako pozitivno kot negativno naravnanih, ki se pojavijo v drugih terapevtskih metodah, v katere je vključen eden od članov družine, - družinska terapija omo- goča odpravo bolezenskih znakov v družinskem življen- ju in spodbuja k bolj zdravim oblikam doživljanja v družini, - z uporabo družinske terapi- je ne le preprečujemo nasta- janje bolezenskih znakov v družini, ampak zagotavljamo vzdrževanje mentalnega zdravja in vzgajamo družino za nadaljnje zdravo življenje, - družinska terapija zagotav- lja hkratno zadovoljevanje in- dividualnih, družinskih in družbenih ciljev, - pogosto prav skozi družin- sko terapijo reduciramo težave v kompleksu medse- bojnih odnosov, ki so sestavni del življenja v širši družbi, - izboljšanje odnosov med člani družine se pokaže tudi v obliki izboljšanja medseboj- nih odnov na drugih po- dročjih življenja. Naslednjič pa še nekaj na splošno o terapevtskem proce- su, o nekaterih splošnih obli- kah, značilnostih, zakonitos- tih in pravilih zakonske m družinske terapije. mag. Bojan Šinko PREJELI SMO VDomačijT kar po domače o črnih gradnjah se občasno veliko govori, vmes pa veliko molči. Tu "vmes" so velikokrat prav državni organi oz. njihovi delavci, ki razumejo zapisana pravila enkrat tako, drugič pa drugače. Gre za primere, ko in- vestitor začne delo brez ustrez- nih dovoljenj. Ko mu katera od inšpekcij zaukaže zaustavitev del in izreče kazen za kršenje predpisov, investitor navidezno ukaz uboga, plača kazen, ne- dovoljena dela pa nadaljuje. Ko so dela končana, nihče več ne ukrepa. Tak primer doživljava podpi- sana na Bregu pri Majšperku. Samostojni podjetnik J. V. širi svojo sicer dobrodošlo malo- prodajo za kmetijske potrebe v prodajalni "Domačija", na debe- lo. Širitev dejavnosti sama po sebi seveda ni sporna, sporno je to, da želi svoje skladiščne po- trebe širiti v strnjenem stano- vanjskem naselju navkljub na- sprotovanju sosedov in veljav- nim predpisom. Zemeljska dela za svoje namene nadaljuje kljub dvema odločbama urbanistične inšpekcije o prepovedi del. Po znani slovenski praksi: s pri- tožbo na pritožbo se dobi čas za delo, pozneje pa nedovoljene gradnje nihče več ne ruši... Zato pozivam medije, da si primer tudi pobliže ogledajo, saj ne gre zgolj za spor med dve- ma oz. več sosedi, temveč tudi za zelo različno razumevanje in razlaganje veljavnih predpisov s strani ustreznih državnih služb. V obravnavanem prime- ru sta v igri nasprotujoči si mnenji dveh kompetentnih oseb iz iste upravne enote (Ptuj). Srečko in Gabrijela Premužič Breg pri Majšperku Zahvala Delavci bolnišnice Ptuj se za prispevana finančna sredstva iskreno zahvaljujemo. Za izgradnjo bolnišnice so darovali: Ida in Silvo Arnejčič, Hajdoše 78/b - 7.000,00 SIT; Olga Vido- vič, Hajdoše 78/b - 5.000,00 SIT; Mitja Vidovič, Hajdoše 78/b - 2.000,00 SIT; Frančiška Tement, Hajdoše 78/b - 8.000,00 SIT; Marjana Predovnik, Mariborska c. 25 - 5.000,00 SIT; Marija Gojkošek, Sp. Hajdina 95 - 10.000,00 SIT; Pepca Zupa- nič, Hajdoše 64/a - 10.000,00 SIT; Vanja Gojkovič, Hajdoše 64/a - 10.000,00 SIT; Miran Gojkovič, Hajdoše 64 - 5.000,00 SIT, Marica Zupanič, Pot v toplice, Ptuj - 10.000,00 SIT; Mat- ilda Šilak, Hajdoše 77 - 10.000,00 SIT; Roza Medičar, Hajdoše 40 - 5.000,00 SIT; Stanko Zupanič, Gubčeva 13 - 20.000,00 SIT; Antonija Zupanič, Hajdoše 17 - 50.000,00 SIT; Zvonka Gojkošek, Hajdoše 42/b - 20.000,00 SIT; Alojz Žumer, Župečja vas 45, Lovrenc - 5.000,00 SIT; Franc Purg, Ptuj, na- mesto cvetja Franca Horvat - 7.000,00 SIT. Javni zavod Splošna bolnišnica dr. Jožeta Potrča, Ptuj Krvodajalci 29. APRIL - Igor Pucko, Žerovinci 12, Tone Piošinjak, Mala vas 37/a, Zvonko Janžekovič, Brezovci 11, Martin Turnšek, Skorba 29, Kar- men Mar-Licul, Sp, Korena 33, Franc Zagoran- ski, Hajdoše 101, Maksimiljan Godec, Draženci 21/d, Mirko Kralx)nja, Podgorci 48, Herman Jur- gec, Paradiž 27/a, Mladen Raca, Tovarniška 6, Kidričevo, Ivan Furek, Hajdoše 39, Milena Rižnar, Formin 31/a, Jože Muhič, Mala vas 7, Srečko Kuzminski, Stojnci 143, Vesna Kunčnik, Ormoška 70, Ruj, Janez Žerovnik, Golotx)va 3, Ptuj, Erna Furek, Skorba 18, Janez Veselič, Moškanjci 90/b, Martin Vozlič, Zamušani 4, Ja- nez Turnšek, Gerečja vas 40/c, Andeto Maračič, Volknnerjeva 38, Ruj, Marjeta Rašl, Pobrežje 52, Franc Šuen, Juršinci 88, Drago Robnik, Markov- ci 67/a, MIlan Muršič, Zagojiči 19, Roman Leten- ja, Breg 57, Vladimir Vozlič, Zamušani 4/a, Jan- ko Kodrič, Bukovci 92/a, Marko Kukovec, Ul. 25. maja 15, Ruj, Dušan Furek, Draženci 87/a, Franc Mertuk, Kopališka ul. 14, Kidričevo, Ja- nez Zamuda, Placerovci 14. Marjana Sok, For- min 1/a, Renata Perhač, Mestni Vrh 7, Simona FridI, Sp. Hajdina 72/a, Milorad Zrnič, Formin 39/a, Vlado Motaln, Bukovec 56, Duško Brvar, Planinčevih 17, Miklavž na Dravskem polju, Jožef Plaveč, Ivanjkovci 4, Aleš Jerič, Kvedrova 5, Ruj, Rudi Nahberger, Zg. Hajdina 87, Boris Pšentčnik, Prušnikova 18, Maribor, Ivan Pernat, Ul. 25. maja 8, Ruj, Jurij Mendaš, Prepolje 22, Stanko Vršič, Slavšina 36, Jože Danko, Župetin- ci 44, Branko Matjašič, Stojnci 51, Alojz Ters, Klinetova 10, Maribor, Vinko Gorjup, Dragonja vas 12, Stole Dukadinovič, Prušnikova 18, Mari- bor, Roman Križnjak, Formin 39, Boštjan Zu- pane, Ljubljanska cesta 14/a, Rače, Milica Vršič. Slavšina 36, Danijel Vrbnjak, Mezgovci 7, Marija Ivančič, Ob potoku 19, Slovenska Bistrica, Damjan Ferš, Hajdoše 6, Rudi Frešer, Ob poto- ku 19, Slovenska Bistrica, Stanko Libman, Šef- cerjeve brigade 5, Maribor, Edvard Ljubeč, Bis 43, Stanko Draškovič, Mestni Vrh 60/a, Bogdan Avguštin, Stari Log 20, Aleš VrabI, Ornnoška cesta 87, Ruj, Benjemin Slanič, Mihe Zidanška 12, Maribor, Ivan Belužič, Prušnikova 18, Mari- bor, Branko Krajnc, Sovjak 9, Roman Mom- Nova ulica 11, Rače. Janez Venta, Senik 22. Franc FridI, Zg. Hajdina 97/a, Bojan TopolnjaK. Sovretova pot 6, Ruj, Bojan Ornik, Krčevina P^^ Vurbergu. tEDNIK - Četrtek, 13. maj 1999 15 OD TOD IN TAM SLOVENIJA / OBRAMBE PRED TOČO NE BO Proti toii z zavarovanjem pred leti je nevihtno grmenje spremljalo tudi pokanje izstrel- jenih raket, ki so so iz številnih izstrelišč švigale proti točonosnim oblakom. Mnogokrat seje zgodilo, da toče ni bilo, mnogokrat je kljub streljanju temeljito oklestila poljščine, vi- nograde in sadovnjake. Obramba pred točo je včasih odpove- dala, ker strelci niso dobili dovoljenja za streljanje zaradi po- risotnosti letal nad nami ali iz kakih drugih razlogov. Vedno večji je bil dvom o učinkovitosti obrambe pred točo z raketami in tako so te pokale vse redkeje ter na koncu povsem utihnile. Vojno proti točonosnim obla- kom so nato nekaj časa vodili z letali, vendar je bilo za to na- menjenega denarja vedno manj in danes smo tako rekoč tudi brez te obrambe. Podatkov o tem, ali je toča sedaj pogostejša in je škoda zaradi nje večja, ni- mamo. Dejstvo pa je, da je toča naravni pojav, ki iz leta v leto predvsem v kmetijstvu povzroča ogromno škodo. Na različnih območjih Slovenije je tudi ne- varnost različna, njena grožnja pa nad nami visi od konca aprila pa vse do sredine oktobra. V času torej, ko je kmetijstvo nan- jo najbolj občutljivo. Obramba pred točo je bila zelo draga, njeni uspehi pa niso bili prepričljivi. Zagotovo je v tem razlog za njeno prenehanje. Tako kot v svetu se tudi pri nas vse bolj uveljavlja zavarovanje škode pri zavarovalnicah. Da bi tovrstna zavarovanja postala za kmetovalce dostopnejša, so se v nekaterih občinah odločili za subvencioniranje zavarovalnih premij - nekatere celo do 50 odstotkov. Takšno vzpodbujan- je zavarovanja pred točo je razširjeno tudi v drugih državah, predvsem v Avstriji in Švici. Zavarovalnice imajo za zavarovanje posevkov in plodov različne programe. Enega od ta- kih nam je posredoval Aleksan- der Kuhar, prevzemnik rizika kmetijskih zavarovanj pri Zava- rovalnici Triglav, območni eno- ti Maribor. Temeljno zavaro- vanje posevkov in plodov krije škodo na zavarovanih posevkih ali plodovih, nastali zaradi požara, udara strele ali toče. Za- varovanje je mogoče razširiti še na kritje škode zaradi poplave, viharja ali spomladanske poze- be. Omenjena zavarovalnica je letos za te vrste zavarovanj za petino znižala premije z namen- om, da bi postalo zavarovanje za kmeta dostopnejše, saj je danes zavarovanih le okoli 20 odstot- kov kmetijskih površin. Zavaro- valnica Triglav nam je posredo- vala tudi nekaj podatkov o zava- rovalnih premijah. Premijska stopnja za posamezno zavaro- vanje je odvisna od kraja zavaro- vanja in s tem povezanega ne- varnostnega razreda, na višino premije pa vpiva tudi pričako- vani hektarski donos, pričako- vana cena pridelka, kar zavaro- valnica določi z upoštevanjem predlogov zavarovanca. Tako znaša zavarovalna premija za hektar pšenice ob pričakovanem pridelku 4 tone in ob pričakova- ni ceni 30 tolarjev za kilogram od 1.400 do 5.000 tolarjev. Za zavarovanje hektarja sladkorne pese bi odšteli od 2.100 do 7.200 tolarjev, za koruzo za zrnje 1.050 do 4.400 tolarjev, silažno koruzo od 900 do 3.400 tolarjev. za zavarovanje zelja ob pričako- vanem pridelku 28 ton in ceni 16 tolarjev za kilogram od 7.200 do 35.840 tolarjev in tako na- prej. Za zavarovanje hektarja vi- nograda z belim grozdjem ob pričakovanem donosu 8 ton grozdja in ceni 90 tolarjev za ki- logram bi znašala premija od 29.400 do 85.100 tolarjev, za ja- bolka ob hektarskem donosu 26 ton in ceni 45 tolarjev pa od 39.550 do 170.000 tolarjev. Pri teh premijah niso upoštevani nobeni popusti. Zavarovalnica navaja stroškovne, skupinske in stalnostne popuste. Kako je z zavarovanjem kme- tijske proizvodnje v praksi, smo vprašali v Kmetijski zadrugi Ptuj. Tam so povedali, da imajo z zavarovalnico vzpostavljene dobre odnose. Zavarovane ima- jo kar 90 odstotkov posejane pšenice, to je med 1.200 in 1.300 hektarji. Povedali so, da se zava- rovanje pšenice resnično izp- lača, saj znaša zavarovalna pre- mija okoli 4 tisočake po hektar- ju, doslej pa so zadružni pride- lovalci vedno dobili več odškodnine, kot so znašale vse plačane premije. Zavarovane imajo tudi nekatere druge poljščine, med vrtninami pa predvsem papriko, pri kateri je vložek zelo visok, škoda ob mo- rebitni toči pa zelo velika. Zad- ruga ima z zavarovalnico sklen- jeno pogodbo, ki zagotavlja sku- pinske popuste. Kot vse kaže, v Sloveniji nihče več resno ne razmišlja o obram- bi pret točo, čeprav raketne rampe tu in tam še stojijo. Seve- da bi učinkovita zaščita pred točo prišla še kako prav tudi na drugih področjih, če spomnimo samo na avtomobile, ki jih lah- ko toča prav tako precej poško- duje. Verjetno je tudi v tem pri- meru rešitev v zavarovanju. Kar se tiče kmetijstva, bo odločitev za zavarovanje posevkov in plo- dov zagotovo vedno več. Pose- bej ob dejstvu, da se bodo kme- tije tako površinsko kot gospo- darsko krepile, njihovi lastniki ali posestniki pa bodo v celoti odvisni od količine in kakovosti pridelkov. Če je pregovor, da je po toči zvoniti prepozno, upora- ben v mnogih primerih, pa v prvi vrsti velja za kmetijstvo, ki je tovarna brez strehe. Za zava- rovanje se je potrebno odločiti že v začetku kmetijske sezone. Več bo zavarovancev, cenejše bodo premije in večja bo razpršenost rizika. Zavarovalni- ca vsako leto skrbno beleži po- gostost pojavov, kot so toča, vi- har in pozeba. Na osnovi teh po- datkov je Slovenija razdeljena v 15 navarnostnih razredov, od česar so odvisne tudi zavaroval- ne premije. V Zavarovalnici Triglav zagotavljajo, da imajo visoke rezerve, ki omogočajo sprotno izplačilo odškodnin tudi v primeru večjih naravnih katastrof. J. Bračič Nekoč smo se proti toči borili z raketami, danes z zavarovanjem STROKOVNJAKI SVETUJEJO Oskrba posevkov sladkorne pese I. RSDCENJE Eno prvih opravil v posevkih sladkorne pese po zatiranju ple- velov je redčenje posevkov, ki so t^ili sejani na korekcijo sklopa, ^^edčenjem pričnemo, ko pesa razvije 4-6 listov, običajno po prvem kultiviranju. Osnovno Vodilo pri redčenju: v vrti si dve rastlini ne smeta biti bliže od 18 <10 22 cm. Na ta način dosežemo optimalni sklop, to je 80.000 - lOO.OOO rastlin na hektar, f^edčenje je potrebno opraviti Pravočasno, saj se z vsakim za- mujenim dnem zmanjšuje pri- '^elek. Pogosta napaka je Piščanje pregostega sklopa, pos- '^dica pa je slabša kakovost •^onibajniranja. DOGNOJEVANJE Sladkorno peso dognojujemo ^rno z dušikom po navodilih "Miroma 100 - 200 kg KAN/ha, ®"ičajno pred prvim kultiviran- najpozneje pa do konca "^^ia. Poznejša uporaba dušika ^^Hkokrat povzroči zmanjšanje ^^ebnosti sladkorja in ^'^anjšuje tehnološko kakovost j 'delan ih korenov. Za dogno- ^anje priporočamo uporabo AK-a- sečnine (uree) za dog- ^^levanje ne smemo uporablja- primerjavi s KAN-om se .^cnina hitreje topi, vendar pa ^)eno delovanje sorazmerno JJ^J^asno. Rastline lahko "^^inski dušik uporabljajo šele potem, ko ga drobnoživke v tleh "predelajo" v rastlinam dostop- ne oblike. To pa je za optimalno prehrano sladkorne pese pre- pozno, posledica pa je manjši iz- koristek sladkorja pri predelavi pese v tovarni. 3. jinEDVRSTNO OKOPAVANJE (KULTIVIRANJE) Ker je sladkorna pesa rastlina, ki v tleh razvije veliko organske mase, koreni pa zelo intenzivno dihajo, je nujno, da so tla med vrstami obdelana. Medvrstno okopavanje omogoča: - boljše ukoreninjenje pese in s tem lažje sprejemanje hranil iz tal, - boljšo izmenjavo plinov med tlemi in atmosfero, - enakomerno vpijanje vode (padavin), - preprečevanje izgub vode iz tal zaradi evaporacije. S tem opravilom preprečuje- mo zaskorjenost, hkrati pa tudi uničujemo plevel med vrstami. Strojno okopavanje posekov sladkorne pese ugodno vpliva na rast in razvoj pese, s tem pa tudi na količino pridelka. Pozi- tivne učinke lahko pričakujemo predvsem na težkih, zamuljenih ali zaskorjenih tal. Prav tako je nujno okopavanje med vrstami, če so v posevku pleveli, ki jih s herbicidi ni bilo moč uspešno zatreti. Če pričakujemo v polet- nih mesecih sušo (kar je v naših pridelovalnih razmerah pogos- to) ali če je že pomlad sušna, je strojno okopavanje neižbežen ukrep. Posevek pričnemo stro- jno okopavati, ko so vidne vrste. Priporočamo, da kultiviranje opravite vsaj dvakrat. Pri prvem okopavanju uporabljajte zaščitne diske, da ne poškoduje- te mladih rastlin. 4. UPORABA BORA Bor je eno najpomembnejših mikrohranil v prehrani sladkor- ne pese. Pomanjkanje povzroča bolezen - srčno trohnobo kore- nov, posledica katere je manjši pridelek ter slabša kakovost ko- renov. Dodajanje bora je nujno, če je pesa posejana na izčrpanih tleh z nizko vsebnostjo or- ganske snovi, če smo tla apnili oziroma na tleh, kjer je vsebnost bora nižja od 0,7 ppm. Pripo- ročamo foliarno gnojenje z enim od gnojil, ki vsebujejo bor. Na trgu jih je več, in sicer: solubor, topbor, borogreen, bortrac, da- misol BB, nutribor, ki poleg 8% bora vsebuje še mangan, moli- bden, cink, magnezijev oksid, žveplo in dušik. Gnojila z bo- rom lahko prvič uporabite sku- paj z insekticidi proti listnim ušem, drugič pa skupaj s fungi- cidi proti cerkospori. Silva Kuharič, dipl.ing.agr. Tovarna sladkorja, d.d. BODO POSLANCI PRISlUENI SPREMENITI SEDANJI ZAKON O VOLITVAH V DRŽAVNI ZBOR Spremembe zakona o volitvah? Nadaljevanje iz prejšnje številke O PZR o volilnih sistemih, izveden 8. XII. 1996 Zahteve za ta predhodni zako- nodajni referendum (v nadalje- vanju PZR) je podalo: 1. 43.710 volivcev na pobudo Socialnodemokratske stranke, ki je sestavila tole referendums- ko vprašanje: "Ali sta za to, da se z zakonom o spremembah in dopolnitvah zakona o volitvah v državni zbor, volilni sistem uredi dru- gače in sicer tako: da se bo v Sloveniji oblikovalo 88 volilnih okrajev na približno enako šte- vilo prebivalcev, da bo v vsakem okraju izvoljen en poslanec, da bo za poslanca izvoljen kandi- dat, ki bo v svojem volilnem okraju prejel večino glasov vseh volivcev, ki bodo v tistem okra- ju glasovali, da bosta v primeru, da v prvem krogu volitev nobe- den izmed kandidatov ne bo do- bil zahtevane večine glasov, bos- ta kandidata z največ glasovi prišla v drugi krog volitev, v ka- terem bo izvoljen tisti, ki bo do- bil več glasov?" S predlagano spremembo se- danjega zakona o volitvah v državni zbor naj bi se uvedel večinski dvokrožni volilni sis- tem. 2. skupaj 35 poslancev, povečini iz LDS, ki so sestavili tole referendumsko vprašanje: "Ali ste za to, da se zakon o vo- litvah v državni zbor spremeni tako, da bo zagotovil: neposre- den vpliv volivcev na izbiro pos- lancev; enakomerno zastopa- nost prebivalcev po območjih; sorazmerno zastopanost poli- tičnih interesov v državnem zboru, na podlagi katere je števi- lo mandatov sorazmern^o številu osvojenih glasov in sicer po nas- lednjih načelih: odpravi se možnost, da politične stranke določijo tako imenovane nacio- nalne liste, po katerih se določeno število poslanskih mandatov dodeli kandidatom s teh list neodvisno od volje voli- vcev; v vsaki volilni enoti se iz- voli enako število poslancev, tako da so vse volilne enote ena- komerno zastopane v državnem zboru; za poslance so izvoljeni tisti kandidati z list kandidatov v posamezni volilni enoti, ki so dobili največjo podporo voli- vcev v volilni enoti, nastopajoč po volilnih okrajih; volilni količnik, ki pove, koliko glasov je potrebno za pridobitev enega poslanskega mandata v volilni enoti, se zmanjša tako, da bo čimveč mandatov razdeljenih neposredno v volilni enoti in da bodo imeli večjo možnost izvo- litev tudi neodvisni kandidati." Pod to točko je predlagan pro- porcionalni, glede na sedanji nekoliko spremenjen volilni sis- tem. 3. Državni svet, ki je postavil tole vprašanje: "Ali sta za to, da se zakon o vo- litvah v državni zbor spremeni s ciljem, da se uvede kombiniran proporcionalni sistem, v kate- rem bodo zagotovljena tri izho- dišča: vpliv volivcev na izvoli- tev poslancev; enakopravna zas- topanost vseh volilnih območij; proporcionalno zastopstvo poli- tičnih interesov, kar bi se do- seglo tako: da se uvede 44 volil- nih okrajev in da ima vsak voli- vec dva glasova: enega za nepos- redno izvolitev poslanca v svo- jem volilnem okraju, drugega pa za listo kandidatov v volilni enoti; da se poslanci v 44 volil- nih okrajih neposredno do- končno izvolijo po večinskem sistemu z dvokrožnim sistemom volitev; da se 33 poslancev izvo- li po proporcionalnem načelu z drugim glasom za listo kandida- tov v volilni enoti in sicer tako, da so izvoljeni kandidati z list kandidatov z večjim številom glasov, ter da je drugi glas hkra- ti odločilen za proporcionalno delitev 88 poslanskih manda- tov; da se pri končni proporcio- nalni delitvi mandatov upošte- vajo glasovi samo za tiste liste v volilnem okraju, ki v volilnem okraju nastopajo s svojim kan- didatom, ter za tiste liste, ki v vsej državi dobijo najmanj 3,5 odstotka glasov." O Način glasovanja in ugo- tavljanja izida glasovanja na PZR dne 8. XII. 1996 V zadevnem zakonu (Ur.l.RS, št. 57/96) je med drugim določeno, da se o vseh referen- dumskih vprašanjih glasuje z eno glasovnico, da se število vo- livcev, ki so glasovali ZA, in šte- vilo volivcev, ki so glasovali PROTI, ugotovi pri vsakem re- ferendumskem vprašanju pose- bej. Ugotovi se tudi število voli- vcev, ki so glasovali PROTI pri vseh referendumskih vprašan- jih. Za njih se šteje, da so glaso- vali pri vsakem referendums- kem vprašanju. Izglasovan je predlog, za katerega je glasovala večina volivcev, ki so glasovali. • Ugotovitve republiške vo- lilne komisije Republiška volilna komisija je o PZR, izvedenem 8. XII. 1996, ugotovila (navajam le na- jvažnejše ugotovitve): skupno število volivcev, ki so imeli pra- vico glasovati, je znašalo 1,537.529; skupno število voli- vcev, ki so glasovali, je znašalo 583.389; oddanih je bilo 583.297 glasovnic. Pri posameznih referendums- kih vprašanji je bil izid glaso- vanja naslednji: a) referendumsko vprašanje postavljeno na zahtevo Držav- nega sveta: "za" 83.864 oziroma 14,4% od števila oddanih gla- sovnic, "proti" 237.041; b) referendumsko vprašanje, postavljeno na zahtevo 43.710 volivk in volivcev: "za" 259.687 oziroma 44,5% od števila odda- nih glasovnic, "proti" 139.384; c) referendumsko vprašanje, postavljamo na zahtevo 35 pos- lancev: "za" 152.784 oziroma 26,2% od števila oddanih gla- sovnic, "proti" 207.965. (Podatke sem prepisal iz obrazložitve prej omenjene odločbe št. U.I-12/97 US.) Nadaljevanje prihodnjič Mirko Kostanjevec 16 četrtek, 13. maj 1999 ■ tednik OoroofMMM PTOJ / NOVE POMEMBNE NAJDBE NA DVORIŠČU MALEGA GRADU Odkrili osem žganilt rimskilt grobov Na lokaciji Malega gradu v Prešernovi ulici v Ptuju potekajo arheološka izkopavanja že de- set let, odkar poteka obnova tega objekta. Dosedanja arheološka bera je bogata. Med na- jnovejšimi najdbami je zlasti pomembna najdba skupine osmih žganih rimskih grobov s postamentom za nagrobnik iz 2. stoletja, ki bo besedah Marije Lubšine Tušek, dipl. arheo- loginje - konzervatorke, vodje ptujske enote Zavoda za kulturno dediščino Maribor in tudi vodje izkopavanja, po vsej veijetnosti pripadajo pni stavbni gradbeni fazi. Trije grobovi imajo opečno konstrukcijo: eden med njimi strehasto z žlebniki, eden trikotno strehasto, eden pa pravokotno. Zanimiv je sam obredni po- kop: v grobno izkopano jamo je bila položena grobna kon- strukcija, v grobno skrinjo so bile dane izbrane kosti pokojni- ka, nanje položeni pridatki (vrči, solznica), v enem, verjet- no pripada ženski, je tudi jan- tarna preslica. Grob je bil zaprt, nanj pa so nasuli ostanke žgane- ga pokojnika z vsemi lesnimi os- tanki - žganino. Na tej majhni gomilici se je opravljal obred pokopa, verjetno tudi pripo- ročanje bogovom, prižgali so ol- jenke, našli so namreč tudi os- tanke oljenk (nekaj je tudi celih) ter razbitine posode, krožnikov, vrčkov, ki so jih uporabljali pri pogrebni pojedini in so jih za- tem obredno razbili. Vse to je imelo verjetno neki pomen, ki ga danes lahko razlagamo na več načinov oziromo si o njih bolj mislimo, ker pisnih virov in razlag ne poznamo oziroma jih Rimljani niso pustili. Grobne najdbe so pobrali in jih pred tem dokumentirali, os- tali pa bodo zidovi, ki jih bodo prekrili - zasuli s peskom. Arhe- ologi upajo, da bo investitorica mestna občina Ptuj imela dovolj posluha, da bo bodo lahko predstavili potek rimskih gradbenih ostalin in morda lah- ko nakazali tudi grobove v sa- mem tlaku oziroma novi dvo- riščni ureditvi. Marija Lubšina - Tušek je ob našem obisku še posebej opozo- rila na najdbe v samem objektu, v njegovem južnem traktu, kjer so odkrili masivne temelje poznogotskega objekta, verjetno gre za prizidano kapelo, prizida- li naj bi jo okrog leta 1480 k os- talim, že obstoječim traktom. Ti temelji pa so presekali ostanke rimske zgradbe in še pod njimi ležeče prazgodovinske nasel- binske kulturne plasti. Našli so tudi zelo lepo fibulo iz 7. stoletja pred našim štetjem. Gre za zelo pomembno najdbo na tem področju iz tega obdobja. Upajo, da jo bodo ob drugih ostalinah - od prazgodovine do današnjega časa - lahko razstavili v vitrini v prostoru novega informacijske- ga centra Knjižnica Ivana Potr- ča, kjer na bi bili predstavljeni tudi temelji kapele. V teh dneh naj bi bila arheo- loška izkopavanja na dve riščnem delu končana. Začela s bodo nova, in sicer na prostor med južno steno južnega trakt Malega gradu in obzidjem oz roma zdajšnjim zidom, ki omi juje teraso ob njem, kjer bo ii kop za dodatni depo nov knjižnice. Tudi na tem območj arheologi pričakujejo bogai najdbe. Ml Marija Lubšina Tušek, diplomirana arheologinja konzervatorka, vodja ptujske enote Zavoda zi kulturno dediščino Maribor, s sodelavci pri odpi ranju enega od žganih rimskih grobov na dvo rišču Malega gradu v Prešernovi uljci. Foto: Črtomir Goznil MB / KULTURNO DRUŠTVO STUDENTSKE ORGANIZACIJ Ma/ - mesec študentske kulture Projekt z zelo optimističnim imenom M^/ - mesec študents- ke kulture organizirajo v kulturnem društvu Študentske or- ganizacije Univerze v Mariboru letos že tretjič. Po izkušnjah iz prejšnjih let imajo za to vsaj dva tehtna razlo- ga: dober odziv študentske populacije in tudi solidno mero medijske pokritosti. Smernice projekta, zapisane i prvo leto, so ostale vse do dan« Kot dva temeljna namena projd ta so opredelili približevanje ku ture študentom in promocijo šti dentske kulture v ožji in širši ok< lici. Letošnji koncept projekta zastavljen tako, da zajame čil širšo paleto kulturnih priredit« Tako bomo v maju na ŠTUKU^ deli vse od zborovskega petja' folklore do ravea, uradno sli vensko predpremiero naji" vejšega risanega filma, razsta' stripa, lutkovno predstavo, ne^ koncertov, med njimi tudi k"' cert pihalnega orkestra z večj" 80 glasbeniki, nekaj gledališč predstav, vedno dobro sprejo impro ligo, dva literarna perff mansa in še nekatere zaniff'' kulturne stvaritve. Ob uradnem pričetku proje^ (v začetku maja) je bila otvori'' razstave študentov drugega le^ ka pedagoške fakultete v Mari'' ru na oddelku za likovno ped4 giko Ptujčana Aljoša Ozmeca Marka Šebreka, ki sta (oglje) poimenovala Kurbus - F ra - prostor. Milan Vb^ Utrinek iz otvoritve razstave Marka Šebreka in Aljoše Ozmeca (na levi). Foto: LOJZE tednik - četrtek, 13. maj 1999 17 DRUŠTVO VITA ZA POMOČ PO NEZGODNI POŠKODBI MOŽGANOV Kje bo jutri moj dom? Društvo VITA je prostovoljna, nevladna, nestrankarska, neprofltna, humanitarna organizacija, ki združuje po nez- godni poškodbi možganov prizadete otroke in mlade, njihove svojce, strokovnjake in druge prijatelje ter sodelavce. Usta- novljeno je bilo 5. novembra 1992. Društvo je imelo že 1995. leta 322 članov, od tega 104 poškodovane, 160 družinskih čla- nov ter 58 strokovnjakov in prostovoljcev. Društvo nima svojih prostorov. Dobivajo se vsak četrtek ob 17. uri v Svetovalnem centru za otroke, mladostnike in starše v Ljubljani, Gotska 18. V Ljubljani smo jih obiskali, da vam predstavimo nji- hovo delovanje. Predsednik društva Janez Sirk je povedal: "Naše društvo je edino v Sloveniji in deluje za potrebe ce- lotne države. Glavna dejavnost je pomoč prizadetim in njihovim družinam za izboljšanje kvalitete njihovega življenja, svetovanje, seznanjanje splošne in strokovne javnosti s specifično problematiko naših članov ter sodelovanje v preventivni in raziskovalni de- javnosti na tem področju. Vse de- javnosti društva VITA organizira- jo in vodijo člani prostovoljno, brez denarnega nadomestila. Za izvajanje posebnih dejavnosti pri- dobiva društvo še druge prosto- voljne sodelavce, z izvajalci obšir- nejših nalog pa sklepa posebne pogodbe. Vsi, ki bi se nam radi pridružili ali dobili kakšne informacije, se lahko obrnejo na nas osebno ali po telefonu: 061 1837522 (v delov- nem času). Društvo želimo približati vsem pomoči potrebnim po Sloveniji. Vsako leto na dru- gem koncu Slovenije priredimo dobrodelni koncert. Letos bo v nedeljo, 16. maja, ob 19. uri v dvorani Športnega centra Ptuj. Koncert poteka pod geslom Kje bo jutri moj dom? Geslo je nastalo na začetku projekta z namenom, da bodo vsi ti mladostniki in otroci tudi po izgubi staršev imeli pri- meren dom. Zaradi tega smo se odločili, da bomo s temi akcijami zbirali sredstva, da bi zgradili dom za tovrstne potrebe." Največkrat je po nesreči težko začeti znova. Vera Slodnjak, spec. klin. psihologije in koordinatorka pri društvu VITA, je povedala: "Skrb pri poškodbah je v okviru zdravstva dobro organizirana. Re- habilitacija traja še približno dve leti in šele potem začnejo osebe is- kati tudi druge vrste pomoči, zlas- ti na socialnem področju oz. na področju vračanja v družbo. Glavni namen društva je omo- gočiti boljšo kvaliteto življenja ot- rokom in mladostnikom skupaj z njihovimi vrstniki. Čeprav sem psihologinja, nas v društvu vodijo zelo preproste, vsakdanje človeške potrebe. Gre predvsem za druženje, ne le med seboj, temveč tudi z vrstniki, za športne in kul- turno-socialne aktivnosti. Nudi- mo jim možnost, da gredo ven iz svojih domov. Veliko delamo s prostovoljci in ti so postali naši pravi prijatelji. Tudi v Gornji Radgoni in Slovenskih Konjicah se oblikuje zelo močno društvo prostovoljcev. Želela bi, da se nam pridružijo vsi tisti, ki še niso vključeni." STARSl OB NESREČI DOŽIVLJAJO HUDE KRIZE Svojo zgodbo nam je zaupala mama Veronika: "Ko je sin Dam- jan imel prometno nesrečo, je bil star štirinajst let. Prvega maja je od takrat minilo osem let. Z mo- tornim kolesom se je peljal na kre- sovanje, in ko je prečkal cesto, ga je zbil avto. Ne morem vam opisa- ti, kaj sem prestajala. Damjan je bil zelo živahen ot- rok, vehko se je ukvarjal s špor- tom, v šoli je bil odličnjak. Po nes- reči je osem mesecev preživel v hudi komi. Šele po osmih mese- cih, ko je dvignil prst v znak za "ja", smo spoznali, da razume go- vor. Bil je nepremičen in popol- noma odvisen od pomoči drugih. Ves čas je bil nekdo ob njem. V bolnišnici. Kliničnem centru v Ljubljani, se je zdravil pet me- secev, nato je bil štiri mesece v Soči. Po počitnicah doma smo ga pet mesecev vsak dan vozili v Sočo. Ničesar ne more storiti sam. Ker komunicira s komunikator- jem, je v vseh aktivnostih odvisen od pomoči drugih oseb. Po po- klicu sem gradbena inženirka, po sinovi nesreči sem morala ambici- je v službi in terensko delo opusti- ti, da sem se posvetila sinu. Vse drugo je postalo zame postranske- ga pomena. V veliko pomoč mi je društvo Vita, saj tukaj dobiš izkušnje od drugih staršev in veli- ko koristnih nasvetov. Tako kot verjetno mnogi drugi v podobni situaciji sem se tudi jaz velikokrat spraševala, zakaj ravno naš Damjan. Toda sprijazniti se moraš z dejanskim stanjem in živeti s tem naprej. Ne smeš obso- jati in iskati krivde na sebi. Pa tudi čudeža, da bo nekoč naš sin takšen, kot je bil, ne smeš pričako- vati. Od sinove nesreče se je življenje v naši družini povsem spremeni- lo. Veliko sem zaposlena z Dam- janom, toda ne smem pozabiti na drugega sina, moža in na svoje * življenje. Svojo ljubezen in pozor- nost poskušam porazdeliti. Ostali družinski člani pač vedo, da je Damjan potreben posebne pozor- nosti. Tudi Damjan ima slabe dneve. Takrat je zelo razburjen in potrebuje^ dosti več kot le fizično pomoč. Če bi lahko govoril, bi verjetno to povedal, zdaj pa reagi- ra na drugačen način. Vse to sem opisala v svoji knjigi." PET ZGODB Spoznala sem tudi skupino fan- tov in deklet v društvu VITA. Po nekajdnevnih počitnicah so se po- novno dobili. Dan je bil utrujajoč in vsi po vrsti so tožili, da se ne počutijo dobro. Vremenske spre- membe na njih zelo vplivajo. Kljub temu so si imeli veliko po- vedati. Čeprav vsak od njih po poškodbi doživlja lepe in tudi manj lepe trenutke po svoje, so drug do drugega zelo razumeva- joči in veliki prijatelji. Vasilij je star triinpedeset let, toda zelo dobro skriva svoja leta: "Pred enim letom sem doživel hudo prometno nesrečo. V društvu VITA se dogajajo zanimi- ve stvari. Zanimive stvari pa so me vedno privlačile in zato rad prihajam." Andrej je star petindvajset let: "Pred dvema letoma sem imel zelo težko prometno nesrečo, v kateri sem izgubil svojega najboljšega prijatelja. Obadva sva padla iz avtomobila. Jaz sem s hudimi poškodbami bil več dni v komi, prijatelj pa je umrl. Zelo težko sem se sprijaznil z vsem tem. Na- jbolj sem bil srečen, ko sem se po- novno postavil na svoje noge. Ho- dim v dnevni zavod Zarja in društvo Vila. Vem, da nikoli več ne bo tako, kot je bilo." Dušan je star 21 let: " Odkar se mi je zgodila prometna nesreča, je minilo devet let. Na začetku sem še imel prijatelje in so me vrstniki sprejeli, potem pa je ostalo malo prijateljev. Po poškodbi se srečujem s številnimi težavami. Končal sem triletni program in že dve leti sem prijavljen na Zavodu za zaposlovanje. Zdaj bom šolanje nadaljeval. Sreča v nesreči je, da obstaja to društvo, saj se lepo razumemo in med sabo zelo uje- mamo. Vsem tistim, ki se znajdejo v podobni situaciji, kot sem jaz, bi rad sporočil, da naj gledajo življenje s svetle strani. Zgodi se lahko veliko lepih trenutkov." Nina je stara 25 let: "Kot štiri- letni otrok sem bila na počitnicah pri stari mami in sem nenadoma stekla na cesto. Tako sem utrpela hudo poškodbo glave in težak pretres možganov. Dva meseca sem bila v hudi komi. Na začetku je zelo hudo, potem zmeraj bolje. Ponovno sem se naučila hoditi in govoriti. Izučila sem se za trgovko, vendar se ne morem za- posliti, saj imam težave s spo- minom in računanjem, zato sem se preusmerila v izobraževanje za bolničarko. Uspešno sem končala tudi ta program, vendar zaposlitve nisem dobila. V tem času se z mami učiva raznih gospodinjskih del za samostojno življenje. Kot vsi moji vrstniki bi si tudi jaz rada ustvarila družino in želim dobiti partnerja, imeti otroke in zaživeti samostojno." Iva je stara dvajset let: "Če uspešno skrijem levo roko, ki se od nesreče trese, se v družbi zelo dobro počutim in izgledam tako kot drugi moji vrstniki. Rada sem med njimi, ne maram pa, da me zaradi tega, ker sem imela promet- no nesrečo, izločajo iz družbe in otežujejo moje življenje. Imela sem devet let, ko se mi je zgodila prometna nesreča. V društvu VITA sem ponovno pridobila pri- jateljico in to me zelo osrečuje." Na dolgi poti rehabilitacije se družina, prijatelji in poškodova- nec znajdejo na točki, ko si je treba priznati, da življenje po poškodbi nikoli več ne bo pote- kalo tako kot prej. Stvari se še leta dolgo lahko izboljšujejo, ampak nikoli čisto do konca. To seveda ne pomeni: tako je in tako bo vedno ostalo. To ne po- meni, da je treba stvari izpustiti iz rok. Pomeni pa, da je treba ugotoviti spremembo in sprejeti dejstvo, da je staro življenje iz časa pred nesrečo mimo. Oseba po poškodbi glave si mora za- misliti novo življenje z novimi cilji. Ker mora človek opustiti stare življenjske navade, se z nji- mi izgube tudi prijatelji. Vzpos- tavila pa se bodo nova prija- teljstva. Vsa družba naj taki osebi skuša pomagati, da se bo počutila dobro zaradi stvari, ki jih zmore, in ne slabo zaradi stvari, ki jih ne zmore. In z ude- ležbo na nedeljskem dobrodel- nem koncertu jim boste izkazali prijateljstvo in svojo podporo na njihovi novi poti. Marila Slodniak KJE BO JUTRI MOJ DOM? Pod tem motom bo v nedeljo, 16. maja, ob 19. uri v športni dvo- rani Center veliki dobrodelni koncert, ki ga pripravlja društvo za pomoč po nezgodni poškodbi glave VITA. Nastopili bodo popular- ni slovenski glasbeniki in skupine: ansambel Rosa, Dolores, Dam- jan Zih z Mitjano, ansambel Mitreji iz Ptuja, Trio Roko, Maja Dobrotinšek, skupina Flirt, Gamsi, Damjana Golavšek, moški ko- mami zbor Ptuj pod vodstvom Franca Lačna, Korado in Brendi, Alenka Lesjak in Božo Kolarič, Ptujskih pet, Miran Rudan, Aga- ta Sumnik-Zgonec, Natalija Verboten in Vesele Štajerke. Program bosta povezovala miss Slovenije Miša Novak in Marjan Šneber- ger. Izkupiček od koncerta bo namenjen za gradnjo oz. nakup doma ali zavetišča za prizadete po nezgodni poškodbi glave. V društvu VITA vam bodo zelo hvaležni, zato so prepričani, da boste v nedel- jo športno dvorano Center napolnili do zadnjega kotička. (-OM) Janez Sirk, predsednik dru- štva VITA Mama Veronika je celotno življenjsko pot po nesreči sina Dama- jana opisala v knjigi Domen in družina Nina, Iva, Dušan, Andrej, Vasilij in Damjan se po nesreči radi družijo 18 Četrtek, 13. maj 1999 - tednik C*J Ob / M ^ ORMOŽ / NOVA PRIDOBITEV ZDRAVSTVENEGA DOMA Zamenjava starega rentgenskega aparata v četrtek, 29. aprila, so v prostorih ormoškega dispanzerja za pljučne bolezni počastili novo pridobitev: stari rentgen- ski aparat so zamenjali s sodobnejšim. Goste so ob tej priložnosti sprejeli mladinci, fantje in dek- leta v narodnih nošah, s kruhom in soljo. Sledil je krajši kulturni program - Maja Frangež je zai- grala na citre, z Dejanom Hanžekovičem pa sta nato iz- vedla krajši recital. Zbrane sta pozdravili direktorica Zdravst- venega doma Vesna Mele ter Dragi Bočko Žižek, predstavni- ca občine Ormo'ž. S simbo- ličnim prerezom vrvice je aparat predal uporabi dolgoletni sode- lavec, pulmolog dr. Milivoj Ra- din iz Zdravstvenega doma Ptuj, ki je 30 let prihajal v Ormož ter delal na starem rent- genskem aparatu. Novi aparat omogoča boljše diagnostične možnosti za obo- lenja pljuč in srca, novost pa je tudi možnost skeletne diagnos- tike. Trenutno nimajo koncesije za opravljanje le-te. Če bodo v Ormožu odprli Dom upokojen- cev in bodo dane druge objek- tivne možnosti, si jo bodo po- skušali pridobiti. V tem prime- ru bodo v prihodnosti za sta- rejše občane poskrbeli kar doma v Ormožu. Majda FridI VIDEM / USPESNO DELO GASILSKE ZVEZE leto naravnih nesrei in katastrof Za gasilsko zvezo Videm je obdobje nove organiziranosti, čas, ko so uspešno opravili pomembne naloge na področju povezovanja in strokovnega organiziranja gasilstva v novi občini Videm, je v poročilu o delu zveze med drugim pouda- ril njen predsednik mag. Janez Mere. Uspešnost dela gasilske zveze se zrcali tudi skozi aktivnosti, ki so jih izvajala prostovoljna ga- silska društva Videm, Leskovec, Tržeč, Podlehnik in Sela. Na operativnem področju je bilo v 1998. letu 29 požarov in tri dru- ge intervencije. Delo prosto- voljnih gasilskih društev pa je zaznamovalo tudi leto naravnih nesreč in katastrof. Gasilci so od 5. do 7. novembra, v času naj- večjih poplav v zadnjih deset- letjih, prevzemali mnoge zaščitne in reševalne naloge. Si- cer so se z njimi srečevali že prej, predvsem v času spomla- danske suše in poletnih neurij. Poleg tega so se PGD udeležila raznih gasilskih tekmovanj: najprej državnega gasilskega tekmovanja za pionirje, člane in članice. Društva iz GZ Videm so dosegla vidne rezultate, pri tem se je posebej dobro odrezalo PGD Tržeč. Društva so se vključevala tudi v razna pokal- na, meddruštvena in druga tek- movanja v okviru zveze, v okoli- ci, po Sloveniji, Hrvaški in Av- striji. PGD Podlehnik, Sela in Tržeč so bila vključena tudi v tekmovanja v ligi in dosegla vidne rezultate. Članice PGD Podlehnik so bile prve, člani PGD Tržeč so bili v državni ligi peti, članice pa druge. Predsedstvo GZ Videm je ime- lo 11 sej. Skupaj s praznovanjem 70-letnice PGD Leskovec so iz- vedli dan gasilcev. Predsedstvo je sprejelo vse potrebne sklepe o nabavi osnovnih sredstev. Med investicijami so planirali naba- vo kombiniranega vozila za po- trebe PGD Podlehnik. V sode- lovanju z občini so zagotovili 2,4 milijona proračunskih sred- stev, 3 milijone pa iz dejavnosti GZ Videm. Pozitivno člani GZ ocenjujejo sodelovanje z občino Videm in njenim županom, tudi v prihodnje pa pričakujejo, da bo sodelovanje temeljilo na skupnem pristopu k izvajanju nalog požarnega varstva. JB SEDEM (NE)POMEMBNIH DNI SEDEM (NE)POMEMBNiH PNI Poročajo, da so v eni izmed to- varn ljubljanske Kartonažne po večmesečnem neplačevanju del- avcev uvedli stečaj. Nazadnje so februarja dobili "zajamčeno plačo", za lani pa jim še tudi niso izplačali počitniškega regresa in jubilejnih nagrad. Ob vsem tem so "vodilni" vendarle znali poskrbeti zase: iz- plačali so si celo denar za neizko- riščen dopust... To ni ravno osamljen primer raz- ličnih kriterijev, ko gre za "nagraje- vanje" vodstvenih delavcev in dru- gih zaposlenih v kolektivih, ki se znajdejo v težavah, zelo pogosto ravno po krivdi vodilnih posamez- nikov ali ekip. Nekakšno nenapisa- no pravilo je, da za vodstvene ka- dre ne veljajo avtomatično omejit- ve, ki sicer udarijo po večini zapos- lenih. Zdi se normalno, celo nujno, da večina delavcev ne prejema rednih plač, v imenu nekakšnih ev- ropskih meril poslovanja se morajo odrekati različnim (predpisanim) socialnim pravicam. Za vodstvene kadre pa tudi v takšnih razmerah velja, da morajo imeti zagotovljen standard v najvišji možni obliki. Se- veda je prav, da so tisti, ki rešujejo slaba podjetja, za to svoje (ne- lahko) delo tudi ustrezno stimulira- ni, narobe pa je (in to se dogaja), če si takšne pogoje prisvajajo tudi tisti, ki so neposredni krivci za sla- bo poslovanje. Prav tako ni prav. da višina prejemkov še marsikje nima dovolj neposredne zveze z doseženimi rezultati. Pravzaprav imamo opravek z dvema vrstama ljudi - s tistimi, ki sebe (ne glede na dejanske delovne in rezultate) vrednotijo z najvišjimi možnimi ev- ropskimi merili, ko gre za iz- plačevanje plač in drugih bonitet, in s tistimi, ki jih taisti (precenjeni) menedžerji brez kakšnih posebnih predsodkov in moralnih dilem uvrščajo v skupino, ki mora zaradi "normalnega" delovanja tržnih za- konitost šele dokazati, da je pri- pravljena za vstop v "novo kvalite- to" tudi veliko žrtvovati in zategova- ti pas. MENEDŽERSKA "POZABLJIVOST Zaradi takšne dvojnosti je slišati različne komentarje. Rektor ljubljanske univerze in znan ocen- jevalec družbenih, še zlasti eko- nomskih razmer v Sloveniji dr. Jože Mencinger je zadnjič me- nedžerjem na njihovem letnem zboru v Portorožu očital, da po- zabljajo na ljudi, ko odločajo,, in da se obnašajo kot knezi 21. stoletja. Dr. Menciger je pozneje v Večeru podrobneje pojasnil, kaj je s svoji- mi kritičnimi pripombami predvsem mislil. "Ljudje, ki odločajo, imajo informacije, ki jim dajejo moč. To je normalno," meni dr. Menciger, vendar dodaja, da ima na njihovo odločanje nekaj pri- govorov. "Predvsem to, da so mno- gi menedžerji zelo hitro začeli obravnavati delavce kot nekakšen repromaterial, da jih zanima le dobiček oziroma stopnja dobička, torej ulomek, katerega števec je vprašljiv, imenovalec pa največkrat nesmiseln. Dobiček dosegajo po- navadi s tako imenovanim pre- strukturiranjem, ki največkrat ni nič drugega kot odpuščanje delavcev in njihovo spreminjanje v nekakšne dninarje, samo da bi tako znižali stroške dela na enoto produkta." Dr. Menciger pravi, da njegova oz- naka, da so menedžerji "knezi 21. stoletja", ni niti pozitivna niti nega- tivna, "je le ugotovitev. Moje pri- pombe ne pomenijo obsojanje di- rektorjev nasploh, ampak le kritiko tistega dela menedžerske elite, ki je zelo hitro pozabila, da smo bili pred desetimi leti vsi, vključno z nji- mi, delavski razred. Zdaj so se izločili v nekakšne delodajalce, svoje nekdanje sodelavce po obravnavajo kot materialni strošek, ki ga je treba znižati. Slednje velja še bolj za tuje lastnike, ki da bi zmanjšali stroške, najemajo razne konzuitante, za katere plačujejo mnogo več kot pa delavec, ki ga po njihovem nasvetu brez škode odpustijo, zasluži v desetih letih ..." Dr. Manciger polemizira tudi z mnenjem, da so menedžerji plačali najvišjo ceno tranzicije, da so mno- gi propadli itd. Poudarja, da so naj- višjo ceno plačali delavci, zlasti in- dustrijski delavci. Pač pa me- nedžerjem priznava zaslugo, da si je Slovenija ob osamosvojitvi po iz- gubi jugoslovanskega trga relativ- no dobro opomogla. Prav tako pa ni mogoče zanikati, da si tudi mno- gi menedžerji ob tem niso prav do- bro opomogli. Na Mencigerjeve pripombe o menedžerjih - knezih se je odzval sekretar združenja Meneger dr. Tone Krašovec, ki poudarja, da se menedžerjem neupravičeno lepijo različne etikete o "vsemogočih knezih" ali "kraljih na Betajnovi". "Naravnost brezumno bi bilo voditi firme v manirah knežjega fevdalca do podložnika, kar lahko uspeva izjemoma za kratek čas, dolgo- ročno pa tako rekoč zagotavlja za- ton menedžerske kariere. Ne trdim, da primerov obnašanja Can- karjevega mogočneža med slo- venskim menedžmentom nimamo, so pa to res manjšinske zaletave izjeme. Kritiki menedžerskih kne- zov pač nočejo slišati, kako je to kneževstvo ranljivo," ugotavlja dr. Krašovec. Predstavnik menedžer- jev navaja, da sta se v slovenskih firmah v zadnjih desetih letih za- menjali okoli dve tretjini vodstvenih ljudi in da je tudi to dokaz velike tranzicijske cene, ki jo je plačal ta poklic. Dr. Krašovec poudarja: "Noben zahtevnejši poklic v Slove- niji ni plačal niti približno tako viso- ke cene tranziciji kot menedžerski /.../ In še bodo menjave v me- nedžerskih foteljih, pač 'kot nujna sestavina dogajanj v tem poklicu. Prav nobene zakonske ovire ni za to, da nadzorni svet zamenja prve- ga v firmi, ker mu ni všeč njegova kravata, ali direktorico zato, ker nima prave frizure. Nikakršna obrazložitev ni potrebna. Gotovo pa bo ob postopni primerni ureditvi vrst lastnikov podjetij menjavanje menedžerjev odvisno večinomna od poslovnih rezultatov firm. In prav ta konsolidacija lastništva bo iz menedžerskih vrst izrinila poseb- neže, ki ponekod skrajno razpršeno lastništvo dojemajo kot možno prisvajanje lastniških pris- tojnosti." KDO JE SPLOH MENEDŽER Večer se ob tem sprašuje, kdo je v naši družbi sploh menedžer. So to ljudje, ki so prišli na položaj z znanjem, strokovnostjo, ali pa so se na prehodu iz enega v drugi sis- tem (tranzicija) pač znašli na določenem položaju? So slovenski menedžerji resnični profesionalci, ki si zaslužijo visoke plače in druge ugodnosti? Komentator Borko De Corti piše, da "slovenskim menedžerjem mar- sikdaj manjka profesionalni odnos do dela, pa tudi smisel za dober okus. Kako je mogoče razumeti to, da delavcem podjetja, ki ga vodijo, nekaj mesecev ne izplačajo plače, sami pa sproti in vsak mesec dobi- vajo plačo po individualni pogodbi in vse druge ugodnosti? To kaže na njihovo sposobnost razume- vanja kapitalizma. Ker je soupravl- janje šele v povojih, menedžerjev pravzaprav nihče ne nadzira, tako da lahko marsikateri direktor vse vodi za nas. Nadzorni sveti, ses- tavljeni v glavnem po željah in oku- su menedžerjev, pa tudi še nimajo tiste prave vloge, ki naj bi jo imeli. Prav zavoljo tega bi morala me- nedžerska organizacija narediti vse, da bi bil sistem dela in plačila menedžerjev povsem razviden." Slovenski menedžerji so v prete- klosti doživeli veliko sprememb, pred njimi je bilo veliko izzivov, ugotavlja Bruno Korelič, uspešen direktor Luke Koper in predsednik združenja Menager. "Sodoben me- nedžer mora zagotavljati dolgo- ročno uspešnost družbe, ki jo vodi. To pomeni, da mora sprejemati ka- kovostne odločitve in zagotavljati njihovo učinkovito udejanjenje. hkrati pa spreminjati zavest organi- zacije, njeno osebnost, sistenn vrednost, vedenjski vzorec in filo- zofijo, vse s ciljem nenehnega pri- lagajanja sprememb v globalnerri gospodarstvu." Jak Koprive Obiinski praznik 25. maja Minuli torek seje na 5. redni seji sestal občinski svet občine Destrnik. Svetniki so med drugim sprejeli odlok o občin- skem prazniku, ki bo 25. maja, na dan sv. Urbana. Letošnje praznovanje bo v juliju, ko bodo predvidoma odprli nov zdravstveni dom, praznovanje pa združili s 70-letnico Gasil- skega društva Desenei in 75-letnico Gasilskega društva Destrnik. Svetniki so v treh dobrih urah obravnavali 19 točk obsegajoči dnevni red, soglasno potrdili več predlaganih odlokov in sprejeli nekaj sklepov. Že v začetku so na naslednjo sejo preložili potrditev odloka o ces- tah. Svetniki so se seznanili z novostmi s področja delitvene bilance občine Destrnik - Trnovska vas in s poročilom o nedeljskem neuspelem referen- dumu na delu območja občine za sofinanciranje gradnje kana- lizacije in plinifikacije. Pravil- nik in razpis o štipendijah bodo obravali še prihodnjič, tokrat so sprejeli le njegov osnutek. Svetniki so sprejeli odlok in razpis o občinskih priznanjih, prioritetno listo za infastruktu- ro, imenovali vaške odbore in potrdili občinske simbole ter odlok o uporabi grba in zastave. Soglasno so sprejeli tudi odlok o občinskem prazniku, ki ga bo občina odslej praznovala 25. maja. Imenovali so komisijo za pripravo občinskega praznika in odobrili nakup vozila za GD Desenei. Potrdili so delitveno bilanco občine Ptuj in obravnavali soci- alna vprašanja v občini, ki se nanašajo na domsko varstvo in obvezno zdravstveno zavaro- vanje. Na pobudo župana Fran- ca Pukšiča so sprejeli sklepa, da mora Center za socialno delo iz Ptuja občino obvestiti, preden koga namesti v zavod oziroma dom, ter da morajo vaški odbori v okviru svojih kratkoročnih in dolgoročnih planov pripraviti tudi evidenco o socialno ogroženih osebah. Brez širše razprave so soglašali s prenosom dela osnovne zdravstvene dejavnosti iz Zdravstvenega doma Ptuj v občino Destrnik. Imenovali so še člana za območno izpostavo Sklada za ljubiteljske kulturne dejavnosti Alojza Anžela, pri točki pobude in vprašanja pa obravnavali kar nekaj proble- mov v občini, predvsem s po- dročja infrastrukture in komu- nale. Že na prihodnji seji naj bi skupaj s predstavniki Čistega mesta obravnavali problemati- ko komunalnih odpadkov in za- bojnikov za smeti. Na pobudo Mirana Čeha pa bodo Direkci- jo za ceste Republike Slovenije ponovno obvestili o potrebni označitvi kraja Placar ob regio- nalni cesti ter novih oznakah za občino Destrnik. Pod točko razno se je oglasila občanka Radojka Čeh IZ Janežovcev, nezadovoljna z de- lom sveta, in prosila za raz- rešitev s funkcije predsednice komisije za elementarne nesreče in komisije za ureditev potoka Rogoznica, saj o tem ni bila predhodno obveščena. Župan je sprejetje sklepa o razrešitvi Čehove preložil na prihodnjo sejo. AK SLOV. BISTRICA / PETA SEJA OBČINSKEGA SVETA Soglasje k najemu starega Montala Bistriški svetniki so na zadnji seji namenili veliko pozornosti podpisu najemne pogod- be za stari Montal, problematiki zdravstvenega varstva, določitvi prioritet pri natečaju za demografsko ogrožena območja in imenovanju nadzornega odbora; tega bodo po ne- katerih zapletih imenovali prihodnjič. Dogajanje v zvezi z najemom starega Mantala (pred časom je bil tu begunski center) sega v leto 1993, ko je bila podpisana najemna pogod- ba med občino in ministrstvom za obrambo ter podjetjem Finalco, ki je sedaj v stečaju. Ker pa v Bistrici primanjkuje tovrstnih prostorov in bi z njihovim najemom dolgoročno rešili proble- me podjetja Crouzet, kjer proizvajajo kontrolne aparate, in tako ohranili več kot 200 delovnih mest, ter trgovskega podjetja Planika, se je občinska uprava v skladu s sklepi občinskega sveta lotila reševanja problematike. Soglasje k podpisu najemne pogodbe med občino in Pla- niko za stari Montal je brez dvoma sklepno de- janje te zgodbe. Direktorja Planike in Crouzeta Milan Stegne in Janez Blaž Režabek sta na seji predstavila prostorsko problematiko in prihodnost obeh podjetij. Svetniki so po predstavljeni proble- matiki nadvse živahno in tudi polemično raz- pravljali, saj so menili, da je podpis najemne ali podnajemne pogodbe brez dvoma v višjem in- teresu občine, saj bi na ta način lahko dolgo- ročno rešili dva velika problema: podjetje Crouzet in z njim zaposleni bi ostali v občini, povečali pa bi tudi zaposlitev in seveda razširili dejavnost TP Planika. Z enim vzdržanim gla- som so sklenili, da daje občinski svet soglasje k podpisu najemne (ali podnajemne) pogodbe za stari Montal med TP Planika, d.d., in občino Slovenska Bistrica pod pogojem, da se pred- hodno podpiše tudi najemna pogodba za del poslovnega prostora med Planiko, d.d., in Crouzetom, d.o.o. Občinski upravi pa so svet- niki naložili, da stori vse za odkup starega Montala od pristojnega ministrstva. Če pa v dveh mesecih ne pride do podpisa omenjenih pogodb, bo za najem prostorov objavljen javni razpis. Vida Topoiovec tEDNIK - Četrtek, 13. maj 1999 19 oo TOD mvum pTUJ / RAZSTAVA LIKOVNIH USTVARJALCEV 20. STOLETJA Ptuj potrebuje mestno galerijo v Miheličevi galeriji v Ptuju so v četrtek, 6. maja, svečano odprli razstavo Ptujski likovni ustvar- jalci 20. stoletja. Kustosinja uzikologinja Pokrajinskega muzeja Ptuj dr. Darja Koter je ob uvodnem pozdravu povedala, da so razstavljena likovna dela, ki jih je ptujski muzej pridobil v zadnjih letih. Izbor, raztavljena umetniška dela in njihove avtorje je predstavila direktorica Po- krajinskega muzeja dr. Marjeta Ciglenečki ter pri tem izpostavila predvsem dela Jana Oeltjena, Albina Lugariča, Stojana Kerblerja, Dušana Kirbiša in Dušana Fišeija. Direktorica je opozorila na vprašanje, postavljeno že pred skoraj desetletjem: ali Ptuj potrebuje svojo mestno galerijo. Prav bi bilo namreč, da bi najstarejše slovensko mesto imelo možnost razstaviti prerez svoje sodobne likovne ustvarjal- nosti. To ne bi bilo pogodu le ptujskim umetnikom, ampak tudi poznavalcem umetnosti in ne nazadnje tudi muzealcem. Razstavo, ki jo spremlja več pomembnih kulturnih dogod- kov, je odprl župan mestne občine Miroslav Luci, v duh časa in kraja pa je zbrane uvedla zborovska pesem moškega ko- mornega zbora Ptuj. -OM Umetnike 20. stoletja je predstavila dr. Marjeta Ciglenečki. Foto: M. Ozmec MALA NEDELJA / 8. SREČANJE LJUDSKIH PEVCEV IN GODCEV Sodelovali tudi pevii in godii 5 ptujskega obmoiia v nedeljo, 9. maja, dopoldan je potekalo v telovadnici os- novne šole Mala Nedelja tra- dicionalno, že 8. srečanje ljudskih pevcev in godcev. Pno je bilo organizirano na pobudo znanega kulturnega delavca v Mali Nedelji Ludvi- ka Rudolfa, tokrat pa sta or- ganizacijo prevzeli Zveza kul- turnih društev in Območna izpostava Sklada za ljubi- teljske dejavnosti Ljutomer. Pri organizaciji sta jima po- magali Kulturno društvo An- tona Krempla in osnovna šola Mala Nedelja. Srečanje, ki se je pričelo po rani maši, je vodila ravnateljice šole Nada Tomanič, odprli pa so ga domačini. Fantje od Male Nedelje, ki jih vodi Ludvik Ru- dolf. Srečanja se je udeležilo 15 skupin in posameznikov, med njimi tudi dve skupini iz Pora- bja na Madžarskem - ljudske pe- vke iz Stevanovca in Monoštra. Tudi letos je nastopilo več skupin s ptujskega področja. Kot prvi je nastopil trio Grozd iz Zavrča, ki ga vodi Maks Trančar, ob njem pa igrata še Franc Pungaršič in Ivan Bra- tuša, ki je med obiskovalci požel veliko aplavza. Njim so sledile pevke sestre Nedeljko in ljudske pevke iz Zavrča, ki jih vodi Minka Možina. Več kot dve uri trajajoča prire- ditev je bila med poslušalci lepo sprejeta. Krajani so prireditev sprejeli za svojo, zato jo radi obiščejo. Polna dvorana je bila tudi za nastopajoče spodbuda, saj jim je največja nagrada prisrčen aplavz. Tega pa ni manjkalo. Na željo in pod taktirko Lud- vika Rudolfa, ki je "oče" teh Srečanj, so vsi nastopajoči zapeli Pesem Marija skozi življenje. To ie bil za poslušalce zares višek 'kulturnega užitka, saj so mnogi pritegnili pevcem. Besedilo in foto: Ludvik Kramberger Sestre Nedeljko na 8. srečanju ljudskih pevcev in godcev Ljudske pevke iz Zavrča Trio Grozd iz Zavrča PTUJ / PRVA MEDOBMOCNA REVIJA OTROŠKIH ZBOROV Zapoima pesem kot le mladost /o zna 22. aprila je bil v Narodnem domu na Ptuju koncert izbranih otroških zborov z območij Lenart, Ormož, Ptuj in Slovenska Bistrica. Nastopili so zbori iz šol v mestnih in okoliških občinah, ki jih organizacijsko pokrivajo štiri izpostave Sklada za ljubiteljske kulture dejavnosti. Od skupnega števila 41 zbo- rov, ki so nastopili predhodno na občinskih (ali območnih) re- vijah, je selektorica izbrala tiste, ki so bili najboljši ali odrsko najbolj prikupni. Teh je bilo 14 oz. tretjina. Nastopili so zbori iz osnovnih šol: Pohorskega odreda SI. Bistri- ca (Marinka Manczak). Sv. Jurij (Nuša Vajs), Olge Meglič Ptuj (Magda Damiš), Sv. Ana (Inga Sipek - Vodnjov), Središče ob Dravi (Dragica Cvetko), Poljčane (Majda Stepanič), Gorišnica (Sla- vica Cvitanič), Ivanjkovci (Leon Lah), Leskovec (Ida Potočnik), Lenart (Marina Jurančič), Po- horskega bataljona Oplotnica (Milena Korošec), Videm (Sonja Winkler), Laporje (Mira Mesa- rič) in Kog (Ania Pevec). Vsi zbo- ri so peli ob klavirski igri svojih spremljevalcev. V sporedih mla- dih pevcev, slišali smo 42 pes- mi(c), je bilo žal samo sedem pri- redb slovenskih ljudskih. Sveto- valne službe zavoda RS za šolstvo se bodo morale opredeliti, kateri so tisti glasbeni učno-vzgojni smotri, ki so primerni za šolarje od 6 do 11 let: ali uvožene (po možnosti zabavne) skladbe ali slovenske ljudske, s katerimi ot- roku utrjujemo našo identiteto? Drugo vprašanje, ki se mi zas- tavlja je abstinenca zborov iz ne- katerih šol, ki se vsakoletnih občinskih pevskih revij (ob tihi podpori ravnateljev) sploh ne udeležujejo. Svetovalne službe Zavoda RS za šolstvo spremljajo normalno delujoče in ambi- cioznejše zbore na šolah. Za šole, kjer pevski zbori ne delujejo tako, kot je zapisano v šolski zakonoda- ji, pa premalo ali nič ne storijo, kaj šele, da bi šole občutile mate- rialne ukrepe Zavoda in mi- nistrstva za šolstvo. Vedeti mora- mo namreč, da je pevski zbor na šoli uzakonjen in da morajo glas- beno nadarjeni učenci na vseh slovenskih šolah imeti enake možnosti za to interesno obliko glasbenega izražanja. Vprašujem pa se tudi po name- nu koncerta izbranih zborov iz tako velike regije. Čemu služi? Zbori so peli iste programe kot na občinskih revijah; prav tako so najboljši med njimi od selektori- ce (letos je to bila svetovalka Za- voda RS za šolstvo za zborovsko glasbo) že dobili pisno oceno in namig za prijavo na republiško tekmovanje v Zagorju prihodnje leto. Selektorica se tega regijske- ga koncerta ni več udeležila. Pra- vega koncertnega občinstva pa ti zborovski sestavi tudi nimajo. Znano je tudi, da niti kolegi - zborovodje ne obiskujejo (več) ta- kih koncertov! Zborovodje, ki so bili izbrani (in moralno dolžni nastopiti) niso s ponovnim nasto- pom v ničemer dodatno stimuli- rani: nekateri niti s strani svoje šole, sploh pa ne s strani zavoda RS za šolstvo. Če bi imelo me- dobčinsko srečanje zborov tek- movalen značaj, bi še nekako razumel njegov smisel. Tako pa nastaja le zajeten strošek, ki ga morajo pokriti organizatorji. Koncert je z veliko rutino izpel- jala ptujska izpostava SLKD. Vsak zbor in zborovodja bosta prejela tudi spominski zvočni posnetek in fotografijo z nastopa. MiG Plesni mozaik Ena osnovnih človekovih potreb je potreba po gibanju. Sodo- ben način življenja je pripeljat otroke in odrasle do pretirane flzične pasivnosti in mirovanja. Večino časa v šolah, na delov- nih mestih in doma presedimo. Ni potrebno ponavljati, da to ni človeku dan način življenja, ki bi prispeval k zdravemu psiho- flzičnemu razvoju otrok in zdravju odraslih. Ena najširše zas- novanih definicij plesa pravi, da je ples "gibanje". Petje in ples kot ritmično gibanje sta dve obliki izražanja, svojstveni vsake- mu človeku na tem svetu že od pradavnine dalje. Šele ko se tega zavemo, spozna- mo absurdnost sodobnega načina življenja. Kdaj ste zadnjič plesali, kdaj ste zadnjič zapeli? Delavsko prosvetno društvo Svoboda Ptuj bo v letošnjem letu slavilo 80 let delovanja. Glasba in ples imata pomembno vlogo med kulturnimi dejavnostmi društva, ki združuje v svojih vrstah odras- le in otroke. Ena prvih prireditev. ki bodo počastile ta visok jubilej, bo Plesni mozaik, letna produkcija plesnih sekcij društva. Prireditev se bo pričela v sredo, 19. maja, ob 18. uri v ptujskem gledališču. Predstavili se bodo plesalci različnih plesnih zvrsti. Otroška folklorna skupina Klopotec in folklorna skupina Bolnišnice Ptuj nadaljujeta tradicijo slovens- kih ljudskih plesov ter otroških iger iz preteklosti pod vodstvom Cvetke Glatz. Elegantne plesalke baletnega studia bodo predstavile znanje, ki so ga pridobivale nekaj let, v zadnjih dveh pa poglobile pod vodstvom Mirjane Keča iz Maribora. Klasični balet je ples- na tehnika, ki jo gojijo kot bazično tudi plesalci drugih ples- nih zvrsti. Tudi plesno-mažoret- ni klub pod vodstvom Mire Mijačevič ima na Ptuju nekajlet- no tradicijo. Plesno družino Gea povezuje ljubezen do sodobnega plesa in ustvarjalnosti. Vodi jih Majda Fridl. Kot gostje bodo so- delovali plesalci iz plesnega cen- tra Mambo ter skupina Coloured Generation iz Skofič na avstrij- skem Koroškem. Da za ples ni ovir, bodo dokazali tudi plesalci z Zavoda dr. Marija Borštnarja. Različnih možnosti za eno na- jprijetnejših oblik gibanja - ples - je torej veliko. Katera od zvrsti vam je najbližja, boste lahko pre- sodili po ogledu prireditve. Majda FridI PTUJ / UNIČEVANJE V SPOMINSKEM PARKU SE NADALJUJE Aprila dvakrat po spomenikih Staro ptujsko pokopališče, ki naj bi postalo spominski park (za zdaj je to le po imenu, ure- janje je že nekaj časa prekinje- no, travo pa le kosijo), je že več let tarča takšnih in drugih skru- niteljev. Objestneži ostajajo bolj ali manj skriti oziroma nekaz- novani. Najprej so padali spomeniki, potem svetilke, ki jih sedaj sko- rajda ni več, potem znova spome- niki, da ukradenih rož in sveč sploh ne omenjamo. Ljudje so ob vsem tem nemočni, za vandalska početja pa ni opravičil. Na Policijski postaji Ptuj smo izvedeli, da so aprila prejeli dve prijavi o skrunitvi spomenikov in uničenih svetilkah na starem mestnem pokopališču. Doslej so spisali že 19 ovadb zoper skrunil- ce pokopaliških objektov na območju delovanja celotne Poli- cijske postaje Ptuj, od tega za sta- ro mestno pokopališče dve, čep- rav jih je bilo v obdobju od leta 1996 do danes več, niso pa bi bile prijavljene. V 17 primerih je šlo za ovadbe zoper znane storilce, v dveh primerih zoper neznane. Kljub temu se objestnost nadal- juje. V tem obdobju pa so na Poli- cijski postaji Ptuj napisali tudi več ovadb zaradi poškodbe tuje lastnine in za kazniva dejanja tat- vine. Sicer pa, kot smo izvedeli, je območje Volkmerjeve ceste v Ptuju nasploh problematično tudi glede drugih zadev, v katerih so udeležene mladoletne osebe. Ob vsem tem dogajanju pa se občani vprašujejo, zakaj ob nobe- ni skrunitvi doslej ni bilo nobe- nega odziva mestnih oblastnikov, ki bi jih ta prostor, vsaj glede na dosedanja vlaganja in pomen, ki ga ima v njem, še kako moral za- nimati. Naposled gre za varovan- je interesov ljudi, ki naj bi jih zas- topali oziroma predstavljali. MG Uničevalci so se lotili tudi nagrobnika dveh znanih ptujskih pilo- tov Tomašič in ga v celoti uničili. Foto: Črtomir Goznik 20 ^^S^mSiH četrtek, 13. maj 1999 - TEDNIk PTUJ / DVA VELIKA PROJEKTA KLUBA PTUJSKIH ŠTUDENTOV Bru€Ovtmle in študentska tržnica Klub ptujskih študentov se lahko zopet pohvali z dvema izpel- janima projektoma, ki se bosta v zgodovino ptujskega štu- dentskega kluba gotovo zapisala kot uspešna. Za nami sta Brueovanje '99 in predstavitev na Študentski tržnici v Ljublja- ni, kjer smo bili eden od 50 študentskih klubov iz cele Slove- Na Brucovanju 23. aprila v Kidričevem se je zbralo okrog 500 študentov, dijakov in drugih neštudentov. Brueovanje je že tradicionalno vsakoletno srečanje študentov, ki ga organizira klub, na njem pa imajo posebno mesto bruci - študenti prvih letnikov - ki jih s posebnim "krstom" spre- jmemo med "prave" študente. Letošnje brueovanje smo si za- mislili kot večji koncert z igrami za bruce, zato smo na Ptuj pova- bili Soul Fingerse in Magnifica, pri tem pa ne smemo pozabiti tudi na ptujske fante iz skupine Brez zamere. Ob zanimivih gos- tih smo pripravili tudi posebno multimedijsko projekcijo. Zaba- va, ki je trajala skoraj osem ur, je bila tako nadomestilo za telo- vadbo na OŠ Breg, ki smo jo v večini naslednji dan zamudili. Seveda pa tudi brucovanja ne bi mogli pripraviti brez pomoči ptujskih podjetij in podjetnikov. Zahvaljujemo se prav vsem, ki so nam pri projektu pomagali: Mer- cator SVS, Tenzor, PCS Compu- ters. Pivnica Kurent, Nes, Top- Lek, Gastro, Merkur, Foto Lan- gerholc. Projekta, Zavarovalnica Maribor, Orinoco, Libra, KK Slovenske gorice Haloze in dru- gim. Na mestu pa je tudi, da priz- namo, da smo pričakovali profe- sionalnejši odnos nekaterih podjetnikov, ki smo jih prosili za pomoč, kajti razni nemogoči iz- govori in izmikanja so bili zadnje, kar smo pričakovali. V torek, 4. maja, takoj po prvo- majskih počitnicah, je bila Štu- dentska tržnica, ki jo za vse slo- venske študentske klube orga- nizira ŠKIS v sodelovanju s ŠOU v Ljubljani. Na igriščih v štu- dentskem naselju v Rožni dolini smo se med 50 klubi predstavili tudi mi. Vsaj 6000 obiskovalcem smo predstavili naš klub, naše mesto in njegove značilnosti ter ptujsko skupino Kvint&Ton. Obiskovalce so pozdravili tudi kurenti, dve kurentiji pa so si naši gosti lahko tudi sposodili. Pri tem nam je zelo pomagala Pe- rutnina Ptuj, ki je v Ljubljano pripeljala cel tovornajaček svojih dobrot, gospod Ljubo pa je med lačne študente, ki so se v trenut- ku zbrali ob njem, razdelil kar sto kilogramov piščančjih dobrot. Da smo v Ljubljani lahko ponudili še našo dobro kapljico, se mora- mo zahvaliti KK - Vinarstvu Slo- venske gorice-Haloze, ki je štu- dentom namenil okrog 120 litrov različnih vrst vrhunskega vina. Leonida Ladinek PTUJ / SVET ZA PREVENTIVO SPET AKTIVNEJŠI Znova aktivni pri vzgoii Svet za preventivo in vzgojo v cestnem prometu mestne občine Ptuj je po krajšem zatišju spet začel aktivnejšo prometnopre- ventivno dejavnost. Vzpodbuda za to je bila prva letošnja seja 21. aprila, ko so za predsednika izvolili Franea Kozela, za po- dpredsednika pa Rajka Brgleza, dogovorili pa so se tudi o ne- katerih pomembnejših akcijah. V ponedeljek, 10. maja, so v uvodnem delu druge seje z nekaj pripombami sprejeli poslovnik in delovne usmeritve za letošnje leto. Tako so se med drugim do- govorili, da bodo sodelovali na regijskem tekmovanju šolske mladine Kaj veš o prometu, ki bo prihodnji petek, 21. maja, v Kidričevem in na katerem pričakujejo predstavnike vseh 18 osnovnih šol z območja Upravne enote Ptuj. Zmagovalci se bodo udeležili regijskega tekmovanja 29. maja v Mariboru. V okviru akcije Otrok v avtu bo po vsej Sloveniji nameščenih ok- rog 200 opozorilnih plakatov, na ptujskem območju pa sedem veli- kih opozorilnih panojev. Za vzgojitelje bodo nabavili pri- ročnike o prometni varnosti v vrtcih ter opozorili mlade kole- sarje in voznike čebelic na akcijo Bistro glavo varuje čelada. Sode- lovali bodo v akciji Mladi voznik 22. maja v Mariboru, skupaj z učitelji in starši pa izvedli še akci- jo Za večjo varnost otrok v po- letnih počitnicah. Pospešiti in obnoviti želijo tudi plodno sodelovanje z repub- liškim svetom za preventivo in vzgojo v cestnem prometu. Poleg tega bodo nadaljevali nudenje strokovne pomoči vodstvom os- novnih šol pri opravljanju izpita za vožnjo s kolesom. S predstavniki osnovnih šol in policije bodo ponovno pregledali in določili najvarnejše šolske poti, ki naj bi jih po predlogu posameznih šol ustrezno in enot- no označili. Ves čas bodo spremljali prometnovarnostne razmere in sproti ugotavljali ogroženost udeležencev v prome- tu, zlasti pešcev in kolesarjev ter voznikov koles z motorji, ki so v prometu najbolj ogroženi. Spremljali in preučevali bodo tudi prometno vzgojo posamez- nih kategorij udeležencev v pro- metu, še posebej predšolskih in osnovnošolskih otrok, dijakov srednjih šol ter kandidatov za voznike motornih koles. Ko bodo ugotovili, da vzgoja in us- posabljanje ne potekata v skladu z zakonskimi določili in usmerit- vami, bodo o tem obvestili pristo- jne organe, da bodo ti uvedli potrebne ukrepe. Aktivno bodo sodelovali pri vseh morebitnih spremembah prometnega režima v Ptuju ter pri tem analizirali problematiko mirujočega prome- ta. Ob mednarodnem letu starejših bodo posebno pozornost nameni- li zagotavljanju večje varnosti sta- rejših oseb in invalidov v prome- tu. Ob tem si bodo prizadevali za krepitev sodelovanja s prometno policijo, komunalnimi nadzorni- ki, Združenjem šoferjev in avto- mehanikov in avtošolami ter člani izpitne komisije. M.Ozmec Franc Kozel, predsednik sveta za preventivo In vzgo- jo v cestnem prometu MO Ptuj. Foto: M. Ozmec Da bo pot varnejša za mlade In starejše ... OD TOD IN TAM BENEDIKT • Medobiinsko sreianje odraslih pevskih zborov v kulturnem domu v Benediktu v Slovenskih goricah je bilo minulo nedeljo medobčinsko srečanje odraslih pevskih zborov in skupin občin Benedikt. Lenart in Sv. Ana. Organizirali so ga Sklad Republike Slovenije za ljubiteljske kulturne dejavnosti - območna izpostava Le- nart, Zveza kulturnih društev Lenart, občina Benedikt in Kulturno društvo Zora Rupena-Kat- ja Benedikt. Nastopili so: vokalni kvintet Završkl fantje Kulturnega društva Radko Smiljan Lenart pod vodstvom Darka škergeta, mešani pevski zbor Kulturnega društva Mary Jurman pod vodstvom Inge Šipek - Vodnjov, moški pevski zbor Obrtnik iz Lenarta pod vodstvom Milana Edra, Lovski oktet VolIČina pod vodstvom Boža Čobca, Lovski nonet Sveta Ana pod vodstvom Milana Edra, kvartet upokojencev pod vodstvom Antona Mastena in mešani pevski zbor Kulturnega društva Zora Rupena-Katja Benedikt pod vodstvom Marine Jurančič, Kot gost srečanja pa je nastopil mešani pevski zbor Radenska iz Radencev pod vodstvom Majde Fras - Roškar. AK TRNOVSKA VAS Q letos iistilna naprava v Trnovski vasi naj bi še letos postavili čistilno napravo, vredno 14 milijonov tolarjev. Polovico sredstev bo predvidoma zagotovilo ministrstvo za okolje in prostor, del bodo pridobili od re- publiških taks za obremenjevanje voda, ostalo pa naj bi pokrili iz občinskega proračuna. V občini Trnovska vas se pripravljajo tudi na ure- ditev kanalizacije, za kar trenutno pridobivajo potrebno dokumentacijo. AK PTUi • Slovo vojakov oktobrske generadie v ponedeljek, 3. maja, je bila v ptujski vojašnici slovesnost ob zaključku vojaškega usposabljanja in služenja vojaškega roka ok- tobrske generacije '98. Od več kot 400 vojakov iz raznih krajev Slovenije se je poslovil polkov- nik Jože Murko s poveljstva slovenske vojske v Mariboru. -OM MAJŠPERKmSpreiernia dobitnike priznani Po uspešni predstavitvi kulinarike na razstavi Dobrote slovenskih kmetij v Ruju ter na ocenje- vanju vin v Majšperku in na Vinu '99 v Ruju je majšperški župan Franc Bezjak pripravil v to- rek, 4. maja, ob 19. uri slavnostni sprejem za vse dobitnike priznanj z območja občine Majšperk, predstavnike društev gospodinj, kmetic in sadjarjev, kmetijske svetovalne službe in nekaterih občinskih organov. ■OM MAJŠPERK m Svetniki O hnkdonarskih plaiah Svet občine Majšperk se je na torkovi 5. redni seji v drugi obravnavi lotil vsebine predloga od- loka o občinskih cestah. Precejšen del razprave so namenili pravilniku o nagradah občinskih funkcionarjev ter o nagradah in povračilnih stroških članov delovnih teles občinskega sveta in občinskih organov. Ta pravilnik so namreč na 4. seji svetniki zavrnili, župan Franc Bezjak pa je to točko spet dal v obavnavo. V drugi obravnavi so pod drobnogled vzeli predlog občinskega proračuna za letos, razpravljali pa so tudi o prijavi na razpis za sredstva za demo- grafsko ogrožena območja. ■OM PTUJ • Klub brigadirjev o svojih pravilih Odbor kluba brigadirjev MDB in udeležencev mladinskega prostovoljnega dela Ptuj, ki ga vodi Feliks Bagar, se bo sestal v petek, 14. maja, ob 16. uri v prostorih društva upokojen- cev na Rogoznici. Med drugim naj bi določili dokončno besedilo pravil kluba ter ocenili po- tek 1. brigadirskega praznika v Kicarju. ■OM MARKOVO m V soboto pevsko sreianje Moški pevski zbor kulturnega društva Alojza štrafela, Markovci, pripravlja to soboto, 15. maja, v prostorih markovske osnovne šole tra- dicionalno pevsko srečanje. Gostje skupnega pevskega večera, ki so mu nadeli naslov S pes- mijo v novo tisočletje, bodo pevke ženskega pevskega zbora iz Radelj ob Dravi. -OM MAJŠPERK m Pesem iz 150 grl v organizaciji DPD Svoboda Majšperk bo to soboto, 15. maja, v dvorani Tovarne volnenih iz- delkov drugo srečanje pevskih zborov, na kate- rem bo nastopilo več kot 150 pevcev iz osmih zborov. Nastopili bodo: mladinski pevski zbor OŠ Majšperk, mešani pevski zbor Sv. Miklavž, moški zbor iz Ribnice na Pohorju, moški zbor Dobrava pri Ormožu, oktet Skorba, moška ko- morna skupina z Zgornje Ložnice, moški zbor Obrtnik iz Slovenske Bistrice-Polskave ter moški zbor Svoboda iz Majšperka. ■OM PREJELI SMO Odgovornim v občini Ptuj in na Komunalnem podjetju Ptuj Mnogokrat izrečene besede lju- di, ki spremljamo svoje najdražje k zadnjemu počitku na staro ro- gozniško pokopališče, naletijo na gluha ušesa odgovornih. Tudi na Radiu Ptuj je bila že izrečena pri- pomba, toda nič se ni ukrenilo. Ravno zato si v imenu prizadetih dovolim pisati v Tednik. Kot prvo menim, da bi bilo na- jprej potrebno naredit košček strehe za pogrebne obrede - za pe- vce, govornike in duhovnika ter istočasno urediti ozvočenje, da ne bi govornik govoril sam sebi in najožjim svojcem, ki ga pa včasih tudi zaradi globoke žalosti niti ne slišijo. Nadalje bi bilo potrebno urediti posipavanje peska pred dnevom mrtvih in to tako, da bi to izvajalo Komunalno podjetje po celem pokopališču, saj se ven- dar vsako leto plačuje za vzdrževanje pokopališča. Tudi kante za zalivanje bi morale najti mesto ob vodovodni pipi, tako kot imajo to urejeno na markovs- kem pokopališču. Menim, da odgovorni obiskuje- jo tudi druga pokopališča in bi si po njih lahko vzeli vzgled in ure- dili najnujnejše, kajti tako poko- pališče, kot ga imamo sedaj v občini, Ptuj je prej v sramoto kot ponos. Morda bo sledil odgovor, da ni denarja, vendar ljudje, ki, smo prizadeti, tega ne verjame- mo. Glede novega ptujskega poko- pališča pa bi dodal, da trava, ko jo kosijo, ne sodi na spomenike. To je še bolj opazno na parcelah, kjer so pokopani samski in jim v večini primerov nihče ne očisti spomenikov. V upanju, da se bo uredilo vsa najnujnejše, vas lepo pozdravlja v imenu prizadetih. Franci Sprah, Kicar RDEČI KRIZ SLOVENIJE Teden humanosti Rdeči križ Slovenije se je pridružil največji svetovni pro- mocijski kampanji zadnjega desetletja Leto Rdečega križa irt Rdečega polmeseca ■ leto vstopa v novo tisočletje pod sloganom Moč humanosti, ki se je pričela 8. maja in bo potekala do 8. maja 2000. Rdeči križ Slovenije pa se je vključil tudi v svetovno kampanjo s 120 tisoč značkami, v okviru aktivnosti Rdečega križa v Sloveniji pa je bilo na- tisnjenih tudi 4000 razglednic s simbolom in sloganom Moč humanosti, ki so namenjene sponzoijem, donator- jem, predstavnikom institucij, medijev in vsem, ki nenado- mestljivo prispevajo k delu in razvoju Rdečega križa Slo- venije. Letošnji teden Rdečega križa Slovenije poteka v času, ko se vsi miroljubni dejavniki ukvarjajo z največjo humanitarno katastrofo v Evropi po II. svetovni vojni. Zato kot poudarja generalni sekre- tar Rdečega križa Slovenije Mirko Jelenič, bo prav gotovo ponov- na preizkušnja tako za RK kot vse druge, ki si delijo skrb za deset- tisoče beguncev, ki so zapustili Kosovo in iščejo zatočišče v Slove- niji in drugih državah. V tednu Rdečega križa Slovenije, ki poteka kot teden humanos- ti, potekajo na Ptujskem sprejemi otrok v osnovnih šolah v podmladek Rdečega križa. V čitalnici Šolskega centra v Ptuju pa so odprli razstavo o delu Rdečega križa. MG tednik - četrtek, 13. maj 1999 23 tEDNIK - Četrtek, 13. maj 1999 25 kolesarstvo Dirka po Sloveni/i Timu Jonesu Tradicionalno kolesarsko dir- ko po Sloveniji, na kateri so med 96 kolesarji iz desetih držav nastopili tudi kolesaiji kluba Perutnina Ptuj - Ra- denska Rog in kluba Perutni- na Ptuj, je dobil Tim Jones iz italijanske ekipe Amore Vita. Vodstvo je prevzel v peti od šestih etap po kraljevskem vzponu na Vršič in ga s pomočjo ekipe zadržal tudi v zadnji etapi, ki je bila v nedel- jo, 9. maja. Najbolje uvrščeni kolesar kluba Perutnina Ptuj - Radenska Rog je Boris Premužič, ki je z dobrimi tremi minutami zaostanka na de- setem mestu, Sašo Sviben je dvanajsti, Rajko Petek pa štiri- najsti. Ekipa Perutnine Ptuj (do 23 let) je v prvi etapi z veliko smo- le precej zaostala, zato so v nadal- jevanju moči usmerili v posami- čne uspehe in pomoč krovni ekipi Perutnina Ptuj - Radenska Rog. Izkazali so se v tretji etapi (Raden- ci - Beltinci), ko je njihov član Šime Pocmja dobil leteči cilj v Ptuju. Dirka je bila dolga 1097 km. I.k. Leteči cilj v Ptuju je dobil Širne Pocrnja Iz ekipe Perutnina Ptuj. Foto: Martin Ozmec LJUBLJANA/4.TEKMOVALNI DAN ZA KASAČE Znova najhitreiši Gerd November četrti tekmovalni dan letošnje sezone nas je popeljal v deževno Ljubljano, na hipodrom Stezice. Premočena in mehka steza je nekaterim konjem povzročala kar precejšnje težave. Omembe vredno je šesto dejanje, kjer je takoj po startu prišlo do nesreče, a sta jo oba udeleženca dobro prestala, tako da je po tretjem startu presenetljivo, pa vendar zasluženo slavila kobila Polonca Mitje Kosa iz Ljutomera. Uspešen dan so imeli člani KK Komenda, katerih kasači so bili na najvišji stopnički kar trikrat. Z najhitrejšim časom dneva 1:16,5 sta kot prva skozi cilj pri- peljala Gerd November na vaje- tih Marjana Tramška. Rezultati dirk: 1. dirka, za 3-4- letne kasače: 1. Doriana (Skube, Komenda) 1:24,6, 2. Pantera (Crnkovič, Bled) 1:25,0 in 3. Rok- si II (Košak, Šentjernej) 1:25,4; 2. dirka, za 3-5-letne kasače: 1. American Express (Oražem, Ljubljana Stožice) 1:21,5, 2. Ab- ros (Kos, Komenda) 1:21,9 in 3. Fox Lobell (Reza, Komenda) 1:22,1; 3. dirka, za 3-12-letne kasače: 1. Brižitka B (Vidic, Brdo) 1:21,1, 2. Ben Quick B (Gorjanc, Brdo) 1:21,3 in 3. Div MS (Slavič, Ljutomer) 1:21,4; 4. dirka, za 3- 12-letne kasače: 1. Patrezze Lo- bell (Osolnik, Komenda) 1:21,3, 2. Fortuna C Lee (Makovec, Lju- tomer) 1:21,6 in 3. Afrodita (Oražem, Ljubljana Stožice) 1:22,2; 5. dirka, za 3-12-letne kasače: 1. Laura (Vidic, Brdo) 1:20,0, 2. Igu (Gregorc, Brdo) 1:21,1 in 3. Dream Of Victory (Hrovat, Ljubljana Stožice) 1:21,3; 6. dirka, za 3-12-letne kasače: 1. Polonca (Kos, Ljuto- mer) 1:22,6, 2. Lavinica M (Anto- lin, Ljutomer) 1:22,8 in 3. Egidij (Cerar, Ljubljana Stožice) 1:22,9; 7. dirka, za 3-12-letne kasače: 1. Frick (Marinšek, Komenda) 1:20,0, 2. Jovanka B (Šubic, Brdo) 1:20,2 in 3. Fabian (Slana, Ljuto- mer) 1:20,2; 8. dirka, za 3-12-let- ne uvožene kasače: 1. Gerd No- vember (Tramšek, Ljutomer) 1:16,5, 2. Benjamin C Lee (Mako- ter, Ljutomer) 1:17,1 in 3. Fedele Poker (Osterc, Ljutomer) 1:18,3. Naslednji tekmovalni dan za kasače bo že v nedeljo, 16.maja, v Šentjerneju. M.Toš planinski kotiček Pohod po Haloški planinski poti Pohod! Vse leto povsod po Sloveniji organizirajo po- hode. Ti se imenujejo po pesnikih, pisateljih oz. nji- hovih delih ali pa tudi po krajih, koder potekajo. Zelo znan je novembrski pohod Od Litije do Čateža. Tudi ptujski planinci se teh pohodov bolj ali manj redno udeležujemo. Da pa ne bi os- talo samo pri udeležbi, tudi sami organiziramo pohod po Haloški planinski poti. Ta je vsako zadnjo soboto v maju, prehodi pa se ena od štirih etap Haloške planinske poti, ki poteka od Borla do Donačke gore. Letos bo to že osmi pohod po Haloški planinski poti. Po- tekal bo v soboto, 29.maja, prehodila pa se bo zadnja eta- pa poti od Narapelj do Donačke gore. Več o pohodu v naslednji številki Tednika. Vabljeni! Odbor za informiranje in propagando PD Ptuj TENIS / op tzs do 1 6 let v ljubljani Zmagala /e A/cfa Brumen Teniška sezona na odprtih igriščih je v polnem teku tako na rekreativnem kot tekmovalnem področju. Teniški klub Ptuj je v času prvo- majskih praznikov organiziral tradicionalni otvoritveni turnir članic in članov po sistemu nakl- jučno izžrebanih dvojic. V katego- riji članic sta zmagali Darja Ko- ter in Barbara Rabuza, pri članih pa Drago Vobnar in Mijo Debel- jak. V tem času so se mlade tekmo- valke in tekmovalci uspešno nas- topali na turnirjih in ligah Teniške zveze Slovenije (TZS). S prvo zmago v kategoriji do 16 let se je ponovno izkazala Ajda Bru- men. Na odprtem prvenstvu TZS do 16 let v Ljubljani, ki je poteka- lo od 8. do 10. maja na igriščih Šport plus, je v finalu premagala kolegico iz reprezentance Sloveni- je Ines Globočnik (TK Celje) z rezultatom 6:4, 6:2. Z zmago se ji je Ajda oddolžila za poraz v finalu OP Radencev pred mesecem dni. Na turnirju je uspešno nastopila tudi Tjaša Kovač, ki se uvrstila v četrtfmale. Na odprtem prvenstvu Raden- cev v kategoriji B dečkov do 12 let se je v tem času izkazal tudi Karle Pintarič, ki se je uspel uvrstiti v finale turnirja. Tekmovanje je pričela tudi članska ekipa TK Ptuj, ki igra v 3. državni ligi, v sestavi Rek Galun, Miha Jernejšek, Črto Gobec, Miha Malek, Aleš Adamčič in Goran Džurdževič. V klubu je za letošnje leto zastavljen cilj uvrsti- tev v 2. ligo, kar želijo doseči z doma vzgojenimi igralci, tudi tis- timi, ki trenutno nastopajo za druge klube ali pa tekmovalno niso aktivni. V prvih dveh kolih lige so bili Ptujčani uspešni, saj so premagali TK Radenci in TK Ga- lea Malečnik. TKPtuj PD PTUJ / alpinistična sekcija Nova plezalna stena in tečaj športnega plezanja Pod okriljem Planinskega Društva Ptuj že nekaj let uspešno deluje alpinistična sekcija, ki se v teh dneh lahko pohvali z dvema novima prido- bitvama. Kot prvo velja omeniti otvoritev nove, razširjene umetne plezalne stene v telovadnici OS Breg. Začetki prve plezalne stene segajo dve leti nazaj, ko je alpinistična sekcija ob športni dvorani Mladi- ka na prostem postavila prvo tovrstno steno. Na njeni otvoritvi se je zbralo veliko ljubiteljev športnega plezanja, še več pa je bilo radovednežev, ki so vsaj en- krat v življenju želeli preizkusiti čar tega atraktivnega športa. Ker takšna stena zahteva ustrezno vzdrževanje in jo je potrebno po- sebej varovati pred vremenskimi vplivi, se je lokacija na prostem v zimskem času pokazala kot nepri- merna. OŠ Breg je prijazno ponu- dila pomoč pri iskanju nove loka- cije in tako so steno premestili v telovadnico. S požrtvovalnim de- lom, veliko vztrajnostjo, dobro voljo, še posebej pa z ljubeznijo do športnega plezanja je ptujskim planincem in alpinistom uspelo nadgraditi in razširiti obstoječo steno, tako da so ji dodali nove, težje smeri, previse itd. Njena di- menzija je sedaj takšna, da je na njej po vseh veljavnih kriterijih možno prirejati celo tekmovanja v športnem plezanju. Na otvoritvi, ki je potekala v sre- do, 5. maja, se je ponovno zbralo veliko ljubiteljev tega lepega špor- ta in skupaj so počastili svečani dogodek. Kot častni gost se je do- godka udeležil predstavnik mestne občine Ptuj Ivan Vidovič, vodja oddelka za družbene de- javnosti. Slavnostni govornik Tene Purg, predsednik Pla- ninskega društva Ptuj, je v svo- jem govoru obudil spomin na začetek prve plezalne stene in po- jasnil njen razvoj vse do danes. Ob koncu sta mladi ptujski športni plezalki Kaja Solina in Mina Markovič, ki že uspešno nastopa- ta v slovenskem pokalu v športnem plezanju in sta talent ter veselje do tega športa odkrili prav na omenjeni steni, demonstrirali omenjeno športno panogo in preizkusili nove smeri v steni. Po otvoritvi je sledil še en dogo- dek, ki ga lahko označimo kot drugo pomembno pridobitev alpi- nistične sekcije, in sicer začetek tečaja športnega plezanja, ki je prvi tovrsten tecaj na Ftuju. Vodi ga priznani inštruktor alpinizma iz Maribora Silvo Babič, ki je po otvoritvi stene pripravil uvodno predavanje ob začetku tečaja, v katerem je podal mnoge zanimi- vosti in napotke o osnovah športnega plezanja, ki lahko ko- ristijo vsem pohodnikom in ljubi- teljem gora. Tečaj poteka dvakrat tedensko na novi steni v telo- vadnici OŠ Breg in še vedno ste vabljeni vsi ljubitelji plezanja ter tisti, ki bi želeli zgolj preizkusiti mikavne čare tega športa, da se nam ob sredah in ob petkih po- poldan pridružite. Vabljeni! T.R. 26 ^^S^mSiH četrtek, 13. maj 1999 - tednik Internet ima magično moč, saj nudi ne- verjetno število možnosti. Na tej največji svetovni mreži najdete tudi INFO - glas- bene novice na naslovu vwv\/.radio-ted- nik.si. Vabljeni torej na naše strani, hkrati pa vas pozivam, da nam lahko na naš elektronski poštni naslov nabiralnik afna radio-tednik.si pošljete karšnokoli glas- beno vprašanje in poizkusil vam bom nanj odgovoriti. Britanski pevec in bobnar PHIL COLLINS je blestel pri skupini Genesis in nas na solo poti razveseljeval s skladbami, kot so: In the Air Tonight, Sussudio, Easy Lover, Against AH Odds, You can't Hurry Love, Seperate Lives, Two Hearts, One More Night, Another Day in Paradise, Dance Into the Light, True Colors ... Go- spod COLLINS prepeva tipično skladbo YOU'LL BE IN MY HEART v kateri ponovno izstopa nekoliko imagi- narno ljubezensko besedilo. Irski poet VAN MORRISON je nekoč pre- peval pri skupini Them in ljubitelji odlične Info - kviz Gotovo veste, kdo je na sliki. Izrežite glasovnico, vpišite odgo- vor, in če vam bo sreča naklonje- na, vam bodo v prodajalni Teh- nika Emone Merkurja Ptuj po- darili zgoščenko. Da so bili pred štirinajstimi dne- vi na fotografiji Prijavo kazaliSte, je ugotONil tudi Igor Kotolenko, Goričak 12,2283 Zavrč. čestitamo! Odgovore na današnje vprašanje pošljite (ali prinesi- te) na: Uredništvo Tednika, p.p. 95, 2250 Ptuj. Rok: (^trtek, 20. m^. glasbe se nedvomno spomnite nepozab- | ne pesmi z naslovom Gloria. 53-letni i glasbenik se vrača na vrh s pesmijo j BACK ON TOP ki glasbeno niha j med bluesom, folkom in rokom. | I Legendami pevec JOHN LEE HOOKER se je rodil 17. avgusta 1940. Zanj velja enako kot za vino: čim starejši je, tem boljši je in to je slišati v blues klasiki BURNIN'HELL *** z albuma You Do- ni Remember me. Britanski pevec in igralec JIMMY NAIL je zapel do sedaj en No 1. hit z naslovom Ain't No Doubt. Tokrat pevec predstavlja lahkotno popevko BLUE BEYOND THE GREY ki jo lahko slišite tudi v britanski televizijski nadaljevanki Easten- ders. HAPPY MONDAYS je naravnost grozno ime banda, saj imamo redki ljudje radi ponedeljke. Band je na zanimiv in malo provokativen način priredil ročk klasiko THE BOYS ARE BACK IN TOWN skupine Thin Lizzy. Britanska zasedba ČAST je za založbo Polydor posnela novo zgoščenko Magic hour. ČAST izvajajo razpoznaven ročk komad BEAT MAMA Britanska skupina BLONDIE je zadela v polno s hitom Maha, ki je na njihovem novem albumu No Exit. Popularen kvar- tet izdaja nov ročk komad NOTHING IS REAL BUT THE GIRL ki mu manjka melodičnost in privlačen napev! Ameriški hiphop band BEASTIE BOYS je prišel na glasbeno površje leta 1979. Člani skupine so Mike "Mike D." Dia- mond, Adam "MCA" Yauch in Adam" Ad- Rock" Horovitz. Nevsakdanjost fantom pomaga k neverjetni popularnosti in nji- hov novi trendovski komad REMOTE CONTROL *** sestavlja le del nemo- goče celote velike plošče Hello Nasty. FREESTYLERS so priznani britanski D.J.-i in producenti, ki so začeli delat glasbo leta 1996. Tri leta se že igrajo v studiu in sedaj so izdali že tretji zelo atraktiven plesni komad HERE WE GO ki temelji na hitrih hiphop in regi zvokih. Ameriška pevka JANA je podpisala po- godbo za založbo RCA. 20-letna pevka prepeva odličen sodobni plesni hit 000 BABY BABY ki je v osnovi na- rejen enako kot hit Believe pevke Cher. Sodobno usmerjeni D.J.-i pa bodo zaro- lali tudi kakšno od teh novih plesno obar- vanih plošč: It Takes Two - ŠPIKE, Last Unicann - IN MOOD & JULIEHE, Do you Wanna be Funky - DOUBLE YOU, Hea- ven is Here - 2 BROTHERS ON 4th FLO- OR, Roof is on Fire - BEAT-BOY, Sorry - RAPPERS AGAINST RACISM & J. SU- PREME, Let me Go - KRAYZEE, Stella 99' - JAM & SPOON, Fever - STEREO MCs, Phuture 2000 - CARL COX, Dra- gon Fly - DJ SAKIN & FRIENDS, If Every- body Looked The Same - GROOVE AMANDA, Psychojump - SHUT UP AND DANCE, Everything's Not You - STONE- PROOF, Carte Blanche - VERACOOHA, Hapiness Happening - LOST WITNESS, What U Need - POVVERHOUSE & DUANE HARDEN, We Are Da Click - DA CLICK, ClapYour Hands - CAMIRSA... David Breznik ČISTILNA AKCIJA v soboto, 24. aprila, smo se ob 8. uri zbrali pri domu društev v Ormožu. S seboj smo prinesli rokavice in vreče za smeti. Raz- delili smo se v skupine. Ko smo bili razdeljeni, smo se odpravili. Z nami sta bila ga. učiteljica Nada Novak in g. Martin He- bar. Naša skupina je začela pri baru "Texas". Že ko smo začeli, je bilo veliko smeti, npr.: pločevinke, vrečke, papir ... Dalje, ko smo šli, več je bilo smeti. V potoku so bile stekleni- ce, posoda z bencinom in drugi- mi vnetljivimi snovmi. Med listjem so bile plastenke in pa- pirčki od žvečilnih gumijev. Našli smo tudi lonce, zavitke do cigaret ter pločevinke. Med od- padki so bili tudi akumulatorji, pločevina, železo, plastika, ste- klo in gume. Seveda pa ni manjkalo tetrapakov in zavit- kov od bonbonov. Našli smo LUJZEK Dober den vsaki den! Za nami je skoro polovica majnika, še ju- nij preživimo, pa bo za nami tudi polovica leta. Joj, kam hiti- mo in bežimo, cele dneve in noči pa nam nad glavami Natovi ae- roploni brnijo in smrt nosijo. Je pač tak, ke človik nikol ne ve, kaj nas čoka čez eno vuro, eno leto ali desetletje. Pa saj je živleje tak boj zanimivo. To prejšjo soboto sma bla z Mico kak kmečka vpogjenca po- voblena na občni zbor Društva upokojencev Juršinci. Dvorana v gasilskem dumi na Grabšin- skem Bregi bla puna sivih los in plešastih glov. Tak pač to z leti pride, ke nori lasje zapuščajo pametne glove. Pa saj ste vena že čuli za tisti pregovor, ki provi: "Glova sivi, rit pa nori!" Zbor je mina v znameji protesta proti obvezni prijovi kotlov za žganico kuhati in proti plačuvati trošari- ne na alkohol v šnopsi. Na občni zJbor protestno pripelali kotel za žganico kuhati in so se ob njem tudi spominsko poslikali. Rekli so, kokšna je to držova, ki dovle kmetom okoli 20 jurjof penzije in jim ne dovoli, da bi si lehko brez obdavčitve skuhali malo šnopsa, da bi si lehko proti bete- gom store kosti namazali z njim. Kotel so mislili najprej protestno razJbiti, pa so si pametno premis- lili, da bi s tem samo škodo na- redili brez provega haska. V svoj zapisnik so protestno zapisali, da naj držova malo razmišla, kon bomo prišli, če bodo začeli Udje trsje, slive in druge trajne nasade vun sekati, in kaj bo se zgodilo, če boto ta mlodi še dale naprej podeželje zapušali in si v sosednji Avstriji ali pa Nemčiji kruh služili. Tejko o totih problemih, ki nas težijo kmečke vpogjence, ki niti tako penzije ne dobimo, da bi si lehko kakšni špricar, cigaretlne ali pa kokšna kafe privoščili za pribojšek. Če glih so pre alkohol, kofein in nikotin sami strupi za človeško telo. Žal smo pač Udje takšni, da mamo najrajši tisto, kaj nam je prepovedano od dohtara ali držove. Bodi zadosti. Lepo se jemljite. Vas pozdrovla vaš žganični ku- har LUJZEK s Suhega brega tudi zavezane vreče, napolnjene s smetmi, nekatere pa so bile celo razsipane. Našli pa smo tudi veliko odpadkov, ki ne spa- dajo v naravo, temveč v koš za smeti. Čiščenje smo končali v Fran- kovcih. Ko smo končali, smo vreče s smetmi naložili na trak- tor in šli v Dom društev na sendviče in sok. Če bomo še naprej tako one- snaževali okolje, čez nekaj let več v naravi ne bomo videli živali. Mi pa si želimo, da bi v gozdovih še vedno srečevali živali, zato vas prosimo: ne one- snažujte narave!!! Nives Bednjanič, 6. b, OS Ormož REKA Moja bližnja reka se imenuje Polskava. V njej je voda kalna, umazana in poleti bistra. V vodi živijo ribe, bili so tudi raki in race. Ob vodi rastejo trava in grmi. Reka je lahko nevarna, ka- dar je globoka in poplavlja. Ob vodi se lahko igram in spreha- jam. Poleti se smem kopati v Polskavi. Iz reke lahko zalivajo. Na reko lahko postavijo tudi elektrarno. Do reke ljudje niso prijazni, kadar v njej umivajo stroje. Nekateri mečejo v njo mrtve živali in veje dreves. Ljudje odlagajo v vodo tiste stvari, ki bi jih morali zakopati v zemljo. Reka je zato strupena, umazana in onesnažena. Zato tudi kopanje ni varno. Reko bomo čistili in ljudi opozarjali. Anja Mohorko, 2. r., OŠ SELA MOJA MAMICA Moja mamica se imenuje Cvet- ka. Njen priimek se glasi Žun- kovič Čeh. Rodila se je štirinaj- stega junija leta 1961. Stara je osemintrideset let. Po horosko- pu je dvojček. Ima kratke lase, kodraste in svetlo rjave. Oči pa ima rjavo zelene. Najraje nosi pulover in hlače. Kadar gre od doma, raje obleče krilo. Med prostim časom bere ali počiva. Je zelo delovna. Doma pere, lika, pomiva in briše posodo, briše prah, včasih barva stene, telefonira, pospravlja... V službi vodi sestanke. Z menoj se ukvarja največkrat zvečer, me "pocarta", spi zraven mene, po- maga mi pri domači nalogi. Rada ima vse barve razen rdeče in črne. Rada pije sok, kavo, mleko, čaj. Najraje je zelenjavo in sadje. Ne mara nečistoče, po- rednosti, "šlamparije". Zeli si veliko sreče, smeha, veselja... Jaz pa ji želim, da bi se ji vse lepe želje uresničile. Maša Čelan, 3. b, OŠ Breg GLEDALI SMO V NEBO Ali vas že od nekdaj zanima, kaj je na nebu? Kaj se svetilka in kaj nas včasih v spanju nosi? Na ta in še več vprašanj smo si lahko odgovorili učenci osmega razreda, ki smo v petek imeli pravo zabavo. Zabava ravno ni bila, ampak za nas, ki moramo "guliti" šolske klopi skoraj vsako jutro, smo si lahko privoščili v petek daljši spanec. Nismo pa neopravičeno izostali. Pouk ozi- roma naravoslovni dan se nam je začel ob pol petih popoldne. S sošolci smo se zbrali pred šolo in se čez nekaj časa preselili v učilnico. A takrat nismo odprli matematične naloge niti kakšnega drugega učbenika, ampak smo se prav lepo zabava- li. Počivali pa tudi nismo. Kar smo si pripravili že pred enim mesecem, smo sedaj nalepili na velike plakate. Naša tema je bila astronomija. To je zelo obširna tema, ampak nas so že od nekdaj zanimale zvezdice na nebu, ki se svetijo, ter luna, ki se debeli, a včasih tudi "hujša". Pa seveda planeti in tudi o naših horoskopskih znamenjih smo bili obveščeni. No, kot sem že prej povedala, smo se razdelili v skupine in de- lali plakate o zvezdah oziroma o planetih. Dovolj sem vam že za- pisala in rekli boste, da to ni nič zanimivega. Ampak pravo se šele začne. Med našimi pogovo- ri je vstopil astronom, ki nam je pokazal glavne dele daljnogleda in teleskopa. Potem smo reševa- li delovne liste in se pogovarjali o tej ali oni stvari, ki smo se jo naučili pri uri fizike, in tudi zvedeli kaj novega, zanimivega. Napisano so že zopet nove vrstice, a še vedno ničesar kar bi vas obdržalo pri branju. Pa smo končno pri našem razburljivem, no, vsaj za nas, ki smo to dožive- li. Medtem ko nam je gospod razlagal, je zunaj nastala trda tema in to je bila že druga stvar v tem dnevu, ki je nismo dožive- li pri normalni uri pouka. Ka- ! zalci na uri so se vztrajno premi- kali in končno smo slišali glas: "Obujte se in nas počakajte zu- I naj!" To je bil glas učiteljice, ki ; je naznanjala, da bomo spreme- I nili delovni prostor. Res je! Sre- di učenja smo lahko odšli ven! To pa ne doživijo ravno vsi učenci osmega razreda, kajne? I Za "posladek" pa vam povem še to, da nismo odšli ven zato, da se nadihamo svežega zraka, temveč se bomo učili kar na prostem. Ko smo se lepo vsi zbrali in je bila okoli nas le tema in samo tema, takrat ko so se naše oči navadile teme in smo že videli kar nekaj svetlečih stvari na nebu, takrat je začel naš ta- [ kratni učitelj predavanje. Imel j je tako močno svetilko, da nam i je z lahkoto osvetlil zvezdo, pla- I net, osončje ali morda kaj dru- ; gega, kar je imel v mislih. No, ! potem smo se naučili, kje je I zvezda Severnica in kako jo določimo. Kje je osončje Labod I in drugi pojmi, ki pa vas ne za- nimajo tako. In minevale so mi- nute in naš popoldanski pouk se je bližal h koncu. Kdor je z branjem prišel do sem, se bo vprašal, kaj je bilo tako zanimivega. Za nas, ki smo se 'greli' na mrazu in gledali v nebo, je bilo preprosto zabavno. Nekaj novega, nekaj, česar ne doživiš vsak dan. Vsi naši "firb- ci", ki so v otroštvu živeli v nas in še živijo, so bili delno zadov- oljeni, saj smo spoznali majhen del naše galaksije, a za naše možgane velik. Tanja Napast, 8. b, OŠ Cirkovce MOJA BABICA Babica ima kratke rjave lase. Oči ima rjave barve. Rada nosi lepa oblačila. Vedno se potepa j in hodi na sprehode. Večkrat j me vzame s sabo. Takrat se po- govarjava in opazujeva naravo. Po poklicu je učiteljica kemije in biologije. Babica me spremlja, ko grem v šolo. Ko pa I gre iz šole, se ustavi v trgovini I in mi kaj kupi. j Lucija Žnidarič, 2. a, i OŠ Gorišnica PRI ZOBOZDRAV' NIKU Nekega dne me je bolel zob. Od sošolke, ki je bila pred mano pri zobozdravniku, sem dobila karton, da sem bila jaz na vrsti. Vzela sem si zobno ščetko in si j umila zobe. Ko sem stopala ! počasi po stopnicah iz šole proti ambulanti, me je bilo malo strah. Ko sem prišla v ambulan- to, sem sedla na stol, zobozdrav- nica pa mi je kar dala injekcijo in rekla, da mora izpuliti zob. Čez čas sem imela občutek, kot da imam trdo in oteklo ustnico. V usta mi je nastavila cevko, po kateri se je črpala slina. Vzela je klešče in kar naenkrat je bil zob j zunaj. V usta mi je dala tampon, I da bi mi zaustavila krvavitev, i Ni minilo veliko časa, ko je i krvavitev prenehala in sem ; lahko izpljunila tampon. I Počutila sem se zelo čudno, ker sem imela praznino v tem delu, kjer je prej stal zob. Vrnila sem ; se v razred in bila sem srečna, ker me ta zob ne bo nikoli več ■ bolel. Amadeja Trčko, 3.r., OŠ Hajdina tednik - četrtek, 13. maj 1999 29 SPOHr IN POStOVNA SPOff OCf JLA NOGOMET 2.SNL Rezultati 25. kroga: Esotech Šmartno - Goriške opekarne 5:1, Drava - Factor 1:1, Slovan Slavija - Alu- minij 2:5, Nafta - Elan 1:2, Železničar - Jadran Šepič 1:0, Pohorje - Dravograd 0:2, Rudar - Šentjur 4:0, Ta- bor - Zagorje 3:0. Pari naslednjega kroga: Aluminij - Drava, Goriške opekarne - Pohorje, Dravograd - Tabor Sežana, Za- gorje - Nafta, Elan - Slovan Slavija, Factor - Želez- ničar, Jadran Šepič - Rudar Trbovlje, Šentjur - Eso- tech Šmartno. DRAVA - FACTOR 1:1 /0:1/ STRELCA: 0:1 Todorov /3/, 1:1 Pučko /68/ DRAVA: Zver, Krajnc, Golob /Toplak/, Pučko, T. Vršič, Bezjak, Kores /Habjanič/, Kljajič /Meznarič/, Čeh, Fridauer, Emeršič. V srečanju z ekipo Factorja iz Ljubljane, ki je pri dnu prvenstvene razpredelnice, smo pričakovali zmago ptujskih nogonnetašev, kljub temu da so nastopili brez kapetana Šketa in A. Vršiča. Gostje iz Ljubljane pa so na začetku srečanja nepričakovano povedli z zadetkom Todorova. Domači so želeli rezultat čim prej izenačiti, vendar pa tokrat njihova igra ni bila vzpodbudna. Vse preveč je bilo kompliciranja. V drugem polčasu so Ptujčani sicer bili ponovno boljše moštvo, toda priložnosti za zadetek je bilo malo. V 68. minuti pa končno veselje v vrstah domačih, saj je po dobrem predložku z desne strani, ki ga je v kazenski prostor gostov poslal Čeh, v skoku z glavo bil najvišji Pučko in rezultat izenačil. Do konca srečanja so sledili poizkusi domačih, da bi dosegli zmagoviti zadetek, vendar jim ni uspelo. UOVAN SLAVIJA - ALUmNU 2:5 /0:3/ STRELCI: 0:1 Kolar, 0:2 Hojnik /13/, 0:3 Hojnik /25/, 1:3 Krstič /55/, 1:4 Hertiš /75/, 1:5 Žolek /84/, 2:5 Strajnak /87/ ALUMINIJ: Lampreht, Koren, Vidovič, Žolek, Gorše /Sambolec/, Hertiš, Perkovič /Zelko/, Roz- man, Hojnik /Bezjak/, Kolar, Dončec. Nogometaši Aluminija nadaljujejo svojo zmagovito serijo, saj so tokrat slavili pomembno zmago v borbi za visoka mesta v Ljubljani. V prvih petindvajsetih mi- nutah so dosegli tri zadetke in sanj domačih o kakšnem presenečenju je bilo konec. Zraven treh doseženih zadetkov pa so Kidričani zamudili še šte- vilne priložnosti za višje vodstvo. V drugem polčasu je trener Aluminija zamenjal Hoj- nika in Perkoviča ter dal priložnost mlajšim igralcem. Še naprej so bili gostje boljši nasprotnik in na koncu dosegli še dva zadetka. Visoka zmaga je dobra naja- va za nedeljski derbi v Kidričevem, ko se bosta po- merila Aluminij in Drava. Danilo Klajnšek 3. SNL - SEVEP Rezultati 21. kroga: Gerečja vas - Hajdina 2:0, Dra- vinja - Pobrežje 0:0, TIM Laško - Montavar Rogoza 1:1, MM Brunšvik - Mons CIaudius 2:3, Paloma Sega - Starše 2:2, Kungota - Unior 0:3, Kovinar - Usnjar 4:2. Pari naslednjega kroga: Hajdina - Dravinja, Unior - Gerečja vas, Mons CIaudius - Paloma Šega, Starše - Kovinar, Usnjar - Kungota, Pobrežje - TIM Laško, Montavar Rogoza - MM Brunšvik. Danilo Klajnšek GEREČJA VAS - HAJDINA 2:0 /2:0/ STRELCA 1:0 Kaučevič /10/, 2:0 Perko /35/ GEREČJA VAS: Mulec, Kaisesberger, Slaček, Krajnc, Zajšek A/indiš/, Kmetec, Lečnik, Turk /Pungračič-/, Kaučevič /Sijanec/, Perko, Pacher. HAJDINA: Brodnjak, Rimele, Mlakar, Kralj, VrabI, Bauman , M. Krajnc /Šalamun/, Mlinarič /Smrke/, Krajnc, Ladinek /Bedrač/, Meznarič. Srečanje lokalnih rivalov je vedno vzbudilo večje za- nimanje gledalcev. Tokrat je bilo izredno pomembno za domače nogometaše, ki so skorajda morali zma- gati, če želijo še v naslednji sezoni igrati med tretjeli- gaši. Uvodne minute so potekale med obema kazen- skima prostoroma. Toda že v 10. minuti je domači na- padalec Kaučevič popeljal svoje moštvo v vodstvo. V nadaljevanju so bili nekoliko boljši domači nogome- taši in so povedli v 35. minuti, ko je najnevarnejši domači igralec Kaučevič naredil praktično vse, moj- strsko podal do Perka in temu ni bilo težko potisniti žoge v nasprotnikovo mrežo. V drugem polčasu so več od igre in več priložnosti imeli gostje, vendar so bili nenatačni, nekajkrat pa je dobro posredoval domači vratar Mulec. Vsekakor se je v igri domačih poznala odsotnost Boštjana Zajška, ki je moral iz igre zaradi poškodbe. Na koncu so se domači veselili zmage, ki je bila težko priborjena, z njo pa ostaja upanje v obstanek med tretjeligaši. Danilo Klajnšek MNZ PTUJ - f . RABtED Rezultati 18. kroga: Polskava - Središče 2:0, Boč - Dornava 0:3, Eltehšop R. - Pragersko 4:1, Videm - Bi- strica 2:1, Slovenja vas - Ormož 0:4, Stojnci - Gorišnica 0:1. Razpored tekem 19. kroga: v soboto, 15.maja, ob 17.00 Središče - Ormož; v nedeljo, 16. maja, ob 10.30 Videm - Slovenja vas; ob 17.00 Bistrica - Stojnci, Gorišnica - Rogoznica, Pragersko - Boč, Dor- nava - Polskava. MNZ PTUJ - II. RAZRED Rezultati tekem 14. kroga: Tržeč - Grajena 1:3, Markovci - Lovrenc 3:0, Zavrč - Hajdoše 2:1, Bukovci - Apače 1:3, Podvinci - Pago Leskovec 1:1. Razpored tekem 15. kroga: v nedeljo, 16. maja, ob 10.30 Zavrč - Markovci, Hajdoše - Podvinci, Apače - Lovrenc, Grajena - Bukovci; ob 11.00 Leskovec - Tržeč. Športne novice KOLESARSTVO • Mafiai Finšgar prvi na Hrvaškem Kolesarji kolesarskega kluba Perutnina Ruj so zelo uspešno nas- topili na cestni kolesarski dirki v hrvaški Novi Gradiški. Lep uspeh je dosegel Matjaž Finšgar, ki je v konkurenci starejših i^a- dincev na 110 kilometrov dolgi progi zasedel prvo mesto, četrti pa je bil Gregor Gazvoda. Pri mlajših mladincih je Bojan Belšak osvojil četrto, Denis Petek pa enajsto mesto. V članski konkturenci je bil Iztok Kovačec dvanajsti. Danilo Klajnšek KOLESARSTVO • Pultova dirka ne bo vei vsako lefo! Upravni odbor Kolesarskega kluba Perutnina Ptuj se je odločil, da tradicionalna mednarodna kolesarska dirka za Veliko nagrado Puha na Ptuju ne bo več vsako leto, ampak v časovnein intervalu. Glavni razlog za takšno odločitev je v zahtevnem finančnem po- kritju, ki sta ga ob neodzivnosti okolja v glavnem nasila klub in družba Perutnina Ptuj. Da pa ljubitelji kolesarstva ne bodo pri- krajšani za kakovostno dirko, bo 25. in 27. jtmija v Ptuju Velika na- grada Perutnine za državno prvenstvo v kronometru in cestni dir- ki. V začetku septembra pa bo v Ptuju Večerni kriterij po mestnih ulicah s pestrim dogajanjem. I.k. JUDO • Ponovni uspeit Juršinianov 8. maja je JK Jiu^inci z ekipo mlajših dečkov in deklic ter sta- rejših dečkov nastopil na tekmovanju za pokal Šiške - memorial Zvonka Rimka, kjer je tekmovalo 18 klubov s 176 tekmovalci. Do- segli so tele rezultate: 1.: Martina Hrga - 40 kg, Rene Gabrovec - 30 kg, Damjan Fras -1-73 kg; 2.: Klemen Herga - 42 kg, David Matjašič - 46 kg, Aleš Horvat - 55 kg, David Slodnjak - 66 kg; 3.: Klavdija Ljubeč - 32 kg, Mario Gačnik - 42 kg, Denis Hrga - 50 kg; 5. Andrej Kuharič - 50 kg. Tekmovanja se je udeležilo 13 juršinskih telonovalcev in presegli so vsa pričakovanja, saj se sezo- na bliža h kraju, bili pa so skupno 3. in so prejeli zasluženi pokal. Jože Marin KEGUANJE • Premagali Muro in Konstruldtor v zadnjem krogu 1. lige OKZ Maribor so kegljači ptujske Drave premagali ekipo Mure iz Miurske Sobote s 6:2 /4919:4911/. Re^l- tati ptujskih kegljačev: Vranješ 859, Arnuš 846, Plajnšek 802, Čuš 760, Sušanj 809, Seruga 843. Končni vrstni red: Impol 26, Ruše 25, Mura 24, Fala 23, Konstruktor II. 22, Krilato kolo 19, Drava 16, Lovrenc 15, Prepolje in Radenska Carinik 12, Lokomotiva 6. Prav tako so bili uspešni kegljači in kegljavke druge ekipe Drave, ki so premagali ekipo Konstrukorja s 5:3 /2205:2128/. Posamezni izidi: Kavčič 343, Veler 394, Kramberger 380, Kozoderc 350, Fridl 365, Strelec 373. Danilo Klajnšek STRELSTVO • Ormoška občinska liga Občinska strelska zveza Ormož je izvedla 1. krog občinske lige v špx)nnem streljanju z MK puško. Nastopilo je devet ekip. Rezulta- ti: 1. SD Ormož 727, 2. TSO 681, 3. Miklavž 659,4. Podgorci 545, 5. Tomaž. Posamezno: 1. An^ej Stanič 256,2. Stiven Vočanec 251 (oba SD Ormož), 3. Boštjan Špacapan 243,4. Vesna Mele 233 (oba TSO), 5. Sandi Ciglarič 227,6. Miran Mihalič 221 (oba Miklavž). Lukner rokomet Pmimka - nom L B ligm Rezultati srečanj 5, kroga končnice za naslov prvaka v 2. SRL - vzhod: MRK Ptuj - Pyra- midia 22:22 /8:11/, Pomurka - Polet 29:34. 1. POMURKA 5 3 0 2 133:120 9/3/ 2. POLET 5 2 1 2 145:149 7/2/ 3.PYRAMIDIA 5 2 1 2 115:117 6/1/ 4. MRK PTUJ 5 1 2 2 113:120 4//O/ /V oklepajih so točke, ki so jih dobile ekipe na podlagi uvrstitev v končnici tekmovanja/ Pari zadnjega kroga: P^ramidia - Pomurka, Polet - MRK Ptuj MRK PTUJ- PVRAMIDIA 22:22 /8:11/ MRK PTUJ: Krauthaker, Za- dravec, Djekič 2, A. Zajšek 3, B. Zajšek 2, Kafel 4, Bračič 4, Kac, Perčič 2, Potočnjak 3, Berlič, Miličič 2. Trener: Ivan Hrupič. PVRAMIDIA: Valenko, M. Šandor, Kovačec, Cvitanič, Žni- darič 4, F. Šandor 3, Strbal, I. Ivančič 4,Kelenc, D. Ivančič 5, Osterc 6 /1/. Srečanje je bilo predvsem po- membno za rokometaše Pyrami- die, saj jim je le zmaga dajala še nekaj upanja za končni uspeh v kvalifikacijah za uvrstitev v 1. B SRL. Rokometaši Ptuja pa so se želeli na kar najboljši možni način posloviti od svojih zvestih navijačev. V srečanjih teh dveh tekmecev ni bilo nikoli popuščanja, saj ni lepšega kot pre- magati soseda. Začetek srečanja je bil v znamenju izenačene igre. V zadnjih desetih minutah pa so gostje izkoristili nekaj napak ro- kometašev Ptuja, povedli s tremi zadetki in to prednost obdržali do odhoda na odmor. Na začetku drugega polčasa so domači uspeli rezultat izenačiti na 11:11. Toda ponovno nekaj nepo- trebnih napak in rokometaši Py- ramidie so ponovno povedli za tri zadetke. Sledila je razburljiva končnica, saj so mladi Ptujčani uspeli izenačiti rezultat in nato tudi povesti z zadetkom prednos- ti. V zadnji minuti je vodilni za- detek dosegel Potočnjak, le devet sekund pred koncem pa je Osterc dosegel izenačujoči zadetek. Za zmagoviti zadetek domačih pa je zmanjkalo časa in tudi sreče. Danilo Klajnšek SERVIS KOLES TENIS OPREME TER SMUČI Šport Servis Davorin Munda s.p. acvenski trg 1,2250 Ruj, td.: 062/778-587 JAVNI RAZPIS za zbiranje ponudb za opravljanje gostinske dejavnosti v bifeju in dvorani na Vurberku 1. Z razpisom ponujamo: - opravljanje gostinske in turistične dejavnosti v bifeju in dvorani na Vurberku, - zagotavljamo redno letno in zimsko vzdrževanje ceste in parkirne- ga prostora, - ekskluzivno pravico za gostinsko dejavnost. 2. Od ponudnika pričakujemo: ■ - da ima za to dejavnost izkušnje in reference, - da bo ponudil zanimive programe, značilne in primerne za ta am- bient (v bližini stojijo ostanki gradu Vurberk), - da predlaga letni in dnevni obratovalni čas, - da predlaga dobo najema, ki ne more biti krajša od 10 let, in višino najemnine, ki bi se v celoti namenila za ureditev bifeja in dvorane, - da bo sodeloval pri izvedbi prireditev v dvorani, ki bodo v vsako- letnem planu občine Duplek, - da bo podal bančno garancijo za izvedbo predloženih programov. 3. Dokumentacija in čas javnega razpisa: - Ponudbe je potrebno v zapečateni kuverti s pripisom DVORANA VURBERK - NE ODPIRAJ dostaviti vključno do 31.5.1999 na naslov; Občina Duplek, Gesta 4. julija 106, 2241 Sp. Duplek. - Javno odpiranje ponudb bo v torek, 1.6.1999, ob 10. uri v sejni sobi občine Duplek. - Dodatne informacije, dogovor o ogledu ter razpisno dokumentaci- jo dobijo ponudniki pri sodelavki občinskega urada Mileni Potočnik, tel. 062 681-410. - Ponudniki bodo o odločitvi obveščeni v roku 30 dni po izteku roka za oddajo ponudb. 4. Razpisna dokumentacija vsebuje: - kvadraturo in tloris prostorov, - podatke o potrebni sanaciji (vodovod, elektrika itd.) in omejitvah preureditve prostorov, - opredeljene so obveznosti glede prepustitve dvorane v uporabo za potret>e krajanov, - merila, ki bodo veljala pri izboru. (Mjčina Duplek 30 ^^S^mSiH četrtek, 13. maj 1999 - tednik POUOVNA SPORO€llA tednik - četrtek, 13. maj 1999 31 OGLASI IN OBJAVE SP. JABLANE / RESTAVRATOR IN DIRKAČ STANISLAV KORES Pred prvim sreča- niem oldtimeriev Stanislav Kores s tremi najljubšimi restavriranimi lepotci: Giiero, Triumphom in Puchom. Foto: M. Ozmec Prihodnjo soboto, 22. maja, bo v Kidričevem prvo srečanje oldtimeijev, posvečeno velikemu rojaku Janezu Puhu (1862- 1914). Pobudnik in glavni organizator tega srečanja je Sta- nislav Kores iz Spodnjih Jablan 28 a pri Cirkovcah, ki je že tretje desetletje vnet zbiralec, restavrator in dirkač s staro- dobnimi motorji. Več kot dober razlog za zanimiv klepet. • Gospod Kores, kdaj ste se prvič srečali s starimi motorji? "Ljubezen 'do motorjev mi je bila položena že v zibelko, saj je oče vozil motor, ki je bil takrat glavno prevozno sredstvo v družini. Vonj po bencinu in brnenje motorjev sta mi zato že v otroških letih zrasla k srcu. Ko sem se pozneje šel učit za avtome- hanika, mi je v prvem letniku oče nekje na Pohorju kupil dobro po- lovico starega pucha 175. Med šolanjem sem ga od leta 1971 do 1973 sam uredil in ga spravil v normalno vozno stanje. To je bil moj prvi oldtimer." • Pri tem niste ostali, saj je danes v vaši delavnici kar 17 sta- rih in popolnoma obnovljenih motorjev. "Tako je, precej jih je in vsi ti motorji so vozni, saj so vsi po vrsti registrirani v Ptuju. Veste, ko ure- diš enega, te zamika drugi in nas- lednji in spet naslednji. Tako se z leti naberejo." • Kateri med temile lepotci pa vam je najbolj pri srcu? "Vsi po vrsti. Leta 1986 sem, re- cimo, uredil zanimiv eksponat, ki sem ga razstavil v Italiji. To je ita- lijanski moped MOTOM iz leta 1951, ki zelo malo troši, saj ima le 50 ccm gibne prostornine. Eden redkih primerkov v moji zbirki je tudi BMW R-125, prav tako iz leta 1951, ki ima bočno prikolico. Za njegovo 100-odstotno ureditev sem porabil kar tri leta in to je res- nično motor, ki si ga želi marsika- teri zbiralec starin, saj je zelo re- dek. V začetku devetdesetih let sem se lotil zanimivega modela TRIUMPH BD-250 iz leta 1939, ki mu je manjkalo precej delov, a po zahtevnem iskanju originalnih nadomestnih delov sem ga popol- noma usposobil v štirih letih. V času zbiranja gradiva za izdajo monografije o znamenitem rojaku Janezu Puhu sem njemu v spomin restavriral znameniti motor PUCH 250 iz leta 1938. Tudi zanj sem porabil štiri leta in danes je edini takšen tip motorja, ki je re- gistriran v Sloveniji. Njegova po- sebnost je suha sklopka, ki je vgrajena v zadnjem kolesu, saj je edini s takšnim sistemom sklop- ke. Sicer pa sem za letošnje dirke restavriral GILERO iz leta 1936, zelo redek tip SEl GlORNI, ki je bil njega dni pojem moto dirk po Italiji. Da sem zbral vse original- ne dele, sem porabil veliko denar- ja in tudi časa, saj sem zanj moral obiskati več različnih krajev v Ita- liji, od Milana do Padove." • Poleg restavratorstva pa ste že 20 let tudi uspešen hitrostni dirkalec s starodobnimi motorji? "Da, v Sloveniji nas je okoli 2000 posebnežev, ki se ukvarjamo s starodobniki, a le 30 med njimi nas je takih, ki s starodobnimi motorji tudi dirkamo. Takih dirk je zadnje čase vse več tudi v Slove- niji, kjer je najbolj znana dirka na Ljubelj ali na Šmarno goro, reci- mo. Moja največja trofeja je prav pokal z lanskoletne dirke na Lju- belj, kjer sem s triumfom osvojil prvo mesto. To mi je bilo največje zadovoljstvo in obenem največje plačilo za ves trud. S tem staro- dobnim dirkalnikom sem pred tremi leti na znameniti avstrijski dirki Ročk See osvojil odlično tretje mesto. Moj nemški TRIUMF so kar oblegovali in se čudili, da sem se z njim pripeljal iz sosednje Slovenije." • Kje pa imate vse te dragoce- ne starodobnike shranjene, so tudi na ogled? "Doma v delavnici je prostora premalo, pa še varno ni. Nekaj jih je po muzejih, nekaj pa jih imam pri ženinih starših, kjer je garaža sodobno varovana." • Te dni se skrbno pripravlja- te na binkoštno soboto, na 22. maj, ko pripravljate v Kidričevem prvo srečanje oldti- merjev, katerega p Pobudnik in glavni organizator ste. Kaj vse pripravljate ta dan? "V teh več kot 20 letih, kar se podim s starimi motorji po Slove- niji in tujini, sem našel številne prijatelje in somišljenike. Vedno sem želel, da bi jih lahko tudi sam kdaj povabil na kakšno srečanje v moji domovini, in zelo sem vesel, da se mi izpolnjuje ta vehka želja. Prepričan sem, da bom 22. maja, na binkoštno soboto, če bo le lepo vreme, pripeljal v Kidričevo vsaj 60 starih motorjev in okoli 30 sta- rih avtomobilov. Skupaj se bomo zapeljali po občini Kidričevo. Na Ptujski Gori bomo izvedli krajšo hitrostno dirko, potem bomo na- daljevali pot po občini Kidričevo in okoli 15. ure bo v restavraciji PAN sklepna slovesnost. Naj do- dam, da je 1. srečanje oldtimerjev v občini Kidričevo posvečeno našemu velikemu rojaku Janezu Puhu, zato bomo pred restavracijo postavili na ogled vsaj 15 ali 17 motorjev znamke PUCH." • Bo kakšen posebnež tudi med starimi avtomobili? "Vsekakor; naj omenim merce- des kabriolet iz leta 1936, ki ga ima župnik Vogrin iz Korene in ga bo zagotovo pripeljal v Kidričevo. Pravijo, da se je prav s tem avtomobilom Hitler leta 1943 vozil po Mariboru. Sicer pa je kljub temu zaradi posebnosti in velikosti vreden ogleda, tako kot vsi drugi avtomobili in motorji. Veliko truda je vloženega v obnovljene lepotce in veseli bomo, če si jih bo prišlo ogledat veliko ljudi." M. Ozmec Kulturni križem Icražem PTUJ • Na osnovni šoli Ljudski vrt bodo ob zaključku branja za Potrčevo bralno značko, danes, v četrtek, 13. maja, pripravili srečanje s pesnikom Tonetom Pavčkom. PTUJ • Danes, v četrtek, 13. maja, bo ob 17. uri v pravljični sobi mladinskega oddelka knjižnice Ivana Potrča, Mali grad, Prešernova 35, pravljica Tišina, tudi mi beremo! za otroke, stare pet let in več. Zaželena so športna oblačila in copati. PTUJ • V gostilni Lužnik na Ptuju bodo jutri, v petek, 14. maja, ob 19. uri odprli likovno razstavo mladega slikarja Leona Piška iz Cirkovc, člana likovne sekcije DPD Svoboda Ruj. PTUJ • V ptujskem gledališču bo jutri, v petek, 14. maja, ob 19.30 uri predstava Willyja Russlla Štefka Valentin v režiji Petra Srpiča. Predstava je za za- poslene v Zdravstvenem domu Ormož. PTUJ • V petek, 14. maja, ob 20. uri bo v refektoriju minoritskega samostana na Ptuju Viktorinov večer Narodi v razcvetu, na kate- rem bosta sodelovanla Tanja Re- nault Ostrman in Peter Vesenjak. Glasbeni utrinek pripravlja ko- morni moški zbor iz Markovcev pod vodstvom Srečka Zavca. PTUJ • V soboto, 15. maja, od 14. do 18. ure in v nedeljo, 16. maja, od 9.30 do 13. ure bo pote- kal v veliki dvorani Narodnega doma seminar kontakt plesne tehnike. Seminar bo vodil plesa- lec Dušan Teropšič iz Kranja. Vabljeni vsi ljubitelji sodobnega plesa in dinamike gibanja. Semi- narja, ki je za udeležence brezp- lačen, se lahko udeležite tudi brez plesnega predznanja. PTUJ • V Gledališču Ptuj bodo še v torek, 18., in v petek, 21. maja, ob 19. uri ponovili predsta- vo Ričji Jaka v režiji Nevenke GerI za učence ptujskih osnovnih šol. 18. maja bo predstava Ptičji Jaka še zadnjič za izven. PTUJ • Plesne sekcije DPD Svo- boda Ptuj se bodo v sredo, 19. maja, ob 18. uri predstavile v gle- daliču Ptuj s Plesnim mozaikom, ki je ena izmed prireditev ob 80- letnici delovanja društva. Sodelo- vali bodo: otroška folklorna sku- pina Klopotec, folklorna skupina Bolnišnice Ptuj, Plesno-mažoret- ni klub, Baletni studio in plesna družina "Gea". Kot gostje bodo sodelovali: plesni center Mambo, plesna skupina Zavoda dr. Mari- jana Borštnarja iz Dornave in dekliška skupina Coloured Gene- ration iz Škofič na avstrijskem Koroškem. PTUJ • V dvorani Narodnega doma bo prihodnji petek, 21. maja, ob 20.30 uri literarna arena z gosti - literati: Ines Gergolj Bavčar, Aleksandrom Peršoljo, Marjanom Tomšičem in šanson- jerko Mojco Maljevac. Rezervaci- je miz po telefonu 771-494. BORL • V soboto, 22. maja, bo na gradu Borlu 19. republiško srečanje tamburaških in mando- linskih skupin in orkestrov iz Slo- venije in zamejstva. Prvi del srečanja bo ob 14., drugi del pa ob 19. uri. SLOVENSKA BISTRICA • Samo še do nedelje, 16. maja, je v novih galerijskih prostorih bist- riškega gradu na ogled razstava sodobne japonske keramike. KINO PTUJ • Ta teden je ob 19. in 21. uri na sporedu Zdravnik s srcem (Patch Adams), prihodnji teden pa od torka do nedelje ob 19. uri Sod smodnika, ob 21. pa V leru. ČRNA KRONIKA KOLESAR V TOVORNJAK v sredo, 5. maja, ob 13.30 se je 34-letni D.K. iz Slovenske Bist- rice peljal s kolesom po Trgu svobode, zapeljal desno na par- kirni prostor, nato pa nenadoma zapeljal levo na cestišče, po ka- terem je tedaj vozil tovornjak s priklopnikom 25-letni B.G. z Zgornje Polskave. Kolesarje trčil v tovornjak, padel po vozišču in se hudo ranil. Z AVTOM V ZID Po lokalni cesti skozi Spodnjo Polskavo je v petek, 7. maja, okoli 23.45 vozil osebni avto 19- letni M.P. iz Maribora. V ostrem levem ovinku je izgubil oblast nad vozilom, z njim okoli 60 met- rov bočno drsel, potem pa trčil v zid gospodarskega poslopja. Pri tem sta se hudo ranila voznik in sopotnik, 19-letni D.S. iz Slo- venske Bistrice, lažje ranjen pa je bil drugi sopotnik, 20-letni I.P. iz Slovenske Bistrice. VIOM V HIŠO V BRENGOVI Konec prejšnjega tedna je bilo vlomljeno v stanovanjsko hišo v Brengovi pri Cerkvenjaku, kate- re lastnik A.V. je na začasnem delu v tujini. Vlomilec je odnesel razno električno orodje in apara- te. Po oceni je lastnika oškodo- val za dobrih 100.000 tolarjev. VLOMILCI SO SE KREPKO OTOVORILI Minuli teden, med torkom in petkom, so neznanci vlomili v stanovanjsko hišo v Zgornji Go- rici pri Račah. Odnesli so moto- kultuvator, sesalnik, več akus- tičnih aparatov ter razno elekt- rično in drugo orodje. S tem so lastnika oškodovali za poldrugi milijon tolarjev. VLOMILEC POVZROČIL PREDVSEM ŠKODO V noči na soboto, 8. maja, je bilo vlomljeno v prodajalno Kmetijske zadruge Ormož na Hardeku in v Invest trgovino v is- tem kraju. Sklepajo, da je oba vloma opravil isti vlomilec. Našel je le manjšo količino denarja, vendar je z nasilnim odpiranjem blagajne in predalov obema lastnikoma povzročil za okoli 400.000 tolarjev škode. POŽAR V KUHINJI v četrtek, 6. maja, nekaj pred 12. uro je izbruhnil požar v ku- hinji stanovanjske hiše v Andrencih. Prihiteli so gasilci iz Cerkvenjaka in ogenj pogasili. Ugotovili so, da je požar nastal zaradi napake na električni na- peljavi zamrzovalne skrinje. Škode je za okoli pol milijona to- larjev. ZDŽIPOMNA TRAVNIK IN V DREVO v nedeljo, 9. maja, ob 14. uri se je 40-letna B.P. iz Maribora peljala s terenskim vozilom skozi Lenart. V ovinku je zapeljala čez desno bankino na travnik in trčila v drevo. Pri tem se je vozni- ca huje ranila in so jo prepeljali v mariborsko bolnišnico. FF RODILE SO - ČESTITA- MO: Jelka Brenholc, Mez- govci 70 - deklico; Nada Horvat, Globoka 4, Ljuto- mer - Roberta; Frančiška Černezel, Vitomarci 6, Sveti Andraž - Jureta; Andreja Kokol, Draženci 78/b, Hajdina - Jana; Irena Geč, Pobrežje 4/a, Videm - Nino; Helena Čurin, Vuzmednci 33/a, Miklavž - Grega; De- bora Strelec, Prvenci 5A), Markovci - deklico; Slavojka Ivanovič, Gregoričev drevo- red 6, Ptuj - Nušo; Ana Puk- lavec, Lešnica 21, Ormož - dečka; Jožica Ozmec, Rakuševa 5, Ormož - Niko; Alenka Valentin, Kraigher- jeva 15, Ptuj - dečka; Brigita Kozel, Za kolodvorom 6, Ormož - Renata; Urška Križanec, Paradiž 42/a, Cir- kulane - Jerico; Klavdija Menoni, Lovrenc 120, Lovrenc - Nino; Lidija Širovnik, Žgečeva 8, Ptuj - Žana; Alenka Zelenko, Krčevina 23, Ptuj - deklico; Rozika Vrhovšek, Nova vas 34, Ptuj - Lovra. POROKE - PTUJ: Mitja Gonza, Zavčeva 4, Ptu), in Ksenja Krajnc, Podvinci 112/b; Jožef Strelec in Ksen- ja Šafranko, Strelci 4/a; Franc Petek, Polenci 33, m Jožica Petek, Polenci 32; Roman Meško in Darinka Doberšek, Mezgovci ob Pes- nici 56/a; Sebastijan Brez- nik, Pot na Kamenšak 24, Lenart, in Andreja Meško, Tovarniška c. 2, Kidričevo; Mirko Vidovič in Brigita Skledar, Apače 123; Damir Lugarič, Desnički 32/2. Trnovec, in Suzana Djukes. Pucova 5, Celje. POROKE - ORMOŽ. Boštjan Režonja, Gornji Lakoš 23, in Rosvita Drolc, Mihalovci 33; Miran Zamu- da, Zamušani 79, in Marija Mernik, Bresnica 46; Boris Caf, Sveti Tomaž 19/a, in Angela Golubič, Dobrava 12. UMRLI SO: Franc Donaj, CMD 6, Ptuj, 1924 - 1 28. aprila 1999; Franc Vogrinec, Rakovci 30, 1934 - t 29. aprila 1999; Frančiška Zor- ko, rojena Erhatič, Senčak pri Juršincih 16, * 1921 - t 1. maja 1999; Anton Kosi, Ul. B. Kraigherja 7, Kidričevo, ^t^ 1936 -1 29. ap- rila 1999; Božo Amidžič, Kraigherjeva 14, Ptuj, -V- 1953 - 1 3. maja 1999; Štefa- nija Šeruga, Ivanjkovci 63, -f: 1937-ti. maja 1999; Alojzi- ja Janžekovič, rojena Šumenjak, Polenšak 2, -r"' 1909 - t 1. maja 1999; Avguštin Drobnič, Gre- gorčičev drevored 7, 1920 - t 2. maja 1999; Frančiška Rozenfeld, rojena Horvat, -i"- 1932 - t 4. maja 1999; Tere- zija Fridauer, rojena Tomažič, Zamušani 30, 1923-t 6. maja 1999; Rudolf Verdenik, Zg. Pristava 8, ^t^ 1923 -1 6. maja 1999.