florica* izhaja vsaki torek in toboto Ako pade na ta dneva praznik, dan poprej. drednlštvo se ruihaja v „Narodni Tiskarnl", ulica Vetturini St. 9, kamor je naslavljati pisma. Mofrankirana piMma se ne sprejemajo, enako se ne uvažujejo pisma brez podpisa. rtokopini dopisov se ne »račajo jsr^bk ^tfr^v^ TBMF^BII^ "BHT äS^^H^- fllHt ^^o ^HI 8^H Hi h^B ^Bi jHG ^^ mvl& TELEFON št 201. stane na ieio 10 K, za pot let« 5 K, za četrt I eta 250. I'pravntftvo »€ nahaja v nNarodni Tiskami" alica Vetturlm It. 9. se platuje od tveterostopne petit vrste po U vin., za večkratni natis primeren popust. Ptwameine ftteviike stancjo 8 vin. in se prodajajo v raznih goriikih trafikah. Št. 51. V Gorici, v torek dne 27. junija 1911 Leto XII9. Ucileljslvo zunaj sole. Pri ravnokar minulih volitvah za državni zbor so igrali liberalni učitelji na Goriškem tako ulogo, ki se ne stri- nja z njih poklicom. l:nako se ni stri- njalo njih javno nastopanje z raznimi iikazi in predpisi, po katcrih bi se mo- ral! ravnati, ako bi hoteli vestno izpol- njevati svoje dolžnosti, na katere so pri- segli. Minule volitve so pokazale, da so se učitelji v času volitev /animali bolj za politiko kot za šolo. Poliiični učitelji so bili, ne pa Solski. V mnogih krajih so stali na čelu najbolj razdivja- nim in dvomljivim liberainim elementom. Da, zgodilo se je celo to, da so neka- teri liberalni učitelji lolpe liberalnih ne- otesancev najprej nahujskali, jih gnali na naše voliine shode, kjer so razsajali in shode razbijali, med tern ko so pravi krivci (liberalni učitelji) lepo tiho in niirno v kotu tičali in se natihoma smcjali. Če vidi šolska mladina svojega učitelja popivati s takimi razdivjanci, če vidi šoiuka mladina, da se učitelj zunaj sole obnaša slabše kakor na debelo ott- san vaski fant, kako spoštovanje naj ima do njega? Uže večkrat smo opozorili naše c. kr. okr. šolske nadzornike na razue nelepe čine njim podrejenega učiteljstva. Citirali smo razne ukazc in paragraie, a ostalo je vse pri starem. In liberalno učiteljstvo, video, da se nadzornikum tresejo hlače pred njim, jaha brez vse skrbi liberalno politično kljuse dobro veduč, da če ne vsaj pohvale pač pa tiho pntrjevanjesmepričakovati odsvoje prve instance. Da, smelo trdimo, da ravno c. kr. okr. šolski nadzorniki so v ncmali meri prizadeti, ako je današnje učiteljstvo na Goriškem padlo na tako stopinjo, ki dela malo Časti svojemu učiteljskcmu poklicu. Trojno je mogoče: Ali zane- marjajo svoje dolžnosti, all se boje Itbe- ralnega učiteljstva, all pa so sami taki, kakršno je liberalno učiteljstvo. Vse drugo je izključeno! Šola na GoriŠkem trpi. Komaj je liberalni učitelj zapustil šolsko sobo, uže se ga je videlo v krčmi, kjer je po- pival in agitiral. Čez polunoč so neka- teri lazili okoli. Kdo naj potem drugi dan zbere misli skupaj in predava v šoli, ko je njegova glavapolitično bolna? Kornaj čaka, kedaj zapusti šolo, da pojde spet na politično hujskanje! Sveta dolžnost c. kr. okrajnih šol- skih nadzornikov — na katero so pri- segli — bi bila, da te razmere odpra- vijo, sicer ne vrše svojih zakonitih pred- pisov. Saj so vendar oni podrejeni c. kr. deželnemu šolskemu svetu, kakor najvišji šolski oblasti v deželi. Naše c. kr. ok"ajne šolske nadzor- nike vprašamo, ali se izpolnjuje jasen ukaz c. kr. deželnega šolskega sveta št. 339 z dne 9. II. 1. 1900 na c kr. okr. šolske svete in na njemu podrejena šolskavodstva? Da bodo naši čitatelji vedeli, kaj zahteva v tej vlogi c. kr. deželni šolski svet od c. kr. okr. šolskih svetov in Šolskih vodstev, in da bodo naši čita- telji nadalje vedeli, kako se izvršuje ta ukaz, ga doslovno v prevodu tu-le pri- občujerno: „Br. 339 C. kr. deželni šolski svet v Trstu, dne 9. 11. 1900. Prepis: prevoda. C. kr. okr. šol svčtu se nalaga, da naznani vsem podrejenim mu šolskim vodstvom doljni odlok v polnem obsegu ter zaukaže, naj se točno izvršuje: „Po- goste pritožbe o javnem nastopanji po- sameznih učiteljev so povod, da opo- zarja c. kr. dež. šol. svet učiteljstvo na to-le: Spoštovanje, katero uživa nčitelj pri prebivalstvu in ki je za njegovo de- lovanje za mladež največega pomena, zavisno je pred vsem od njegovega ob- nasanja samega, od ozbilnosti in vncme pri vršenji stanovskih dolžnosti ter od načina njcgovega življenja sploh. Koli kor bolj izključljivo se posvečuje svo- jeinu poklicu, toliko manj ima povoda nastopati pri narodnostnih in d ru- ga č n i h s t r a n k a r * k i h razporih. Posebno v krajih, kjer je v tern obziru več različnih struj. je pač naravno. da si nakoplje učitelj, potezajoč se preveč živahno za jedno stranko, sovraštvo dnijje; zaplcte se mnogokrat v strasine s tra n k a r s k e b o j e ter i z g u b i ono vseobčno spostovanje in uvazevanje. kateru potrebuje neobhodno pn svojem poslu, ki ima biti v hasek vsem. S koliko večo previdnostjo se po- služuje učitelj. živeč v takih razmerah. svojih državljanskih pravic, kolikor bolj skrbno se čuva, da se ne zaplete v sl ra n k ar s t v o. toliko blagodatnejse je njegovo delovanje za solo. Kakor naj ga navdaja tako delo- vanje za Solo s ponosom in zadovolj- nostjo. tako naj tudi ne spravlja v jav- mist osebnih zadev sc svojimi sodrugi po poklicu in pa Sulskih vpr.tšanj, po- sluzevaje se vedno le onih srtdstev, ka- tcrc mu podaje obstoječi solski red. C. kr. dež. s. svet se bode goiovo radovoljno /avzemal za tiste nčitclje. ter jih podpiral. katerim je v smislu gore njega poročila pri vsem njihovcin dc!o vanju edino nudilo le skrb za v/.gojo*) izročene jim mladine. nasprotno pa se bode tutli postopalo brezobzirno proti cnim. ki ncčejo svojega poklica prav uinevati, ali ga celo zlorabijo. Pri tej priliki opozarja se vnovii*. na tuk. odredbe z dne 23|3 1896 br. 109". 0 C. kr. namestnik Goess 1. r." Kaj pravijo k temu jasnemu od- loku c kr. deželnega solskega sveta c. kr. okrajnl solski sveti in c. kr. okrajni Solski nadzorniki ? Ali izvrSujejo svojo dolžnost ? Ali so ukrenili polrebno, da se izvrši le-ta ukaz najvišje solske oblasti v deželi ? Menda ne! Zato pa tako divjajo učitelji, ker se jim ni njkogar bati! A vedo naj libe ralni učitelji in njih predstojniki prve instance, da po naših žilah teče se vroča kri, ki zna vskipeti! Naše Ijudstvo hoče imeti ljudske učitelje, ne pa politične hujskače in va- ške kričače v lepih šolskih posiopjih! Mas prvi „dreadnought". V soboto se je vršil v Trstu v ladijedelnici ,,Tehničnega zavoda" splav prvega avstrijskega „dreadnought a". To je bil prvi korak v dosego one sile na morju, ki je potrebna naši vojni mor- narici, da zamore ščititi pravice in ko- risti našega trgovstva na morju v mir- nem času, a v času vojske da brani na^o obal proti sovražnim napadoin. Splav se je vršil ob jako lepem vremenu na posebno slavnostni način. *) nravno-vei'sko po § 71. šolske postave z dne 29. sept. 1905. — Op. prepisnikova. Že v ranih jutranjih urah se je občinstvo jelo pomikati proti „Tehnič- nemu zavodu". Pred 8. tiro je na šeta- lišču pri Sv. Andreju kar mrgolelo peš- cev, kočij, avtomobilov itd. Vse se je po- mikalo proti slavnostnemu prostoru. O:i:i se, da je bilo ta dan okolu 20.000 tujcev v Trstu. V ladijedelnici so bile napravljene tribune, ki so bile natlačeno polne. Nasproti ogromnemu truplu vojne ladije se je nahajal dvorni paviljon. okolu katerega je bila zbrana generali- teta in častnik' najrazličnejših polkov iz vseh krajev monarhije. V Miljskem zalivu bila je zasidrana vojna eskadra, ki je bila v „polni gali". Po 8. uri so začeli topovi pokatt in s tern so naznanjali, da se bliža dvor. Nadvojvode in nadvojvodinje so prišli z morske strani. Sprejemal jih je povelj- nik mornarice grof Montecuccoli. Prišlo je na slavnost osem nadvojvod in S-tiri nadvojvodinje. Kmalu potem je gromenje topov naznanjalo. da prihaja prestoionaslednik nadvojvoda Franc Ferdinand s soprogo, vojvodmjo Hohenber^ ter kumica nove ladije nady.ojvodmja Marija Annunziata. Vsprejeli so jih vsi člani cesarske rod- bine ter poveljnik mornarice. namestnik princ Hohcnlohe. šef generalnega štaba Conrad pi. Hötzendorf. župan tržaski dr. Valerio in razni ministri. Po vsprejemu se je dvor podal v svo] paviljon. Kmalu nato je price! mor- nariski superior blagoslov ladije. nakar so deiavci odstranili zadnje ovire za splav td ladije. VojaŠki skof Bielik je nato z malega oltarja podelii blagoslov ladiji. Po končanem blagoslovu je mor- narični poveljnik grot A\ontecuccoli po- vabil preslolonaslednika, naj se izvrši krst iadije. Nadvojvoda Franc Ferdinand je na to odgovoril v daljšem govoru in po končanem govoru je povabil kumico, naj krsti ladijo. Nadvojvodkija Marija Annunziata je pritisnila na električno tipko. nakar se je običajna buteljka sampanjea raz- bila ob truptu nove ladije, ter pri tern izgovorila besede: „Po nalogu N'j. Veli- Čanstva krstim te „Viribus unitis". Takoj na to je kumica pritisnila na drugo elekirično tipko. Sedaj se je pričel slavnostni mo- ment Začetka počasi. komaj vidno, po- tem vedno hitrejše in hitrejše, ob gro- menju topov. „hura" klici ter ob zvokih cesarske pesmi je kolos zdrči! v njemu namenjeni element. — Po končani slavnosti so bili inže- nirji predstavljeni nadvojvodom. Popo- ludne pa je bil slavnostni obed. Zvečer je bila eskadra čarobno raz- svetljena. Povodom te slavnosti je cesar od- likovai več ličnih oseb. Členi cesarske rodbine so večino- ma že v soboto zvečer zapustiii Trst. Dopisi. Iz Brkincv nam poročajo, da so tamkajšnji učitelji kar divjali, vsled Cesar je bilo izključeno, da bi bila prišla pri volitvah do veljave prosta volja na- roda. Med tem, ko je notorično, da je naš kandidal dr. Stepančič povsod po- vdarjal, da on želi, da bi Ijudstvo iz prepričanja volilo, odbijali so tamkajšnji učitelji ubogim Brkinom, ki ne znajo še politično misliti, v glavo le lastnovoljo t. j., naj volijo brezpogojno le dr. Gregorina. V nakelski občini se je sploh agi- tacija povspela do nezasiišane visine. Plačani agitatorji iz Trsta so švigali, kakor po ceiem Krasu, tudi pri nas na vse strani N a S u č i t e I j i n ž u p a n Strekelj na kojega je naš dični nad- zornik Kante zaradi liberalne politike opravičeno tako ponosen. ni le premre- žil vso občino. marveč Sei je tudi osebno v Rodik in KaČiče ter vzel seboj še druge agitatorje. Vsako drevo, vsak ka- men, vsak zid, vsaka hiša je bila oma- zana z öregorinovimi lepati. Glasovnice, na kojih je bilo zvečer pisano ime našega kandidata dr. Ste- pančiča, so drugi dan vsled terorizma uči- teljev bile nadomeščene z onimi dr. üre- gorina. Le tako se more tolmačiti, da ima naš kandidat tako malo glasov, a faktično — če bi biia prišla ljudska volja do veljave — jih je ime! veliko več. — Kanal, 25. junija 1911. - Velece- njeni gospod urednik! Da Vam ne bcni, g. urednik. v svojih redkih dopisih, vedno ie tarnal, tožil in zdihoval, odločil sem se danes. da Vam enkrat za spremembo' napišem pa kaj veselega, vspodbuje.val- nega. Ker pa vem, da ne marate dolgih uvodov, opišem Vam nekatere dogodke kar po vrsti. Kniet ijska zadruga. Danes osem dni zbralo se je po zadnji maši v veži župnisča na po županstvu razglaSenem vabilu oz. poslanca g. Zega precej po- sestnikov na posvetovanje k ustanovitvi kmetijske zadruge v Kanalu za našo dolino. ki bi se potem razširila na cel okraj. PojaŠnjeval je zbranim gospo- darjem dež. posl. nekako tako-le: C. kr. vojna uprava določila je vsled zahtev drzavnih poslancev. da bode kupovala razne potrebščine neposredno od pride- lovalcev. V prvi vrsti pridejo v poštev pri teh dobavah zadruge kmetovalcev, za njimi posamezni kmetovalci, in ako tudi takih ponudnikov ni. sprejema po- nudbe trgoveev. Cene blagu določi vo- jaška uprava po tržnih cenah, katere pa lahko zviša in zniža, kakor se ravno cene po velikih tržiščih vedno spremi- njajo. Na ta način hoče vojaška uprava kupovati seno, slamo za steljo, slamo za posteljo, mehka in trda drva. oves, rž in h temu se lahko zadruge pečajo tudi z oddajo krompirja. Pri oddaji vsega tega biaga odpadejo vsr razni aiajhni stroški in zadruga in po njej kmetovalci udobijo popolnoma čisto plačilo brez ni- kakega odbitka. Za seno velja še posebno to, da mora biti čisto, brez tare. Mora biti čisto, brez listja in mahn in stare otave in popolnoma zdravo. Dolgo seno, ki zra- ste na pognojenih travnikih in senožetih, ima prednost, kar bodi našim kmeto- valcem v opomin, da pričnejo svoje se- nožeti gnojiti bodisi s hlevskim, bodisi z umetnimi gnojiü. Za seno, ki je spre- §ano in z žico povezano, plača vojaška uprava višjo cenö. Vojaška zaloga v Gorici potrebuje n. pr. za 1. 19ll|12 10.000 kv ovsa, 8400 kv sena, 4600 kv slameza steljo, 750 kv slame za postelje, 1400 ni8 trdih drv itd. in za vse to razno Dlago plačuje vedno boljše cene, kakor jih dobijo kmetje na trgih ali pri trgov- cih. Iz tega je razvidno, da imajo kmetje sami svojo srečo v rokah, in zato bi Glede resničnosti o tej „nakani" se skiicuje ta list na ravnatelja te sole, wki je to pripovedoval in se veselil pre- mestitve te sole v močvirnati kraj". G. ravnatelja slovenskega oddelka deželne •kmetijske sole pozivljamo, da natančno tin resnično informira „Uč. Tov". o tej zadevi! Italljanskt uölteljl In prose so rjl so imeli v nedeljo v Červinjanu zboro- 'vanje, katerega so se udeležili tudi po- slanci Ussai, Pettarin in Antonelli. Go vorili so tried drugimi prof. Pitacco, Sa- raval, Sabodini itd. Zahtevali so; da se odstrani iz Gorice: 1.) slov. moško uči- teljišče, 2.) slov. paralelke na gimnaziji in 3.) slov. oddelek ženskega učiteljišča. Videti je, da gospodje niso skromni. Čudno pa se nam zdi, da vlada ne raz- pusti italijanskega učiteljskega društva, ki se bavi samo s politiko, akoravno je po pravilih nepolitično! Izpred porotnega sodlšča — Ka- zenska razprava proti Antonu Marko- čič-u, o kateri smo poročali že v zadnji številki našega lista in ki je pričela v petek, se je v soboto nadaljev ia. V soboto so bile na predlog za- govornika zaslišane še nekatere price, med njimi učitelj France Turk. Dočim ni v petek nobena priča nič vedela o 1em, da bi so bili Kozanci kako pri- pravljalina napad naBiljanco, jili nakak način izzivali ild., je znal o tern mnogo povedati priča Turk, ki je rekd, da se je uahajal na nekem meslu skupaj s pr\to Antonom Jusa. ki je bil že v petek zaslisan, ki pa ni vedel o vsem tern ničesar povedati, kar je pravil France Turk. Turk je vidcl gruče Ko- zancev, je videl Žice preprezene čez pot itd. itd. Celo drž. pravdnik se je za- čudil. da ni od 25. zaslisamh prič no- bena tega videla, o čcmiir je znat pri- povedovati učitelj Turk. Isti dan je bil zasušan kot priča nidi Rudolf Debenjak, brat pokojucga llcunka, ki je izpovedal. da je bil pokojni Henrik kot rnlademč res enkrat zaradi pretepa obsojen na štiri mescc ječe. a je odločno proti tcmu ugovarjal, da bi bil njegov brat tak protepač, za kakorSncga ga hoče imeti zagovornik. Zaslišan je bil la dan tudi biljan- ski Župan, ki pa ni nič posebnega po- vedal, kvcčem to. da je videl na glavi obtožcnčevi, ko se je ta kritičnega dne vmil iz Kozane v Hiljano, rano. Nato so bili prečitani razni spisi. Temu čitanju so sledili govori drzav- nega pravdnika in zagovornika. Razprava bi bila že v soboto kon- čana, da ni prislo zagovorniku dr. Sta- niču v soboto zvečer okolo 8. ure med zagovorom slabo. Zato se je morala razprava prekiniti in se je odložila za nedeljo ob 9. uri predpoludne. V nedeljo je zagovornik dr. Stanič nadaljeval svoj zagovor. Državni pravd- nik je na ta zagovor repliciral, kate- remu je konečno protiugovarjal še za- govornik. Nato je predsednik v kratkih po- tezah podal jasno sliko cele razprave in obrazložil obenem porotnikom stav- Ijena jim vprašanja. Porotnikom sta bili stavljeni namreč dve glavni in eno dodatno vprašanje. Prvo glavno vpra- šanje se je glasilo približno tako: Ali je obtoženec Henrika Debenjak zabodel v trebuh ter mu prizadjal tako rano, da je vsled nje umrl? Dodatno vprašanje k temu glavnemu vprašanju se je pri- bližno glasilo: Ali je obtoženec to storil v silobranu ? Drugo glavno vprašanje pa se je glasilo: Ali je obtoženec preko- račil meje silobrana? Pri dodatnem vprašanju je pred- sednik opozoril porotnike na dejstvo,. da so pred preiskovalnim sodnikom tri price pričale, da je Markočič zabodel v trebuh Henrika Debenjak, ko je ležal na tleh vznak in da je pred preiskovalnim sodnikom ravno to izpovedal tudi obto- Ženec. Dve od imenovanih treh prič sta sicer pred preiskovalnim sodnikom go- vorili kot osumljeni osebi in sta bili še le pri glavni obravnavi zaslišani kot priči. kjer sta pa drugače govorili. Priča Anton Reja pa, ki je bil od preiskoval- nega sodnika zaslišan kot priča, je ta- krat kakor tudi sedaj na glavni raz- pravi pod prisego jednako izpovedal, da je videl priti po klancu neko osebo (ta je bil ranjki Debenjak), kateri je prile- tei kamen s tako siio v giavo, da se je dotična oseba zgrudila na tla in da je videl v istem hipu približati se k padli osebi štiri ali pet drugih ljudi, katere ni spoznal, ker je bila tema. To pojas- nilo se je predsedniku zdelo potrebno, da se bodo znali porotniki ravnati, ko bodo odgovarjali na dodatno vprašanje. Ko je predsednik dal porotnikom Še neke potrebne pouke, so se ti po- dali v posvetovalno sobo, v kateri so ostali čez eno uro. Ko so se vrnili v sodno dvorano, je njih predsednik Primas naznanil po- rotniški pravorek. katerega pa se niso udciezili vsi porotniki. Državni pravdnik je naio opo/unl predsednika. da je tako postopanje nepravihio. nakar je pred- sednik odredil, da so se porotniki zopet podali v posvelovalnico; in ko so se vrniii i/. nje, je njili predsednik Primas nazna- nil. da so na prvo glavno vpraSanje odgovorili z I0 da in z 2 ne; na do- datno vpraSanje s o da, s 6 ne in ko- nečno na druge glavno vpraSanje /. °- da in s 3 ne. Vsled tega pravorcka je sodni dvor oprostil obtožcnca hudodclstva ubojstva ter ga obsodtl v smislu § 335 na 6 mescev strogega zapura poostrenega z enim postom na mescc kakor tudi v placilo 300 K za udovo. 400 K zazdrav- niške stroske, 200 K za pogreb. ter 200 K na Icto za pokojnikove hčere do 24 leta. Drzavn; pravdnik in zagovornik sta si pridrzala pravico priziva proti ti obsodbi. Včcraj se je vrSila porotna obrav- nava proti Ivanu Banden zaradi tezke telesne poSkodbe Ivan Bandeu je nam- reč dne 22 maja 191D v krčmi Okro- gliča v ul. Lungh'lsonzo vrgel nekemu Andreju Kumar kozarec v glavo ter ga tako težko rani!, da ni mogel 30 dni delati ter da se mu je poslabšal vid na enem očesu. Bandeu je bil oproščen. Danes se vrSi kazenska obravnava proti Antonu (iabrijelčiču (po domače Volf) in Ignaciju Križniču iz Anhovega zaradi ponarejanja in razpečavanja ponarejenega denarja. Mestne dopolnllne voiitve. — Do- polnilne mestne voiitve v Gorici se bodo vršile za IN. razred dne 10. julija t. I, za II. razred dne 12. julija in za I. razred dne 14. julija t. 1. Elektrlčna centrala v Gorlcl. — Ob sodelovanju vplivnih oseb so usta- novili v Gorici sindikat v svrho usta- novitve velike, na zadružni podlagi slo- neče električne centrale, ki naj bi Že v letošnji zimi preskrbijala mesto goriško s cenenim električnim tokom. Za „Narodnl muzej" so darovall: VI. Peršič, III. gim. 1 novec. — G. Na- nut Izidor, Gorica, 6 novcev in 1 sve- tinjo. — G. Vek. Rebec, Gorica 5 srebr- nih in 5 bakr. novcev. — G. Komel Josip, Solkan, 1 svetinjo. — Gospica Medvešček, Sv. Krit 23 srebrnih, 33 bakr. novcev in 2 svetinji. — G. SI, Cibej, Gorica, 1 srebrn novec. — G. Gregorič, Gorica. 7 rimski denar. — G. dr. D. Puc, odvetnik Gorica: 1.) 1 foto- grafijo tabora v Šempasu. {Dal gosp. Ferletič, župan, Miren.) 2.) Oklic na Žu- panstva glede volitev v trg. obrt. zbor- nico I. 1860. s podpisom dr. Lavriča. (Dal g. Beltram Jos. Miren.) 3) 1 vabilo na tabor v Sempasu, podpisano od ce- lega odbora. — G. Ant. Šapla, odv. kand. Gorica: 1 darilno pismo I. 1641. {kartazijski prior Paul podari Balta- zarju Kalinu iz Ajdovščine selo Gra- dišče); 1 iegalizirano zakupno pogodbo, sklenjeno v Ajdovščini 1. 1665. med ba- ronom P. Edlingom in Iv. Rodescom. — A. Kralj, Dornberg, 1 novec. — Klanjšček Mirosl. IV. I. 1 srebrn nov. I. 1680. — (j. Jos. Bavdaž, Kanal, 84 knjig iz I. 1720 -1820. — G. ^. Luznik I. real. 9 novcev, Od bo r. Nagrobni spomoDlk k&rdloala Hltffcla. — Po naroČJlu tozadevnega posebnega odbora je izdelalakademični kipfir Alujzij Repič. c. kr. profesor na umetno obrtni strokovni soli v Ljubljani. :>pomenik pokojnega cerkvenega kneza. namenjen za grobno kapelico na Sveti (ion pri Gorici. Spomenik je portret kardinala. ki kleči v molitvi zatopljen, oblečen v kardinalsko obleko. Izklesan je kot visoki relief iz laskega mramorja. Ploča je 230 m visoka in 180m široka. Zavod %& pospeievanje obrti v Ooricl je razpisai vet* nagrad v zncsku 50 do 400 kron za nove obrtne izdelke za razpecavanje v tujskem prometu. Predmeti morajo imeti znača; gonški po izdelku, materijalu ali karatenstič- nem načinu izdelovanja Napravljeni naj bodo tako. da so primerni za spo- minke za tujce (suvenirje). pripravne velikosti in sme prodajalna cena zna- sali kvečjemu 10 kron. Tekma za na- grade je odprta vsem do 31. avgusta t. 1. in se opozarja nanjo posebno naše umetnike, ki poznajo Goriško. Pojas- nila daje zavod za pospesevanje obrti v Gorici. ul. Morelli St. 37. Slovenski starlšl!— Ako vpisetc sina v 1. ^rim. razred. je vaša sveti dolžnost, da gi prija- vite za slovenski oddelek. Poroka — Poročil se bo jutri g. proiesor dr. K. Cepuder v Kranju z gosp. Hlo Abramovo iz Gorice. Solera v Trstn. — Alornari^ka oblast objavlja: Dne 23. t. m. je došel v Trst izseljeniški parnik Austro-Ame- ricane »Oceania", ki je privozii iz New Vorka preko Ponta Delgada, Gibraltar, Neapel] in Korfu. Potnica drugega raz- reda Sofija Brenner, ki je obolela prejšnji dan na driski. je kmalu nato umrla v Trstu. Ker je bil slučaj sum- Ijiv kolere. so takoj dirigirali ladjo v lazaret, ne da bi bila prišla iadja s svojo posadko in s potniki v stik s tržažkim prebivalstvom. Ladja ostane v kvaranteni pet dni, kjer bodo opazovali potnike in ladjo desinficirali. Obdukcija in bakteriologična preiskava sta dog- nali, da je umrla Brennerjeva na pravi azijski koleri. Umrl je v Spljetu tamošnjt župan odvetnik dr. MihaljeviC. katerega je pred par meseci kap zadela. Poslv slovenskim slušateljem filo- zofije. V interesu slovenskih filozofov je, da so že za svojth študij v stiku z wDni§tvom slov. profesorjev". DruStvo mora biti natanko infor- mirano o številu filozofov in njih raz- delitvi po strokah, in sicer se mora to- zadevna statistika voditi stalno in se izpopolnjevati. Z ozirom na to se „DruŠtvo siov. profesorjev" obrača do vseh filozofov z uljudnim pozivom, da se nemudoma javijo pri njem pismeno. Naj zapiše vsak na nasiovno stran dopismce: ^ 1) svoje ime, 2) rojstni kraj in dežeio, 3) svojo stroko (glavne in stranske pred- mete), 4) število semestrov oziroma da je ze absolviral, 5) svoj stalni (event počitniski) naslov. Zadnja stran do- pisnice naj ostane prazna. Splošna korist zahteva, da se ja- vijo vsi filozofi. Oesarjev dan „Avstrljskega nor- nariikega druStva" Po sklepu dam- skega odbora „Avstrijskega morna- riSkega društva" se bodo 18. avgusta t. I. na rojstni dan Nj. Vel. cesarja, če mogoče v vseh mestih, letoviščih in ko- pališčih vršile prireditve z namenom, da se podprejo dobrodelne naprave drustva. Ta namen se bo najprej dosegel, ako se povsodi izrečejo dame pripravljenimi da prevzamejo prodajo bombonov na uhcah, trgih. v javnih lokalih in posebno pri slavnostih, pnrejcnih na cast Nj. Vel. Bonboni uodo okrašeni s podobo našega vladarja ter z znakom ,Avstr. morn, društva" odičenim s cesarsko krono. Obračamo se torej na vse, ki ho- Čejo z dobrodelnim činom završiti slav- nostni dan. posebno pa na avstrijske dame z nujno prošnjo. da po- skrbijo za pravočasno sestavo lokalnih odborov. ki bodo potem prevzeli vodstvo prodaje in povabili v kraju prisotno mladino k udeležbi. Dame in gospodje. ki so priprav- Ijeni, sodelovati pri nameravani palno- tični prireditvi. so naprošeni, da to ja- vijo najpoznejše do 5. julija t I. damskemu odboru, da bo zamogel v zadostnem stevilu naročiti bonbone. Liste udeležnikov se bodo objavile. Vse prijave in vprašanja naj se vposljejo na damski odbor Avstrijskega mornari§kega druStva na Dunaju IX. Schwarzspanierstraße Nr. 15. Cesar je kupil vilo Hermes od nadvojvodinje Marije Valerije za poldrug milijon K: namerava trajno v vili sta- novati. Cesar se dobro počuti. V vili Hermes so bile vsak dan avdijence. Kdaj da cesar odpotuje v Išl, Se ni znano. Otvoritev omnibnslinije Bohlnjska Blstrica-Bohtnjsko Jezero. Dne 28. ju- nija t. I. otvori se na progi Bohinjska Bistrica-Bohinjsko jezero omnibuslinija ki bode vozila vsaki dan trikrat na jezero s sledečimi postajami: Bistrica — hotel sv. Janez — hotel sv. Dull in končna postaja hotel Zlato- rog. Ravno mimo teh postaj in po isti progi vračal se bode omnibus tudi trikrat nazaj v Blstrlco. Vozne cene so za eno osebo in vožnjo iz Bistrice do sv. Janeza 60 vinarjev — iz Bistrice do sv. Duha 70 vinarjev — in iz Bistrice do Zlatoroga 1 krono. To zares potrebno komunikacijsko linijo je ustanovila deželna zveza za tujski promet na Kranjskem, ki jo bode tudi subvencijonirala. Tujski promet v Bohinju, posebno promet izletnikov bode gotovo živahnejši, ker je ravno pasantom dana prilika, se za jako nizko ceno pripeljati na krasno Bo- V manufakturni trgovini TEOD. HRIBAR V (50RKI t&&rL~ä&&& (prej „Krojaška zadruiau) mm^j*******^ _- H! se dobi uajboljše platno in bombaževina za pe- ":::| rilo, brisalke, uainizni prti, serviete, žepni robci itd. CENE SOLIDNE. bilo potrebno, da se tu ustanovi taka zadruga. K zadrugi pristopi laSiko vsak kme- tovalec. Ker bo pa imela zadruga razna opraviia in mnogo siroškov, mora pit»- čati vsak clan, n. pr. po 20 K članarine. Ves denar nalaga se pri tukajšnji po- sojilnici. Ker plačuje vojaška uprava dobre cene, je čisto naravno. da zahteva tudi popolnoma naianjčno postrežbo. To bo pa mogoče Jzvršiti le, ako bo vod- stvo zadruge v dobrih rokah. Qlavna oseba bo predsednik, za njim pa odbor- niki, katerih število naj ne presega 5, Jasno je, da koiikor predsednik, kakor ludi odborniki morajo udobiti za svoj trud primerno odškodnino. Poglavitna zahteva pa ostane, da bodu ti izvoljeni možje do skrajnosti pošteni, kajti le na tak način zadruga kmetu resnično koristi. Po daljšem razgovarjanju o tej za naše kmetovalce prevažni zadevi dolo- čilo se je, da bo v nedeljo dne 2. julija v istem prostoru občni zbor za konečno ustanovitev in ureditev zadruge; obenem se bodo tudi izvolili predsednik in od- borniki. K shodu bo prišel tudi veščak v tej zadevi, g. Premrov, vodja „Goriške zveze" v Gorici, ki bo dajal potrebna pojasnila. Ta zadruga bo za naše kmetovalce največjega pomena; zato pa se je nade jati obilne udeležbe iz vseh vasi. Vojaška slavnost. Pretečeni četrtek, 22. t. m. obhajal je tukajšnji c. i. kr. 7. Iovski bataljon pod poveljni nikom, majorjem g. Wil. Stauffer-jem obletnico bitke pri Custozzi, pri kateri je bii skoraj popolnoma uničen. V ta namen je bila v majhni hišici na trav- niku v gradnem parku tiha sv. maša, ki jo je daroval naš podružnik preč. g. Vodopivec. Poleg celega bataljona z vsemi gg. oficirji udeležiio se je tega sv. opraviia mnogo uradništva, zastop- nikov občine in drugega občinstva. Med mašo imel je g. podružnik sredi travnika na v.jjake jako iep primeren nagovor, kojega smise! je bila, da so bili sloven- ski vojaki vedno hrabri in zvesti Bogu. cesarju in domovini. Postavivši jim v izgled teh lepih lastnosti sarnega našega presv. cesarja Fr. J. I. je končal svoj govor, ki je napravil na vse vojake go- tovo globok utis. Med sv. mašo dajalo je vojaštvo ob glavnih delih salve, ki so dokazo- vale, da je vojaštvo izvrstno izvežbano, kajti vsakikrat bilo je slišati eden skupni pok, dokaz discipline. Po končani sv. maši defiliral je eel bataljon pred tremi lovskimi inva- lid', namreč g. V. Košir iz Kanala, Vinko Valentinčič iz Kanala in Markič iz Ložic. Ko je občinsivo odšlo, odkorakale so vse štiri stotnije na velik prostor pred gradom, kjer je imel na vojake nagovor v nemškem jeziku g. major, ki ga je potem pönovii v sloveščini neki g. oficir. G. major z drugimi gg. oficirii vred so potem del ill med posarnezne vojake več dari! in sicer za najboljše streljanje v daljavo, s samokresom in za procenitev daljave. Lepo jebilo videti te naše lepe slovenske fante, kako so na poklicponosno stopili pred poveljnika in prejemši dar zopet v vrsto. Nekateri so udobili tudi po dva darova. Največ je dobila tretja stotnija, kojej stotnikuje g. Kratochvil. Ta vsakoletna slavnost ne vpliva edino na vojake, ampak tudi na občinstvo; dokazuje nam, da je neob- hodno potrebno, da se mora naš narod v celoti izobraziti ne le v raznih na- vadah, v narodnem oziru, ampak tudi v patrijctičnem smislu, če hočemo, da bo vedno zvest našemu staremu geslu, če tudi mnogi listi temu nasprotujejo, kajti mi msmo le Slovenci, ampak v isti men smo tudi katoličani in Avstrijci. Poleg treh spodaj navedenih vete- ranov imamo pri nas še nekolikodrugih starih mož in zanimivo bi bilo čitati njih dogodke v preteklih burnih časih. Naj bi se kdo potrudil nam to poskrbeti. Otalež. — Radi pontifikalne sv. maše in sv. birme v Cerknem se bo običajni znani shod sv. Petra in Pavla ap. praznoval v nedeljo dne 2. julija t, I. z navadno slovesnostjo, h kateri pri- čakujemo kolikor mogoče veliko obisko- valcev. Štjak Vabilo na IX. redni občni zbor „Hraniinice in posojilnice v Štjaku, registrovane zadruge z neomejeno za- vezo", ki se bo vršil v nedeljo dne °. julija 1911 ob 2. uri popoldne v žtip- nišču. Dnevni red : 1. Poročilo o uprav- nem letu 1910. 2. Potrjenje računskega sklepa za I. 1910. 3. Volitev načeistva in nadzorstva. 4. Slučajnosti. Polifični pregled. Brenerth Je sal. Ministerski piedsednik baron Bie- nerth je podal včeraj popoldne svojo ostavko, katero bode cesar. gotovo vspre- jel. Njegov naslednik bo, kakor je že na drugem mestu povedano, baron Gautsch. Baron Bienerth bi najbrže ne bil raz- pustil državnega zbora. ako bi slutil, da bode izid novih volitev tak, ki bode tudi njega spravil s pozorišča naše no- tranje politike. Za danes povemo le to- liko, da nimamo Slovenci nobenega razloga obžalovati Bienerthov padec, ampak nasprotno, veselitisega moramo, ker nam je Bienerthovo vladanje dovolj dokazalo, da je bilo njegovo sree vedn o in povsod le za Nemce. Nova državnozborska večina. Vse avstrijsko časopisje se bavi sedaj s vprašanjem, kaka bode nova državnozborska večina. Da so toza- devne dosedanje časnikarske razprave več ali manj le časnikarska ugibanja, razume se samoobsebi. Ako priobčimo tudi mi kak takčasnikarski glas, vršimo s tern zgolj dolžnost političnih kronistov. Kot taki torej naj zabilježif»© na tern mestu, kar pišejo o ti zadevi poljski listi in sicer, kakor pravijo oni, po infor- macijah, došlih jim z Dunaja. Po teh informacijah bi bodoči ministerski pred- sednik baron Gautsch nameraval sesta- viti koalicijsko ministerstvo, v katerem ne bi bili zastopani le nemški liberalci, nemški krščanski socialci in Poljaki, marveč tudi Čehi in slednjic tudi Jugo- siovani. Voditelji strank bi morali za- gotoviti, da se rešijo v poslanski zbor- nici vojaške predloge, predloge za so- cialno zavarovanje ter nove davčne predloge. Baronu Gautschu se zdi ne- obhodno potrebno, da se pritegnejo Čehi v koalicijo, ker bi se brez njiho- vega sodelovanja ne mogli gladko re- šiti imenovani zakonski načrti. Na Du- naju so mnenja, tako pišejo poljski listi, da se Čehi in Jugoslovani ne bodo pro- tivili tej nameri. Sicer pa da ni še go- tovo, ali se bode snidel državni zbor že v juliju. To da je odvisno od izida posvetovanj med ministerskim predsed nikom in med voditelji strank. Demisijl Weisskirchnerja in Olabln- skega sprejetl. Cesar je pisal baronu Bienerthu lastnoročno pismo, v katerem mu spo- roča, da je sprejel demisiji Weisskirch- nerja in Glabinskega ter imenuje za voditelja trgovinskega ministersterstva tajnega svetnika sekcijskega svetnika dr. Viktorja Mataja in sescijskega šefa viteza Rölla za voditelja železniškega ministerstva. Weisskirchnerja je cesar odlikoval z redom železne krone I. raz- reda, Glabinski je .postal tajni svetnik. Kršoanski soclalcl in vlada. Politiko proste roke razlagajo kr- ščanskosocialni listi tako, da ta izraz pravzaprav ničesar ne pove, marveč da si hoče ohraniti stranka proste roke in popolno svobodo. Naglašajo, da ko bi bili krščanski socialci najmočnejša stranka, bi tudi izpregovorili prvo be- sedo, a zdaj ima prvo besedo nem- ško-narodna zveza in zato svetujejo vladi, naj se predvsem dogovori ž njo, potem naj šele pozove krščanske so- cialce, da se izjavijo. V opozicijo bi pa šli krščanski socialci zgolj v slučaju, če bi vlada hotela izvesti stvari, s ka- terimi bi krščanskosocialna stranka ne mogla soglašati. Otvorltev državnega ibora. Z Dunaja poročajo, da se v kro- gih avstrijske državne zbornice govori, da otvori dne 12. julija novi parlament sam cesar, ki pride navlašč zato iz išTa. Turčlja In Črna gora. Razmerje med Turčijo in Črno goro je Še vedno napeto. V turških krogih mislijo, da Črna gora zadržuje na njena tla ubegle Malisore, da se ne vrnejo v Albanijo, vsled cesar je rok, ki ga je dal Torgut Šefget paša Arnav- tom, da izroče orožje, potekel brez uspeha. Turški vladi se je naznanilo, da so zastopniki vseh držav priporočili črnogorski vladi, da bi vpiivala na Ma- lisore, naj se vrnejo domov in pod- vržejo. Ustaja v AlbanUt. Porta je prejela poročilo, da so Malisori podpirani od črnogorskih vo- jakov napadli obmejno utrjeno stražnico blizu Selc. Krogle so prodrle okna in ranile tri turške vojake. Posadka je pregnala Malisore. Porta je o tem do- godku obvestila velevlasti. Darovi. Z a „Š o 1 s k i Dom" so plačali predsedništvu; Stefan Kin- derčev v Gorici 20 K, Matjejevič v Go- rici 12 K, Ana Bolko v Gorici 2 K, Marija Fistravec v Gorici 2 K, dr. An- ton GregorčiČ v Gorici 40 K, Tomo Sorli, notar v Podgradu, v znak veselja, da so Slovenci v Gorici pognali Ita- lijane v ožjo volitev, 10 K. Mesečnino za april in maj so plačali: A. in F. Anderwald, trgovea sspeciarij- skim blagom 4 K, Viktor Bežek, ravna- telj 10 K, Fran Bitežnik, vodja „Centralne posojilnice" 4 K, Leopold Bolko. vele- posestnik 20 K, Anton Breščak, posest- nik in trgovec 4 K, Anton Budin, župnik 6 K, Dr. Ivan Eržen, zdravnik 8 K. Fran Finžger, okr. sol. nadzornik 8 K, Karol Cigoj, deželni uradnik 6 K, Jakob Čebular, profesor 6 K, Anton Fon, posest. in trgovec 4 K, Jos. Fon, drž. posl. 20 K, Anton Fras, šolski svet - niklOK, Anton Gvaiz, prof. 4 K, Hedžet in Koritnik, trgovca 4 K, Teodor Hribar, trgovec 10 K, Andrej Ipavec, prof. 6 K, Ivančič in Kurinčič, trgovca 4 K, Ivan Kalin, deželni uradnik 4 K, Milton Klav- žar, deželni uradnik 4 K, dr. Ignac Ko- bal, stolni vikar 4 K, Janez Kokošar, župnik (za tri mesece) 9 K, Jernej Kopač, posestnik in trgovec 4 K, dr. Josip Ličan, prof, b^oslovja 4 K, Ivan Mercina, vad- niški učitelj 6 K, Gustav Novak, šolski svetnik 4 K, dr. Anton Papež, prof. 2 K, dr. Frančišek PavletiČ. odvetnik 12 K, dr. Josip Pavlin, prof. 4 K, Svetoslav Pr2m- rov, vodja „Goriške zveze" 4 K, Ivan Rejec, prefekt vsemenišču 4 K, Tomaž Sedlaček, upravitelj „Narodne Tiskarne" 3 K, Franc Setničar, kancelist 4 K, Fer- dinand Sfiligoj, denarničar nCent. po- sojil." 2 K, Anton Šantel, šolski svet- nik 10 K, Andrej Tabaj, katehet 4 K, Ivan Tabaj, kaplan 4 K, Angel Trojer, računski revident 4 K, dr. Fran Žigon, prof, bogoslovja 6 K, Fran Žnideršič, profesor (za tri mesece) 9 K, Franc Leban, cesarski svetnik 6 K. Dalje so plačale mesečnino za april in maj gospe in gospodične: Gi- zela Finšger, okr. sol. nadz. 4 K, Šte- fanija Havel, učiteljica 80 v, Antonija Hrovatin, nadučiteljeva 4 K. Marija Kopač, sveiarjeva 10 K, Milena Papež, profesorjeva 2 K, Berta Pavletič, odvet- nikova 4 K, Avgusta Šantel, šol. svet- nika 2 K. PresrČna hvala vsem blagim do- brotnikom zapuščene šolske mladine! Oomače in razne vesfi. Premeščenje in odllkovanje ~ Cesar je podelil namestništvenemu pod- predsedniku dr. Andreju grofu Schaf.f- g o t s c h u v Trstu povodom preme- ščenja k namestništvu v Line komturni križec Fran Josipovega reda z zvezdo. Odlikovanje. G. minister za uk in bogočastje je podelil g. Al. Buncu, nadučitelju v Dolini o priliki njtgovega stalnega umirovijenja naslov „r a v- n a t e I j a". Odllkovamje. - Cesar je podelil uradnemu slugi trgovinskega in pomor- skega sodiSča v Trstu Josipu B r a t i n a povodom zaprošenega stalnega umi- rovljenja srebrni zaslužni križec s krono. Sklep šolskega leta v učnlh za- vodih društva „Šolskl Dom" bode v torek dne 11. julija s sv, mašo ob 8. uri, in sicer za deško in dekliško vad- nico v „Š. Domu" v cerkvi sv. Antona pod Kostanjevico ter za ostale učne za- vode v „Malern" in „Novem Domu" v novi cerkvi čč. oo. kapucinov. V nedeljo, 9. julija ob 9. uri dopoludne se odpre v „Novem Domu" razstava izdelkov ženskeobrtnešole ter ročnih del priprav- Ijavnice za učiteljišče in društvenih šol. Razstava bode p. n. občinstvu brez vstopnine odprta ta dan do poludne in od 3. do 6. ure popoludne, kakor tudi 10. julija od 9. do 12. ure dopoludne in od 3. do 5. ure popoludne. Vesellca zavodov „Šolskega Doma". Kakor druga leta ob sklepu šolskega leta, tako tudi letos se mladina za- vodov „Solskega Doma" skrbno pri- pravlja za javen nastop pod vodstvom učiteljskega osebja, ki se je uže večkrat izkazalo, da razpolaga z izvrstnimi močnii. Veselice ob koncu šolskega leta na zavodih „Solskega Doma" so priSle uže tako v navado, da si sploh ne mo- remo misliti sklepa šolskega leta brez teh. Lepo je to! Mladina se ob koncu šolskega leta skaže hvaleJna šolskim zavodom, v katerih je črpala lepe nauke za življenje. In vsak iskren slovenski rodoljub rad prihiti na te veselice, da počasti našo ir.Iadino in tudi da z malim prispevkorn pripomoi', da bodo naši šolski zavodi nadaije vršili sveto narodno delo v proc.vit goriSkega slo- venstva. Zato nas tudi letos vabi odbor našega „Šoiskega Doma", da v kar naj- obilnejšem številu posetitr^ veselici, ki se bodete vršili v soboto, dne 1. in v nedeljo dne 2. julija v veliki dvorani „Central" ob 5. uri popoludne. Učitelj- sko osebje zavodov „išokskega Doma" se trudi uže delj časa, da bo nastop šolske mladine res časten in bo nudil obiskovalcem nekaj izrednega. Zato opozarjamo rodoljube v mestu in na deželi, gospodo in delavstvo, uradništvo in obrtništvo, da ne zamudi lepe pri- like. Vsi pojdimo v soboto ali v ne- deljo v dvorano „Central", da tako spet enkrat pokažemo, da cenimo naše na- rodno ognjišče, zavode,,Šolskega Doma"! Vspored veselice šolske mladine zavodov „Šolskega Doma", ki se bode vršila v soboto dne 1. in v nedeljo dne 2. julija ob 5. uri pop. v dvorani „Cen- tral" v Gorici, je sledeč: !. V. Vodopi- vec: „Pogled v nedolžno oko", tro- ozi- roma štiriglasen ženski zbor. 2. Oton Zupančič: Deklamacija „Na vlaku". 3. Vo- larič: „Slovenski svet", štiriglasen žen- ski zbor. 4. Vida: „Vprašanje solnčicu", dvogovor. 5. Sokoll (prenaredil za ženski zbor): „Nas je mladi čas". 6. Telovadni nastop dečkov. 7. Vračanje s polja, žive podobe. 8. Mary Clement: „Cigani v gozdu", spevoigra s plesom. Predprodaja vstopnlo za sobotno in nedeljsko veselico učnih zavodov „Šolskega Domaa se vrši v „Narodni Tiskarni" vsaki dan od 7. ure zjutraj do 7. ure zvečer. „UčlteUski Tovariš", glasilo libe- ralnega in svobodomiselnega učiteljstva, je „razkril" nakano „Pajer-GregorčiČevert zveze, „da se uniči slovenska deželna kmetijska sola", „ter to nakano" pre- prečil. Ta list smatra svoje naročnike (skon same učitelje) res za tepee. Uči- telji, zahvalite se vašemu glasilu za tak poklon. hinjsko jezero. Tudi posamezni Bo- hinjski kraji in hoteii bodo po tej omnibusliniji intenzivnejše zvezani med- seboj in gotovo je, da se družabno življenje letoviščarjev oživi. V Bohinju so se za letošnjo sezijo lujske naprave popravile posebno nasadi letoviškega parka ir kopališča .Danica". Tudi ob jezeru se je skrbeio, da irnajo tujci za- bavo in razvedrilo. Pavel Jolef Šafarik. - Včeraj je minilo 50 let, odkar je umrl Šafafik, pi- satelj slovanskih starožitnosti, velik učenjak in buditelj siovanski. Kotiček sa llberalne intellgonte V 20 letih ne bo več klerikalizma na Slovenskem, piSe „Soča". Zakaj ne? Ker je govoril advokat dr. Podgornik v Gabrijah na Vipavskem in dvakrat je gcvoril. — Bili so že drugačni tiči, ki so pobijali ideje, na katerih sioni S. L S, a zaman je bi! niih trud. — Po dol- gem trudu smo dosegli slov. gimnazijo v Gorici, piše „Soča". „Smo"! Kdojeta „smo"? Razume se: mi liberalci. Se non ridi, di che rider suoli? Drobfinice. Policljski načelnik glavar pona- rejevalcev denarja. Dognali so, da je vodil teheranski policijski načelnik družbo, ki je ponarejala denar. Groznl orkan v veroneški guberniji. Iz Veroneša v Rusiji javljajo, da je v jugozapadnih delih tamošnje gubernije besnil več dni grozen orkan, ki je opu- stošil cele okraje. Vsa žetev je uničena. Vihar je nival iz zemlje največe drevje, hiše so porušene. komunikacijske zveze pretrgane. Ponesrečilo je tudi mnogo Ijudi. Nekega pastirja je vihar dvignil v zrak in ga potem vrge! na zemljo, da je bil na mestu mrtev. StreJJanJo topov na čast angleškl kraljevl dvojici. V čelrtek so kronali angleškega kralja v westminsterski opatiji v Londonu. Ko sta prestopila ob pol 11. uri dopoldne kralj in kraljica prag ogronme katedrale, je naznanilo ta trenotek 61 sirelov iz topov v Hyde Parku in na trdnjavi Tower londonske- mu prebivalstvu. Islodobno, ko so to- povi naznanjali v Londonu, da je kro- nanje končano. so naznanjali to vest tcfovi po vith rctiaj ržh \ elik^r^kt ga angleškega kraljestva. V tem času je bilo v Novi Zelandiji ena ura in pol po polnoči, na otoku Midsey polnoč, v Kalkuti 8. ura zjutraj, a v Jamajki 8. ura in pol zjutraj. Zares v angleš- kem kraljestvu ne zaide solnce. Vellkansk banket se je priredil po kmečkem shodu v Kečkemetu. Okolu 73 miz, ki so bile dolge 1300 metrov, je sedelo 4400 oseb. Od 5. ure zjutraj so kuhali v 43 veliknnskih kotlih guljaž, za katerega so porabili 14 centov go- vejega mesa. Gosti so pojedli 2000 hle- bov kruha, ki so tehtali 62 centov na- dalje 17.000 pogač, 280 hi vina in 3000 steklenic mineralne vode. Streglo je 220 oseb. Loterijske številke. 24. junija. Dunaj..... 24 83 44 41 32 Gradec . . . 6 39 59 1 60 Iv. Znidarčič & dr. stav. tvrdka v GORICI VIA MATTIOLI. lzdeluje vsakovrtne načrte, stat. račune, sprejema stavbinska dela vseh vrst. izdeluje tudi Westfal.-strope patent. v vseh avstrijskih mestih St. 27221. Lastnina Westfal.-stropi za vsa stavbarska dela brez zadržanja pri zi- danju, nizke konstrukcije, z ravnim stro- pom zavarovanim proti ognju, ki izoli- rajo vsako šumenje in ropotanje. pri hranitev železnih nosilcev. železnih vezi in vijakov. cenejl kakor vsi drugl ma- sivnl stropi. Pojasnila, stat. izkazi in prora- čunl brezplačno. lzdeluje enodružinske hiše po sistemu votli blok, ki je najtrpež- nejše zidovje, ki vzdržuje suha stano- vanja, z vedno isto temperaturo. Ceneje kakor vsi drugi sistemi. Restavracija Brezje pri Mariji Pomagaj p. Radovljlca. Podpisani se toplo priporoča velec. romarjem in drugim obiskovalcem Brezja za obilen obisk restavracije ,,Brezje\ Točim izvrstna briska bela in črna do- mača vina, kakor tudi najboljše pivo. Kuhinja domača in najboljša. Gorka je- dila v vsakem času. Ušaj, restavrater Brezje. Kaho SB obrsnimo zelodcnih bolečin?! Takim boleznim, na katerih trpi dandanašnje človeštvo, se pride vspešno v okom ter se jim more energiöno nasprotovati s tem, da se pravočasno uporablja - Dr. Engel-nov nektar.------- Kajti močan žclodec in dobra prebava tvorijo temelj zdravemu telesu. Kdor hoče svoje zdravje ohraniti tudi do starosti, naj uporablja po svojih izvrstnih vspohih slaviti Dr. En gel-no v nektar. Ta pijača, ki je izdelana iz izvrstnih zeliščnih sokov in iz vina, vpliva vsled svojega vestnega izdelovanja jako dobrodelno na prebavo liki žolodčni liker, ozfroma želodčno vino ter nima nikakih škodljivih posledic. Tako zdravi kakor bolni lahko uživajo ta nektar, brez da bi škodovali svo- jemu zdravju. Nektar vpliva pri paroetni uporabi pospešujoče na prebavo in vzbu- dljivo na tvoritev sokov. Zato se priporoča vžitek - Dr. Engel-novega nektarja —= vsem, ki si hočejo ohraiiiti zdrav želodec. Nektar je dobro sredslvo proti želodčnemu katarju, krču. bolečinam, težki pre- bavi ali'zaslizenju. Ravnotako ne dopusti nektar, da se dobi zaprtje ali stisko ali ko- lične bolečine ali srčno utripanje, ohrani temveč dober sens in živahen tek, zabra- iijuje torej nespečnost, duševuo motenje, glavobol in nervozno utiujenost. V širokih slogih ljudstva razširjen nektar vzdržuje veselost in veselje do življenja. Nektar se dobiva po 3 K in 4 K steklenica v lekarnah sledečih krajev: Gorica, Kormin, Gradišče, Romans, Ajel, Dolgopolje. Ronke, Tržič, Ajdovščina, Gor. Idrija, Tolrnin, Kanal, Vidom, Palma, Červinjan, Oglej, Fiumičel, Gradež, Sežana, Vipava, l'ostojna. Milj, Trst itd.. kakor tudi v lekarnah v vseh vecjih in manjših krajih Goriško-Gradiščanske in sosednih dežel. Tudi razpošiljajo Hekarne v Gorici 3 ali ve<5 steklenic nektarja po originalnih cenah v vse kraje Avstro-Ogrske. Svarl se pred por\are]aajem! Zahtevajte izrecno wmm DR. EHGE1-H0V HEKTflR. »» Moj nektar ru nobeno tajno srpdstvo. njegove sestavine so: sarnos 200, vino malaga 200, vinski štrkljaj 50, glicerina 100, flrno vino 100, sok jerebike 100, čre- Snjey Bok 2C0, brinje 30 in mnogo drugih zeljišč. Te sestavine se pomešajo. Ivan Bednarik priporoča svojo knjigoveznico v eoRici ulica della Croce stev. 6 RrtQnnrlirna 17 let stara'vešča yObpUaitlla slov, ital. in nem- škega jezika isče službo pri kaki tvrdki kot blagajničarka ali pa v kaki pisarni. Več se izve v „Narodni tiskarni". Siriščni ekstrakt, tekoč, Siriščni prašek, Siriščne tablete, Sirno in masleno mast pošilja po nizk h cenah 9iljem Bayer, Kuf stein, Tirolsho. Mlarlctfifs« veSČ s!ov" nemžke in lllaUUllll/ nekolikoitalijanske ko- respondence išČeslužbe.Nekoliko znanja na pisalntm stroju. Nastop takoj. Po- | nudbe na naše upravniStvo. JOSIP B0NÄNNI naslednik T. Slabanja srebrar in pozlatar v Gorici ulica Nlorelli IZ odlikovan z zlato svetinjo se priporoča vsem čč. cerkvenim oskrbništvom za vsakovrstna izgotovila cerkvenega orodja. Plačuje se tudi na obroke. Konkurenca v cenah izključena. Cenike gratis franko na dorn. Prva Prlmorska Tvcrnlca za lesne tzdelke ===== z vodno silo =============== tvrdke fl. KR1ZMIČ = ob kolodvoru Podmelec = Sprejema v izvršbo: vse v stavbeno mizarsko stroko spadajoče izdolke za hiše, vile, sole, bolnišniee, eerkva, javnu poslopja itd., ;kakor: okna, vrata, podove, portal«; popolne opreine ljudskih šol, solske klopi po »Hettig-ovem pa lentu i. t. d. Df" Proračunl in načrtl brezplačno! "VS JParketna tvornica o})reri)ljena z inijnovejšimi stroji nudi parketne deščicc iz hnistovega in bukove»;i lesa, postrežba takoJHIlja za vsaktero nmozino! ¦ Zahtevajte vzorce in cene! • Strugnrnki oddclek nudi vse v strugarsko .slroko spa- dfijoče izdelke. 3AMSTV0! Vsa dela so solidno in strohuunješho izuedena! 3AMSTV0! Obisk strokovnjeka interesentom brezplačen. Stoite! -VA . ,, Stojte! ____«j____ Kdo ne pozna tvrdke " Kerševani & Čuk na Stolnem trau (Piazza Buomo) v GO RIG I štev. 9? Vsakdo pozna to tvrdko, ker ima na prodaj Original Victoria šivalne stroje, ki so naj- boljši, najcenojši, najlrpcžnejši, najlažji, ki de- lajo še po lO-letni uporabi brezšumno, hitro in točno. Origiual Victoria šivalui ntroji so se vsem šiviljam, krojačem in drugim močno pri- Ijubili. Vsakdo naj si ogleda pred nakupom šival- ==.--.-----—- ¦• -. n€'ga Stroja ¦--------------=rrr:—-. I „Original Victoria" šivalne stroje.' Tvrdka da na razpolago učiteljico, ki poučuje brezplačno. Z Original Victoria šivaluimi »troji se izvršuje vsakovratno umetno vezenje \ (rekaniiranje) itd. itd. Ta tvrdka ima na prodaj vsakovrstno kmotijsko orodje: slamorcxnice, sti- saa^ skalnice, drozgalnize (stroje za« Wl&k mastenje grozdja). pluße, |^§| brane itd. itd. ZrS$^ ^a ^^^ 'ma na Pr°daj naj- &L$^0 boljša flvokoleso bela, rdeöa itd. z znarnko KERSEVANI & CUE, kl Jlh sama izdeluje. Nadalje, puške, lamokrese, drugo belgijsko orožje stre- ^^ Ijivo. — Potem najboljše gramofone. Daje na obroke. i—« CENIKI ^^ se razposliajol 7 zez: zastonj. =^^a^