Pn#tni:'ia piać^ra >/ gotovini.
Štev. 24.
V Ljubljani, dne 20. avgusta 1930.
mam tožilstvo v üübuäS ^
DoŠfo	§t^vttki 1‘50 Din
--------to*,---------prilofl, XII. teto.
„NAŠ GLAS“ izide vsakega prvega, desetega in dvajsetega v mesecu. Naročnina za celo leto Din 40’—, za pol leta Din 20’—, za četrt leta Din 10’—. — Za inozemstvo Je dodati poštnino. = Oglasi po ceniku. =
NAS GLAS
Uredništvo < Ljubljana, Frančiškanska ulica 6/L Rokopisi se ne vračajo. Nefrankirana pisma se ne sprejemajo. — Upravništvo: Ljubljana, Frančiškanska ulica št. 6. Račun poštne hranilnice v Ljubljani štev. 11.467.
Osrednje glasilo državnih nameščencev in upokojencev.
Dr. K. Dobida:
Kongres Mednarodne uradniške federacije v Ženevi,
Prvo iniciativo za us'tanovitev Mednarodne uradniške federacije je dalo avstrijsko državno uradništvo. Ta internacionalna organizacija, ki je sprva imela naziv »Mednarodna zveza uradnikov, nameščencev in učiteljev v javnih služlbah« je bila ustanovljena leta 1923. na Dunaju, svojo dokončno obliko je pa dobila na prvem kongres su, ki se je vršil leta 1925. v Parizu. Na tem pariškem kongresu je bila sprejeta med drugim tudi naslednja deklaracija:
»Konferenca, ki se je vršila dne 2. in 3. julija 1923. na Dunaju, je raz* pravljala o temeljih ,na katere naj se postavi osrednja organizacija vseh javnih nameščencev. Po vesinih raz* motrivanjih so se zastopane panoge javnih uslužbencev združile na stali, šču sindikalnih načel, to je, da prizna* vajo potrebnost absolutne in najaktiv* nejše vzajemnosti vseh tistih, ki de* la j o za plačo ali po pogodbi.
Konferenca smatra, da ni mogoče doseči moralnih, gmotnih in socialnih ciljev, katere zasledujejo nameščenci vseh dežel, drugače, nego s skupnim delom in izjavlja, da je mednarodna organizacija državnih uradnikov in uslužbencev najuspešnejše sredstvo v tem prizadevanju.«
Namen Mednarodne uradniške fes deracije je v .smislil navedene deklara* cije ustvarjanje čim tesnejših stikov med posameznimi državnimi organiza,-cijami, proučavanje skupnih proble* mov javnega nameščenstva vseh ude* leženih držav, uvajanje skupnih načel* nih metod ,pri delovanju in zasledova* nju gmotnih, moralnih in obče social* niH ciljev organizacij državnega urad* ništva v posameznih državah, vse to v smislu mednarodne enakopravnosti in na temelju tovariške solidarnosti.
Po prvem kongresu 'Mednarodne uradniške federacije leta 1925. v Pa* rizu, se je vršil v dneh 17. do 20. septembra 1927. drugi mednarodni kon* greš v .Niirnbergu na Nemškem. Na tem važnem kongresu, ki je moralno »n organizatorično ustvaril šele prave temelje današnji uradniški iniernacios nali, je bila sprejeta med drugim tudi resolucija, ki izraža niujno željo vela* njenega državnega uradništva, da naj se v Mednarodnem uradu dela v Že* nevi ^ ustanovi posebna komisija za proučevanje specialnih problemov, ki se tičejo državnega uradništva in uslužbenstva javnih naprav. Prav ta niimberški kongres je določil tudi ti mednarodni zvezi naslov, katerega no* si , še danes, namreč; »Mednarodna uradniška federacija« (Federation In* ternaticnale des Fonctionnaires). Se* dež M. U. F. je v Haagu na Holand* skem, naslov generalnega sekretariata Pa se glasi: Haag, Laan Copes van Cattenburch 10.
Po kongresu v Niirnbergu je M. U- F. živahno delovala. Vršilo se je do letos 5-sej osrednjega odbora M. U. F , 'n sicer leta 1927. v Parizu, leta 1928. v Groningenu na Holandskem, v Kölnu °b Reni in v Pragi, leta 1929. na Du* naju in v dneh 7. in 8. januarja 1930. v Haagu.
V Mednarodni uradniški federa* eiji je sedaj včlanjenih znatno število Uradniških .združenj iz mnogih evrop* skih držav. Točnega števila članstva 2aradi neprestanih fluktuacij poročila ne navajajo. M. U. F. izdaja za svoje ^ anjce poseben vestnik, ki izhaja kot * .letin« v francoskem jeziku in pod Is lm naslovom tudi v nemščini. Pri* P ra vij a se izdajanje tega glasila tudi v
angleščini, če bo dovolj zanimanja za* •nje. Bulletin priobčuje poročila tajni* štva federacije, zanimive strokovne članke ter izvestja o gmotnem in prav* aem položaju državnega uradništva v raznih državah.
Naš glavni Savez, in po njem tudi naša Zveza, se je včlanil v M. U. F. po niirnberškem kongresu leta 1927., ka* terega se je načelstvo našega Glavnega Saveza prvič oficielno udeležilo. Od tedaj so tudi združene organizacije [jugoslovanskih državnih uradnikov Včlanjene pri tej mednarodni federa* ti ji.
> Za dni 6 do 8. avgusta 1930. je Mednarodna uradniška federacija skli* eala svoj .tretji splošni kongres v Že* 'nevi. Da si je izbrala baš to mesto, ne bo težko razumeti, če pomislimo, da je to švicarsko mesto, ki je sedež Dru* štva narodov in Mednarodnega urada 'dela, že po svoji zgodovinski vlogi in po duhu svobode, neodvisnosti in so* cialnega naprednega pojmovanja kot ižbrano za zasedanja resnično medna* •rodnega združenja. Ženeva je najpri* mernejši kraj za zbirališče zastopni* kov raznih narodov, ki na nevtralnih, neodvisnih in nepristranskih Švicar* 'skih tleh najlažje in brez vsakršnih ovir narodnostnega, verskega ali soci* alnega značaja razpravljajo;.
Vabilu k udeležbi se je Glavni Sa* vez drage volje odzval. Pozval je vse vč’anjene pokrajinske zveze, naj ime* nujejo svoje zastopnike, da bodo de* legacijo tvorili predstavitelji vseh združenj državnega uradništva iz vseh delov naše države. Odzvale so se vse pokrajinske zveze in določile svoje ‘odposlance. Tako so bile .zastopane •razven osrednjega odbora Glavnega Saveza še zveze v Ljubljani, Zagrebu, 'Splitu, Sarajevu, na Cetinju in v Skoplju. Poleg teh pokrajinskih orga* 'nizacij sta bili zastopani tudi centra* 'listični združenji monopolskih in poštnih uslužbencev.
Jugoslovensko delegacijo je vodil predsednik Glavnega Saveza, načelnik oddelka za državno računovodstvo in proračun v finančnem ministrstvu, |g. dr. Mihajlo J o van ovit?, izku* šeni dolgoletni delavec na polju urad* niške organizacije. Navzoč jc bil na* dalje Savezov glavni tajnik g. Miloš ■Papič in odbornik načelnik g. Gjo* 'ka Popovič, Iz Zagreba sta bila v delegaciji predsednik »Udruge držav* nih činovnika« g. dr. Stjepan Brata* nič in predsednik »Saveza javnih na* mještenika i umirovljenika« g. dr. Viktor Benkovič. Iz SplPa je bil predsednik »Saveza državnih namje* štenika za Dalmaciju« g. profesor Ma* rin Katuna nič, iz Sarajeva pa v imenu bosansko*hercegovinskcga Sa* veza g. direktor Milan Cukovič. Organizirano državno uradništvo zet* ske banovine je zastopal predsednik organizacije, upravnik podružnice Dr* žavne hipotekarne banke na Cetinju, direktor g, Vrbica, organizacijo državnih nameščencev vardarske ba* novine je pa zastopal kasacijski sod* nik g. Savič iz Skoplja. Monopolsko uslužbenstvo je poslalo kot svojega d&legata načelnika g. Boža Raško* vica, dočim je poštno*telegrafsko uslužbenstvo zastopal načelnik njiho* ve zveze, g. Toma Jovanovič.
Po soglasnem sklepu odbora naše zveze sta zastopala Zvezo državnih nameščencev in upokojencev v Ljub* Ijani njen načelnik g. Makso Lille g, zaslužni organizator našega državnega
uradništva in urednik »Našega Glasu« g. dr. Karl Dobida.
Program kongresa smo že nedav* no objavili v našem listu, kjer so bi'a tudi priobčena predavanja, oziroma poročila posameznih delegatov, koli* kor so bila javljena vnaprej.
Svečana otvoritev kongresa se je izvršila dne 6. avgusta v slavnostni dvorani palače Maison du Faubourg v Ženevi. V tem prostornem poslopju se nahaja med drugim tudi Delavska zbornica ženevska in razni socialno* politični instituti. Poslopje je zidano v modernem slogu in je prirejeno prav za slične mednarodne kongrese in za* sedanja. Zborovanja so se vršila v ve* liki dvorani palače in so bila vseskozi prav dobro obiskana. Razen oficie'nih delegatov ter odličnih povabljenih go* stov, so prisostvovali razpravam tudi mnogoštevilni pripadniki posameznih uradniških delegacij raznih držav, med njimi izredno mnogoštevilne da* me, in pa polnoštevilno zbrani poro* čevalci ženevskih in nekaterih večjih francoskih in nemških dnevnikov. O poteku kongresa so posamezni švi* carski dnevniki obširno poročali, tako posebno »Journal de Geneve«, »Tra* vail«, »Gazette de Lausanne«, »Neue »Züricher Zeitung«, »Züricher Nach* richten«, »Der Bund«, in drugi. Pote* ku zasedanja so pozorno sledili tudi večji listi v Nemčiji in na Franco* skem
Zasedanju prvega dne je načelo* val predsednik Mednarodne uradniške federacije, Francoz gospod Charles Laurent, ki je otvoril kongres s pozdravom prisotnih gostov in delega* tov. Kot pooblaščeni zastopniki so se-udeleževali sej kongresa odposlanci vlade ženevskega kantona in uprav*
»Društvo orožniških upokojencev za Slovenijo v Ljubljani« obvešča svo* je člane, da morejo vsi tisti dinarski upokojenci po penzijskem fondu, ki se niso pridružili tožbi na državni svet za pravilno odmero draginjske dok'a* de, sedaj priti do svojih pravilnih pri* stojbin z rektroaktivno veljavnostjo, ker je v naslednjem slučaju podana razsodba državnega sveta, po kateri pripadajo ti zaostanki tudi vsem osta* lim.
Tovariš R. F., kateri ni bil mrd znanimi 103 tožitelji, se je obrnil na finančno ministrstvo s prošnjo, da bi se ta razlika, katero so tožitelji do* bili, tudi njemu priznala. Finančno ministrstvo je to prošnjo z rešenjem od 13. januarja 1927., D. R. štev. 176 856/26 zavrnilo Tovariš R. F. ss je proti ti zavrnitvi pritožil na držav* ni svet. Na to pritožbo je dobil pod št. 37.854 od 25. septembra 1929. raz* sodbo, s katero je bila citirana rešitev finančnega ministrstva razveljavljen.
Že v 14. letošnji številki našega glasila od 10. maja 1930. smo pod na* slovom »Draginjske doklade upokoje* nih orožnikov« objavili povsem enako razsodbo državnega sveta od 10 sep* tembra 1929. št. 17.794, ki z dbbesedno enakim pravnim utemeljevanjem za* vrača načelno stališče finančnega mi* nistrstva.
Ker so mnogi orožniški upokojen* ci morda prezrli že objavljeni članek (med njimi je le malo naročnikov »Na* šega Glasu«), objavljamo na prošnjo navedenega društva še enkrat v iz* vlečku ta zanimiva in za vse orožni* ške upokojence, katerim draginjske doklade še niso bile pravilno odmer* jene, velevažna utemeljevanja razsod* be državnega sveta št. 37.854 od 25. sept. 1929.: »Odkar je rešenje ministr*
nega sveta ženevske mestne občine, švicarskega zveznega urada za delo, industrijo in soc'alno politiko, oficiel* na delegata Društva narodov • (tajnik g. G a n z o n i) ter Mednarodnega ura* da dela (tajnik g. Boisrnier). Kon* greš so pozdravili zastopnik Medna* •rodne zveze transportnih uslužbencev (narodni poslanec g. P e r r i n), pre-d* •sednik Mednarodne konfederacije du* ševnih delavcev (pariški odvetnik g. Louis G a 11 i e), predstavitelj Am* sterdams'ke strokovne internacionale (generalni tajnik g. S a s s e n b a c jr), ■zastopnik Zveze švicarskih avtonom* nih uslužbencev in še dolga vrsta od* poslancev raznih mednarodnih in švi* carskih strokovnih združenj ter orga* nizacij.
Kongresa so se oficielno po svo* jih zastopnikih udeležile uradniške organizacije iz Jugoslavije, Češkoslo* vaške, Poljske, Francije, Švice, Nem* čije, Avstrije, Holandske in Švedske. Angleži so bili preprečeni, in so svojo odsotnost opravičili s prisrčnim pis* mom, ki je vsebovalo pozdrave in že* Ijc za uspešno delovanje 'kongresa. Kot neoficielni opazovalci so pa bili navzoči še zastopniki raznih uradni* ških zvez iz več drugih evropskih držav.
Otvoritvenega zasedanja se je udeležilo nad 300. delegatov. Ves čas kongresa je vladal med udeleženci pravi mednarodni duh strpljivosti in resničnega tovarištva. Govorniki so se posluževali francoščine in nemšči* ne. Spreten prevajač je vsak govor sproti prevajal, tako, da so ga mogli razumeti vsi, ki so obvladovali fran* coski ali nemški jezik. Pri banketu je bilo pa čuti tudi govore v poljskem in holandskem jeziku.
(Dalje prih.)
skega sveta D. R. št. 107.201 od 8. okt, 1924. stopilo v veljavo, prejemajo — vsi brez razlike — državni upokojenci Kn upokojenka tudi draginjske dokla* de po določbah tega zakona.
Po tem so se morale tudi upoko* jenim orožnikom določevati draginj* ske doklade po predpisih tega rešenja ministrskega sveta, po katerih je izme* njeni člen 17. tega zakona o draginj* skih dokladah, naveden v čl. 27. in 31. zakona o orožniškem pokojninskem skladu.
Zato je v zakonu neutemeljena obrazložitev izpodbijane rešitve fi* nančnega ministra od 13. januarja 1927 , D. R. št. 176.866/26, s katerim se orožnikom, upokojenim po zakonu o orožniškem pokojninskem skladu odreka pravica do doklade po rešenju ministrskega sveta, D. R. št. 107.201/24, češ, da njim še nadalje pripadajo do* klade po čl. 17., t. 2., prejšnjega zakona o draginjskih dokladah, navedene v čl. -i. in 31. zakona o orožniškem po* kojninskem skladu, ker je to specialni zakon, katerega ni bilo mogoče spre* meniti ali dopolniti na ta način, kakor je bilo izdano rešenje ministrskega sveta D. R. št. 107.201/24.
V ti obrazložitvi je določeno, da je prav v tem specialnem zakonu pred* videno v čl. 27., oziroma 31., da mora* jo ti upokojeni orožniki prejemati »tudi sorazmerne draginjske doklade, kakor vsi ostali upokojeni državni uslužbenci« ~po čl. 17. t. g), splošnega zakona o draginjskih dokladah držav* nih uslužbencev.
S tem, ker je bila t. g) čl. 17., splošnega zakona samo navedena v ne* kem specialnem zakonu, le*ta še ni prenehal biti splošni predpis, niti ni postal specialna norma, temveč je ostal, kar je že tedaj bil, to je pa eden
Draginjske doklade upokojenih orožnikov.
predpisov zakona o draginjskih do= kladah od 28. februarja 1922., katere« ga je bilo po pooblastilu čl. 51. istega zakona kot vse ostale mogoče izme« njati z rešenjem ministrskega sveta, kakor je tudi bil izmenjan dne 8. okto* bra 1924. z vsemi ostalimi, kot je to tudi sama generalna direkcija držav« nega računovodstva v spisu od 10 oktobra 1924 k D. K. št. 107.201 izra« žila z besedami:
»Ta odločba ministrskega sveta, ki ima moč zakona, popolnoma zame* njuje vse predpise zakona o draginj« skih dokladah od 28. februarja 1922. in od 20. marca 1922. z vsemi njihovi« mi spremembami in dopolnitvami, ko« Ukor so ti predpisi urejevali pravo in velikost draginjskih doklad državnih upokojencev in upokojenk«
Kav iz čl. 27. in 31. specialnega zakona o orožniškem pokojninskem skladu se vidi, da se glede draginjskih doklad ni hote'o izdati posebnih pred« pisov, temveč se je izrečno določilo, da jim pritiče draginjska doklada »kot vsem ostalim državnim uslujžbencčm po splošjnem Zakonu«.
Z nobenim pravilom pravniške interpretacije ni mogoče opravičiti naziranja, da je po izdanju odločbe ministrskega sveta D. R. št. 107.201 ostala t. g) čl. 17. zakona od 28. febru« arja 1922 izjemoma še dalje v veljavi za orožnike, upokojene po zakonu o orožniškem pokojninskem sk adu, ka’ kor to trdi izpodbijana reš'tev, do« čim je taka izjema baš povsem in celo izrečno izključena tudi z besedilom samim čl. 27. in 31. istega specialnega zakona, kakor bi bila taka izjema po« polnoma izključena celo tedaj, če bi bile draginjske doklade s tako rešit« vijo ministrskega sveta zmanjšane.
V odgovoru na tožbo se kot av« tentična interpretacija navaja čl. 164. finančnega zakona za leto 1927./28. in hjegova — baje — retroaktivna moč, kot razlog za odklonitev tožbe. Toda s tožbo se izpodbija rešitev finančnega ministra od 13. januarja 1927, ki je
Josip Skalar, višji rač. svetnik v pok.:
V številki 23. »Našega G'asa« je objavljen za »Stanovanjsko zadrugo državnih nameščencev« v Ljubljani zelo simpatičen članek, glede na moje poročilo o delovanju te zadruge v prvem letu njenega obstoja. Veseli me, da je obudil članek toliko zani« manja kar pričajo tudi številne pove prijave, da je navedeni čin samopo« moči dobrodošel Zato pa smo že tudi v dogovoru zaradi nakupa drugega, jako ugodno ležečega stavbišča — tu« di v neposredni bližini centruma me« sta — ter imamo dogovorjeno opcijo do srede septembra t. 1. Ako se nam bo posrečilo dobiti zadostna denarna sredstva in primerne plačilne pogoje,
Rudolf Dostal:
(Dalje.)
Lep dom so si zgradili poglavarji beneške republike. Strmiš in občudu« ješ veličastvo in mojstrstvo stavbar« ske umetnosti. Povsod sam marmor, v najrazličnejših barvah, dolga stebri« šča in stopnišča, verande in balkoni, povsod antična umetnost, kakršne do« slej oko še ni gledalo in občudovalo. Nemogoče je, da bi vse podrobno opi« sal. Hodim po teh sijajnih dvoranah, kjer so nekdaj bivali in zborovali mo« gočni beneški doži ter drugi mogoč« neži in aristokrati. Ostalo je še to vidno znamenje njihove absolutistične vlade in pa imena: Marko iPolo, Apo« štolo Zeno, Marco Foscarini, Pietro Bembo, Enrico Dandolo ... Mogočni in resni zro iz zlatih okvirjev na nas tujce in plebejce ... Ostala je pa še tudi odprtina »le bocche del leone«, levje žrelo, ‘ kamor so metali iskrivne anonimne ovadbe ... Zakaj pretežen del svoje oblasti so opirali beneški vladarji na ovadbe, nasilje, kri. V dvo« ranah visi po stenah obilica krasnih slik, portreti posameznih dožev in pa« pežev, vpodobljeni dogodki iz dobe beneške republike, vojne scene. Sto« pim v dvorano, kjer so sodili politične
bila torej izdana nekaj mesecev prej, nego je čl. 164. finančnega zakona stopil v veljavo. Po tem torej državni svet ne more priznati čl. 164. finanč« nega zakona za leto 1927./28. značaj avtentične interpretacije, ker v njem to ni rečeno, še manj pa rektroaktiv« no moč, ker tudi o tem takisto ni niti govora, temveč mora nasprotno po« višem smatrati ta predpis za nov za« konski predpis, ki je stopil v veljavo ob istem času, kakor vsi ostali pred« piši finančnega zakona.
Po navedenem torej izpodbijana rešitev ne more ostati v veljavi, ker je iz navedenih razlogov izdana proti zakonskim predpisom.«
Na pod’agi te razsodbe je finanč« no ministrstvo pod D. R. št. 210.796/29. od 30. maja 1930. izdalo rešenje, da se R. F., upokojenemu orožniku, pri« zna pravo do draginjske doklade po odločbi ministrskega sveta D. R. št. 107.201/24. tudi za dobo pred 1. apri« lom 1929,. izvzemši čas od 1. aprila 1927. do 1. aprila 1929.
Obenem je finančno minitrstvo preklicalo svoje rešenje D. R. štev. 176.886/26. od 13. januarja 1927.
(Prizadeti orožniški upokojenci naj se torej obrnejo s svojimi zahtevki (s primerno obrazloženo prošnjo) di« rektno na finančno ministrstvo ali pa naj podajo svoje podatke g odvetnAj dr. Milanu Korunu v Ljubljani, kateri se je izjavil pripravljenega za uredi« tev te zadeve, ker ima že od več pri« zadetih tozadevne spise.
To razsodbo državnega sveta pa naj smatrajo za rešitev v svoj prilog tudi vsi tisti, ki so v neposredno zad^ njem času stopili v pokoj, kajti tudi vsi ti so bili prikrajšani na svojih dra« ginjskih dokladah za družinske člane. Tudi ti prizadeti naj obenem z nave« denimi podatki predlože prošnjo na ministrstvo financ.
Vsem članom, ki jim še vedno ni kaj jasno, je za informacije na raz« polago: »Društvo orožniških upoko« jeneev za Slovenijo v Ljubljani«.
bomo imeli na razpolago še eno stav« bišče za nadaljnje tri lepe skupne sta« novanjske hiše po 8 stanovanj. Akci« jo bomo nadaljevali, dok’er ne pridejo vsi naši zadružniki do primernih, zdravih stanovanj.
Člankar L. A. daje našemu odbo? ru popolno priznanje za njegovo do« sedanje delo. Čujemo pa, da se do« zdeva nekaterim našim zadružnikom naše delo zdaj — ko imamo že kup« Ijen svet za prve 3 (stanovanjske hiše — prepočatsno. Tem zadružnikom naj bo pojasnjeno, da maramo pred pri« četkom stavbe rešiti razna vprašanja glede stavbne črte, parcelacije i.d. Vse to gre svojo instančno pot. Mnogo
zločince, nasprotnike in osumljence ter končno v ono, kjer se je izrekala ob« sodba. NaTo pa iz prvega nadstropja čez glasoviti »ponte dei sospiri«. Skozi njegove odprtine so obsojenci posled« njič gledali sinje nebo in morje. Stopil sem še dol v strašne ječe, »pozzi« ime« novane. Grozne so te temnice v masiv« nih kamenitih kvadrih, v oknih kakor roka debele železne palice, ne, odtod ni bilo rešitve. Pred smrtjo so morali prestati še razne torture. Še se vidijo v tleh mučilnice tri odprtine, skozi katere se je iztekala kri v morje. Proč odtod iz strahote ven v svobodo, v solnčno luč! Sedaj pa gor na Markov stolp, kamor te dvigne lift v 54 sekun« dah, kakor je to spodaj označeno. Ce« na ni pretirana, za tri lire sc popelješ gor in dol. Pešci po stopnicah plačajo eno liro. S stolpa se ti nudi prekrasen razgled na mesto in lagune. Vrh stolpa je prodajalnica razglednic in raznih spominkov.
Tu sem doživel primer poštenosti, ki se me je prijetno dojmil. Italijanske novčanice so namreč še bolj obrablje« ne in zamazane kakor marsikatere druge. In tako vržem pri nakupu raz« glednic deset lir v mnenju, da je nov« čanica za pet lir. V naglici poberem drobiž in sedem k mizici poleg proda« jalne, da bi pisal. Pa pride prodajalec in mi prinese še pet lir. Nekaj časa se
naših vlog je mestni magistrat že rešil in tudi načrte smo na več sejah »že ob« ravnavali, upoštevaje pri tem po mož« nosti želje posameznih zadružnikov. Stanovanja — po načrtih — se jbodo interesentom v kratkem dode ila. Na« to se vrši sestanek vseh zadružnikov v soboto 23. avgusta t. 1. ob 20'30 uri, v zadnji sobi restavracije »Slon«. Tam bodo čuli še razne želje, pripominjamo pa že danes, da vseh ne bomo mogli upoštevati in da bo pač treba tudi tu kompromisov. Stanovanja se bodo do« deljevala strogo po dnevu prijave, od« nosno sprejema v našo zadrugo. Vsa« ka protekcija je izključena. Po tem sestanku se bodo napravili defin'tivni gradbeni načrti in proračun, nakar bo« do morali zadružniki, katerim bodo stanovanja v 3 hišah na vogalu Janez Trdinove in Cigaletove ulice dode« Ijena, vplačati četrtino predvidenih
Posip Skall.ar, višji rač. isvetnik v pok.:
V 23. številki i»Našega Glasa« je bil objavljen članek o ti novi kreditni organizaciji, katero organiziram' pod okriljem družbe z o. z. »Gospodarski prosvit«. Kako zelo je taka organiza« eija za naše državne nameščence po« črebna, mi pričajo številni dopisi, ki «sem jih prejel osebno, ali pa so bili naslovljeni na družbo. V mnogih kra« •jih žele čimprejšnjo ustanovitev po« ‘družnice, oglašajo se tvrdke, ki bi bile rade včlanjene v »OKO«, dobivamo prijave posameznikov. Vsem tem naj •služi v vednost, da se naša organiza« ■eija ne more izvesti čez ,noč. Bo se pa •sigurno povsod, kjer je večje število ■državnih in privatnih nameščencev in •to je vsakem večjem kraju dravske banovine. V vsakem kraju, odnosno •pri večjih uradih in podjetjih bodo •nastavljeni zaupniki in le s temi'bo« •do imeli interesentje kupci stik, ne pa •s centralo, ki bo imela centralno evi« •denco. Organizirali bomo — naravno tudi upokojence.
Kakšno zanimanje vlada že zdaj za »OKO« naj dokaže izvleček iz do« piša, ki srn|0 ga prejeli. V tem dopisu nam piše šolski upravitelj z dežele med drugim .sledeče:
Ideja »OKO« nove kreditne orga«. nizacije je izborna. Ali bo pa to samo za uradnike in uradnice po mestih ali se bomo lahko posluževali kredita tu* di učitelji in uradniki po deželi? Ta« ka organizacija bi bila potrebna tudi za nas. — Marsikateri ima 1 ali 2 di« jaka oziroma dijakinjo, ki ju da v je» šeni v mestne srednje šole. Komaj zmoremo za stanovanje in hrano, da plačujemo zanje. Prištedenega navad« no nima nobeden večje vsote, a treba je za zimo obleke in obutve. Če bi do« bili to lahko po cenah kakor za ta« kojšnje plačilo na 6 mesečnih obro« kov, bi bilo s tem zelo pomagano nam
prerekava, končno pa le uvidim, da ima
prav. Seveda je z odprto levico pri«
pomnil, ali bi mu ne hotel za to nekaj
dati... Na poštenje — kakor na ne«
poštenje — pač naletiš povsod na
svetu.	'	'	,
*
Ostale dni, ki jih še prebijem v Benetkah, porabim z ogledovanjem muzejev, cerkva in slikarskih razstav. Napravim izlet na Lido, v svetovno znano morsko kopališče. Veselim se že morske kopeli. Z Rive dei Schiavo« ni — samo še ime spominja na nekda« njo pomorsko trgovino — stopim na vaporetto, ki me pripelje v pol ure na Lido, Otok 10 km dolg in komaj 1 km širok. Na otoku vile, parki, šeta’išča, drevoredi, kopališča. Zaradi plitvega obrežja in drobne sipine so kopeli na Lidu zelo cenjene in priljubljene. Vstopnina v kopališče je zelo nizka. Za kabino s perilom plačam 1 liro 80 cent.
Accademia di beli’ arti. Stalna sli« karska razstava. V 20 velikih dvoranah s primernim svetlobnim efektom so razstavljena dela najznamenitejših ita« lijanskih in tujih umetnikov. Vrste se imena: Bellini,Tizian,Tintoretto, Paolo Veronese, Raffael, Michelangelo, Leo« nardo da Vinci, Van Dyck, Canova, Tiepolo... itd. Kdo bi jih vse naštel! Take umetnosti doslej še nisem videl,
gradbenih stroškov. 'Šele potem bodo stavbna dleia oddana. Po vsi priliki se bo začelo s kopanjem temelja takoj, 'ko bo mestni magistrat izdal gradbeno 'dovoljenje, kar bo, po mojem mnenju ‘prve dni meseca oktobra t. 1.
Na vprašanje tovariša L. A. v uvodoma citiranem članku glede stro« 'škov za 'popravila hiše, pojasnjujem, da so stroški za vzdrževanje hiše, hiš« ‘nika, za davke itd. že updlteyanl v .amortjzačni kvtofi in da se bodo od« merjali po velikosti stanovanj. Stro« :ški za izredna popravila, n. pr. bi ipozimi popokale vodovodne ceM an ;če bi streho poškodoval vihar, se bo« do pač morali po istem ključu prevaliti na zadružnike, stanujoče v poškodo« ivani hiši.
Upam, da sem s tem ustregel iz« raženi želji ter sem za nadaljna po« jasnila radevolje na razpolago.
staršem in otrokom, ki jih pošljemo študirat.
Posojilo je težko dobiti in marši« kdo se ženira prosjačiti za poroke. Nekateri trgovci nam dajo sicer blago na kredit, pa kaj, ko nam zaračunajo mnogo dražje cene, kar sem že sam večkrat izkusil. Če nam preskrbi »OKO«, da dobimo blago po lastni izberi res po cenah kakor za gotovino, na šest mesečnih obrokov, bi bil to pravi blagoslov za nas in rešitev iz težke krize za marsikaterega očeta, ki s trahom gleda kako se bliža jesen in zima in bo treba obleči številno rodbino, a ni zadosti denarja pri ro« kah. — 'Prosim Vas sporočite mi, če lahko tudi učiteljstvo in uradništvo na deželi pristopa k organizaciji »OKO«. —
Z ozirom na veliko zan'manje, ki vlada med nameščenstvom za našo »OKO«, bi bili uglednemu uredništvu zelo hvaležni, če bi nam hotelo otvo« riti potrebno sialno rubriko za naša obvestila
Seznam trgovcev v Celju, združenih
V »OKO«.
L R. Stermecki, veletrgovina z vsemi potrebščinami, Kralja Petra cesta —- Prešernova ulica.
2.	E. Berna, trgovina s čevlji. Kralja Petra cesta 10.
3.	St. Strašek, trgovina s čev« Iji, Kovaška ulica.
4.	Franc' Dobovičnik, mana« fakturna trgovina, Gosposka ulica 15.
5.	Alojzij Drofenik, pri »Soln« cu«, manufakturna trgovina, Glavni trg.
6.	Miloš Pšeničnik, manufak« turna trgovina. Kralja Petra cesta.
7.	Josip Wer en, manufakturna trgovina, IPrešernova ulica.
nisem še užival. Globoko nekje v no« tranjosti svojega bistva občutiš, da stojiš na pragu resnice. Tu so oči, k! gledajo, tu so usta, ki se bodo zdaj, zdaj premaknila in izpregovorila, tu so mišice udov, ki se bodo izprežile. Tam na oni sliki so stopnice, da bi kar stopal gor po njih. To že ni več po« snetek narave, temveč se približuje skoroda naravi sami in resnici. Ko gle« daš to nekdanjo umetnost, občutiš vso revščino in veliko uboštvo pretirane »moderne«. In vzbudi se ti klic: nazaj k naravi in resnici!
Pozneje me je še večkrat prevzela velika moč lepote in umetnosti. Nekoč grem zvečer, utrujen od dnevne hoje ter prepojen od neprestanih vtisov in užitkov proti hotelu. Pot me vede čez Markov trg. Morje luči mi slepi po« gled. Na tisoče ljudi polni prostrani trg. Na uho pa mi udarja veličastna godba. Na odru, ki ga vsak večer po« stavijo sredi trga, igra nad sto godbe« nikov skladbe prvovrstnih skladate« Ijev. Tisočglava množica pa nemo in pobožno posluša pozno v noč. Bolj ve« ličastnemu koncertu nisem še priso« stvoval. Pozabil sem na utrujenost in počitek, saj sem stal na pragu resnice
in v slutnjah večnosti...
*
Še o golobih na Markovem trgu. Na stotine teh ljubkih živalic stopica
Še o stanovanjski samopomoči.
„OKO46 - nova kreditna organizacija.
8.	Karol Pajk, tovarna in trgo; vina perila, Gaberje,
9.	L. P uta n, modna trgovina, Prešernova ulica.
10.	Jakob Kovač, civilni in vo« jaški krojač, Razlagova ulica
11.	Franc Meško, modni salon za gospode, Aleksandrova cesta.
12.	Martin Orehove, krznar in trgovina s čepicami, Gosposka ulica.
13.	F. König, trgovina z ga'ante^ rijskim blagom. Aleksandrova cesta.
14 R. Alomslehrter, juvelir, Prešernova ulica.
15.	Anton Lečnik, urar in dra» guljar, Glavni trg 4.
16.	M. Rauch, trgovina s stek* lom in porcelanom, Prešernova ulica.
17.	Goričar & Leskovšek, knjigarna in trgovina s papirjem in gramofoni. Kralja Petra cesta.
18.	Kramar & Misle j, trgovk na z galanterijskim blagom Krapa Pe* tra cesta.;
19.	L Novak, trgovina s kolesi, šivalnimi stroji in gramofoni, Prešer* nova ulica.
20.	Josip Rojc, mehanik, trgovina s kolesi. Prešernova ulica 16.
21.	Albert Rutar, puškar. Cer* kveni trg.
22.	Adolf PerissHch, fotograf* ski aparati, ribarske potrebščine. Cer* kveni trg.
23.	Drogerija »Sanitas« foto* giafaki aparati itd., Aleksandrova c.
24 Vaclav 'Sdhramm, izdelova* nje in trgovina glasbil, Kralja Petra c.
25.	Franjo Vehovar, tovarna pohištva, Glavni trg.
26.	Franjo Kalan, trgovina s pre* mogom in drvami, Dolgopolje.
27.	E. Lf o p p e , dentist, Mikloši* čeva ulica.
Dopis iz Ptuja.
Z velikim zanimanjem sem čital v zadnji številki »Našega Glasu« čla* nek »OKO« — nova kreditna organi* zacija. — Članek se mi je prav dopa* del, ker je tam Izražena ideja prav dobra in če se ta organizacija res iz* Pelje, bo za vse uradništvo zelo ko* r'stna Kredit pod temi pogoji je res poceni — 5% za plačevanje V šestih mesečnih obrokih, znaša letno 10%. Res je, da računajo nekateri denarni zavodi samo 10 do 12% obresti za posojilo, a računajo še provizijo, upravne prispevke itd., da pride fak* tično na 15% ali še Višje. In kakšne sitnosti in koliko letanja, preden se dobi posojilo!
Jaz n. pr. nimam dolgov, vsaj omembe vrednih ne, a rad bi dal ženi in hčerki popraviti zobe, kar bi bilo nujno potrebno, 'vendar odlašamo in odlagamo, ker ni za to potrebnega
Oblačilnica za f io^/enijo
Ljubljana, Miklošičeva cesta štev. 6
Priporoča svojo bogato zalogo vseh vrst ma-öufakturnega blaga. Državni uradniki dobijo Piago na obroke samo s predložitvijo uradne legitimacije.
po tleh, gruli po strehah in okraskih Palač in se izpreletava okrog visokih kupol. Tujci imajo s temi krotkimi ži* valcami posebno veselje. Krmijo jih z zrnjem. Puste se slikati z golobi na rokah in ramenih. Vsak popoldan se ti nudi nepozaben prizor: ko odbijeta bronasta moža na starinskem Torre deli’ orologio, zvoniku z uro, drugo uro, se dvigne na stotine golobov v zrak, napravi nekoliko zavojev, dokler se ne sestane vsa golobja jata, potem se pa spusti na gotovem kraju trga, kjer jih krmijo uslužbenci mestne ob* čine. Tradicija izvira baje še izza časov d°ža Enrica Dandola.
Po izkušnjah prvega večera sem 'Jato iskal priprostejšo, cenejšo in bolj* s° hrano ter jo tudi našel. Za doževo Palačo sem krenil od morske obale v neki stranski ulici v domačo meščan* sko gostilno. Dobro si mi stregel do* rodušni, originalni padrone v »Trat* 0ria al Malamocco«. Najprej me je Pošteno okregal, ko sem mu pravil, da sem bil z dvigalom na Markovem st°lpu, pristni Benečan da gre vedno Peš gor Racj verjamem) toda me leta o iko ves dan po muzejih in galerijah, zvrstna hrana in dober chianti sta mi Z.,0rno teknila, pa tudi račun, ki ni 'vtar znašal nad šest, sedem Fr.
(Dalje prihodnjič.)
denarja. Moj mesečni »budget« ne prenese večjega izdatka, a zobozdrav* nik zahteva polovico vsote ceio vna* prej, polovico pa, ko dokonča delo. Če mi »OKO« pripomore, da si lahko dado moja žena in hčerka popraviti zobe in bi to plačeval brez posebnih stroškov v šestih mesečnih obrokih, pristopim takoj k ti organizaciji in drugi, mislim, bodo meni radi sledili-Prosim pošljite mi natančnejša pojas* nila in prospekt,
f

mmt,
-.-' Hi
mm
■ m
ELI DA
SHAMPOO
povečava prirodni sija.) las
—ik:
Povračevasaje selitvenih stroškov.
(Dalje.)
Pohištvo.
Kot pohištvo se priznava oprava, sobna in kuhinjska, in življenj&ke po* trebščine (živila in drva), ki jih dru* žina rabi za prvo silo. Vsi ostali po* a-ošni predmeti, n. pr. živila in drva za daljšo dobo, živina perutnina, čebele in podobno, se ne smejo prevažati na državne stroške. Kdor bi jih utihota* pil, odgovarja materijalno, disciplinski in kazenski.
Pohištvo se lahko prevaža po že* leznici (z ladjo) ali z vozom (s konji). Kjer sta na razpolago obe prevozni sredstvi, treba izbrati ono, ki je doka* zano cenejše. Seveda je za dokaz v vsakem slučaju potrebno, da je pobi* štvo uradno (na javni tehtnici) steh* tano.
Prevoz po železnici.
Ehi prevozu po železnici se upo* števa samo faktična, teža v okviru v tabeli navedenih maksimalnih tež. Iz* jemc more v posebno izrednih prime* rib na utemeljen predlog resornega ministrstva odobriti samo finančni mb nister. Uslužbenec naj na tovornem li* stu in duplikatu vpiše v odgovarjajoči rubriki, da zahteva uradno ugotovitev teže.
Tarifa za vagonsko robo se prizna, če znaša ugotovljena teža več kot 2000 kg.
Po tarifi za kosovno blago se mo* rajo odpremljati pošiljatve v teži do inkl. 2000 kg.
, Voz za pohištvo se ne priznava. Kdor ga uporabi, naj izposluje uradno ugotovitev njegove teže (tare) in ugo* tovitev na to težo odpadle vozarine ter zaračuna samo razliko, da ne bo imel sitnosti pri likvidiranju računa.
Prevoz z vozom.
Za prevoz z vozom veljajo fiksne pristojbine po kilometrih oddaljenosti. Uslužbenec mora predložiti potrdilo tehničnega oddelka o oddaljenosti ter potrdili obeh občin, da je pohištvo odpeljal, odnosno pripeljal.
Pakovanje
in razpakovanje, prevoz do kolodvora in od kolodvora nakladanje in razkla* danje in poškodbe pohištva se računa od vsakega kilograma preseljenega po. hištva, in sicer z večjim zneskom, če se je prevoz izvršil samo z železnico, a z manjšim, če je selitev kombinirana (železnica in voz), to pa zato, ker pri
kombiniranih selitvah odpade en lo* kalni dovoz (odvoz). Enote za 1 km so razvidne iz tabele.
Prtljaga.
Prevoz po žele z nie L
Tudi za prevoz prtljage se prizna* va le faktična teža v okviru v tabeli navedene maksimalne teže. Ker ta strošek ni pavšaliran, ga je treba doka« zati s prtljažnim listom.
Če teža prtljage presega maksi* malno težo, treba računu priložiti po* leg prtljažnice tudi potrdilo železnice, koliko bi veljal prevoz prtljage v ma* ksimalni teži.
Samcem s pohištvom ne pripada
povračilo stroškov za prevoz prtljage
Prevoz z vozom.
Stroški za prevoz prtljage se pri* znava jo samo uslužbencem brez pobi« štva, in sicer ena tretjina zneska, ki pripada samcu za prevoz pohištva z vozom.	i
Tako bi bilo končano poglavje o povračilu selitvenih stroškov. Sedaj pa naj s'edi tabela, v kateri so vpoštevane vse postavke pa tudi izjeme.
(Dalje prih.)
Pregledna tabela o povračilu selitvenih stroškov.
Tekoča štev.	Položaj		Družinsko stanje	Dnevnica	Kilometrina		p	0 h i	š t \	0		O S	e b	na prtlja		g a	Osebni izdatki od in do kolodvora
	I ■s	•I 1 to				•Prevoz			Pakovanje itd.			Prevoz po železnici		Pri selitvi, izvršeni samo z vozom			
						4 v >N	z vozom		si 13 N w 0 •n 6	1-f -§£ ‘C M a	li č O > O N W O 6 & n} Cfl	> O	E 0 .S >tfl 15 0 a M	brez pohištva		E 0 •S 15 CU CA	
														do 5 km	za vsak nadaljnji km		
						Maks. teža	do 5 km	7.m vsak nadaljnj km	od vsakega kg ugotovljene teže			s U'					
						kg	Din		par			maks. teža v kg		Din			Din
1	Ban			250	4-10	10.000	3000	50				300					200
2	I.	l,2a,2	a) Samci		4	1000	470	19				50	• —				50
			b) DrožinedoZotrok	200	8	6000	1220	36				120	120	156-66	6-33		100
			c) „ z vel kot 2 ot:.		10	8000	1600	47				150	150				150
3	I.	3a, 3	a)		4	900	432	17	100	40		50	—				50
			b)	160	8	4501	995	33				120	120	144--	5-66		100
			c)		10	6000	1280	41				150	150				150
4	I.	4a, 4	a)		4	800	390	15				50	—				50
			b)	140	8	3500	760	30			<0	120	120	130 —	5--	O	100
			c)		10	5000	970	37			TJ	150	150			TJ	120
5	I.	5, 6	a)		4	700	326	12			CÖ	50	—			RJ	50
	II.	la,1,2	b)	110	8	2500	592	23	90	35	a	120	120	108-66	4’ —	a	90
			c)		10	3000	760	28			-	150	150				120
6	I.	7,8,9	a)		4	600	270	9			u	50					u	50
	11.	3, 4	b)	90	8	2000	480	19	80	32	a	120	120	90--	3-	a	90
	m.	1, 2	c)		10	2400	592	23				150	150				120
7	n.	5	a)		4	500	220	8			v	50	—			OJ	40
	m.	3, 4	b)	75	8	1500	400	16	70	28	z	120	120	73-33	2-66	z	80
			c)		10	2000	500	20				150	150				100
8	Zvaničniki		a)		3	—	—	—	—	—		—	—				
			b)	60	6	1000	280	11	60	24		100	100					70
			c)		8	1200	370	16	60	24		120	120				90' I
9	‘bluzitelji		a)		3	—	—	—	—	—									
			b)	50	6	800	220	10	50	20		100	100				
			c)		8	1000	300	13	50	20		120	120				— 1 1
Tajništvo Zveze posluje za stran* ke v Ljubljani, Frančiškanska ulica 6, L nadstr., vsak delavnik (razen sobot in dni pred prazniki) od 18. $0 20. ure. Telefon Zveze, ima številko 3473.
Skupščina Glavnega Saveza na Ce= tinju. Kakor je Zveza neoficijelno iz* vedela od upravnega odbora Glavnega Saveza iz Beograda, je iza dan 6. sep* tembra t. 1. na Cetinje sklicana glavna
Vestnik.
skupščina preložena na pozneje. Pre* ipžitev je bila potrebna z ozirom na velike slavnosti, ki so napovedane na dan 6. septembra v Beogradu, ko bodo naši armadi slovesno izročene nove zastave. Kdaj in 'kje se bo vršila glav* na skupščina, še ni odločeno. Čim Zvezin odbor prejme od Glavnega Sa= veza oficijelno obvestilo, bo to sporo* čil vsem včlanjenim organizacijam.
»Naš Glas« — in njegovi odmevi. Beograjski organ Združenja monopol* skih uslužbencev »Monopolski Glas* nik« je v svoji 32. številki od 9. avgu* sta objavil v prevodu članek višjega računskega svetnika v pok., g. Josipa Skalarja »Stanovanjska Samopomoč«, katerega je priobčil naš list v svoji 21. številki. Članek je bil preveden in ob* javljen, kakor pravi »Monopolski
Glasnik«: »zaradi važnosti problema samega in z ozirom na veliko podjeL nost bratov Slovencev pri reševanju stavbnega vprašanja.«
Obvestilo članom »Dobrote«. Le-
tos so umrli tide člani'»Dobrote«, obs smrtnega podpornega društva poštnih nameščencev v Ljubljani: «Dne 15. I. 1930. Frane Koman v Ljubljani, star 66 let (skupina A), 26. II. 1930. Franjo Kolb v Kranju, star 52 let tA in B), 13. III. 1930. Franjo Kolbe v Litiji, star 73 let (A'in B), 19. III. 1930. jAna Pros* nie v Mariboru, stara 47 let (A in B), 11. IV. 1930. Franc Pišek v Ljubljani, star 69 let (A in B), 21. IV. 1930. To* maž Pernat v Mariboru, star 46 let (A), 28. IV. 1930. Franc Kunc v Ljub* Ijani, star 75 let (A), 6. dV. 1930. Fran* cka Šega v Radovljici, stara 64 let (A in Bji 9. VI. 1930. Franc Jereb v Ljub* Ijani, star 69 let (A in B), 9. VI. 1930. Cvetka Weber v Ljubljani stara 8 let (A, izredna članica), 28. VI. 1930. La* voslav Kampjut v Ljubljani, star 53 let (A in B), 1. VIL 1930. Franc Lesjak v Ljubljani, star 58 let (A), 11. VEL 1930. Ivan Dovjak v Novem mestu, star 61 let (A), 14. VIL 1930. Katarina Ferčnik v Novem Ernestu, stara 61 let (A). Pol* na obsmrtna podpora znaša v skupini A 5000 Din, v skupini B 6000 Din, v obeh skupinah 11.000 Din. Odbor.
Skupščina Zveze jugoslovenskih mestnih in občinskih uradnikov se je
vršila dne 17. avgusta v Sarajevu. Na kongresu so bile sprejete razne resolu* cije, med drugim ta, Id zahteva, naj sc v vsaki banovini ustanovi enoletna upravna šola za občinske nameščence. Nadalje je bila sprejeta resolucija, ki zahteva da mora imeti občina najmanj tri uslužbence. Vsi občinski nameščen* ci brez razlike kategorije morajo do* biti po treh letih službovanja stalnost. V pokojninski fond jobčinskih name* ščencev naj vsaka občina v roku enega leta vplača deset odstotkov proračun* sko predvidenih izdatkov za uradni* štvo. Potni stroški naj (Se urede za ob* činske nameščence po vzorcu za dr* žavrie uradnike. — Za predsednika Zveze je bil soglasno izvoljen magl* stratni nadsvetnik g. Fran Govekar iz
Ljubljane, za prvega tajnika pa gosp. Kramberger iz Maribora.
Nov poštni urad v Ljubljani. Od 1. avgusta posluje na Rimski cesti št. 31 poštni urad IV. vrste s službe* nim nazivom: Ljubljana 6. Sprejema vse pošiljke, izdaja pa jih samo neka* terim uradom v neposredni bližini, kakor kr. banski upravi, komandi Žan* darmerije, tobačni tovarni, direkciji za šume, tehnični srednji šoli in trgov* ski akademiji. — Z novim poštnim uradom je zelo ustreženo prebivalstvu Tržaške ceste, Mirja in Kolezije.
Naši konzulati v Avstriji. Po služ* benem poročilu našega dunajskega po* slaništva o poslovnem področju naših konzularnih zastopstev v Avstrijski republiki, spada v pristojnost kraljev* skega konzulata v Gradcu vsa Štajer* ska, pristojnost kraljevskega konzu* lata v Celovcu obsega Koroško, Solno* graško, Tirolsko in Vorarlberg, konzu* lama pristojnost dunajskega poslani* štva pa se razteza na Gornjo in Dol* njo Avstrijo in na Gradiščansko.
Opozorilo staršem otrok, ki študi* rajo v inozemstvu. Opozarjamo vse starše, katerih otroci nameravajo v jeseni oditi v inozemstvo na študij, da se že sedaj pobrigajo za dovoljenje ministrstva za prosveto, brez katerega se jim ne more izstaviti potnega lista. Ker mora dovoljenje priti iz Beograda in traja to delj časa, naj vlože prošnje že zdaj, da ne bo potem sitnosti pri izdaji potnih listov.
Stanovanjska kriza. Ljubljanski »Jugoslovan« poroča:'Stanovanjska be* da nižjih slojev. V Ljubljani je dokaj stanovanj praznih, toda najemnine so za revnejše sloje previsoke, da bi si mogli najeti taka stanovanja. Zadnji čas je nastala med nižjimi sloji poseb* no huda stanovanjska beda in dnevno čakajo pred stanovanjskim uradom na magistratu dolge vrste najemnikov, ki prosijo za dodelitev kakega stano* vanja. Mnogo je brezstanovanjcev. De* ložiranci bodo primorani stanovati kalna prostem in zopet bomo, imeli šlike izza šentpeterskega zidu. Včeraj' dö* poldne bi se morale izvršiti tri deloža čije, pa so bile za enkrat Odložene. —-Stanovanjske odpovedi v Ljubljani.
[I
Obleke kemično čisti, barva, plisira in lika tovarna J O S. REICH.
Pri okrajnem sodišču vlagajo stranke še vedno odpovedi stanovanj za pri* hodnje izselitvene termine, v prvi vrsti za oktober. Od 1. januarja do včeraj je bilo pri sodišču že 952 sodnih odpovedi registriranih. — Deložacije. Pri okrajnem sodišču je mestni magistrat zaprosil na podlagi pravomoćnih sod* nih odpovedi za 19 prisilnih izprazni* tev stanovanj onih strank, ki niso pla* čale najemnine in se ž njimi ni mogel napraviti primeren aranžma za odpla* čilo zaostankov najemnine. Deložacije se imajo izvršiti koncem avgusta ali prve dni septembra.« i
Boj zoper draginjo v Mariboru, Mariborsko mestno tržno nadzorstvo bo v soglasju z novo bansko odredbo o pobijanju draginje uvedlo strogo nadzorstvo na trgu, po vseh trgovinah in obrtnih delavnicah.
Razširjenje železniškega omrežja. Ozkotirna železnica Varaždin=Vinica, ki je bila doslej last grofa Bombellesa, je prešla z vsem svojim inventarjem v last države. Prometno ministrstvo ho* če železnico, ki je 17 km dolga, preko Drave zvezati z bližnjim Ormožem, kar bodo prebivalci teh krajev pozdra* vili z velikim veseljem.
Naš brzojavni in telefonski pro* met leta 1928. Po uradni statistiki je bilo koncem leta 1928. v naši državi 1591 poštnih uradov. Dolžina brzo* javnih prog je znašala 18.400 km. Brzo* javk je bilo poslanih 4,300.000, med njimi okrog 800.000 uradnih. V ino* zemstvo je šlo 410.270 brzojavk, pri spelo pa 43.200. Največ brzojavk je šlo v Avstrijo, potem v Italijo, Nem* čijo, Madžarsko itd., največ jih je pa prispelo iz Avstrije in Italije. Telefo* nov je bilo koncem predlanskega leta 53.796, telefonskih central 1051, avto* matičnih central 6, javnih telefonskih govorilnic 1128. Dolžina telefonskih prog je znašala 8199 km, v mestih, v medkrajevnem prometu pa 13.122 km. Telefonskih abonentov je bilo 33.159, radio*abonentov 18.457. Dohodki od brzojavnega prometa so .znašali 51, od telefonskega pa 102 milijona Din.
Koliko velja črna kava? V Ljubija* ni stane črna kava v kavarni običajno
3	dinarje. Ta številka se je že tako udomačila, da računa vsak, kdor gre v kavarno, da mora imeti s seboj vsaj
4	dinarje, namreč 3 za kavo, 1 dinar pa za napojnino (za »plačilnega«, ki se imenuje »plačilni« bržčas zato, ker nič ne plačuje, ampak od gostov le denar pobira, potem pa za strežaja). Za prvo* vrstne kavarne, ki nudijo gostom po* leg črne kave tudi še ogromno množi* no raznih časopisov in ki imajo tudi sicer precej visoko režijo, ta cena ni pretirana. Imamo pa tudi kavarne, Ki za prvovrstnimi daleč zaostajajo v vsakem oziru, ker nimajo skoro nika* kih časopisov, pa tudi malo osobja. Kava pa stane tudi v teh kavarnah ravno tako 3 dinarje kakor ,v kavarnah prve vrste. To gotovo ni v redu. Pra* vijo sicer, da veže gospode kavarnarje neki sklep njihove zadruge, da se mo* rajo držati enotne cene, brez ozira na kakovost lokala. Mogoče tak sklep res obstoji, ni pa pravilen, in prav bi bilo, če bi kavarnarji sami ta sklep revidi* rali in cene, če jih že hočejo skupno določati, regulirali ne po principu »ka* varna je kavarna«, ampak po principu kakovosti kavarn in z ozirom na režij* ske stroške. Če se bodo namreč obrtne zadruge začele izpreminjati v nekake truste, bodo kmalu prišle ob vse sim* patije. — »Jugoslovan«.
Zdravstveni drobiž.
Stari filozof Seneca (2—65 po Kr.) je rekel: Zdravniku plačamo plačilo za trud, ostanemo mu pa dolžni plačilo za njegovo srce.
Zdravnik Hipokrat: Otroci prene* sejo glad manj časa kot odrasli, moški manj časa kot ženske in starčki dalj časa kot moški in ženske.
Galenus, stari rimski zdravnik (leta 131.—200.), je dejal: Zdravnik je pomočnik narave.
V Nemčiji umre 5'6 odstotkov prebivalstva na srčnih boleznih, v Münchenu. mestu piva, pa 11 odstot*
kov.
Iz »Zdravja«, Ljubljana
I
C. 1. H A M ANN
likbiiana
^«mn nudi najsošidnejši vir nakupa perila, opreme nevest in novorojenčkov» perja, modnih potrebščin - Pred! skarija modernih ročnih del.
h
1
Veletrgovina
A. ŠARABON
V LJUBLJANI
priporoča špecerijsko blago, raznovrstno žganje, moko in deželne pridelke. - Raznovrstno rudninsko vodo
PLES!	KONCERT!
Kavarna in restavracija ZVEZDA
LJUBLJANA — KONGRESNI TRG.
ZBIRALIŠČE VSEGA NARODNEGA OBČINSTVA!
V kavarni in restavraciji svira dnevno prvovrstni orkester. Poleti krasen vrt, pozimi moderna vinska klet. * DNEVNO PRIREDITEV PLESA. * Izborna pijača, dobra gorka in mrzla jedila. »'*' Prvovrstna postrežba.
Se priporočata FRAN iti ROZI KRAPES.
DVORANA!	IGRALNE SOBE!
Priporočamo tvrdko
M. Tičar, Ljubljana
za nakup vseh pisarniških in šolskih potrebščin.
M roslava Leitgeb
Ljubljana, Jurčičev trg 3.
Strojno in ročno vezenje zaves, pregrinjal, perila in oblek v najsolidnejši izdelavi.
L. Mikuš
Ljubljana, Mesini trg 15
priporoča svojo zalogo
Popravila se izvršujejo točno in soldno
Nogavice, žepne robce, dišeča mila, kravate, rokavice, vezenine, čipke, razni trakovi, sukanec, gumbi, potrebščine za šivilje, tapetnike in krojače v naj večji izberi samo pri
JOSIP PETELINC, Ljubljana
■ .. = (blizu Prešernovega spomenika) ob vodi =====
Inserirajte v „NAŠEM GLASU“!
i>VVWWWWWWV
Telefonska štev 2412	Štev. pošt hran. 11.165
Vzajemna posojilnica v Ljubljani
r. z. z o. z.
Miklošičeva cesta 7
v lastni palači, dovoljuje pod ugodnimi pogoji vsakovrstne kredite in posojila državnim uslužbencem proti poroštvu, zaznambi na prejemke, zastavi življen-skih polic in vrednostnih listin (er vknjižbi na posestva. Odplačilo v mesečnih obrokih. Uradne ure od 8.—2.
Učiteljska tiskarna v Ljubljani
je najmoderneje urejena in izvršuje vsa tiskarniška dela od na preprostejšega do najmodernejšega. — Tiska šolske, mlad nske, leposlovne in znanstvene knjige; ilustrirane knjige v enobarvnem in večbarvnem tisku; brošure in knjige v malih in tudi največjih nakladah; časopise, revije, mladinske liste, plakate, letake in osmrtnice. ♦ Zahtevajte cenik!
Okusna oprema ilustriranih katalogov, cenikov in reklamnih listov. Vizitke, pisemski in poslovni papir Lastna tvornica šolskih zvezkov. Šolski zvezki za osnovne, meščanske in srednje šole, risanke, dnevniki in beležnice. Zvezki za okroglo pisavo št. 1, 2 in 3.
UČITELJSKA KNJIGARNA
prodaja znanstvene, strokovne, leposlovne, pripovedne in mladinske knjige; dalje knjige za osnovne, meščanske, srednje in obrtne šole; zaloga vsakovrstnega papirja, pisalnih, risalnih in šolskih potrebščin in učil; umetne in pokrajinske razglednice v veliki izbiri.
TELEFON ŠTEV. 2312. * RAČUN POŠTNE HRANILNICE ŠTEV. 10.761.
zdaja Zveza drž. nameščencev in upokojencev v Ljubljani. Zanjo odgovarja M. Lilleg. Odgovorni urednik dr. Karl Dobida. — Za Učiteljsko tiskarno odgovarja France Štr
iWp.li. VcJ v T.inhiiani*