Poštnina plačana v gotovini Posamezna številka 1 Din. Izhaja vsakega 1. In 15. v mesecu. Letna naročnina 25 Din, za Inozemstvo 40 Din. NA MEJAH ček. račun št. 12.666 Telefon Jesenice 625 Uprava In uredništvo: Jesenice, Krekov dom UST ZA GOSPODARSTVO, PROSVETO IN KULTURO Jesenice, 1. januarja 1937 Ali smo zaprli vrata preteklosti? stopamo v novo leto. Marsikomu se zdi ta korak. nekaj samoumevnega, nujnega, iz česar se ne more izcimiti ničesar drugega nego nov kos življenja, ki bo popolnoma enak preteklemu, mogoče za trohico pričakovanja mikavnejši, v kolikor se more mikavnost razgaliti ljudem, kateri ^ vsakem ponavljanju vidijo nekaj novega, kar ni še nikoli bilo in se ponoviti ne more. Povprečnemu opazovalcu je novo leto le bežen dogodek, že davno pozabljen mejnik, ki ga je zdaj spet srečal na poti, da mora hočeš-nočeš stopiti čezenj; drugega nič. Toda mi, ki nas s časovnim razdobjem veže čista dolžnost usmerjati potrebe in življenjsko pot naroda k pravemu cilju, ki smo prevzeli nalogo, da kristalno čistost njegove neodvisnosti vseskozi ohranimo, mu ne podajamo roko po vzoi4;u »tujenarodnih apostolov«, ki se s križem v roki plazijo po rdeče pobarvanih hrbtih lažne demokracije v naše domove. Ne prihajamo želeti srečno novo leto odeti v sladkobno licemer-stvo, pač pa prihajamo z iskreno željo v srcu, da bi se slovenski narod otresel vsega blata, ki ga tlači k -ileui, sprejel nazaj vse one vrednote, ki mu jih je iztrgala iz prešibkih rok razrvana preteklost in da bi mogel tako z nazaj, vase presajenim duhovnim bogastvom zopet postati srečen. Če bi pisali povest, bi si lahko dovolili kopico mehkih besed, da bi resnico oblekli v prijetnejši plašč, toda mi trkamo odločno na sleherno ognjišče slovenskih družin z odkrito besedo, da stopamo v novo leto s tistim odločnim korakom, ki ne trpi nobenega kompromisa s španskim netivom, nobenih smernic iz rdečega »raja«. Visoko dvigamo svoje narodne svetinje in kdor ne čuti z njimi, ta naj se umakne ter naj z desnice ali levice gleda, kako se gradi kulturna stavba naroda na jeklenih tleh katoliških načel. V tem je tekla naša preteklost in s tem se bo gradila bodočnost, čeprav raznobarvni krti rije jo pod temelji ali izhoda iz svojih zadnjih pribežališč ne morejo najti, ker povsod trčijo oh mogočne korenine katoliške cerkve, s katerimi smo priraščeni k svoji zemlji in v kateri niti bilki tujega duha ne bomo pustili vzkliti. To naše katoliško načelo nam daje moč in pravico iz-ruvati iz nas vse tisto, kar ni naše, da tuja navlaka ne okuži naše zdrave samoniklosti. Upajmo, da te vrstice ne potrebujejo posebnega komentarja. Vsakdo lahko v njih najde tisto, kar smo imeli namen za vstop v novo leto sprejeti in povedati. Naš namen ni, da bi zamolčali nevarnosti časa, ampak hočemo dokazati, da ne mislimo zapreti vrat v preteklost, ki je katoliška in slovenska, v preteklost, na katere osnovah bomo gradili novo bodočnost. v novo leto — v novo delo \ novoletni noči sf zazibljejo zvonovi po vseh zvonikih na tej širni zemlji in ubrano zapojo nad to tiho nočno harmonijo. Tako svojstveno je to zvonenje, ki prihaja sem iz vasi. tr^ov in nn-Jit ill hiti nad polji in deželami do vseh mej zemeljskih celin. Zdi se. kakor da bi ta pesem nad ljudskimi domovi oznanjala mejo med težko minuhxsijo, ki postaja tisti trenutek čisto druga, kako I pač vse. kar je minulo. j)a četudi je bilo prej težko, /di se, zopet, kakor da bi zvonovi peli v pozdrav novi — boljši dobi, ki si je ljudstvo želi po vsej zemlji. Ta trenutek jo posebno loj) na kmetih in na deželi, kjer posluša ponoćiii klic iz zvonika vsa družina in si med seboj želi sn^o. Гако praznuje cerkev ])rve trenutki'- novega leta, jjraznuje z opominom, ki poživlja činska seja dne 20. t. m. Gosp. župnik Krašna. odbornik liste JRZ, je na tej seji navi-denim opoziei-onalnim odbornikom dal temeljit pouk o stvarnem delu občinskega (xlbora in o neumestno-sti njihovih predlogov in njihovega dolgoveznega govorjenja. — Dokazal jim je, da so si neopravičeno nadeli naslov Zveze delovnega ljudstva, kajti zveza med dvema advokatoma in med štirimi uslužbenci K. t. D. ne moro biti bolj upravičeno Zveza delovnega ljudstva, kakor pa je zveza odbornikov z liste JRZ. Opozoril jih je, da bi morali s svojimi brezpredmetnimi predlogi priti takrat, ko je bilo to potrebno, torej za ^a-sa bivših diktatorskih režimov. Pa so takrat pridno moleli. Sedaj pa ylada sama dela na vseh potrebnih zakqn-skjli spremembah ip ne rabi njihovih nasvetov. OsmeŽjl je brezmiselno kopičenje praznili nujnih predlogov, ki itak niso resno mišljeni za seje občinskega odbora, ampak le za propagando njihovim kratkovidnim volilcem. Izrazil je svoje začudenje nad tem, da zastopniki marksistov pri nas toliko govore o svobodi, a kjerkoli pridejo do kake oblasti, svobodi takoj zavijejo vrat. Tako je! Zbor svojih volilcev je sklical preteklo nedeljo večinski klub JRZ mestne občine Jesenice. Sestanek se je vršil v veliki dvorani Krekovega doma. Udeležba na sestanku je bila razveseljivo velika, saj se ga je udeležilo preko 200 mož in fantov, da slišijo poročila članov občinskega odbora in stavijo svoje predloge. Ves čas zborovanja so poročevalcem sledili z napeto pozornostjo. Mnogo dobre volje in smeha pa je spremljalo poročilo o pritožbi dr. Štempiharja proti zadnjim občinskim volitvam in o razsodbi upravnega sodišča v Celju, ki je to pritožbo zavrnilo in tako napravilo konec nesmiselnemu began ju v vrstah jeseniške »ljudske fronte«. Po poročilih odbornikov je v živahni debati s strani volilcev padel prene-kateri pameten in uva-ževanja vreden predlog, ki ga bo večinski klub na občini izpeljal v občo korist jeseniške javnosti. Vsem dobrotnikom se v imenu obdarovanih revežev ob priliki božičnih praznikov iskreno zahvaljuje Vincenci-jeva konferenca na Jesenicah. Premnogim dobrim srcem, ki so konferenci omogočila, da je bilo to leto obdaritve deležnih toliko siromakov, kakor še nikoli doslej, Bog plačaj! Prejeli smo in priob-čujemo, kakor pravi pisec, da se čuje oba zvona: »Neprestano se ponavljajo v Vašem listu napadi na operete, ki jih je svojčas uprizarjalo Krekovo prosvetno društvo. »Poplitvile so naše ljudi, vzele so jim smisel za resno odrsko delo, razvadile so publiko.« — Ne tako! Tisti, ki sem napisal tole, sem mnogo ur zabil za ne-brojne skušnje za jeseniško opereto. Mnenja sem, da /je bil ta čas vsaj čas močnega zunanjega vzpona in da se ne dajo preceniti žrtve, ki so jih igralci v dobri veri, da delajo za dobro stvar, v teh letih darovali naši skupni koristi. Tudi hibe so bile, tudi nedostatki so bi-Џ. Kdo bi tajil! Vse človeško je nepopolno. Toda delo nas je družilo, delo nas je edinilo: sto igralcev, sto src je istočasno živelo in delalo za skupno stvar. Delali so jih bodo izdelovale cenejše človeške moči kjerkoli, čeprav mislijo nekateri, da nas bo udušila naša lastna draga produkcija. Mi smo tu, da ščitimo naš kraj in v tej nalogi osvajamo prvo parolo, pa četudi bi je rabiti ne bilo treba. Naš kraj je v vsej svoji kmetijski revščini ena najlepših pokrajin v državi. Ta naravni blagoslov nam daje povod, da se zanimamo tudi za panogo tujskega prometa, ki naj nadomesti dohodke revne zemlje. Propaganda tujskega prometa ne sme ostati samo v programu kakega športnega društva za zabavo, nego sestavni del našega programa iz socijalnih in narodno-gospo-darskih vidikov. Ponosni smo na lepoto naših planin, jezer in gorskih posebnosti in ponosna je na to naša državna skupnost. Zato moramo gledati, da bomo ta ponos odkupili z novim delom za povzdigo tujskega prometa. To delo, to najbolj važno in najbolj nujno delo pa je lepa cesta skozi naš okraj. Kritike, ki jo poslušamo radi slabih cest prav tu na meji, smo siti. Škoda, ki nam je na tujskem prometu prizadeta radi slabih cest, je prevelika, da bi mogli ta naš drugi program stavljati pozneje. Poživljamo županstva, organizacije in vse kroge, da skupno po-krenemo akcijo za gradnjo nove ceste skozi radovljiški okraj do državne meje. Ni ta zadnja točka taka, da bi jo smeli na-zvati program, vendar jo moramo načeti ob tej priliki, načeti radi tega, ker postaja važnejša iz dneva v dan. Delovne prilike v našem kraju so na srečo obstale tudi v najhujši krizi dokaj zadovoljive. Povsod je vse stalo v brezdelju, jese- iii.ška industrija je prilično obratovala. To je dalo povod, da so se na Jesenice uprle oči vseli brezposelnih in pričele so se procesije iz vseh strani. Prav, vsak ima pravico do dela, vendar moramo kot zastopniki revnega kraja zagovarjati zaposlitev domačinov in okoličanov, ki so revni. Zakaj bi moral dobiti delo tujec, domačin pa bi ostal na stroške občine ali pa bi se moral izseliti izpred tovarne, ki je zaposlila delavca od daleč. Zahtevamo, da se v vsakem kraju zanimajo za obstanek svojih, toda ne tako, da jih pošiljajo v naravno najrevnejši kraj Slovenije. Kriza ni rešena, če se ljudje pošiljajo drugam, da ostanejo domačini brez posla, nego rešena bo, ko bo gledal vsak kraj, da oskrbi delo in dom svojim prebivalcem čim več doma. Mi vemo, da je to težko, a vemo tudi, da je po Sloveniji še veliko, veliko dela, da se pri nas že dolgo ni nič delalo in da prihajamo šele zadnje leto do tega, da dobiva tudi Slovenija večje postavke za javna dela. Ne bi bili pravi krajevni zastopniki, ako bi ne imeli razumevanja za lokalni patriotizem, ako bi ne imeli v sebi ljubosumja, ki pa v bistvu ni egoistično, ako ne bi pustili govoriti tudi takim željam. Uverjeni smo, da so potrebni energični ukrepi vsepovsod in da je to le prava smer k delu, ki mora nehati biti demagoško-razkra-jevalno in postati pozitivno in konkretno. To je poleg kulturnih in socijalnih smernic mali del našega krajevno-gospodarskega dela, Tti je poklicano, da rešuje zgoraj omenjeni »primitivni del sreče« naših okrajnih prebivalcev. Preveč praznikov — že v zadnji številki našega lista smo poudarili, kako zelo škoduje našemu delavstvu dejstvo, da se v našem okolišu ne jjosvečiijejo Gospodovi dnevi tako, kakor bi bilo prav. Apelirali smo na glavnega delodajalca pri nas, na vodstvo KI D in na delavstvo, naj v interesu velikih nepretehta-nih in nepretehtljivih vrednot stremi za tem, da se ta napaka popravi za v bodoče. Mi smo namreč mnenja — če že prezremo stvarne materiel ne vrednote, ki jih praznovanje pridonaša predvsem delavstvu — da človek ni stroj in da ima še tudi višje duševno življenje v sebi. Da se pa to more razvijati, je treba časa. oddiha, miru. Radi bi bili pravični in zato moramo priznati večini delavstva, da se teh činjenic dobro zaveda. Premnogim je praznično delo zares skrunitev, je kršitev osebnih pravic in ga zato neradi prisiljeno izvršujejo, kadar se mu izogniti ne morejo. — Značilno je zato glasovanje v tovarniških obratih na Javorniku za minule božične praznike. Hoteli so na delavstvo nekateri umetno vplivati, da bi se izjavilo za neprekinjeno delo v teh dneh. Delavstvo pa je v tajnem glasovanju z naddvakratno večino to odklonilo. — Žalostno pri tem pa je, kakor so nam poročali nekateri neoporečni naši ljudje, da so se v agitaciji za delo v teh dneh posebno izkazali nekateri ljudje, ki hočejo veljati za pristaše katoliškega svetovnega nazora. Mislimo, da je takih ljudi lahko upravičeno sram njihove plitvosti in nedoslednosti, če pravijo, da ne vedo, kam ob praznikih s časom. — Posvetite take dni svojim organizacijam, svoji družini, lastni izobrazbi, svoji duši in časa vam bo zmanjkalo. V isti sapi, ko se premnogi pehajo za nedeljsko in praznično delo, pa po drugi strani vstaja čimdalje bolj živa zahteva po plačanem delavskem dopustu. Mi se temu gibanju z veseljem pridružujemo. Vemo, da je po mnogih prašnih tednih in znojnih dneh treba človeku nekaj in — plačan dopust brezskrbnih tlni. Vemo tudi, da si jih vsak resen delavec tudi zasluži. Biti teden ali dva na leto prost vsakdanjosti, ne da bi zato moral s svojo družino na prejemkih škodo trpeti, je vsekakor zdravo za dušo in telo, za poedinca in za skupnost. Takle »razpraševalni teden« je nov pogon k življenjskemu idealizmu, k novi tvornosti. Mi tako gledamo na to. Prepričani smo. da bi tudi naši industriji nič ne škodilo, če bi si mogla to mnenje osvojiti. Vemo pa tudi, da se je do takega spoznanja delodajalcu-plačniku »razpra-ševalnih tednov« težko preriniti. — Če pa delavstvo samo poudarja, da ne ve, kam s prazniki, da torej samo v fizičnem ustvarjanju najde svoje doživetje, kako bi se potem čudili delodajalcu. — Njemu se nehote začne zaradi delavčevega zadržanja vrivati miselnost, da je zahteva ])o plačanem dopustu samo izrodek razrednobojnih zahtev, ki naj bi imeli za končni poglavitni cilj oškodovati delodajalca, čeprav temu ni tako. — Če so te nedelje in prazniki odveč, tako si misli, čemu ti bodo potem še brezdeluvni delavniki. Prinašamo te misli, ki so nam jih vsilili pretekli prazniki, glasovanje in debata o njih. Nič nam ne more biti bolj pri srcu, kot varovanje pravih delavskih, proletarskih interesov, resnično osvobojenje njegovega fizičnega in duhovnega ustvarjanja. Naj zato tisti, ki se jih te vrste tičejo, prav ])reudarijo, da bodo še njim v korist in ])o po skupnem hotenju delavčevo delo posvečeno in z veseljem ožarjeno. V tem dvojnem praven se ob praznovanju praznikov in nedelj boj ujmo za plačan dopust. I Za elektri ko g Vam nudi vse najugodnejše Jože Markež i 3esenice, telefon štev. 605 Stavbinsko delavstvo v nedeljo pred božičem so imeli delavci, organizirani v svoji novoustanovljeni organizaciji, zopet svoj članski sestanek. Udeležba ni bila ])olnoštevilna, ker jih je bilo preveč zaposlenih. Delaprosti pa so se tega sestanka skoro vsi udeležili. Sestanek je obravnaval vsa tekoča strokovna vprašanja iii važnejše sklepe odborovih sej. Iz poročila predsednika smo zvedeli, da se je v Ljubljani v Delavski zbornici vršila anketa med delavskimi organizacijami in zastopniki gradbenih podjetij o novi kolektivni pogodbi. Rezultat te ankete je bil predvsem ta, da obe stranki apelirata na vlado, da čimprej izda zakon o minimalnih mezdah. Naša organizacija pri anketi ni bila udeležena, ker še nismo imeli potrjenih pravil. Za novo kolektivno pogotlbo, v kateri morajo biti zaščiteni tudi interesi jeseniškega stavbinskega delavstva, da se ne zgodi, kakor se je pri sedanji kolektivni pogodbi, da so se uvrstile Jesenice v manjšo plačilno kategorijo, vsled česar se je potem po podpisu začela sele borba, se je odbor organizacije že pripravil m stopil v akcijo, da bo pri razgovorih sodelo-л'а1 in uveljavil zahteve jeseniškega stavbinskega delavstva. V svoji zadnji seji je napravil sklep, da se pooblasti centralo »Zveze združenih delavcev« v Ljubljani, da nas zastopa po svojem delegatu in po zastopniku iz vrst naše organizacije, ki ga bo še določil odbor. Zveza združenih je o tem že obveščena ter je tudi že storila vse, kar je bilo v tem ozini potrebno. Sledilo je ]50ročilo o izvršenih intervencijah, ki so bile vse razen ene, ki pa se bo še reševala, ugodno rešene. Nesporazumi jen j a nastajajo največ pri nadurah. \ pisarni firme smo dobili zagotovilo, da se 1)0 v tem oziru dosledno izvajala pogodba in zakoni. Če pa nastane kaka pomota, kar je pri tolikem številu delavstva in radi tega, ker število zaposlenega delavstva pri enem polirju ni stalno in se zato delavci menjavajo od enega k drugim, mogoče, naj vsak takoj javi, nakar se bo to takoj uredilo. Intervencije so bile izvršene tudi radi redukcij, ki so se deloma že in se bodo še izvršile radi dogotovitve nekaterih del in zime. Intervencije so dosedaj imele usi^eh in bo organizacija tudi v naprej svoje člane ščitila. Še je bilo povedano, da je odbor določil, kakšne bodo članske izkaznice, ki jo bo moral imeti vsak član. ludi mora vsak podpisati predpisano pristopnico; kdor tega še ni storil, naj to izvrši čimprej. Ker se je že večkrat dogodilo, da kdo list »Na mejah«, ki je tudi naše glasilo, ki nam daje prostor za naša poročila, vrne, misleč, da ga bo moral posebej plačati, pojasnjujemo, da naročnino plačuje blagajnik organizacije iz zneska za članarino. List prejema vsak, kdor je organiziran in v redu plačuje. Tistim pa, ki so več kot dva meseca v zaostanku, se list ne pošilja. Da se pa to more vršiti brez motnje in pritožb s strani članov, prosimo, da vsak član vsako spremembo naslova takoj javi v pisarni. Če tega ne stori, mu lista ne moremo pošiljati na pravi naslov. Predsednik poroča dalje, da je bil odbor Krekovega doma naprošen, da nam odstopi v svrho prireditve delavskega prosvetnega večera dvorano. Na tem večeru bomo predvsem sodelovali sami »Slogradovi« delavci. razgovor po zaključku poročil je posegalo mnogo članov, kar je dokaz, da je razumevanje za organizacijo in da se bodo morali taki sestanki še bolj pogosto vršiti. Novi člani še vedno pristopajo — pač zato, ker uvidijo, da smo resna in disciplinirana organizacija in to tudi hočemo ostati. Zato pojdi vsak še s podvojeno silo na delo za moč organizacije in našo korist. Jeseniški delavec skozi Nemčijo (Nadaljevanje.) 19. 11., petek. Ogled Bohlerwerke, Diisseldorf. Sprejeti od ravnatelja g. dr. Bohnenhaina in političnega vodje g. inž. Loricha. Torej v politični osebi tudi strokovnjak inženjer. Ko pogledaš po tvornici, se ti zdi, da si v parku. Lepe asfaltirane ceste med zelenimi nasadi s klopicami ob strani za odpočitek delavcu v prostem času. Radiofon-ske naprave. Sredi tovarne spomenik ponesrečencev v tovarni. Največje presenečenje: mrtvašnica v tovarni. Higiensko moderno urejena tovarna s kopalnicami, obednicami. Gibanje plač od 0.Г5 do l.HO RM na uro. Najprej smo videli razstavo izdelkov jekla; saj nam je Bohlerjevo jeklo predobro znano. Л elike ročice (Kurbelwellen), polževni pogoni, peresa in vzmeti, avtomobilski deli, noži za stružnice itd. Videli smo električno varenje jekla. Postopek pri varenju točno po predpisu, posebnih tabelah in za vsako vrsto posebej določeni elektrodi. Ja-kost toka! V jeklarni je ena zelo moderna električna peč s produkcijo 5 tone specialnega jekla na dve uri ]joleg dveh električnih peči starejšega tipa. Vsak jekleni ingot je obdelan, preden pride v valjav-nico. Ostružen, zbrušen, pregledan, nato pa v valjavnico. Nekaj posebnega so stružnice za šti-rioglate ingote. Ingot se vrti, suport z noži se pa odmika in zopet primika ter tako struži ingot. Valjttvnica je podobna naši stari valjavnici. Ima pa tudi dvigalno mizo. Na koncu valjavnice je vailjarna stružilnica z 8 stružilnicami na električni pogon. Tam stoji tudi stružnica za osovine več- jega tipa, kakor tudi plinska stružnica za kolesje lokomotiv. Mehanične delavnice nam niso pokazali. Kovačnica je velika (40X20 m) z enim žerjavom. Železje se ne razgreva s kovaškim premogom, ampak s plinom. V kovačnici stojita dve veliki parni kladivi in 12 manjših parnih kladiv. Tu predkujejo železje, ki pride poiem v stiskalnice, kjer ga stiskajo v kalupih. Plinski generator kuri parni kotel za pogon kladiv. Videli smo del visoke plinske napeljave iz Dortmunda, ki bo prihranila dovoz koksa in premoga. Električna delavnica je ločena kakor pri nas. Zunaj na prostoru urejuje magnetni žerjav sortacijo specialnega jekla. Reparaturna delavnica je urejena naši podobno. Posebnost je pa šola za dvigalue vodje. Žerjav je v posebnem prostoru napravljen v miniaturi, železje in druge nastave pod žerjavom. Vodja pa ima normalno stikalno desko pred seboj in vodi takoj žerjav in mačka med nastavami. Bohlerjevo jeklo je svetovno znano in je visoko legirano. Dali so nam za spomin nožke. Vtis ogleda te tovarne je zelo dober. Prah odvajajo sesalke in je čistost delavnic nekaj posebnega. Popoldne nas je tvrdka v svojem avtobusu popeljala na ogled 19 m široke nove asfaltirane avtomobilske ceste, ki je napravljena iz odpadkov žlindre in katrana. Sobota 20. 11. Mannesmannrohrwerke, Duis-burg; 4000 delavcev. Peljali smo se z avtobusom tovarne. Navzoč reklamo za nas. — Vse so nam takrat ubili zunanji nasprotniki, vse so nam razdirali notranji sovražniki, opereta pa je v tistih dneh družila in privlačevala publiko, da je bila nehote z nami. — Meni je zato žal, da se je opereta kar tako enostransko črtala s programa Krekovega prosvetnega društva. — Treba bi bilo morda malo več črtati, malo strožje roke v vodstvu, vsemu skupaj dati bolj resno obeležje, pa bi opereta donašala svojo korist ne samo v gmotnem oziru, ampak tudi sicer. Saj ima delo samo neprecenljivo vzgojno vrednost in če je vršeno v interesu skupnosti, tvori močno drnž-nostno vez. — Tako mislim, ne da bi hotel kakorkoli društvu škodovati pri novem delovanju in povem zato, da se čuje tudi druga plat zvona.« s Koroške Bele Državno pravdništvo je vložilo tožbo proti nekaterim članom bivšega občinskega odbora in uprave. Čitate-Ijem lista »Na mejah* bo zadeva poznana iz odloka kralj, banske uprave, s katerim je bil razpuščen bivši občinski odbor na Koroški Beli. Prosveta Pevsko in glasbeno društvo »Aljaž« priredi v nedeljo, dne 10. januarja ob 8. uri z v. Me-škovo dramo »Henrik — goljavi viteze. Vabimo jeseniško prebivalstvo, da se te lepe predstave udeleži v polnem številu. Krekova knjižnica na Jesenicah, ki je ena največjih na Gorenjskem, šteje 1284 slovenskih in 288 nemških knjig. V zadnjem času se je nabavilo precejšnje število novih knjig. Obisk knjižnice je razveseljiv, nič kaj razveseljivo pa ni dejstvo, da nekateri bralci (bralke) grdo delajo s knjigami ter jih vračajo raztrgane in zamazane nažaj. — Kdor knjigo pokonča, jo bo moral plačati. Žalostno je tudi, da nekateri kljub večkratnim opominom izposojene knjige ne vrnejo. Proti takim bo treba pač strožjega postopka. — Vodstvo knjižnice si zelo prizadeva, da bi zadovoljilo vse obiskovalce ter bo skrbelo za čim večjo izpopolnitev Krekove knjižnice. Kakor čujemo, se bo v prvih dneh januarja vršil v dvorani Krekovega doma prosvetni večer Sedejeve družine; za to priliko je povab- Ijoii predavatelj iz Ljubljane. Veseli bomo tega večera, zlasti ker so se prosvetni večeri, ki so se v lanski sezoni vršili skoraj redno vsakih 14 dni. v zadnjem času opustili. Kje je temu vzrok, ne лччпо, vemo pa. da je to v .škodo društvu, kajti ua teh večerih se zbere članstvo kot ena velika družina, da se notranje vezi med jjosamezniki utrjujejo in razna nasprotstva ublažijo, da iz teh veče-ro\ črpa duha prave vzgoje. Prosimo odločujoče faktorje, da ])o-skrbe za te večere, ki naj se vršijo redno vsakih 14 dni. Razveseljivo je dejstvo, da pristopajo v fantovski odsek vedno novi člani. Želimo, da se tudi vsi ti člani udeležujejo odsekovih sestankov vsakih 14 dni. Svet Triglavskega fantovskega okrožja se je vršil v nedeljo, dne 13. decembra ua Jesenicah, na katerem je poročal o delu in programu Zveze fantovskih odsekov ravnatelj g. dr. Karel Capuder. Udeležba od strani odsekov ni bila zadovoljiva, zato prosimo vse odseke Triglavskega okrožja, da se v prihodnje točneje udeležuj ej o podobn ih sestankov, na katerih se moremo pogovoriti o bodočem delu. * Kino Krekov dom želi vsem srečno novo leto in se priporoča za sledeči program: Od 1. do >. jan. velefilm »Tajni glasnik« (Tajanstveni dvojnik) v vlogah ITans Albers in Charlotte Suša. dramatski film iz povojne Evrope. Od 5. do Г. januarja: Ilačunica ljubavi«. zabavni film po Nestroye- vi veseloigri >Einmal-eins der T-iebe<. Cilavne osebe: Luise [Ilrich, P. Ilorbiger in I heo l.in-gen. Od 15. do IZ. januarja: •>lnkognito«, .šaljiv in zabaven film v vlogah: llansi Knoteck. Gustav I' rohlieh, llilde kriiger. Poleg tega še film »Tajni agente. Pri vsaki predstavi se predvaja tudi zvočni tednik, kulturni film in smešnice (Vitavon film v barvah). Predstave se vrše ob petkih in sobotah zvečer ob 8 /,v(>čer, ob nedeljah in prazni-kih pa ob treh popoldne in 8 zvečer. O])o-zarjamo eenj. obiskovalce, da .se vsaka predstava začne točno ob določeni uri. Delavci, študirajte krščansko soclfalno literaturo tudi naš g. konzul. Sprejeli so nas rav- natelj g. dr. Schneider, telmični ravnatelj dr. Gilchauseu in 2 uradnika. \ odila sta nas g. ing. Martin in politični vodja g. Lenartz. Prvo seveda ogled higienskih naprav. iNato jeklarne: 2 plavža: т peči po 30 ton za I hoinasovo jeklo, 3 jječi po 60 ton za Martinovo jeklo. Mešalec za 1000 ton. \ isoka peč v 8 urah 80 ton. Dnevna produkcija 500 ton. Izdelek iz rude v jeklene proizvode v dveh dneh. Tempo mrzličen. Postrežba peči: dvigalni vodja in dva ])ostreži'lca spodaj. Pogonska centrala najmodernejša, kar smo jih videli. \ sak motor ima svojo rele varovalko. Najmodernejša valjaviiica za vse ])rofile, vrste pločevin, \aljavnica postrežena od nekaj ljudi, vse avtomatično. \sak valj valjčnice lasten motor. \ aljavnica 540 m dolga. Demag stroji. Okroglo železo ostruženo na mestu na posebnih rezkalnih strojih. Dva amerikanca zgrabita železo in ga sukajočega se vlečeta skozi posebno rezka I no glavo. Pločevina za kotle vseh debelin. Največji aparati za avtogenično varen je! \ a-Ijavnica za upogibanje in krivljenje pločevin. Aparat zapogne pločevino, ki jo zavari avtomatično in takoj po zavarenjn zalika pod aparatom posebna noga varilni šiv. da s tem napravi šiv popolnoma neviden. Tu se izdelujejo parni kotli od najmanjših do največjih dimenzij, kotle, ki jih ne more transportirati železnica, jih (xlvažajo jjariiiki po Renou. Jovarna se še vedno razširja. Popoldne smo si ogledali največje pristanišče ob Renu. Duisburg. Med vožnjo z avtobusom nam je razlagal politični vodja ustroj delavske fronte, inženjer pa zopet napredek in razvoj obratov. 22. II., nedelja. Preživeli smo jo z obiskom med našimi izseljenci. 25. 11.. ponedeljek. Ogled obratov največjega nemškega koncema: Fried rich Krupp Alfred-liiitte, Reinhausen, 10.200 delavcev. Prijazen sprejem (xl g. ravnatelja, ki nam je nu, veliki sliki kazal obrate, razlagal o postanku in ustroju velikih tovarn, o produkciji sirovega železa, 1 ho-masovega jekla in Martinovega jekla. Njegov jjoučni govor je trajal nad eno uro. Pogonska sila je plin, ki ga pridobivajo iz velikih skladov premoga. Plin je kurjava velikih parnih kotlov, ki dajejo električno pogonsko silo. \ se je izrabljeno do zadnjih odpadkov. Produkcija dušika, bencola in katrana. Znana je I o- Zdaj ni čas za debato! Zadnja Delavska pravica je prinesla zelo nestvaren zavijanja poln odgovor na naš sestavek: V napačne smeri, odgovor, ki odgovor ni. Mi bi z veseljem na to z novimi dokazi pokazali, kako prav smo imeli v dotičnem sestavku, toda — pred vsem delavstvom je borba za novo kolektivno pogodbo. — Zato zdaj ni čas za debato, zdaj je čas dela. Tovariši od JSZ in Delavske pravice tu zdaj prav in pametno poprimite. Ne zopet v napačne smeri, da delavstvo zaradi vas po nepotrebnem tepeno ne bo. Mi vam zdaj ne odgovarjamo. Obljubljamo pa. da vam bomo odgovorili takoj, ko bo nova kolektivna pogodba sklenjena. Zdaj pa ne zaradi delavskih interesov! inaževa žlindra, odpadki za izdelovanje opeke in asfaltiranje cesl. Šest visokih jječi po 30 ton, b jieči za Tlioina-sovo jeklo |)o 60 ton. mešalec za 830 ton. Peči se izlivajo potom prevratov. Rečni jjromet letno 2,000.000 ton. Pristanišča dostavljajo rudo dnevno, ki je drugi dan že izdelana v blago. Ogromne valjavnice. vse avtomatično ua trakove. Posebnost za nas: ingot 160 kvadrat gre skozi sedem valjev in pride kot cagelj 43 kvadrat. Velike oklopue plošče za ladje, ogromne količine valjanega železa gredo odtod v svet. Popoldne smo si ogledali vzorno urejeno delavsko kolonijo. Podjetje nudi možnost zgradbe delavskih hišic. Delavec s 300 HM kapitala dobi posojilo, ki ga plačuje v višini najemnine nazaj. 24. 11., torek. Hnnische Werke, Grossenbaum, 1300 delavcev. Izdelek kot pri Kil). Uredba podobna naši. Zelo zanimiva je cevarna oziroma valjavnica valjanih cevi. Postopek valjanja kot ])ri okroglem železju, le da je jjotoni stiskalnice preluknjan ingot. Odprtino varujejo posebni čepi (l)orne). Islotako so moderni valjavni stroji za varjene cevi. 6000 komadov na 8 ur. Narezan;i pločevina, segreta v ipeči zelo visoko, se potegne skozi vlečni obroč in že vare ajjarati. Potem je tu tudi valjavnica za specialnr konstrukcije, kakor mostne. \ valjavnicah so rezervne partije, ki zamenjujejo vsakih 20 minut. Delovni čas je 9 urni (deveta ura 23% poviška). Plače 100 do 230 RM tedensko. (Konec prihodnjič) Dobrodelnost je dolžnost \ šesti številki našega lista smo na peti strani prinesli 13. oktobra s I is lečo prošnjo \ incencijeve konference: Upraviteljstvo narodne šole na Jesenicah je sporočilo Viiicencijevi konferenci, da je to leto na šoli 43 tako revnih otrok, da bi bilo nujno potrebno, da se jim ])reskr])i zaradi njihovega zdravstvenega telesnega razvoja vsaj brezplačen prigrizek (malica). Stradež dorašča-j očega otroka je najčešče vzrok j etike, ki uniči toliko mladih življenj. Vicencijeva konferenca prosi vse, ki imajo ljubezen in razumevanje z« mladino, da ji pomagajo in prispevajo za brezplačno malico tem otrokom. ■Na to prošnjo se ni odzval na vseh Jeseuicah niti eden. Šest tednov je od takrat minulo. Razumemo in vemo, da je marsikdo, ki ima dobro voljo ill bi bil pripravljen vsaj za enega otroka plačevati mesečno po 15 Din, da bi se mu brez-plačno potrebna malica mogla oskrl)eli. vsied |)rezaposlen(>sti na to ])rošnjo pozabil. Vendar se nam zdi, da dejstvo, da se niti eden ni zganil, preveč glasno izpričuje, da je v tiaših srcih preveč mrzlo, zUnlcnelo, v naši družbi preveč gnilo. Pri na« se toliko govori in debatira o .social- nrin č-u.slvi)vunju. o i)()vozanosli (lnižl)r iii o pri-prtvvljiMiosli delati za tlohro celote, če treba tudi v lastim škodo, da jo ob različnih dejstvih možno le eno. (o eno namreč, da je v vsem tem {j;ov()-ričiMijii polno laži in hinavšč.ine in |)Г(Чačiiiije-nefja osvojevanja zase in za gotove smeri. Nikjer pa ni volje od besede preiti k dejanju. Zdi se. da bi se isto mo{?lo očitali I udi nam. če bi hoteli v tem ožim hoditi po starih, izvoženih potih ostalega našepa časopisja. Mwlrovali Srečno in veselo Novo leto želi svojim cenjenim odjemalcem Ivan Levičnik urar In juvelir Kranj — 3esenice 5 ill moledovati in po brezuspešnih poizkusih v nezdrav i ]i razmerah ugotavljati, da se ne da pomagati, ker pač Ijndje nočejo, ker da niso dolžni, to ni naš delež. Naš delež bo dosledna borba za izvajanje naših načel tudi na polju dobrodelnosti. Za nas so časi minnli. ko je bila privatna dobrodelna ])omoč ])repnščena ])rostovoljni uvidevnosti krščansko mislečega človeka. Dobrodelno udejstvovaiije. za katerega .sami žrtvujemo čas in denar, je za nas vselej velika dolžnost posedli jočih. kdor 1u odpove, ko bi mogel sodelovati, moramo reči. ni Kristusov po duhu. Prav Kristus bo sodil nas, ki nismo hoteli vršiti telesnih del usmiljenja zadnjemu njegovih bratov, kakor da smo njemu (xlpoveučevati je dobro Na mejah«. Podprite našo borbo! njem času v tem oziru zaznamovati lahek napredek, toda do tega, kar bi nam moral nuditi pevski zbor narodne šole in narodna šola sploh, smo še zelo oddaljeni. * Nedeljsko delo smo v pretekli številki našega lista obsodili, kakor samo po sebi zasluži. Na te objave so se oglasili pri uredništvu lista nekateri trgovski nastav-Ijenci in nastavljenke in so nas prosili, da bi v tej številki natisnili njihovo željo, da bi bili v našem mestu trgovski lokali ob nedeljah zaprti. Premnogi od nameščencev so namreč zaposleni nedeljo za nedeljo, tako da jim je udeležba pri službi božji nemogoča. — Mislimo, da je želja trgovskega osobja povsem upravičena in jo rade volje priobčujemo. Jesenice itak nimajo no-benega zaledja in so tako trgovci navezani sko-ro izključno na kupno moč domačega prebivalstva. To pa si vsak dan tekom tedna lahko nakupi vsega, kar potrebuje, in ni potrebno, da bi bili zaradi tega trgovski obrati ob nedeljah in praznikih v prometu. Apeliramo zato na jeseniško trgov-stvo, da sporazumno od-])ravi obratovanje ob navedenih dneh. To bo tudi njim samim v korist, saj je vendar trgovec enako kot nameščenec potreben po šestili (hievili dela dneva oddiha od vsakdanjih skrbi in brig. je zlato, pa pri vsem takem delu teče v čisto druge struje, samo v njegovem žepu je zlate vrednosti vedno manj. — Tako je v resnici, pa v resnici tako ne bi smelo biti. Po takem prak-ticiranju je treba vsakomur, kdor to mesto sprejme, izredne pozabe na lastne koristi; če pa kdo nič svojega zapraviti ne more, ker pač nima, na ta način tudi zavidane šarže nase sprejeti ne more. Povemo to zato, ker je prav, da so bralci o tem poučeni, pa tudi zato, da se to popravi. Institucija banskih svetnikov, dokler je, naj bo tako urejena, da bo dejansko mogla biti v službi naroda. Ne razumemo, zakaj naj bi uprav banski svetniki ob skrbi in delu za druge sami gospodarsko propadali. Mar ne bi bilo v redu, če tisti, ki je v javni službi, tudi javno plačo prejema, vsaj toliko, da mu krije izdatke za vsa tisočera posredovanja, razna pota in izdatke, ki so s tem nujno združeni. Če prejemajo plačo poslanci in senatorji, ki jih nikoli ne vidimo, zakaj tu ta vpijoča razlika? Do danes tega še nihče ni zapisal, ker ljudje premalo mislijo in jim je samo lastna korist pri srcu. Mi pa pravimo: Omogočite našim zastopnikom v banovinskem svetu, da nas bodo mogli koristno zastopati, ne da bi pri tem sami gospodarsko trpeli. »I Družina in dom" Pojasnilo Po prijateljih sem bil obveščen, da je v eni izmed zadnjih številk »Delavske Politike« bil pri-občen članek podpisan od nekega g. predsednika marksistične stavbinske organizacije na Jesenicah. V članku pisec napada zaključek neutemeljene stavke pri tvrdki »Slograd« in s tem v zvezi navaja tudi moje ime. Spodaj navajam pismo, ki sem ga osebno ob navzočnosti priče izročil piscu članka kot odgovor na njegov najjad: Gubane Franc, predsednik stavb, oddelka marksistov. »Spoštovani gospod! Vas osebno nisem poznal. Niti nisem vedel, da vršite funkcijo predsednika stavbinske organizacije na Jesenicah. Vsled Vašega članka pa sem bil primoran postati pozoren. Ugotovil sem, da takrat, ko ste napisali članek, niste bili še zaposleni pri tvrdki »Slograd«. Dalje sem ugotovil, da ste po sprejemu v delo pri tej tvrdki dajali izjave, ki za funkcionarja strokovne organizacije, zlasti za predsednika niso častne niti delavsko dosledne, temveč sličijo izjavam strahopetcev ali kori-stolovcev. Z ozirom na mojo gornjo trditev smatram v delavskili stvareh z Vami ]M)lemizirati za nečastno. Zato Vam tudi na Vaš članek vse dotlej, dokler ne bom imel jiriliko dobiti drugačnih vesti v podrobnosti, ne odgovorim. Sporočim Vam danes samo to, da mi Vi in nikdo drugi nima dokazati, da bi bil samo enkrat pa bodisi kot funkcionar ali pa kot jjrostak v delavskih vrstah delal drugače, kakor zahtevajo delavski interesi. Če pa imam kdaj v posameznih delavskih gibanjih drugačno mnenje na rešitev spornosti, nego ga imajo ljudje iz Vašega tabora in zato potem na-])adajo, so ti napadi za nas in zame piškave vrednosti. Spoštovanjem Caser Albin.« Parkrat smo že pisali o novi gradbeni akciji, ki jo je započelo za Jesenice vodstvo zadruge z gorenjim naslovom. Smatramo, da je z ozirom na važnost zadeve treba, da o tem še in še pišemo. Skušnja, ki so jo imeli ljudje s socialistično zadrugo »Stan in Dom« je iste паргала1а zelo nezaupne napram vsaki taki akciji. Mnogi se boje, da bi se znova ne opekli. Mnogi si mislijo: veliko obljub — malo storitve, veliko grmenja — malo dežja. — Hvala Bogu, da moremo reči tu brez obotavljanja: A odstvo nove gradbene zadruge bo dokazalo zopet tudi tu, komu moremo in komu ne smemo zaupati. Kakor reči že danes stoje, smemo trdno pričakovati, da bo na zemljišču, ki ga je zadruga kupila od g. M. Reka-jeve, še tekom tega leta zrastla nova vzorna stanovanjska kolonija tovarniškega delavstva, ki bo v čast zadrugi, v srečo graditeljem in v kras Jesenic. Za to akcijo je vodstvo zadruge skušalo zainteresirati tudi naše domače industrijsko podjetje in moramo reči, da je bilo s te strani deležno izredne naklonjenosti. Tako upamo, da bo spomladi v složnem delu začela rasti napovedana delavska kolonija. Lepe priložnosti včle-niti se v njen sklop pa bodo mogli biti deležni, kar se samo po sebi razume, le resni delavci pri KID, taki, ki so že doslej z varčnostjo dokazali, da so podpore vredni. A sak, ki bo hotel priti v poštev pri tej koloniji, mora namreč imeti vsaj del kapitala že zbranega za nakup zemljišča in delno plačilo gradnje. Z nič ni mogoče kar takoj začeti. Opozarjamo pa vse one, ki bi hoteli biti pri tej koloniji sograditelji, da čimpreje podpišejo pristopnice k zadrugi »Družina in dom«. — Nedvomno se bo marsikdo zelo bridko kesal, če bo odlašal toliko časa, da bo tu soudeležba nemogoča, ker bo prepozno. Za vse ono pa, ki ka doslej niso imeli prilike, da bi si kaj prihranili ali pa niso tovarniški delavci, je zadruga zamislila drugo akcijo, po kateri bo vsak mogel priti do svoje hiše, samo da ima res dobro in trdno voljo. O tej drugi akciji pa bomo poročali v prihodnji številki pod geslom: \ slogi je moč. ma Uskavna C. I/ ЈЦибЦам cesia 7? se priproroča jeseniškim tvrdkam za izdelavo vseh v knjigotiskarsko stroko spadajočih del, ki jih izvrši lepo, solidno in po nizkih cenah KR03AŠTV0 - TRGOVINA IVAN GOGALA JESENICE Vsem cenj. odjemalcem želi srečno in veselo Novo leto REGOVEC JERICA trgovina z meš. blagom na Jesenicah 7 Ivan Vergles, ml. Deienice, Obrtniška ul. 20 Mesarija se svojim cenjenim odjemalcem še v nadalje priporoča Pred iićikupom poročnih, godov-iiih in drugih daril naj si vsak ogleda bogato zalogo v trgovini Triglavska založba Jesenice, Krekov dom Dobro blago, nizke cene v trgovini z mešanim blagom RadoslaT Dolinar Jesenice, Gosposvetska c. 11 0AI11IN DMO® Jeseni€€, Oosposvetsha c. Pogrebni zavod In mizarstvo se še v nadalje priporočam Hranilnica m posojilnica na Jcscnicah do najvišje v zako- nili določene Јпеј£. Nove vloge izplačuje vedno |)roni|)tno. богјапс ШпосЦ Jesenice - Cerhvena ulica »Parna pekarna" imu najokusnejši kruh Vsak zaveden Slovenec zavaruje sebe, svojce in svoje imetje edinole pri naši domači VZAJEPINI ZAVAROVALNICI v LJUBLJANI požar, vlom, steklo, zvonove, jamstva, nezgode, kasko, življenje in v „KARITAS" oddelku: posmrtnino, doto in starostno preskrbo CENTRALA: VLjubljani,Miklošičeva cesta št. 19 — lastna palača. Telefon: štev. 25-21 in 25-22 PODRUŽNICE: Celje, palača Ljudske posojilnice — Maribor, Loška ul. 10 in Orožnova ul. 8 — Beograd, Pašičeva ul. 10 — Sarajevo, Zvoni-mirovaobala9— Split, Ulica XL puka 22 — Zagreb, Ulica Kraljice Marije 56 Ivan Bernik Jesenice, Gosposvetska c. Imam vedno sveže goveje meso, teletino, svinjsko meso, klobase, salame in šunko, suho meso in slanino po najnižjih dnevnih cenah. Priporočam se za obilen obisk Jože Košir Desenice, Gosposvetika c. Manufaktura, konfekcija, moda, čevlji 1 BRECKO VRTNARSTVO JESENICE, SLOMŠKOVA 1 Se še nadalje priporoča svojim cenj. odjemalcem Dežman Franc Mesarija Jesenice, Prešernova c. želim vsem svojim cenjenim odjemalcem srečno novo leto Brejc Franc Jesenice — Gosposveiska c. JfkutufaUiuea ]. PUCKO Jesenice. Kralja Petra c. Zastopstvo PHILIPS radio, kolesa in ostali deli Godina Betka Jesenice — Krekov trg št. 3 Trgovina z mešanim blagom, špe-cerija, se cenjenim odjemalcem še v nadalje priporoča. Postrežba točna. — Cene zmerne. — Zaloga vedno sveža. Ceneno in dobro prehrano, vina na debelo in drobno dobite in kupite najugodneje v LJUDSKI KUHINJI 3ESENICE KREKOV DOM 8 Klabus Avgurt ž e 1 e z n i n a Jesenice Peči, štedilniki in vsi športni predmeti. Solidna postrežba! I. delavsko konzumno društvo na Jesenicah s svojimi podružnicami na Savi, Bledu, Dobravi In 3avornilcu nudi svojim članom pri nalcupu največje ugodnosti in največji procentualni popust vsaico leto Srečno novo leto cenj. prijateljem in odjemalcem StđM Uv ШО^ želi svojemu članstvu in odsekom K. P. D. na Jesenicah, ter vsem prijateljem, somišljenikom in obiskovalcem vseh društvenih prireditev Predsedstvo in kino vodstvo Krekovega prosv. društva, Jesenice Slaščičarna Pavla Arnež Jesenice, Obrtniška ul. 3 Nudi vedno sveže, fino čajno pecivo in slaščice vseh vrst J"«ii||||jj||lliimiti|H|||H............................................................И|||ј)И'"""11|||јј|Ми«"И1||ј|||И1""ии||||||Ш.....1||Цјј1М1"""11||(ј||И"""11Ш|јЈ1Птм1!1|јј||П1итц,|ју|1,(111114 a J Г So&*d diUac <4^ ] f Urbar Viktor i I Gofpofvetfica, Jesenice % nMMilllllliMliiiuiltlinililiMiiiillllilllliiMiillllllllllimiiltlliilllhiimtlllliilllmHiitlldllllmiiilHllllilmmilillDtiiliiimlllllllllltmiillfllitllliriiiilllllilllliiimllillllllt......ililllllliimiiillllllllliior MODA I BOCiTAJ JANKU JESEMCG • GOSPOSVETSKA C. 4 PHRNH PEKHRNH POŽENEL STANKO JESENICE, QOSPOSITETSKA CESTA PRIPOROČA PRISTNI TURIST-KRUH IN DOBRE KEKSE MESARIJA IN PREKAJEVALNICA ANTON HOČEVAR na Jesenicah (Hotel Paar) se Se v nadalje priporoča svojim ceni. odjemalcem = Obilo sreče v Novem letu želi = vsem svojim cenjenim gostom I VALENTIN MARKEŽ m GOSTILNA CANKARJEVA CESTA -Л1 JustI Rozman Jesenice, Gosposyetska c. 17 l'i se foto trgovina in parfumerija Ivan Zvezda » Jesenice Cankarjeva cesta т bližini tovarne Modno krojašlvo in irgovinu s perilom, mumifakNa iiiejabc Andrej Krliinau, Jesenice. — Za urednika v Ljubljani: Ignacij Žele/nik. — Za Zadružno tinkarno v Ljubljitoi: Ifailw Шејвс