J. E. Bogomil
Bogek je umrl
Douia so govorili o cerkvi in o božjem grobu, o lučcah in o cvetju, ki je pri božjem grobu. Vsi so -vedeli povedati, kako Iepo je pri božjem grobu: Janko in Ivanka, Tonček in  Joško.
Cilka je pa kar vlekla na ušesa, in čudno se ji je zdelo: Bogek da bi bil umrl! Saj je tako dober, kakor ji pravi mamica. In sami angelčki mu strežejo! Pa kako.ga imajo radi! In v nebesih je; tam pa nobeden več ne umrje. Kako je to čudno! Bogek da je umrl?
In še bolj čudno, da mu nič ne zvoni. Pač nekara strašno, močno ropota v zvoniku. Morebiti pa tako :zvoni, če Bogek umrje?
122
Iu spet nova misel: Kaj bo pa, če je Bogek umrl? Kam bo pa ona šla, pa njena mama? Včasih so ji pravili, da gredo pridni otroci k Bogku v aebesa, pa njih dobre mamice tudi. Kako bo pa zdaj?
Morebiti pa le ni umrl?
In napravila se je Cilka sama — pomislite: sama! —• v pet minut oddaljeno cerkev, da poizve, kako je x Bogkom, kako bo z njo in z njeno mamo.
Šla je in nikoinur ni nič povedala. \idela je potem v cerkvi res veliko cvetja. In kako lepe lučke so gorele: bele, rdeče, zelene, višnjeve'...
Cilka je gledala najprej od dalee, od daleč... Šla je potem bliže. Vse je videla, samo Bogka nc. Kdo ve, kje leži? Tu je pa vse drugače kakor pred meseci pri sosedovih, ko je umrl Tinček.
Sama je v cerkvi. Zadnja žcnica je odšla od božjega groba. Kaj, ko bi šla zdaj kar prav blizu pogledat? Tista dva moža, ki sta ob božjem grobu, sicer grdo gledata, pa saj bosta šla tudi b. kosilu?
Za toliko časa bo malo stopila v stran, da je ne bosta videla. Gre jima za hrbet, noter za cerkvene klopi, sede in čaka ...
Pa jo nekaj objame kakor trudnost in onemoglost. Brani se, odpira oči in spet zapira. Zgublja se nekam v temo ... Zleze skup. Glava se povesi. Cilka ob božjem grobu za stražnikovim hrbtom zaspi in zasanja.
Ljudje so prihajali in odhajali, iu nihče ni videl spečega otroka v cerkvi.
Šele, ko je šcl cerkovuik Pavle lučkam prilivat olja, je zapazil zravcn božjega groba Cilko. Doma so bili pa že v skrbeh: kdo ve, če niso Cilke vzeli cigani?
Cerkovnik Pavle je še spečo prinesel domov. Sama pa ni dognala, ali je res Bogek umrl.