Izhaja vsak četrtak UREDNIŠTVO IN UPRAVA: Trst, Via Machiavelli 13/11., Tel. 36-491 — Za Itailijo: Gorica, P.zza Vittoria 18/U - Poštni predal (casella post.) Trst 431. — Pošt. ček. račun: Trst, št. 11/6464 Poštnina plačana v gotovini HOVI LIST Posamezna št. Ur 25.— NAROČNINA: trimesečna lir 325 - polletna lir 600 - letna lir 1100. — Za inozemstvo: trimesečna lir 500 - polletna lir 1000 - letna lir 2000. Oglasi po dogovoru Spediziome in abb. postale I. Kr. ŠT. 44 TRST, ČETRTEK 24. MARCA 1955, GORICA LET. IV PO OBČNEM ZBORU TRŽAŠKE KRŠČANSKE DEMOKRACIJE Naseljevanje slovenske zemlje naj se nadaljuje Ali naj se sporazum z dne 5. okt. 1954 odpove? - Glasilo tržaške italijanske Krščanske demokracije La Prora je priobčila obsežno poročilo o zadnjem občnem zboru, ki ga je i-mela stranka ta mesec v Trstu. Na njem so zelo na dolgo govorili tudi o londonskem sporazumu in o Slovencih. Med jadranskima sosedoma sklenjeno' pogodbo so označili za diplomatski poraz Italije, »češ da g(re |skoro v izključno korist Jugoslovanom in Slovencem in v škodo Italijanom. Posebni statut o zaščiti narodnih manjšin da je poln »najočitnejših in zelo vznemirljivih nevarnosti« za tukajšnje itali-janstvo. Glavni tajnik Redento Romano je odkril, da so bila iz Trsta poslana v Rim »pisma in spomenice«, v katerih so Tržačani opozorili na te nevarnosti vodstvo stranke, ministrskega predsednika Scelbo in ostale Člane vlade. Ves občni zbor je dihal iz sebe kritiko in grajo političnega dela, ki ga je lanskega oktobra izvršila Scelbova vlada v Londonu. Nekdo je šel celo, tako daleč, da je predlagal naslednje: ko mine poslednji rok, do katerega je Italijanom dovoljeno se izseliti iz cone B, naj se rimska vlada pripravi, da odpove londonski sporazum. Od vseh strani so se slišali na občnem zboru glasovi, da je od Italije in Jugoslavije podpisani posebni statut neizvedljiv. »RECIPROCITETA JE NEMOGOČA« Zakaj je neizvedljiv? Zaradi tega -— pravijo — ker vlada v coni B komunizem, v coni A zapadna demokracija. Na Tržaškem si Slovenci lahko ustanavljajo različne stranke, društva in časopise, onkraj meje vlada pa samo ena stranka, vsa društva in časopisi so komunistični, tamkajšnji Italijani zato niso enakopravni tukajšnjim Slovencem. V takih razmerah je tako zvena recipro-citeta nemogoča, to se pravi, da ne more veljati pravilo: »Kakor ti z mojimi, tako jaz s tvojimi.« Temelji, na katerih bi moral sloneti londonski sporazum, so torej gnili in zato je najbolje, da se pogodba razveljavi. Toda kakor se zdi to modrovanje na oko razsodno, je vendarle zgrešeno: Sc el ha je ravnal popolnoma pravilno, da je v pogodbi z Jugoslavijo zagotovil istrskim Italijanom določene jezikovne in narodne pravice, pa čeprav vlada onkraj meje komunizem. Kadar dve državi z različnim družabnim in političnim redom sklepata pogodbe, ne more ena od druge zahtevati, naj zavoljo tujih manjšin spremeni svoj državni ustroj, naj recimo' odpravi monarhijo, da bi obe manjšini uživali iste republikanske demokratične svoboščine. Ko se je predvojna Jugoslavija pogajala o jugoslovanski manjšini v Julijski krajini z Mussolinijem, ni od njega zahtevala, naj odpravi fašistično, diktaturo. Z njim se je raz-govarjala, četudi je bila v tedanji Italiji dovoljena le ena> stranka in so bile vse organizacije razen fašističnih — prepovedane. Od Mussolinija ni pričakovala, d'a zatre fašizem, temveč zahtevala samo to, da spoštuje našo narodnost: kakor imajo vsi italijanski državljani šole v svojem materinem jezike naj jih imajo tudi Slovenci in Hrvati. Država naj enako spoštuje materinščino vseh državljanov. Šlo je za jezikovno' in narodno enakopravnost in za nič drugega. In pri ogroženih manjšinah je ohranitev jezika in narodnosti prva in najvažnejša stvar. Vladavine se menjajo, narodi ostanejo. Če jezik umre, umre tudi narod. Nič ne pomaga, da pride pozneje na oblast še tako pravična vlada, ako je medtem narod zginil. Fašizem je bil za nas ravno zavoljo tega tako nevaren, ker mu ni bilo' dovolj, da nad nami neomejeno vlada, temveč je hotel kar našo narodnost uničiti: zatrl je vse slovenske časopise, prepovedal celo molitvenike v našem jeziku, spreminjal naša imena, nam branil tudi to, da se v javnih prostorih med sabo po naše razgovarjamo. »Qui si parla so-lamente italiano!« je bilo tiskano v vseh tramvajih in gostilnah. Takega zatiranja ni bilo nikjer v Evropi. Ali je italijanska narodnost ogrožena? Vsak trezen in pravičen človek si mora staviti vprašanje, ali žive Italijani v Istri v enaikih ali sličnih razmerah, kakor smo mi dve desetletji v Italiji. Kaj je z njihovimi šolami, kaj s časopisjem, kaj z društvi, kaj z jezikovna enakopravnostjo v javnosti in uradih ? Mi nismo komunisti in komunistična načela odklanjamo, toda naša prva časnikarska dolžnost je navzlic temu, da brezpogojno spoštujemo — resnico! Zanimali smo se za razmere v coni B in ugotovili naslednje: v vseh krajih, kjer žive Italijani, obstoje ljudske in srednje šole z italijanskim učnim jezikom. Na področju izhaja italijansko časo'-pisje in delujejo italijanska prosvetna društva. V Kopru imajo italijanski radio kakor mi slovenskega v Trstu. Vsi vemo, kakšne težave imamo’ pri nas z dvojezičnimi napisi. Dr. Palamara se je postavil na stališče, da se morajo naše občine v tem vprašanju strogo držati recipročnosti ali načela: Kakor ti meni, tako jaz tebi! Njegovo načelo sprejmemo. Naj le sede v avtomobil ter si ogleda cono B. Tam bo videl v Kopru, Bujah, Izoli in v vseh krajih, kjer žive Italijani, na ulicah dvojezične napise. Videl bo dvojezične napise na vseh u-radih in tudi na gostilnah in trgovinah. Če se res drži recipročnosti, bi moral isto. takoj dovoliti pri nas. Kako je v uradih? Kamorkoli greš, lahko govoriš slovenski ali italijanski, uradniki odgovarjajo vsakomur v njegovem jeziku. Prošnje lahko vložiš po volji v italijanščini ali slovenščini in v istem jeziku dobiš odgovor. Vsi uradni razglasi so dvojezični. Na okrajnem sodišču v Kopru je nameščenih 6 sodnikov, odi katerih obvladajo vsi razen enega oba jezika in vodijo po potrebi razprave v italijanščini. Krivično bi bilo torej trditi, da so Italijani cone B ogroženi v svojem narodnem obstanku. Kako je pri nas, ni treba razlagati. Na vseh sodnijah in javnih uradih vlada izključno italijanščina. Če so se gospodje krščanski demokrati na svojem občnem zboru toliko navduševali za recipročnost, naj le u-vedejo k nam iste jezikovne razmere, kakor so v coni B, in mi jim bomo hvaležni. Dr. Palamara naj se le strogo in pošteno drži načela: »Kakor ti meni, tako jaz tebi!« ITALIJANI BEŽIJO Kaj nam pomagajo vse jezikovne svoboščine — nam porečejo Italijani — če naši ljudje kljub temu množično beže iz cone B? Samo od 5. oktobra 1954 do danes se jih je izselilo nad 10 tisoč. Ako se to izseljevanje ne ustavi, ho' italijanska manjšina sploh izginila. V tem primeru — je poudaril tajnik Krščanske demokracije Romano — bi postal posebni statut za Italijane brezpomemben in rimska vlada bi ne imela nobene dolžnosti več, da ga ona sama spoštuje, »v kolikor se tiče Slovencev na Tržaškem ozemlju«. Da se Italijani selijo iz cone B v Trst, je resnično. Toda tu nastane važno vprašanje, kdo je za to odgovoren. Priznavamo brez obotavljanja, da Italijanom v Istri in coni B ne more biti lahko, kajti biti narodna manjšina je že samo po sebi neprijetna reč. Saj smo sami pod Italijo poskusili, kaj to pomeni. Še teže mora biti za Italijane, ki so neprestano bili gospodarji Istre, čeprav so vedno predstavljali v deželi manjšino. Njihova moč je slonela na Nadaljevanje na 3. strani NOVICE Z VSEGA SVETA ZAPISNIKI O JALTI Jalta je lepo letovišče na obali Črnega morja. Ko se je bližal poraz Hitlerjev, so se februarja 1944 tu sestali Roosevelt, Stalin in Churchill, da skrojijo usodo sveta. Kaj so tam govorili, je bila do danes tajnost. Sedaj so pa Amerikanei večino' zapisnikov objavili. To je vplivalo kakor bomba. Posebno Churchill je zelo hud. Zakaj? Ker se v zapisnikih bere, kako slabo je sodil n. pr. o Francozih. O njih je rekel, da niso skoro nič koristili zaveznikom v vojni in da so nehali biti velesila. To je sicer res, a danes so* Francozi spet prijatelji Velike Britanije in se ne sme o njih tako’ govoriti. Nemčijo so hoteli v Jalti spremeniti v čisto poljedelsko državo. Uničiti so hoteli njeno industrijo, jo držati stalno razoroženo in za dolgo časa zasedeno. Danes jo oborožuje-jo in se hočejo nanjo nasloniti. Churchillu ne more biti prijetno, da Nemci sedaj berejo, kaj je o njih mislil v Jalti. O Trstu sta Churchill in Roosevelt rekla, da ne sme priti niti pod Jugoslavijo niti pod Italijo. Stalin se je s tem strinjal. Čeprav komunist, je bil proti Titu. Trsta ni hotel dati Jugoslaviji. Pozneje SO' dali Trst Italiji in to je Moskva spet odobrila. Svet se sprašuje, zakaj so* Amerikanei vse to objavili. Vzroki so različni. Najprej zaradi tega, ker je Roosevelt na Jalti v vsem popuščal Stalinu. Dal mu je Poljsko, Romunijo, Bolgarijo, Ogrsko in Vzhodno Nemčijo. Ravno tako velika ozemlja mu je prepustil v Aziji. Če je komunizem gospodar tako obsežnih delov Evrope in A-zije, je tega kriv Roosevelt. Zatoi naj svet pazi, da ne bo spet popuščal Moskvi, kakor želi Anglija in druge države. Amerikanei naj pa pri prihodnjih volitvah glasujejo proti Rooseveltovim demokratom in podprejo Eisenhowerjeve republikance ! KDO BO NOV PREDSEDNIK REPUBLIKE? Najbrž bodo meseca maja v Italiji izbrali novega državnega poglavarja. Po ustavi volijo predsednika poslanci, senatorji in predsedniki pokrajinskih zborov na skupni seji. Pri prvem glasovanju mora kandidat dobiti dve tretjini glasov, pri nadaljnjem zadostuje navadna večina. Težava je v tem, da Italija nima še 16 pokrajin, kakor jih zakon predpisuje, temveč organiziranih samo* 4. Predsednika bodo na vsak način izvolili. Imenujejo razne osebe. Tako predsednika senata Merzagoro in tudi duhovnika don Stur-za. Ni izključeno, da izberejo spet Einaudija. Nekateri omenjajo tudi predsednika poslanske zbornice Gronchija. Baje se hoče Fan-fani na lep način znebiti svojega tekmeca s tem, da ga postavi v zlato kletko. JUGOSLAVIJA PROTESTIRA Brali smo, da se je Beograd odločil »resno opozoriti« rimsko vlado na politiko načrtnega naseljevanja slovenske zemlje na Tržaškem, s katerim tukajšnja oblastva grobo kršijo londonski sporazum z dne 5. oktobra 1954. Sedaj protestira Jugoslavija tudi zoper tržaško policijo, ker je zaprla številne bivše partizane v Skednju zaradi dejanj, ki so so dogodila pred 10 leti v borbi proti fašizmu in bi morala biti po mednarodnih pogodbal že davno pozabljena. SCELBOVO POTOVANJE Danes zjutraj sta odletela načelnik vlade Scelba in zunanji minister Martino iz Rima v Ameriko. Najprej bosta obiskala Kanado, nato Združene države. Tja sla odpotovala, da bi utrdila zveze z zapadnim svetom ter zagotovila Italiji predvsem nadaljnjo pomoč Združenih držav. V Washingtonu iščeta baje posojilo, da bi o-krepila italijansko gospodarstvo. ROPARSKI NAPAD V torek zjutraj je stopil neki mladenič v trgovino zelenjave pri Sv. Jakobu in naročil pol kilograma pomaranč. Ko se je prodajalka obrnila, jo je s trdim predmetom lopnil po glavi. Ženska je začela na vse grlo kričati, tako da se je napadalec prestrašil ter se spustil brez plena v beg. Ubogo žensko so odpeljali v bolnišnico, falot je pa pobegnil brez sledu. Take reči se godijo v Trstu ob belem dnevu. V mestu imamo na tisoče policistov, a ko jih potre, buješ, ni nikjer nikogar. Zelo pridni pa so, ko je treba spraševati Slovence, v katero šolo pošiljajo otroke. VELIKA ŽALOST V Švici je umrl vladar male azijske države Nepal na pobočju Himalaje. Truplo so prepeljali z letalom v prestolnico. Vseh 6 milijonov podanikov bo moralo 13 dni žalovati in nositi ta čas samo srajce. Jed-li bodo le enkrat na dan, in sicer neslano hrano. . . . Edina oseba, ki se sme do sitega najesti, jo pokojnikov sin in njegov naslednik na prestolu. UMRL JE PROF. BOGUMIL REMEC Pred kratkim je umrl v Buenos Airesu bivši predsednik Slov. ljudske stranke in elan slovenske vlade po razpadu Avstrije prof. Bogumil Remec. v < Bil je čvrst in odločen značaj ter v^zaseb-nem in javnem življenju poštena duša. Čeprav se med vojno v marsičem ni strinjal z vodstvom stranke, je moral v begunstvo. V tujini se je težko znašel, srce ga je neprestano vleklo k rodni slovenski zemlji. Mož tako odličnih sposobnosti, ki je stal desetletja v ospredju slovenskega javnega življenja, si je moral na stara leta težko služiti vsakdanji kruh. Umrl je kot uslužbenec botaničnega vrta v Buenos Airesu. Zares grenko je življenje v begunstvu. Naj mirno počiva v dalj n j i tuji zemlji. Družini izrekamo iskreno sožalje. OBMEJNI PROMET Na bloku pri Rdeči hiši v Gorici postaja promet čez mejo čedalje živahnejši. V februarju je prekoračilo mejo 1706 italijanskih in 182 jugoslovanskih dvolastnikov. S petnimi listi je prišlo v Italijo okoli 1500 oseb, v Jugoslavijo pa 1300. V Italijo so pripeljali približno 83 tisoč stotov blaga, največ lesa, opeke, mesa ih češpelj. Prebivalstvo naših krajev težko pričakuje, kdaj bosta Italija in Jugoslavija podpisali sporazum o splošnem obmejnem prometu na vsej meji od Novega grada v Istri do Trbiža v Kanalski dolini. Pogajanja tečejo v Vidmu že več mesecev, a se še vedno ne morejo zaključiti. Naj jih čimprej ugodno končajo, da bodo ljudje zadihali! TUDI FRANCIJA HOČE BOMBO V Parizu so sklenili, da mora tudi Francija izdelovati vodikove bombe. Doslej so imele to strašno orožje le Amerika, Sovjetska zveza in Velika Britanija. Sedaj se bo* priključila Francija, češ da jo bodo le take šteli med resnične velesile in v svetu spoštovali. GOSPODARSKA POGODBA Uradne osebe izjavljajo, da bo v najkrajšem času podpisan gospodarski sporazum med Italijo* in Jugoslavijo. Izmenjava blaga med obema državama bo dosegla vrednost 60 milijard lir na leto. Od tega odpadejo na krajevno trgovino s Trstom 4 milijarde, za goriški odsek sta določeni 2 milijardi. Razen tega bodo smeli prebivalci koprskega- bujskega in sežanskega okraja med seboj občevati in jemati čez mejo drobno blago. Bomo kmalu videli, koliko je na tem resni-cc • FRANCO IN KARDINAL SEGURA Med njima je izbruhnilo hudo nasprotje, ker je kardinal javno napadel vlado, češ da podpira protestantizem. Zanimivo je, da se je Vatikan postavil na stran Franca. Kardinalu je imenoval pomožnega škofa in mu celo namignil, naj odstopi. Seguri očitajo*, da je starokopiten in premalo socialen, kar žene revne sloje na levo. Mnogi španski škofje, pod vodstvom Herre-ra, vidijo v kardinalovem zadržanju nevarnost za Cerkev. Drugi so pa mnenja, da se Segura* bori proti vplivu protestantske Amerike, ker bi rada spravila Španijo v politično odvisnost. RIMSKA VLADA SE KRHA Scelbova večina v parlamentu sloni na 4 strankah: na krščanskih demokratih, liberalcih, Saragatovih socialistih in republikancih. V zadnjih časih je med zavezniki začelo pokati. Spor je nastal zavoljo agrarne reforme. Liberalci drže bolj z veleposestniki, socialisti in republikanci bolj s kmeti. Zdelo se je že, da bo vlada zaradi teda padla, končno' so se vendar pobotali in sklenili sporazum. Sedaj so pai republikanci rekli, da sporazuma ne priznavajo. Tajnik Krščanske demokracije Fanfani je zahteval, naj se stvar temeljito razčisti, še preden gre Scelba v Ameriko, čeprav’ bi imela vlada zastran tega pasti. V poslednjem hipu so pa sklenili naslednje: 4 stranke žele ostali tudi v bodoče skupaj, da branijo demokracijo pred komunisti in fašisti. Pod kakimi pogoji bi bilo to mogoče, o tem bodo sklepali po Scelbovem povratku. Za vse je torej jasno le to, da se bo položaj razjasnil — če mogoče — pozneje. POROKA Na praznik sv. Jožeta sta si v barkovljanski cerkvi obljubila večno zvestobo dr. Oton Berce, profesor na slovenski gimnaziji v Trstu, in Uča Gašperšič iz znane slovenske trgovske družine. Po cerkvenem obredu se je dolga vrsta avtomobilov odpravila proti Repentabru. Tu je bilo ženitev anjsko slavje, katerega se je udeležilo skoro 100 gostov. Razpoloženje je bilo domače in veselo. Skoro ves dan je odmevala slovenska pesem. Mlademu paru in staršem iskreno čestitamo 1 „Kakor ti meni, tako jaz tebi!“ ali reciprociteta Nadaljevanje s 1. strani veleposestnikih in trgovcih, skratka na meščanstvu. Razumljivo je zalo', da jih je socialna revolucija v Istri hudo prizadela in da so iz tega razloga mnogi silili čez mejo. Vse tO' je človeško razumljivo, toda dolžnost prave i-talijanske narodne politike je vendar bila, da se temu izseljevanju navzlic vsemu z vsemi silami ustavlja in upira. Tako so ravnali vsi narodi, ki so se resno borili za svoj obstanek. Mala Srbija je rojake, ko so iz Turčije hoteli zbežati v matično državo, gnala večkrat z orožniki nazaj čez mejo- ter jih tako prisilila, da vztrajajo na rodni zemlji. Za časa fašizma smo' označevali Slovence, ki so zavoljo udobnega življenja bežali v Jugoslavijo, za narodne mlačneže ter zahtevali, naj jih za take smatrajo tudi onkraj meje. ■ NOVICE BEBLER V PARIZ Državni podtajnik v jugoslovanskem zunanjem ministrstvu dr. Aleš Bebler je bil imenovan za veleposlanika v Parizu. Vzrok, te spremembe v vodstvu jugoslovanske diplomacije nam ni znan. ZOPET KRSTNA IMENA Na južnem Tirolskem vlada veliko razburjenje, ker je okrožni sodnik Mazzaric-cliio v Bocnu odločil, da je treba v uradne listine zapisovati odslej krstna imena izključno v italijanščini: torej ne Johann, temveč Giovanni, ne Alois, temveč Liiigi. Proti temu so protestirali v Rimu nemški poslanci in senatorji, češ da je s tem obnovljen Mussolinijev zakon iz leta 1939, ki ga je bila italijanska republika že preklicala 1. 1947. Zoper Mazzariccliiovo odločbo se ie vzdignilo tudi avstrijsko’ časopisje. Največji dnevnik Neue Freie Presse je priobčil o tem poseben uvodnik. Zaradi razmer na Tirolskem začenja spet agitacija v Avstriji in Nemčiji. ŠKODLJIVO STRANKARSTVO Mendes-Fr-ance je začel, kakor vemo, ostro borbo proti alkoholizmu, ki je rakava rana Francije. Prepovedal je izdajati obrtnice za nove pivnice in nova dovoljenja za prosto žganjekuho. Vojakom so pri menaži začeli dajati namesto vina merico mleka. Ti in slični predpisi so še vedno v veljavi. Toda glej, stranke, ki so prej zanje glasovale, so sedaj proti tem postavam. Bližajo se namreč volitve. Poslanci se boje vinogradnikov in vinskih trgovcev. Njihovi glasovi so jim važnejši kakor zdravje ljudstva. Prvo je, da so izvoljeni v parlament, potem šele pridejo načela, programi in državne koristi. jugoslovanska atomska KOMISIJA Dne 3. marca je bil v Beo B. Oblastva naj pošljejo vse one, ki bi tam lahko živeli, enostavno čez mejo in naj se uprejo slehernemu novemu priseljevanju. S tem bodo koristila italijanslvu, obenem pa tukajšnjim domačinom, ki se že sami bore z brezposelnostjo. Toda za krščanske demokratske nacionaliste to ni prva skrb, oni zasledujejo* še druge cilje: v svoji prog-ramaitični izjavi pravijo, naj se londonski sporazum izvede tako, da se z njim v nobenem primeru ne »o-grozi italijanstvo Trsta«. To- bi se seve zgodilo, ako bi se tu Slovencem priznala pravica do dvojezičnosti. Slovenci ne smejo biti enakopravni z Italijani. V resoluciji poudarjajo, -da mora italijanska politika na meji postati po londonskem spo-razumu »ideološko napadalna« (ideolo-gicamente aggressiva). Obenem zahtevajo od vlade še denarja, da se lahko nadaljuje gradnja begunskih naselij v naših krajih. Naseljevanje slovenske zemlje naj gre torej naprej! Najodkriteje je govoril na občnem zboru Istran Parma: »Mi Istrani smo že povedali državnemu podtajniku v zunanjem ministrstvu Benvenutiju svojo misel. Mi smo „na. sprotni”, da bi vlada dala tržaškim Slovencem kake nove pravice. ,,Za cono B ne zahtevamo ničesar, kar bi lahko škodovalo i-lalijanstvu Tržaškega ozemlja.« Prvo in glavno je torej borba proti Slovencem. Kako naj se tržaška italijanska krščanska demokracija potem še čudi, da noben pošten in resničen Slovenec, pa naj bo še tak katoličan, ne more z njo sodelovati, če noče postati izdajalec lastnega naroda? Če en tabor opazi, da jo drugi dobro oborožen, takoj naznani svetu, da je on izumil še hujše vojno orožje. Nasprotnik se ustraši in si ne upa sprožiti vojne. Najprej je Amerika vrgla atomsko- bombo na Hirošimo. Bila je edina, ki je imela tako orožje, in zato si je ni nihče upal napasti. Toda Rusi niso mirovali, dokler niso tudi sami izgotovili enakega -orožja. Nato so Ameri-kanci izumili vodikovo bombo, ki je neprimerno hujša od atomske. Minulo je nekaj časa in glej, Rusi naznanijo svetu, da imajo sedaj tudi oni vediko-vo strašila. V odgovor je 13. februarja t. 1. razglasil a-meriški profesor Ilahn, da so ZD v posesti kobaltove bombe. Deset takih zadostuje, da se pokonča ves človeški rod. In tako se medsebojno zastraševanje nadaljuje. Noben tabor si ne upa sprožiti vojne, ker se boji, da bi bil tudi sam uničen. To je ravnotežje iz strahu. Vendar mir, ki sloni na strahu, ni pravi mir. Resničen mir bi moral bili ukoreninjen v dobri volji in razumu odgovornih državnikov. Usoda narodov je odvisna od vesti in poštenja političnih voditeljev in na žalost zelo malo od ljudstva. Saj vidimo v malem celo pri nas, kako je od voditeljev odvisno, ali naj vlada med Slovenci sloga ali pa- prepir in razdor! Ravnotežje zaradi strahu Hc*p!fri fr BOLJUNEC Življenje v naši vasi postaja dan za dnem neznosnejše. Vendar ne mislite, da so tega krive kake vaške razprtije, saj se Boljunčani med seboj dobro razumemo in vemo, da je treba drug drugega potrpeti. Vzrok naše nesreče je tukajšnji kamnolom. To se bo marsikomu čudno zdeilo, ko bi bilo treba danes vsako industrijsko podjetje pozdraviti, saj nudi našim ljudem potrebni kruh. Kljub temu pa nam povzroča naš kamnolom hude ne všečnosti. Ker sit oj i namreč lik. za vasjo, smo Boljunčani že dolgo vrsto let izpostavljeni celodnevnemu ropotu strojev. Ob določenih urah začne strahovito pokati, po vasi frči kamenje, iz kamnoloma se pa valijo oblaki prahu. Proti temu stanju so vaščani že štirikrat nastopili s pismenimi pritožbami na obla-stva. Lansko leto so končno dosegli, da je prefektura izdala odlok, ki predpisuje natančna navodila, po katerih bi se vodstvo kamnoloma moralo ravnati. Na žalost se pa dogaja, da se pri delu ne držijo teh predpisov. Boljunčani smo napravili že toliko poti, da bi se temu naredilo konec, a vse je zaman. Za stvar se je zavzela tudi občinska u-prava, ki pa na žalost ni ničesar dosegla. Prišlo, je tako daleč, da ne vemo, kam naj se obrnemo! Ne razumemo, čemu se lastnik g. Brussi noče držati predpisov. Zdi se nam, da mu je pri srcu le mastni zaslužek. Kaj pa naše zdravje? Medtem ko bi moral g. Brussi neprenehni ropot odpraviti, ravna ravno nasprotno. Za mine je določenih 10 kg razstreliva, u-porablja pa jih 35. Mine bi morale biti pokrite, a se dogaja, da prileti kamenje celo na trg. Največ škode trpijo hiše, ki so v bližini kamnoloma. Kamenje jim kvari streho in zidovi popokajo. Najhuje je, da se ljudje ne morejo odpočiti in postajajo zato živčni. Matere imajo z majhnimi otroki velik križ, ker jim neprenehno streljanje ne pusti spati. Skrajni čas je, da si g. Brussi postavi roko na srce in se vpraša, ali je njegovo ravnanje moralno. Če ima le še kaj vesti, bo ukazal, naj se to nevzdržno stanje odpravi. Prepričani smo., da je v Boljuncu dovolj zaslužil in zato z največjo'lahkoto potroši nekaj denarja za zdravje vaščanov, do katerega imamo sveto pravico.. Priporočamo mu, naj posnema kamnolom Faccanoni, ki je že po prvem protestu odpravil vse nevšečnosti, povzročene tamkajšnjim ljudem. V ostalem je njegova dolžnosti, da se drži zakona. Njegova sveta dolžnost bi tudi bila, da hišnim gospodarjem poravna škodo, ne da bi jim, bilo treba zanjo moledovati. Ker se bojimo, da bomo tudi to pot naleteli na gluha ušesa, mu že vnaprej povemo, da smo za svojo sveto pravico pripravljeni se poslužiti vseh sredstev, ki nam jih nudijo obstoječi zakoni. Vaščani SESLJAN Obče znano je, da je naša povojna mladina vse preveč razposajena in objestna. Kljub temu, da se starši in vzgojitelji neprestano trudijo, kako otroke ukrotiti in jih učiti reda ter brzdati njihovo živahnost, le težko dosezajo zaželeni uspeh. Tak primer čezmerne živahnosti se je pripetil pri nas v torek. Ko so dopoldanski u- čenci zapuščali šolo, so čakali na šolskem dvorišču šolarji nižjih razredov, da se učilnica izprazni. Neki učenec iz 4. razreda je morda iz samega veselja, da je prost, skočil na hrbet svojemu tovarišu Brunu Ferfolji. Oba sla padla na tla, a slednji je začel jokati ter tožiti, da ga rama liudo boli. Odpeljali so ga takoj k zdravniku, ki je ugotovil nalom ključnice. Revček se je še isti dan moral zateči v bolnico. Ta žalostni primer naj bo mladini v pouk in svarilo, da se bo povsod lepo in olikano vedla. Upamo pa, da bo mali Sesljančan kmalu zdrav. MEDJA? AS Mnogi kmetje iz Medje vasi, iz Cerovelj in Mavhinj imajo posestva onkraj meje. Gre povečini za parcele, na katerih rastejo drevesa, ki jih posestniki posečejo. za domačo u-porabo, marsikateri voziček pa tudi prodajo. Vsi imajo sicer dvolastniško dovoljenje za prehod meje, vendar se morajo posluževati le bloka pri Šempolaju. Ker je pot zelo dolga, jim je vse delo otežkočeno, saj zgubijo skoraj ves dan samo za pot. Pozanimali so se že večkrat, da bi jim dovolili prehod na cesti, ki pelje za Grmado v Ce» rovlje, a niso mogli ničesar doseči, češ da je meja že določena in da ni predvidenih novih blokov. Kakor smo slišali, se bi to vprašanje sedaj lahko rešilo, če bi se zanje zavzeli na pogajanjih, ki jih vodi jugoslovansko-itali-janska komisija za obmejni promet v Vidmu. Priporočamo prizadetim kmetom, naj nemudoma stopijo v stik z občinsko upravo in kmetijskim nadzorništvom, ki se za stvar zanimata. Treba je pohiteti, ker se pogajanja baje bližajo koncu. NABREŽINA Da nas je pred kratkim obiskal komisar in podpisal namesto našega župana gradbeno dovoljenje »julijskim in dalmatinskim beguncem«, vemo vsi. Malokdo pa ve, da je prišel v Nabrežino še en komisar, in to ne samo za kratko uro, temveč za dalj časa. Gospoda so poslali, da bi vodil tukajšnji šolski patronat. ■ Kaj pa ta od nas hoče? Saj ima organizacija svoj odbor, v katerem sedijo šolniki o-beh narodnosti ter predstavniki Cerkve, občine in javnega zdravstva! Kaj ni že teh dovolj za upravljanje organizacije, katere delokrog pač ni bogve kako obširen? Zakaj komisar? Med ljudmi se širijo različne razlage. Najbrž bo prava naslednja: V svetu šolskega patronata imajo večino Slovenci, zato je razumljivo, da bi moral biti predsednik Slovenec. To je tudi do sedaj vedno bilo. Ker zadnji ni več v šolski službi, bi moral svet izvoliti novega in gotovo ne bi Italijana, kar je razumljivo, saj tudi oni ne bi izvolili Slovenca, če bi bili v večini. In tega so se italijanski »demokrati« ustrašili. Raje ko da postane predsednik spet Slovenec, naj pride v Nabrežino komisar! Kako' je natančno s to stvarjo, za to' se bomo še pozanimali. Eno' pa je že danes gotovo: pošiljanje komisarjev je skrajno nesimpatično in diši po vsem drugem kot po demokraciji. RICMANJE Na praznik sv. Jožefa, našega vaškega zavetnika, je kakor vselej tudi letos bilo zelo živahno. Krasno pomladansko’ sonce je zvabilo v Riemanje trume Tržačanov, ki so kaj kmalu zasedli vse vaške gostilne do zadnjega kotička. Mladina pa je raje ostala na prostem ter se lepo zabavala. Gostje so se predvsem veselili pristnega brežana in domače gnjati, ki so jo prodajali na stojnicah po vasi. Okoli prodajalcev je bila taka gneča, da si le s težavo prišel do zaželenega mesa. Otroci so se ves dan veselo vrteli na vrtiljaku, ki tudi letos ni manjkal. Ob večernih urah pa smo opazili tudi marsikaterega sivolasega možakarja, kako se je z mladostnim zanosom namestil na sedež ter se povzpel v višino. Ko smo gledali ves ta vrvež, smo si mislili, kako bi bilo koristno, če bi uspeli večkrat privabiti tudi ob drugih prilikah v Riemanje tako veliko množico. Prepričani smo, da bi se z združenimi močmi in z vztrajnim delom le dalo nekaj doseči. V današnjih razmerah je turizem morda najvažnejši vir dohodkov. Za stvar bi se morali v prvi vrsti zanimati gostilničarji, ki naj skušajo najprej preurediti svoje lokale. To je prvi pogoj, da se lahko tujski promet poživi in razmahne. OPČINE Openci nismo od zamenjave oblasti na Tržaškem pričakovali pečenih piščancev. Nasprotno, dobro smo se zavedali, da ne bo več lepih dolarjev, katere smo pod zavezniško upravo od časa do časa poduhali. A vendar si nismo predstavljali, da nam bodo novi oblastniki povzročali toliko sitnosti in skrbi. Včasih imamo kar občutek, da smo še vedno sredi zadnje vojne, ko se je policija zanimala za vsak korak, ki ga je človek napravil. Danes so pri nas zasliševanja zopet na dnevnem redu. Tako n. pr. izprašujejo železničarje, ki prihajajo v stik z jugoslovanskimi tovariši, kaj so z njimi govorili. Mnogo se tudi šušlja o Zadružni gostilni. Sedaj je zaprta, uradno zaradi popravil, a tega nihče ne verjame. Ljudje vedo, da so upraviteljico neprestano zasliševali in nadlegovali. Oblastva se obnašajo tako, kot bi si naravnost prizadevala ljudstvo razdražiti. Ali pa nas hočejo morda zastrašiti in o-mehčati, dokler so ne uklonimo? Seveda so v lem primeru hudo' motijo. Slovenci smo trdi in čim bolj nas bodo dražili, tem odločneje se bomo zagrizli v borbo za naš narodni obstoj. ČUDNA OLIKA V Ameriki imajo posebne navade. Moški smejo stopiti s klobukom na glavi v vsak prostor. Ponekod ga niti v cerkvi ne snamejo. Samo za dvigala ali vzpenjače velja izjema. Brž ko stopi v »lift« kaka ženska, mora gospod vzeti klobuk z glave, sicer velja za neolikanca. PREVEČ ZABELE V Trstu so izšle številke o- prehrani prebivalstva. Te kažejo, da porabi vsak Tržačan dnevno po 100 gramov maščobe. Zdravniški predpisi jia pravijo, da je najbolje, če človek zaužije v različni hrani na dan samo 70 gramov masti. Ljudje močnega apetita in dobrega žepa so seve drugega mnenja. (2 SEJA MESTNEGA SVETA Na seji, -dne 17. marca, je mestni svet izvolil razne komisije za dodeljevanje stanovanj. V posvetovalni davčni komisiji za leto 1955-56 je bilo' izvoljenih 20 občanov, med njimi Slovenca dr. Andrej Makuc in Bernard Bratuž. Značilno pa je, da ni biil imenovan v komisijo za podpore (ECA) iii za davčne prizive niti en Slovenec. Pravičnost zahteva, da bi prav v ti dve važni komisiji bil izvoljen tudi kak zastopnik Slovencev. Ali se morda bojite našega nadzorstva? S takim ravnanjem Slovenci nismo zadovoljni! PODGORA V Novem listu smo že večkrat poročali o nujni potrebi, da se čimprej zgradi čez Sočo' brv iz Gorice v Podgoro. To je vroča želja vseh Podgorcev in Goričanov, ki jo že več let poudarjamo, tako na zborovanjih kakor v tisku. Posebno pa je brv živa potreba za uradnike in delavce naše predilnice, ker jim pomanjkanje brvi povzroča dnevni strošek 50 lir. Obl astva so v tej zadevi posredovala pri vladi v Rimu, zanimal se je tudi poslanec Baresi. Sedaj smo zvedeli, da je višje obla-stvo v Benetkah že odredilo izplačilo 15 milijonov lir, da se brv končno zgradi. Goriški tehnični urad (Genio Civile) ima nalogo, da delo izvrši in bo zato v kratkem razpisal javno dražbo. Brv pa baje ne bo zgrajena več na starem mestu, marveč nekoliko vise pri ulici Brigata Pavia, kar se nam ne zdi ravno primerno. Brv je v prvi vrsti namenjena delavcem iz predilnice in zato bi bilo prav, da bi jo zgradili na starem mestu, v podaljšku ulice Brigata Casale. ŠTMAVER Na dan sv. Jožefa so nas obiskali goriški planinci. Zvabilo jih je zares lepo vreme na praznik premnogih Jožefov in Jožic. Za nekaj ur so vzeli v najem prijetne prostore pri Grgarcu. Ni manjkalo ne veselja ne šale in ne petja. Tudi pod je nekajkrat zaškripal pod težkimi čevlji goriških hribolazcev. Štmavrci smo obiskov zabavnih Goričanov vedno veseli in si želimo lepega vremena, ker vemo, da jih bo potem prihajalo k nam vsako nedeljo veliko, saj je Štmaver zelo privlačna izletna točka. Na veselo svidenje! IZ ŠTEVERJANA V občinski dvorani so nn sv. Jožefa naši fantje praznovali prvo obletnico fantovskega krožka. Priredili so veseloigro »Fotograf«, dekliški krožek pa je nastopil s šalo-igro »Dve teti«. Tudi ob tej priliki se je po-kazalo, da ima Števerjan dobre igralce in igralke; posebno se je odlikovala s svojim lepim in živim igranjem- Ančka Tinta. Dekleta in fantje so- sledili z veliko pazljivostjo zanimivemu predavanju dr. Klinca iz Gorice. Govornik je orisal lepoto Brd in zlasti Števerjana, ki nudi človeku diven razgled na goriško mesto, Vipavsko dolino, Kras in na naše gorske velikane. Poudaril je zlasti ljubezen do rodne grude in svaril ljudi pred izseljevanjem. Mladina je bila kar navdušena nad globokim predavanjem. Že skoro pred 50 leti je imel Števerjan lastni poštni urad. Po drugi svetovni vojni smo- pa ostali brez njega. Zato morajo Ste-verjanci hoditi po pokojnine v Pevmo. Najbolj 'jpJFtrpijo zaradi tega Jazbinci, ki prejemajo pošto iz Ločnika, Moše in Koprive. Čestokrat jo morajo sami iskati pri omenjenih uradih ali pa preteče 4 do 8 dni, predeta jo dobijo. Koliko- stroškov, truda in izgube časa, če hoče človek priti do svoje pošte! Čudimo se, kako ni goriško poštno ravnateljstvo doslej uvidelo^ da je že skrajni čas odpreti pri nas poštni urad. Saj je že 10 let, odkar je minila druga svetovna vojna. Da ni prostora, ne more biti upravičen razlog; če se ravnatelj potrudi, ga že najde. Prav tako- upravičeno zahtevamo-, da vozi Ribijev avtobus do cerkve, kajti tu je priznano središče Števerjana. Če ne gre drugače, naj pripelje vsaj do Dvora. S tem ne bo u-streženo' le željam Števerjancev, marveč tudi vseh izletnikov. Saj je ravno v bližini cerkve najlepši razgled na vse strani. TRŽIČ V bližini Tržiča in Ronk so se v nedeljo ponesrečili na motornih vozilih kar trije mladi ljudje. Dva sta umrla v naši bolnici, tretji pa v Ronkah. Dan prej pa je našel smrt mladi inženir iz Gradiške, ki je končal tržaško tehniko šele 1. 1954. Velik je krvavi davek, ki ga človeštvo vsak dan plačuje modernemu Molohu, tehniki. Ministrstvo trgovske mornarice je naročilo v naši ladjedelnici gradnjo 23.500-ton-ske prevozne ladje, namesto prjšnje 22.000-tonske. Mesinsko pomorsko združenje pa je naročilo gradnjo ene tovorne ladje; poleg lega bo naša ladjedelnica dobila v popravo ameriško ladjo »MatsonJine«. Podobna je veliki ameriški ladji »Homeric«, ki jo je ladjedelnica lansko leto popolnoma obnovila. Razume se, da so to vesele vesti za delavce, ki se vedno tresejo pred nevarnostjo, da jim zmanjka delo. Sodimo, da se to zlepa ne bo zgodilo, ker v skrajnem primeru bo naši ladjedelnici priskočilo na pomoč ministrstvo trgovske mornarice, kakor predpisuje novi zakon Tarnbroni. IZ RONE Kot smo zvedeli, je ministrstvo za kmetijstvo in gozdove obvestilo goriškega prefekta, da je odobrilo črpalko, ki naj služi namakanju zemljišč v Brancolu. O tem uspehu je že obveščen tudi kmečki konzorcij, ki i-ma sedež v Ronkah. Črpalka bo stala 8 milijonov lir. Od te vsote odpade na državo 87,5%, 12,5% pa na posestnike. DOBERDOB Vsi vaščani čestitamo domačinu Jarcu Karlu zn depo denarno- nagrado, ki jo je prejel ob svečanem nagrajevanju naprednih kmetovalcev preteklo nedeljo v Gorici. Nagrajen je bil v skupini malih posestnikov, in sicer s 25 tisoč lirami. Tudi pri nas so bile volitve v odbor za kmečko bolniško blagajno. Vseh volivcev je bilo 90, volilo pa jih je 83. Kakor v Sovod-nja.h Tin Števerj(anu, je bila ituidi pri nas predložena sporazumna kandidatna lista. Izvoljeni odbor bo vodil upravo blagajne tri leta. Z VRHA Vrhovci smO se že večkrat pritožili v listu, ker nam neredno in prepočasno dostavljajo pošto. Naše županstvo je pred meseci obljubilo, da bo poskrbelo, da poštna uprava čimprej ugodno reši to važno vprašanje. Vendar Vrhovei še vedno zaman čakamo. Menimo, da zadeva ni zvezana z bogve kako velikimi stroški, a vendar minevajo leta in smo vedno pri starem. Mi trpimo večkrat občutno škodo, ker so javne ustanove nemarne, čeprav bi bile dolžne dvigati blagostanje delovnega ljudstva. NOVI GORIŠKI KANONIK Za kanonika stolnega kapitlja je bil 16. februarja imenovan msgr. Hektor Carlet. Novi kanonik je služboval tudi v Srednjem in na Placuti. bil je nekaj let dekan v Idriji, zadnje čase pa nadžupnik v Ogleju. Odkar se je kanonikatu odpovedal msgr. - Novak, imamo Slovenci v g or iškem kapitlju le dva člana, msgr. dr. Kjačiča in Srečka Gregorca. NOVI DOKTOR Dne 3. marca je bil v Rimu povišan v doktorja jezuit Pavel Leskovec, doma z Gor nad Idrijo. Goričani se še dobro spominjamo njegove nove maše, ki jo je daroval po vzhodnem obredu na Placuti. K doktoratu mu iz srca čestita tudi Novi list ter mu želi obilo božjega blagoslova med vzhodnimi brati. ŠPORTNE TEKME V petek je šolsko skrbništvo priredilo športne tekme na 1500 m na Malih Rojcah v Gorici. Udeležile so se jih vse goriške srednje šole. Tekmovali so v treh skupinah. V prvi sta zasedla dijaka slovenskih srednjih šol, čezut in čemic, 11. in 14. mesto. V drugi je zasedel častno drugo mesto slovenski srednješolec Mešnik Adolf; njegov brat Jože je dobil častno drugo mesto v prvi skupini. V zadnji sta se priborila na 10. in 14. mesto tudi dijaka slov. srednjih šol, Komel in Colja. Vsekakor lep uspehi ZA GORIŠKE KMETOVALCE RAZDELITEV NAGRAD KMETOVALCEM Preteklo nedeljo je kmetijski nadzornik dr. Mar-sano razdelil med goriške napredne kmetovalce dva milijona lir nagrad, ki jih je izplačalo ministrstvo za kmetijstvo in gozdove. Vsega skupaj je bilo razdeljenih 56 nagrad, in sicer 4 med velike posestnike, 3 med srednje in 23 med male. Svečanosti, ki je bila v dvorani mestnega sveta, so se udeležili vsi predstavniki državne in deželne uprave. Glavno besedo je imel kmetijski nadzornik, ki je med drugim pozdravil zborovalce v imenu ministra za kmetijstvo Medicija. Med nagrajenimi velikimi posestniki ni bilo nobenega Slovenca, pač pa je dobil med srednjimi nagrado 60 tisoč lir Štekar Anton iz števerjana. Med malimi posestniki je dobil 25 tisoč lir Jarc Karel iz Doberdoba. Diplome, a žal brez denarja, so dobili naslednji slovenski kmetovalci: Komjanc Jožef in Gravner Jožef iz števerjana ter uprava posestva baronice Tacco iz števerjana, ki jo vodi g. Penin. DELITEV SEMENSKEGA FIŽOLA Kmetijsko nadzorndštvo (ulica Duca dUVosta) deli kmetovalcem razne vrste semenskega fižola. Vsak posestnik dobi največ po 4 kg. Prav tako se pri tem uradu deli semenska turščica. Vzorce za prošnje in vsa natančnejša pojasnila dobe kmetovalci pri Kmetijskem nadzomištvu. Potrudite se, da semena čimprej dobite, ker so za Goriško na razpolago le v določeni količini. PRISTOJBINA ZA OPLOJEVANJE ŽIVINE Bikorejcem so oblastva že sporočila, da od 1. januarja dalje velja za oplojevanje živine naslednja pristojbina: za rdečo furlansko pasmo 2200 lir (prispevek za IGE je v njej že vštet), za rjavkasto pasmo pa 1700 lir. Pristojbina velja za tri skoke, ali za tri poskuse umetnega oplojevanja, kakor -tudi za morebitno zdravljenje, če je živina jalova, ter za dva skoka in dva poskusa umetnega oplojevanja po zdravljenju. PRIJAVA VAINONI Tudi letos moramo do 31. marca prijaviti dohodke za odmero dohodninskega in dopolnilnega davka, ki ga predpisuje Vanonljev zakon. Dohodke prijaviš na posebnem vzorcu, ki si ga dobil na dom. ČEDAD Po gostilnah in kavarnah našega mesta smo v minulih tednih večkrat naleteli na ljudi iz nadiških dolin, ki so ogorčeno razpravljali o strupenem uvodnem članka »Messag-gera Veneta« z dne 6. marca, v katerem grobo napadajo pisanje Novega lista o• odnosih med Slovenci in Italijani. Namen članka je očitno bil, da ugrizne nad iške slovenske duhovnike in nekatere predstavnike krščanske demokracije, ki so se bili nekaj dni prej zbrali v nekem nadiškem župnišču. »Messag-gero Veneto« je hotel opozoriti parlamen* tarče in deželne poglavarje na nevarnost, ki jim preti, če se sestajajo s slovenskimi duhovniki. Saj so ti duhovniki »cristiano sociali sloveni«, kakor oni od »Novega lista«. Ko dobro plačani varuhi Beneške Slovenije ne dosežejo zaželenih uspehov s »slepimi o-krožnicami«, pokličejo na pomoč »Messagge-ro Veneto«. »Sila kola lomi«, pravi naš pregovor. Komisije v Vidmu, Trstu, Rimu in drugod razpravljajo O' boljših odnosih med sosednima državama. Če bodo dosegle zaže«-leni uspeh, bo to spravilo Italijo in še zlasti Beneško Slovenijo v veliko1 nevarnost, posebno če bi bil zaradi njega razpuščen odbor »za obrambo vere in domovine« v Nadiški dolini. O zborovanju med slovenskimi duhovniki in predstavniki ter parlamentarci videmske dežele nam ni bilo mogoče nič gotovega izvedeti. Slišali smo pa od ljudi, ki prihajajo v Čedad iz naših dolin, da so dobro znani varuhi italijanstva poostrili zasledovanje in živčno preganjanje nele duhovnikov, marveč tudi drugih slovenskih uglednih oseb; prav XXV Že dolgo si pravimo povest o starem Trstu. 0 njegovih veselih, pa tudi strahotnih časih. Kako je rastel iz male naselbine v veliko trgovsko pristanišče. Slišali ste, da je že v najstarejših časih tudi slovenska kri dajala Trstu ljudi in moči. Stare zgodbe povedo, da je Trst cvetel v blagostanju, ko sta oba soseda, Slovenci in Italijani, složno delala in se trudila, da je mesto poslalo morsko izhodišče za povečini slovansko in nemško zaledje. Zato prav močno pogreši tisti zgodovinar, Iti skuša v preteklosti Trsta, vsaj do leta 1848, brenkati le na nacionalistično struno. Trst je po zemljepisni in zgodovinski nujnosti zraste! v kozmopolitsko trgovsko luko, kjer moTajo vsi složno delati in se razumeti, če hočejo, da se bo o Trstu govorilo še čez nekaj rodov. To smo morali povedati, če naj razumete, zakaj ti »Spomini«. Pa že gremo počasi h koncu našega pripovedovanja. Po 1. 1848 se začne namreč tudi v tržaški zgodovini čisto novo poglavje. Pre-den se pozdravimo, pa še kratek sprehod po mestu in med ljudi, ki so živeli v dobi med koncem napoleonovih časov in »pomladjo narodov« (leta 1948). ODPRT POGLED NA MORJE Po letu 1830 so se podrli vsi »tarri mestni zidovi in stolpi. Obrežje Mandracchio, Gru- tako ne puste izpred oči niti deželnih oblastnikov, ako se le ozrejo proti našim nadiškim dolinam. Kar se pri nas dogaja, se zdi neverjetno človeku, ki ne pozna razmer.in namenov »varuhov«. Kaj takega bi se^idibglo zgoditi le onkraj železne zavese, kjer vlada komunizem. IZ VIDMA Gospodarske ustanove, politične stranke in druga združenja so že jasno določili stališče do nove pokrajine Furlanije-Julijske krajine. Trst, Goriška in Tržič soglašajo' v zahte. vi, da naj se ustanovi nova pokrajina s posebnim statutom de, če bo' vključen vanjo tudi Trst. Samo videmski deželni svet ni doslej še spregovoril o tem danes najvažnejšem političnem vprašanju. Zato vlada v vsej Furlaniji in v Beneški Sloveniji veliko zanimanje za zasedanje deželnega sveta, ki bo v, ponedeljek, 28. marca, kjer bodo razpravljali o novi pokrajini. TRRIŽ V Trbižu je bila v nedeljo, 20. maroa, mednarodna smučarska tekma v parčkih (Lui e lei), katero so bili večkrat odložili. Udeležilo se je kakih 30 parov in mnogo drugih smučarjev ler gledalcev. V Trbižu ni bilo mogoče najti sobe oziroma postelje; vse je bilo zasedeno'. Vlaki so bili natrpani. Med tekmovalci so bili kot običajno tudi Slovenci iz Goriške in s Tržaškega. Prvo nagrado bi sicer zaslužil neki avstrijski parček, a so ga izločili zaradi majhne napake tik ob cilju. Zato je pripadla prva nagrada nekemu paru iz Trsta. Tekme se je udeležila tudi italijanska prvakinja Ileana Tafra. mula in dol do Sv. Andreja je bilo zasuto. Izpred mestne hiše se je prosto odpiral pogled na morje in tja do gradeških močvar. Mesto je s polnimi pljuči srkalo morje, tisto morje, ki še danes edino more Trst redili. Ob rahlo polkrožni obali so nastale nove hiše »v vrsti kakor v Trsti«. Iz slarega mesta je življenje prešlo k obali. Tam gor so stare patricijske hiše začele samevati. Stari blesk je ugasnil. Plemiški grbi so »e skrhali in pod njimi so prebivali preprosti ljudje, nagačeni ko sardele v slanem sodčku. V mar-sikateri nekoč slavnostni dvorani so se zdaj kopičile vreče, ker se je spremenila v skladišče. Ob obali je pa živo zaplalo življenje. Vse je odmevalo od udarcev kladiv v »škverih«, kjer so tesali ladje. »Fakini«, bosi in goloprsi so tekali z broda na pomol. Številni o-brtniki: veslarji, jadrovinarji, vrvarji, mre-žarji so kar ob obrežju vpili in se ubadali z delom. Vse maha in teka, vmes pa prodajalci sadja in lubenic ali »angurij«, limonade in pijače »Napoleonovih solzic«, pol iz pomaranč, pol iz terana, ki je bila tedaj v modi. Ribiči so imeli tri vrste stojnic. Vmes so stale barake, kjer je dišalo po cvrtih ribali in slani mineštri. V začetku cest, ki z obale peljejo v mesto, so se utaborili čistilci čevljev; dvaindvajset jih je bilo vpisanih na magi-stratnem seznamu. Tod so se začele trgovine, najprej z vsemi potrebščinami za ribiče in mornarje, bolj proti mestu pa s suknom in z jedili. Glavna žila za prodajalne je bil »Corso«. Prodajalci so imeli navado, razložiti blago kar na pločnik. Nad vso to ropot i j o so se stezala dolga lesena znamenja, ki so kazala, kakšne vrste blaga se prodajajo nolri. Na Velikem trgu se je še vedno razvijal zedenjadni in sadni trg. Tu so bile tudi številne stojnice za slanino in olje. Obrt se je še kot v cehovskih časih tiščala vsiaka svoje ulice. Kotlarji so razbijali v ulici Cento mestieri, sodarji so nabijali desno ob Velikem kanalu, vrvarji so sukali po zatohlih dvoriščih »Crosade«, tkalci so vrteli vretena po cestah k Sv. Justu. Ob nedeljah se je vse delo ustavilo. Živo pa je bilo' »pod fraskami«, to so znamenja nad krčmami. Stoosemdeset jih je točilo kar iz sodov v bokalčke. Možaki so popivali in pedi, ženske so se pa na križiščih in po dvoriščih zbirale k tomboli. Tako so minevale nedelje in se pričenjali novi delovni tedni. Bolj gosposko je teklo življenje onkraj Kanala v terezijanskem mestu. Tu so trgovci na debelo zidali lepe stavbe in palače. Že znani arhitekt Presani jim je vdahnil poseben beneško-loydijanski slo,g. Zrak je bil tu prežet od duha po južnem sadju, popru, kavi, sladkornem trsu. Povsod le trgovina in denar! Točno opoldne so veliki trgovci in njih zastopniki zapustili temne pisarne ter hiteli na borzo. Še do leta 1842 so mešetarili in trgovali v vseh jezikih Evrope kar na trgu pred glediščem. Takrat je bilo šele dozidano na kraju stare carinarne veliko poslopje s stekleno streho. Najprej so to trgovsko zbirališče imenovali Bazar, ker so bile spodaj tudi trgovine z umetninami in galanterijskim blagom. Kmalu se je pa stavbe o-prijelo ime Tergesteo; tu je bila borza, duša tržaške trgovine. VESELO ŽIVLJENJE Tržačan je že po naravi veseljak. Po delu si rad privošči zabave in »fraje«. Točilnic je bilo po mestu kar dovolj. Trgovci in lako zvani boljši svet se je pa zbiral med tednom po kavarnah in boljših restavracijah. Znana je bila 1. 1840 kavarna »Metternich« v veliki palači na obrežju Carciotti proti Velikemu kanalu. Hoteli so se pač prikupiti vsemogočnemu ministru. Z njegovim imenom eo krstili tudi največjo Lloydovo ladjo, ki so jo splovili v Trstu. Delo in veselje sta bila mestu mar, politika pa le toliko, da niso mo-gočnjaki delali ovir. (Se nadaljuje) TOVARNA (Pimeič KRMIN - CORMONS TELEFON ŠT. 32 Izdeluje vsakovrstno pohištvo, spalnice, jedilnice, kuhinje itd. Izvrši vsako delo po naročila. Prodaja po tovarniških cenah, jamči za solidno delo. Spomini iz starega Trsta IZ KULTURNEGA ŽIVLJENJA .— --------- 2 ottUc&i ottotvu -..- (Ob drugi knjigi zbornika «Vrednote») Ob drugi knjigi Vrednot lahko zapišemo, da je slovenska emigracija izdala kulturni dokument, ki po svoji kvaliteti dosega raven, ki bil bila tej publikaciji v čast, tudi če bi izšla v domovini. Kdor količkaj ve, s kakšnimi težavami je združeno tako delo celo v strnjeni slovenski skupnosti v Trstu, bo razumel, kakšnega napora zahteva izdaja take zajetne knjige na drugi celini, kjer je slovenski človek le zrno v tuji Sahari. Zato moramo kulturni emigrantski skupini čestitati, kljub veliki razdalji, ki nas loči od nje. Premalo je danes kulturne slovenske besede, da bi nam mogla Katera koli razlika braniti, da jo pozdravimo, kjerkoli ta beseda vznikne. Ce smo poudanili splošno kulturno raven Vrednot, s tem še nismo rekli, da njihova problematika v celoti zrcali naše kulturno obzorje, čeprav gledano iz argentinske perspektive. Zal pa je to očitek, ki ga lahko v prav taki meni delamo kulturnemu tisku v domovini (prim. centralno glasilo Naša sodobnost, ki že leta životari, ne da bi moglo sprostiti niti marksistične kulture!). Vendar pa je v Vrednotah nekaj prispevkov, po katerih človek seže z užitkom. Sem bi štel predvsem študijo Alojzija Gerziniča o Slovenskem narodnem značaju. Za človeka, ki se zdolgočaseno prebija skozi puščobo današnjega revijalnega tiska, je ta razprava prava umska poslastica: sveža, izvirna, informirana, brez tiste čenčavosti, ki je takim psihološkim razmotrivanjem nevarna (prim. Bartolovo tvezanje o tehtnosti »sanj« v njegovih Spominih!). Zal da avtor na konou zaide v ožji ideološki zorni kot, da vidi glavna reformatorja slovenske psihe v Mahniču in Tomcu, medtem ko če bi šlo komu to ime, bi bil to kvečjemu le Cankar. Nič manj ne pritegnejo Misli o slovenski kulturni zgodovini Marijana Marolta, ki zaključuje svoj prispevek z ugotovitvijo, »da je slovenska kultura dejansko krščanska, po večini katoliška«. Ce V torek zvečer je nastopil v škedenjski dvorani moški pevski zbor V. Vodnik iz Doline. Lep je bil pogled na skupino dvajsetih mož, oblečenih v modre srajce. Nekaj častitljivih očakov je bilo sredi mladeničev, ki so bili od sonca vsi zagoreli. Paz-ljiVi so bili in disciplinirani. Pevovodja g. Cvetko Marc je razdelil spored v tri dele, od katerih je prvi obsegal lahke in narodne pesmi: »V hribih se dela dan«, potem o fantiču, 'ki ga nd bilo tako dolgo domov, in o fantu in dekletu, ki se štimata skup. Še Prelovčeva »Men se dekle smili« je pomagala ustvariti primemo razpoloženje; pri pesmi »Na poljani« je prvič nastopil solist in pri pesmi o Doberdobu se je zbor čustveno ves razživel. Srednji del sporeda je bil posvečen hrvatskim in dalmatinskim pesmim. V teh je neka posebna miloba. Zbor je še prav posebno lepo izvajal nekoliko umetno prirejeno »Oj jesenske duge noči«. Makedonsko »Bolen mi leži« je zapel v tričetrtinski meri z občutkom. Pri »Plovi, plovi« je bil ob mrmrajočem zboru dosežen krasen učinek, ko je tenor-solist zapel »Anka, Ančice...« Sledili sta Se »Jedan mali brodič« in »V boj«. 17/^dnji del sporeda se je vedno bolj stopnjeval. Zbor se je razživel zlasti ob pomladni »Odpri te-^ cvet deklet, pomlad, pomlad je spet...« Pri »Bodi zdrava domovina« so pevci pokazali svojo enotno ubranost, iz zbora so pa izstopili solisti s svojima glasovnimi značilnostmi. Bariton solo ima sočen glas in poln topline, tenorist je pa mehak in ves sanjav. Pri tej pesmi sta prišla oba do svoje prave veljave. V. Mirkova »Na trgu«, ki se navadno poje v kvartetu, je s celim zborom dosegla še lepši izraz. Pesmi: »Jadransko morje*«, »Vasovalec« nepozabnega Venturinija, »O kresu« in Aljaževa »Slovan na dan« so zaključile bogati spored. To je bil program kakor v nekdanjih zlatih čar sih: prisrčen in občuten. Za vsako pesem so želi pevci odobravanje, eno so še ponovili. Četudi bodo nekateri menili, da ni soditi teh zborov z umetniškimi merili, vendar Je treba priznati, da se je po vzamemo krščanstvo ne toliko kot konfesijo kolikor kot etii.čno občutje, potem bo to tezo težko izpodbijati (prim. zadnji, iz nejasnih vzrokov še neocenjeni roman Miška Kranjca Izgubljena vera, kjer avtor nekje dokaj naivno polaga v usta župniku tiste ugovore proti ateizmu, ki jih sam iz sebe očividno še ni iztrebil!). Isti Marijan Marolt drugje prav tako zanimivo razpravlja o odnosih med Me-štrovičem in Slovenci. V aktualnost posega tudi Vinko Beličič s spojim Pogledom na slovensko povojno leposlovje, ki mu moramo priznati bibliografsko razgledanost lin iskreno težnjo po objektivnosti (prim. sodbo o Kocbekovi Tovarišiji!«). V leposlovje sega tudi Martin Jevnikar s svojim prispevkom o Cankarju na Dunaju, M. pa v glavnem — če se ne motimo — povzema izsledke drugih raziskovalcev (Marja Boršnikova!). Literarni str-žen zbornika, ki daje tej številki Vrednot tudi posebno težo, pa predstavlja še neobjavljena komedija Antona Novačana Janez Goligleb, ki kljub svojemu deklamatorskemu nastrojenju presega malone vse, kar danes beremo na Slovenskem dramatičnega (naj omenimo samo zadnji res neduhoviti poizkus Bratka Krefta Jugoslovansko vprašanje!). Spremno besedo h komediji je napisal Tine Debeljak, ki mu gre priznanje, da je z veliko pieteto sprejel ostalino dveh slovenskih literarnih u-stvarjalcev, Balantiča in Novačana. Med politično usmerjeno prozo moramo prištevati Oblikovanje slovenske narodne zavesti Rude Jurčeca. Ignacij Lenček s svojo Etiko narodnosti in Vinko Brumen z razpravo o Idejnih temeljih medsebojne strpnosti pa nadaljujeta dokaj jalovo tradialjo abstraktnega, neživljenjskega, sholastičnega eseja, h kateremu so se sedaj ob pomanjkanju stvarne problematike zatekli na drugi strani marksisti (Ziherl, Kos itd.). Vendar je Vinko Brumen napisal odstavke, ki bi se jim utegnili sredi naše strankarske tržaške džungle čuditi, n. pr. »Priznati mo- vsod pokazalo, kako je g. Marc znal prenesti svojo skrbno pripravo in svoje plemenito občutje na oba odlična solista ter na ves zbor, ki razpolaga z dobrimi in zdravimi glasovi. G. Marc je vložil v zbor dosti truda, a ga ni vložil zaman. Dvignil ga je na tako stopnjo, da je drugim za zgled. Vi pa, dragi Vodnikovci, prepevajte naprej, da boste s svojo pesmijo kot vodniki budili druge zbore blizu in daleč naokoli... I I. o. OTROK SE BRANIJO Vsak mesec zasledujem statistiko rojstev in smrti na Tržaškem in znova in znova ugotavljam, da prevladujejo umrli. Kam to pelje? V procvit ali propad, v udobje ali revščino? Družina z enim ali kvečjemu dvema o-trokoma je po naziranju današnjih dni lahko srečna. Kdor pa ima n. pr. pet ali več otrok, ga imajo mnogi za neumnega; neredki lažni omikanci ga celo prikrito sramotijo in zbijajo na njegov račun neokusne šale. Sklicujoč se na božje in prirodne zakone, kličem vsem takim, da je narava nad vsako modo in socialno filozofijo, pa naj bo še tako učeno podprta. Naravo prilagoditi raznim modnim muham je zlo-čin nad lastnim telesom in dušo in nad lastnim narodom. Kakor v vseh zgodovinskih dobah velja namreč tudi danes pravilo, da je narod brez zadostnega naraščaja kakor drevo, ki mu vsihajo mladike in se bo prej ali slej samo porušilo. Kajti propad ali procvit naroda je odvisen od nravne to zdravstvene višine družine. To je že stara resnica. Kdaj je propadel slavni rimski imperij? Takrat, ko so Rimljanke začele nositi svileno perilo in štele leta po svojih številnih možeh in ko so imele može zaradi mož in ne zaradi družine. Tar ramo, da ima naš bližnji, ker poseduje drugačen značaj in drugačne sposobnosti, ker živi v drugačnem položaju in drugačnih okolnostih in ker čuti drugačne probleme in pojmuje drugače svoje življenjsko poslanstvo, lahko svoj »prav«, tudi kadar se v neki stvari odloči drugače... itd.« Posebej bi bilo treba spregovoriti o dolgi razpravi Janeza Vodopivca o Petrovem grobu, saj zavzema skoraj četrtino zbornika. Kljub občudovan nju do učenosti, ki jo pisec razkazuje, moramo reči, da je ta študija zborniku le v breme. »Kje je stal prvotni grob svetega Petra? Katere so najstarejše ohranjene strukture groba? Kaj je s telesnimi ostanki prvaka apostolov?« To so vprašanja, v katera se pisec poglablja. Takšna izrazito arheološka razprava bi sodila kvečjemu v mednarodno strokovno glasilo, kjer bi utegnila delati čast tudi slovenskemu znanstveniku, toda slovenskega bralca bo komaj pritegnila. Zaradi popolnosti naj omenimo še etnološki prispevek Branke Sušnik o verovanju Indijancev Lengua in sestavek Alojzija Horvata o |pofiku|£(:|h reform priš angleških) laburistih. Zbornik bi mnogo pridobil na zanimivosti, ko hi ga dopolnjeval tudi informativni del, tisti kulturni drobiž, brez katerega nam tovrstne publikacije do kraja ne teknejo. Tukaj mislimo predvsem na neki kakršenkoli odnos do kulturne tvornosti v domovini, pa tudii! na kulturno kroniko iz Argentine (nihče se n. pr. ne spomni, da bi se malo razgledal po slavističnih študijah v Latinski Ameriki, kolikor obstajajo!). Zbornik je izšel 1954 v Buenos Airesu in ga je uredil Ruda Jurčec. Jadran Kulturne vestI Pred kratkim je ljubljanski Balet imel krstno predstavo treh novih del: Straussove Nekdanje svečanosti, Stravinskega Lisico zvitorepko in Gotovčevo Simfonično kolo. Vsa tri dela je pripravila umetniška dvojica Pia in Pino Mlakar. Uprizoritev je odlično uspela in pomeni nov odločilen korak na poti umetniške rasti ljubljanskega Baleta. Poleg teh treh del je uprizoril tudi Delibesovo delo Coppelie. Na tej predstavi je kot Svanilda nastopila prva plesalka muenchenske Opere Veronika Mlakar, katero smo lani občudovali v Trstu v glavni vlogi Ohridske legende. Kot vedno je tudi tokrat zablestela. Njena sveža, mladostna in tehnično mojstrska stvaritev bo ostala vsakomur v nepozabnem spominu. * * * V Jakopičevem paviljonu v Ljubljani razstavljata sedaj mladi kipar Stojan Batič in arhitekt-sll-kar Boris Kobe. Razstava je prijetno presenetila. Iz razstavljenih del je razvidno, da se umetnika trudita, doseči svoj lastni izraz in da jima ne gre toliko za razbijanje klasičnih pravil ali pa za hlastanje po kakem novem pretirano modernističnem slogu. krait se je začel propad rimskega naroda in njegovo dediščino so si razdelili sveži narodi, ki so živeli povsem prirodno. Da, uživanje, naslade, zabave, to jemlje odporna moč narodom. To je krivo, da se zakonci branijo otrok. Mnogi bodo ugovarjali, češ, danaSnji časi ne dopuščajo številnosti družin, ko je taka borba za kruh, brezposelnost, draginja, politična negotovost itd. Borbe so bile vedno in ostanejo do konca sveta. Bili so časi, ko so ljudje živeli v mnogo težjih prilikah in so jih premagali. Kdor se vedno bori. ta je utrjen; utrjen rod pa je tudi odporen in ne odpove pri vsaki sapici. Treba je predvsem premagati stremljenja po lastni, osebni lagodnosti in brž ko bo premagano to, bo tudi sebičnosti manj na svetu. Seveda je laže vzrediti .in vzgojiti enega ali dva otroka; skrb je prej pri kraju, jeze pa manj in tudi stroškov. Toda številni zgledi iz preteklosti in sodobnosti nam kažejo, da so v zelo visokem odstotku boljši in odpornejši otroci iz številnih družin kot dz o-nih z enim- ali dvema otrokoma. Saj so skoro vsi naši veliki možje Jz družin z mnogimi otroki. V bodočnost bomo torej lahko zrli brez bojazni, če bomo vso skrb posvetili našim družinam. PEVSKI KONCERT V SKEDNJU VZGOJNI KOTIČEK GOSPODARSTVO POZDRAVLJENA ZELENA POMLAD Pomladi ne pozdravlja samo človek, pozdravlja jo cela priroda z bujnim cvetjem, pozdravlja jo tudi žival, posebej še naša domača, ki je skozi dolgo zimo bila zaprta v smrdljivem hlevu in ki se je morala zadovoljiti predvsem s suho krmo. Pomlad prinese zelenje in s tem živalim velevažno zeleno krmo. Molzne krave bodo dale več mleka, mlada živina bo hitreje razvijala svojo mišičevje. Od kod vse to? Vzrokov je več. Žival že po svojem nagonu ljubi zeleno krmo, kar je opaziti na paši, ko zbira mlado in zeleno, suho pa pušča oh strani. Isto tako je pri divjih živalih, ki često morajo iskati zelene krme daleč o’d svojih brlogov. Le v hudi zimi se zadovoljijo s porumenelim' in suhim listjem. Zelena krma je veliko holj izdatna in redilna; s sušenjem na soncu izgubi namreč dragoceno zelenilo (klorofil), nadalje skoraj vse dišave in prijetne okuse, ki zavisijo od raznih olj in kislin; porazgubi se mnogo dragocenih listov in del prebavljive celuloze se spremeni v neprebavljivo lesnino. Poleg sonca pa delujeta tudi rosa in dež, ki izpereta raztopljive snovi, najlaže prebavljive, kot so apnene in fosforove soli, ki bi živalskemu telesu služile za gradnjo okostja. Pa tudi sicer ima zelena krma. mnogo višjo krmilno vrednost kot seno ali ensilaža, saj vsebuje še vse vitamine, kot so karotin in drugi, ki pospešujejo rast, pomlajajo kri, ščitijo telo pred mikrobi in strupi, vežejo soli v okostje itd. itd. Izgubo, vitaminov pa povzroča predvsem žgoče poletno sonce. In voda? V zeleni krmi je navadno okoli 80% vode, ki pa se razlikuje od navadne studenčnice ali deževnice. V njej je voda živa, tesno povezana s celicami, z vsakim najmanjšim delom rastline, s solmi in drugimi snovmi v življenjski sok. In ta, prav ta voda ima svojo vrednost, kot jo ima voda v vinu, v mleku in drugih tekočinah. Zgoraj smo omenili rastlinsko zelenilo ali klorofil, ki se nahaja v zeleni in se izgubi v posušeni krmi. Prečudne snovi so zrnca te ga zelenila. Ta zrnca kradejo soncu energijo, luč in toploto, in ju spreminjajo v škrobovi-ne, beljakovine in olja, s katerimi se hranita človek in žival. Čudovito, je presnavljanje, ki ga povzroča listno zelenilo v rastlini sami, enako čudovit pa je vpliv klorofila tudi v živalskem in človeškem telesu: klorofil množi rdeča krvna telesca, pospešuje presnavljanje zaužile hrane, ugodno vpliva na sokove v želodcu, krepi nam živce in srce. Znanstvo odkriva v zadnjem času vse mogoče lastnosti v njem in zato postaja vedno važnejša sestavina raznih zdravil. Zelena ali komaj pokošena krma je živa stvar, ki ugodno vpliva na razvoj in proizvodnjo živalskega telesa. Zato je v interesu vsakega živinorejca, da privošči svoji živini čimveč sočne zelene krme; za prihodnjo zimo pa naj si preskrbi krmne pese in krmnega korenja kot nadomestilo zelene trave in, detelje. ZDRAVILO PROTI SLINAVKI IN PARKLJEVKI Dr. M. Darcissac, tehnični svetovalec pariških l^olnic, je dal francoski zdravniški akademiji poročilo o nekem zdravilu, ki ga je sam sestavil na podlagi triklorkisove in sa-licilove kisline in ga imenoval »ATS 50«. To zdravilo baje prepreči slinavko in parkljevko in jo celo ozdravi kot tudi »mixomato-sis«, kužno bolezen na zajcih in kuncih. Baje so dosegli presenetljive uspehe s tem zdravilom. (Če je to zdravilo res kaj vredno, bo na razpolago tudi pri nas.) KRIŽANA KORUZA V ITALIJI O križani koruzi se je začelo prvič govorili v Italiji I. 1947 in naslednjega leta je bilo vsejano 20 q takega semena. V nasled- njih letih se je količina naglo dvigala in je narasla. 1. 1949 na 1000 q, 1. 1950 na 15.000 q, 1. 1951 na 33.000 q, I. 1952 na 47.000 q, 1. 1953 na 95.000 q, 1. 1954 na 105.000 q. Očitno so kmetovalci zadovoljni s pridelki, ki jih dosežejo' s križano koruzo. V celi Italiji pa se vseje komaj 19% semena od križane koruze, 81% predstavlja še vedno domača. So pa velike razlike med posameznimi provincami. V severni Italiji je nekaj provinc, kjer predstavlja križana koruza več kot polovico vsega koruznega semena (v provinci Cremona celo1 95% in v provinci Brescia 92%), medtem ko so druge province, posebno v južni Italiji, kjer je križana koruza praktično neznana in ne vsejejo niti enega odstotka križanega semena. Te dni se v Mehiki odigravajo v se amer iške športne igre v najrazličnejših panogah. To so prav za prav olimpijske igre v manjšem merilu južno- in severnoameriških držav. Nastopajoče države so poslale zelo številne reprezentance. Med njimi so najbolje zastopane ZDA. Doseženi uspehi v lahki atletiki so naravnost izredni in marsikje blizu svetovnega rekorda. Tako je n. pr. Amenkanec Rosslyn Rauge skočil v dolžino 8.03 m, ki je trenutno tretji rezultat vseh časov v tej lahkoatletski disciplini. Pred njim sta svetovni prvak Jesse Owens (ZDA) z dolžino 8,13 ter Wlllie Steele (ZDA) z 8,07. Za Rau-geom pa se je uvrstil še njegov sorojak Bennett s skokom 8,01 m. Na eni sami prireditvi so torej dosegli dve dolžini čez 8 m, čeprav jih) danes športna zgodovina pozna skupno le šest. Poleg naštetih imamo še dva Amerikanca, ki sta dosegla 8 metrov. Tudi v drugih disciplinah, kot na pr. v troskoku, teku na 200 m in 800 m ter skoku ob palici, so dosegli lepe uspehe. Na 200 m je Brazilijanec Tel-les dosegel 20”8, kar je zelo lep čas. Na 800 m je zmagal dosedaj nepoznani Amerikanec Sowell v času 1’ 49” 7; favorit v tej disciplini olimpijski prvak Whitfield (ZDA) pa se je uvrstil šele na 4. mesto. V metu diska je zmagal Gordien (ZDA) s 53,10 m, kar je sicer nov panameriškt rekord, vendar pa ni prav nič posebnega za Gordiena, ki ga luča normalno čez 55 m. V tej disciplini pa je zanimivo, da se je na 6. mesto uvrstil predstavnik Kanade Pavelič, ki je najbrž hrvaškega porekla. Da, kje še sploh ni Jugoslovanov? Tudi v drugih panogah so bili doseženi dobri uspehi. Posebno močno so napredovali Južnoame-rikanci. » Novost v nedeljskih tekmah A lige za italijansko nogometno prvenstvo so bili številni neodločeni izidi, bodisi na domačih, bodisi na tujih igriščih. Presenetila je zlasti tekma Milan : Bologna, na kateri so Bolonjčani prisilili najresnejše letošnje favorite na izid 0:0. Neodločeno sta tudi zaigrali Pri nas na Tržaškem, in Goriškem so lansko leto vsejali eno tretjino križane in dve tretjini navadne koruze. DRUGO PRETAKANJE VINA V teku zimskih mesecev se je vino moralo učistiti, odložiti je moralo vse, kar k njemu ne spada. Drožja je sicer mnogo manj kot pred prvim pretakanjem, a tudi tega je treba odstraniti. Pomladna vročina naj dobi vino čisto. Zato bomo v kratkem vino drugič pretočili. Če je vino, popolnoma v redu im če smo ga prvič pretočili na zraku, ga sedaj lahko pretočimo s črevesom oziroma sesalko (pum-po), to se pravi iz soda v sod. Vinu bo samo koristilo, če mu teden dni pred pretakanjem dodamo eno kocko »enososine« ali 5 do 10 gramov metahisulfita. Če pa ima vino kakšno hibo, to je če je motno ali če ima kakšen neprijeten okus, o-brnimo se na strokovnjaka. PREVEČ VINA V FRANCIJI Francozi res pijejo največ vina na svetu, a ga imajo še vedmo preveč. Ob koncu trgatve ga je bilo na razpolago okoli 106 milijonov hi za komaj 43 milijonov prebivalcev. Računajo, da bo tik pred prihodnjo, trgatvijo ostalo v francoskih kleteh najmanj 20 milijonov hi vina. STRUNE, OGRCI, BRAMORJI... delajo ogromno škodo na setvah in na mladih sajenicah. Če se jih hočeš rešiti, raztrosi po komaj prekopani zemlji »geodrin«; prej zravnaj z grabljami in napravi gredice. Na vsakih 100 kv. metrov površine ga raztrosi po pol kg. Napoti ter Juvenitius (1 :1), kar ikaže, da nekdanja najbolj klasična italijanska enajsterica iz Turina ni še spregovorila zadnje besede. Borba za drugo mesto je torej odprta in se bo najbrž bila med Udinese, Romo, Bologno in Juventusom. Lanski prvak Inter je v nedeljo nečastno propadel v Rimu, kjer ga je moštvo Rome premagalo kar s 3:0. Udimese pa pogumno nadaljuje svojo pot navzgor. V nedeljo je sicer premagala Piorentino s pomočjo dveh enajstmetrovk, kar se redkokdaj zgodi, vendar Je tudi to pot pokazala odločno igro s hitrimi streli na gol. Na koncu še nekaj besed o Triestimi. Tržaško moštvo je zadnjo nedeljo igralo brez Curtdja in Lucentinija, zato je skušalo izvojevati v Genovi neodločen izid, kar se mu je posrečilo. Igralci so se držali povečini v obrambi in z dolgimi streli odbijali žogo v napad, kjer sta stala le dva napadalca. Razume se, da je bila igra zelo grda, Tržačani so pa s polja le odnesli eno drgoceno točko. Prihodnjo nedeljo bodo tekme prekinjene, ker se v Stuttgartu srečata moštvi Italije in Nemčije, v Mtinchenu pa mladinski reprezentanci severne Itar lije in južne Nemčije. Na mednarodnem smučarskem tekmovanju za Sarplaninski pokal je v skupni oceni že tretjič zmagal Jugoslovan Tine Mulej. V veleslalomu sta na 1600 m dolgi progi in po hudi borbi dosegla isti čas Mulej in Avstrijec Alt Helmuth. Njun čas je bil 1:25. Tretji je bil Avstrijec Alois Zauner, četrti pa Nograšek (Jug.). Pri ženskah je v veleslalomu zmagala Avstrijka Blattl Lotte v času 1:10. Proga je bila dolga 1200 m. Tekem se Jugoslovanke niso udeležile. V smuku je na 5600 m dolgi progi zmagal Zauner, tretje mesto pa je osvojil Mulej. Pri ženskah je tudi v smuku zmagala Avstrijka Blattl in tako osvojila Sarplaninski pokal. V Ljubljani je bilo v nedeljo tekmovanje v skokih. Udeležili so se ga najboljši jugoslovanski skakalci. Zmagal je sicer Polda, a to pot ni dosegel najdaljšega skoka. Izid je naslednji: 1. Polda (54 in 55 m), 2. Rogelj (53 in 52 m), 3. Saksida (51 ,in 51 m). V ZA NASE NAJMLAJSE AAAAAAAAAAA/ št. 5 Uiatf džungle*---------------------------------------------------------------- vVVVVVvYVVVVVVWVYVVVVVVVVVVYVVVVYY /VvVYWWVVW\cvV\A/VVWVVVYVVWVVN VA/^AAAAA/,^A/>A^AAA/>AAAAA/A^v^/A^AAA/A^A/J^A/v/AAAAAAA<^^AAA«^A/\AAAAA^AA^AAAAAAAA^AAAAAJ •ight, 1929, by Edgar Rice Burrougba, Inc. Ali righta rcjcrved.. Smehljaje se, kakor da ji ni mar nejevolje si-1 Tarzan ji je pokimal, a se ni ganil. K njemu je Nič ni bilo videti, da bi bil Tarzan jezen, ko je nov puščave, se je sklonila k njemu in šepnila v stopil grdogled Arabec in ga hotel zaplesti v pre- vstal. Rahlo se je smehljal — a nenadoma je nje-slabi francoščini: »Na dvorišču sta dva, ki hočeta pir. Začel je obsipati Tarzana s psovkami, češ da gova močna roka udarila Arabca v lice. Arabec storiti gospodu nekaj žalega. Morala bi vas zva- je razžalil plesalko. Vsii navzoči so se krohotali. ' biti v njune roke. Odidite hitro!« se je zvrnil, a tedaj je planilo v prostor deset Beduinov. & Copjrright, 1929, by Edgar Rlc Burrougb*. Inc. Ali right* rcaerved Zapodili so se proti Tarzanu s krtki: »Ubijte ne- Opičji kralj je s strahotnim udarcem pobil vsa-vernika!« Drugi Arabci, ki so bili v kavarni, so se kogar, če mu je le prišel blizu. Ljudi je bilo toli-pridružili napadu na belca. Toliko jih je bilo, da ko, da ni bilo mogoče rabiti orožja. Tarzan je konč-so potisnli Tarzana nazaj. Abdul se je z nožem bo- no zgrabil enega izmed sovražnikov in mu z naglo itil ob njegovi strani. kretnjo izvil orožje. Arabca je držal kot ščit pred seboij in Abdulom ter se je jel umikati proti vratom na dvorišče. Na pragu je obstal, vzdignil otepajočega se dedca nad glavo in ga z vso silo treščil v pobesnelo množico. Skrivnost DRJA FU-MANCU ROMAN » Spisal j Sax Rohner - Prevedel: A. P. Kakor skozi rdečo meglo sem videl temno postavo, ki je stopila iz sence koče in se potem spet skrila vanjo. To je mogel biti le spet kak nov dakoit; toda Smith, ki ni slišal ali se ni zmenil za moje tiho zašepetane besede, se je treskoma in slepo zaletel v vrata. • Hrupno so se odprla in pognal se je v teimo notranjosti. Stegnjeno je ležal na tleh, ko sem s poslednjimi močmi prispel do praga in se zavlekel noter, kjer sem skoraj padel čez njega. Blazno sem zagrabil vrata. Njegova noga mi je bila napoti. Brcnil sem nogo vstran in zaloputnil vrata. Ko sem se obrnil, je prvi dakoit z obličjem zlodeja in izbuljenimi očmi že tekel po stezi proti vratom.’ Prepričan sem bil, da je Smith pokvaril ključavnico, toda po nekem čudežnem naključju so moje šibke roke našle zapah. Z zadnjo troho moči sem zapahnil vrata — ko je šest palcev dolga bleščeča kovina predrla srednjo ploščo' prav nad mojo glavo. Grozen udarec je zdrobil vse šipe edinega okna in eno tistih režečih se zverskih lic je pogledalo noter. Skrušil sem se in stegnil poleg prijatelja. »Zal mi je, dečko,« je zašepetal Smith z jcdva razumljivim glasom. Slabotno me je prijel za roko. »Moja krivda. Ne bi te smel pustiti.« • Iz kota, ki je bil ves v črni senci, je blisnil dolg ognjen zubelj. Strelu je sledil pridušen vzkrik in rumeno lice je zginilo z okna. Za vzkrikom nam je hropenje izdalo konec dakoita. Siva postava je zdrsela mimo mene in se odrisala na strtem oknu. Spet je samokres govoril v noč in spet se je čul odgovor, ki je povedal, kako dobro je bil cilj zadet. * V tišini, ki je bila zdaj tem večja, sem slišal: na stezi topotanje bosih nog. Mislim, da sta bila dva tekača, tako da so naju morali zasledovati štirje dakoiti. Izba je bila' polna dušljivega dima. Trudoma sem vstal, ko se je siva postava obrnila proti meni. Nekaj znanega je bilo v tistem dolgem sivem oblačilu in zdaj sem spoznal, zakaj mi je bilo znano. Bil je moj sivi dežni plašč. »Karamaneh,« sem šepnil. Smith, ki se je tudi z veliko težavo dvignil, držeč se za rob podboja, je hripavo nekaj zamomljal, kar je bilo' čuti kot »Bog jo blagoslovi!« * Dekle, ki je zdaj drgetalo, mi je položilo roke na rame S tisto njeno čudno, svečano kretnjo. »Šla sem za vama,« je rekla. »Ali nista vedela, da bom šla za vama? Toda morala sem se skrivati, ker je še nekdo drug šel za vama. Pravkar sem prispela na to mesto, ko sem videla, da dirjata semkaj.« * Prekinila se je in se obrnila proti Smithu. »Tu je vaš revolver,« je rekla preprosto. »Našla sem ga v vaši RADIO TRST A Nedelja, 27. marca ob 9.00: Kmetijska oddaja. 10.00: Prenos maše iz tržaške stolnice. 11.30: Vera in naš čas. 12.00: Oddaja za najmlajše: Jurčkovo potovanje. 13.00: Glasba po željah. 16.00: Malo za šalo — malo zares. 18.00: Lehar: Vesela vdova opereta. 19.00: Književniki pred mikrofonom — Avguštin Žele. 20.30: Rossini: Viljem Tell — 1. in 2. dejanje. Ponedeljek, 28. maroa ob 13.00: Vokalni duet. 14.00: Lahke melodije igra pianist Franco Russo. 18.00: Dvorak: Koncert za čelo in ork. 19.00: Mamica pripoveduje. 20.30: Okno v svet: Sintetični in naravni gumi. 21.15: Književnost in umetnost. 21.30: Čajkovski: Simfonija št. 2. 22.10: Rossini: Viljem Tell — 3. in 4. dejanje. Torek, 29. marca ob 13.00: Glasba po željah. 18.00: De Palla: Klobuk na tri ogle. 18.35: Koncert basista Ettora Geri-ja. 19.00: Radijska univerza — Petrolej in bencin. 20.30: Radijski oder — Arnold Ridley: Polnočni vlak. Sreda, 30. marca ob 13.30: Lahke melodije igra duo Harris-Primani. 18.00: Schumann: Kvintet v Es-duru. 18.30: Z začarane police: Čriček veselin. 18.40: Koncert pianista Maria Sancina. 19.00: Zdravniški vedež. 20.05: Koncert ženskega terceta. 20.30: Aktualnosti. 21.15: Predavanje: prof. Jože Peterlin: Slovenski abornik »Vrednote«. Četrtek, 31. marca ob 14.00: Leos Janaček: Stari češki plesi. 18.00: Beethoven: Koncert za violino in ork. v D-duru. 19.00: Radijska univerza — Zakon. 20.30: Dramatizirana zgodba — Ing. B. Sancin: Odkritje penicilina. 22.00: Glasbeno predavanje. Petek, 1. aprila ob 13.00: Glasba po željah. 18.00: Liszt: Koncert za klavir in ork. št. 2. 18.30: Z začarane police — Vera Polak: Čarobno zrcalo. 19.00: šala in vzgoja. 20.30: Tržaški kulturni razgledi. 21.15: Književnost in umetnost. 21.30: Komorni duo Pomykalo^Seij an. 22.10: Beethoven: Simfonija št. 9 v D-molu. Sobota, 2. aprila ob 15.30: Pogovor z ženo: 18.40: Koncert basisita Jovana Antiča. 19.00: Radijska univerza. 21.00: Malo za šalo — malo zares. TEDENSKI KOLEDARČEK 25. marca, petek: Oznanjenje Mar. Dev., Jaroslav 26. marca, sobota: Emanuel, Predrag 27. marca, nedelja: Rupert, Srdan 28. marca, ponedeljek: Janez Kap., Stanimii 29. marca, torek: Bertola, Uma 30. marca, sreda: Angela, Branivoj 31. marca, četrtek: Modest, Pribislav ZAHVALA V Dolini je nenadoma umrla Smotlak Frančiška Hčerki Nives in Elda se vsem vaščanom lepo zahvaljujeva za vso iskreno pomoč ob izgubi dobre matere. Dolina, 21. 3- 1955 Hčerki Nives in Elda ter sorodniki VALUTA TUJ DENAR Dne 23. maroa si dal oz. dobil za: ameriški dolar 635—637 lir avstrijski šiling 23,75—24,75 lir 100 dinarjev 80—85 lir 100 francoskih frankov 166—171 lir funt šterling 1680—1700 lir pesos 20—22 lir nemško marko 148—150 lir švicarski frank 148—148,50 lir zlato 727—731 lir napoleon 5250—5350 lir Vprašanje št. 89. Kakšno je najprimernejše gnojenje za krompir in kdaj naj se gnoji? Odgovor. Najvišji hektarski donos krompirja bi dobili, če bi pognojili takole: Zemljo bi morali globoko preorati že v jeseni in jo takrat pognojiti s 500 kg dobrega hlevskega gnoja na vsakih 100 fcv. metrov. Teden pred sajenjem bi raztrosili na isto površino še 4 do 6 kg superfosfata 2 do 3 kg 'kalijeve soli in 2 kg žveplenokislega amoniaka. Potem bi njivo vnovič preorali s plitkim plugom in pobranali. Nato bi napravili 4 cm globoke brazde v razdalji 75 cm, ki bi jih polili z gnojnico. Pri pletju, oziroma pred osipanjem bi morali raztro-sitdi okoli stebel še apnenega ali čilskega solitra, an sicer po 1 do H kg na vsakih 100 kv. metrov površine. Tako gnojenje je sicer sorazmerno drago, a se izplača. Vprašanje št. 90. Ali se izplača delati doma sir za domačo porabo? Kakšne priprave hi potrebovali? Koliko sira se dobi iz 10 litrov mleka? Odgovor. Sir delajo sirarji, ki se izučijo v sirar-ski šoli ali v posebnihi tečajih in potemi iiizvežbajo v praksi. Potrebno je namreč precej znanja in pazljivosti. Na vprašanje, ali se izplača izdelava iftra, bi odgovorili, da se verjetno bolj izplača izdelovati maslo. Iz 10 litrov mleka bi morali) dobiti okoli pol kg masla, ki že plača trgovsko ceno mleka na kmetih. Ostalo vam bi še okoli 9 litrov posnetega mleka, ki se da tudi porabiti, če ne drugače, kot krma za prašiče, teleta in perutnino. Priprave za sir so: kotel (dober je tudi za polento), toplomer, sirišče, modelnica in sirni prti. Nato je potreben še dober recept, katerega dobite lahko tudi pri nas. Iz 10 litrov mleka bi dobili 1 do 1,25 kg sira. Vtseii utrni Glasba: Redy Slov. besedilo: Z. Ocvirik NIKOLI NE POZABI (T’ho volulo bene) Se je živ dan slovesa, ko roko si mi podal, solze brisal z očesa in mj prisegal, bom zvest ostal. Me slovo boli, tega nikoli pe pozabi, v srpu boš le ti. dneve ip. noči. Bil si mi prav vse, tega nikoli ne pozabi, in ljubilo te moje bo srce. Usode je perot gnala te na pot, zdaj je v srcu rana, nič te ne dolžim , pa čeprav trpim, tiho seim udarna. Ce morda še kdaj, tega nikoli ne pozabi, vrineš se nazaj, moje bo srce spet ljubilo te. Izdaja Konzorcij Novega lista Odgovorni urednik Drago Legiša Tiska zadruga tiskarjev »Graphis« z o. z. v Trstu Ulica Sv. Frančiška 20 — Telefon 29-477 torbi. Prosim, vzemite ga!« • Brez besede ga je vzel. Mcrda samemu sebi ni zaupal, da bi lahko govoril. »Zdaj pa pojdita! Hitro!« je nadaljevala. »Nista še na varnem.« * »In vi?« seim vprašal. »Ni se vama posrečilo,« je odvrnila. »Jaz se moram vrniti k njemu. Ni drugega izhoda.« Z bolnim srcem moža, ki je pravkar na čudežen način ušel smrti, sem odprl vrata. Brez suknjičev, vsa razmršena, sva prijatelj in jaz stopila; ven v mesečino. Grozen .pogled sta nudila v bledem siju dva mrtveca s steklenimi očmi, obrnjenimi proti sinjemu nebu. Karamaneh je streljala, da ju umori, kajti oba sta imela kroglo v možganih. Nikakor si ne morem misliti, da li ie Bog kdaj prej ustvaril kako bolj čudno bitje, kakor je bila ona, bitje tako polno nasprotujočih si strasti. Vendar je bila njena lepota prekrasna; in v nekaterem oziru je imela srce otroka — ta ženska, ki je znala tako dobro streljati. »Nocoj morava poslati policijo,« je dejal Smith. »Ali pa papirje .. .« f' »Hitro,« se je oglasil dekletov ukazujoči glas iz terne. Bili smo v nenavadnem položaju. Vse moje bitje se je temu protivilo'. Toda kaj naj bi storili? »Povejte nam, kako stopimo z vami v zvezo,« ie začel Smith. »Hitro! Sumničil bo. Ali hočete, da me ubije!« Podala sva se na pot. Zdaj je bilo' vse čisto> tiho in daleč pred nami so brlele lučke. Niti najmanjši oblaček ni zakrival meseca. »Lahko noč, Karamaneh,« sem nežno zašepetal. »Andaman — drugi« l Da bi še nadalje zasledovala pustolovščino na močvirju, bi to bila naloga, ki bi bila prav tako nehvaležna kakor brez koristi. Značilno je bilo, da se je končala zi ločitvijo' od Karainanehe. In ob tisti ločitvi sem se zavedel, kaj je Shakespeare menil s »sladko bolečino«. Spoznal sem, da sem se nahajal na robu sveta, za čigar obstoj dotlej nisem vedel. Skrivnost Karamanehinega srca ni bila ena izmed najmanjših skrivnosti, ki so bile v temi. Poskusil sem jo pozabiti. Hotel sem o njej razmišljati. Poslednja naloga mi je bila mnogo ljubša, vendar me je privedla do prepada. Vzhod in zapad se ne smeta mešati. Kot proučevalec svetske politike in kot zdravnik sem moral priznati t® resnico. Po drugi strani pa, ako se je smelo verjeti Karamanehi, je ta prišla k Fu-Mančuju kot sužnja, padla je bila ugrabiteljem v roke; prepotovala je bila pustinjo s priganjači; spoznala je hišo trgovca s sužnji. Ali je moglo biti tako? Z napredkom islamske vere. sem menil, so take stvari morale miniti. Toda, ali je bilo tako? Že ob sami misli na to, da je tako nenavadno lepo dekle pod surovo oblastjo trgovcev s sužnji, sem jel škrtati z zobmi — in zaprl oči v brezplodnem poskusu, da bi si zbrisal izpred oči priklicano sliko. Potem sem spet ob takih prilikah prišel tako daleč, da vse stvari sploh nisem verjel. (Nadaljevanje v prihodnji številki)