Stev. 246. V Ljubljani, torek dne 3. septembra 1912. Leto I. Posamezna številka 6 vinarjev. „DAN“ Izhaja vsak dan — tudi ob nedeljah In praznikih — ob 1. uri zjutraj; v ponedeljkih pa ob 3- uri zjutraj. — Naročnina znaša: v Ljubljani v upravnižtvu meseči..) K 1'20, z dostavljanjem na tlom K i‘50; s poSto celoletno K 20'—, polletno K 10 —, Četrtletno K 5’—, mesečno K 1‘70. — Za inozemstvo celoletno K 80 —. — Naročnin« s« «s požilja upraviiištvu. ib Telefon Številka 118. mem? Vabilo na naročbo. Slavno p. n. občinstvo vljudno vabimo na novo naročbo, stare p. n. naročnike pa, katerim Je potekla koncem meseca naročnina, prosimo, da jo o pravem času obnove, da pošiljanje ne preneha in da dobe vse Številke DAN“ velja v Ljubljani na dom dostavljeni Vse leto ... K 18*— Četrt leta ... K 4*50 Pol leta ... K 9*— En mesec ... K t'50 V upravnlštvu prejeman na mesec K 1*20. S pošiljanjem po pošti v Avstriji veljai Vse leto ... K 20’— Četrt leta ... K 6'— Pol leta ... K 10*— En mesec ... K 1‘76 Za Nemčijo vse leto K 24. Za Ameriko in druge dežele vse leto 30 K. Naroča se lahko z vsakim dnem, a hkratu se mora poslati tudi naročnino, drugače se ne oziramo na naročilo. Pri reklamacijah naj se navede vedno dan zadnjega plačila naročnine. Lisi se ustavlja 10. dan po potekli naročnini brez ozira vsakemu, kdor je ne vpošlje o pravem času. Upravništvo „DNEVA“. „DeIo za mili narod". Pod teni naslovom je »Slovenec« naenkrat začel kazati ljubezen do Ricmanjcev. Pripoveduj-; bajke o krivica!), ki jih baje dela ljubljanska »Zveza slovenskih zadrug« gospodarskim zavodom Ricmanjcev. Najprej laže, da so tamkaj hranilne vloge padle, ko je ricmanjska posojilnica prestopila k Zve zj slov. zadrug. Vpraša naj le pri ljubljanski »Zadružni zvezi« kako je stvar v resnici bila: Ko so prišli 1. 1907 in 1908 Ricmanjci v stiske, jim je klerikalna »Zadiuž-na zveza« naenkrat odpovedala čez noč kredit !>(..(i00 K, ki Jim ga je poprej z obljubami obesila. I)r. Pegan ie imenom »Zadružne zveze v Ljubljani iztožil celo tirjatev in grozil z rubeži in dražbamL 1 edaj so se Ricmanjci obrnili za pomoč na »Zvezo slov. zadrug«. Čudno je. da nekateri tako hitro pozabljajo ali pa namenoma prikrivajo. Re9 Je, da Je »Zveza slov. zadrug« I. 1908. rešila Rlcmniice rubežev In dražb klerikalne »Zadružne Zveze«. Je torej nespametno beganje ljudi, če se zdaj skuša to prikriti. Res pa je tudi, da so Ricmanci imeli v svojem kon-zumu smolo z nastavljenci. Gospodarili so slabo — tega ne more nihče tajiti, zahtevati vedno nove kredite; a stvar se je končno ustavila. Izguba pri konzumnem društvu je prišla na dan. Treba likvidirati in ne pomaga nič — plačati. S članki v »Slovencu« pač Ricmanjcem ni še nič poinagano. Ni ga človeka, ki bi ne obžaloval kako so Ricmanjci žrtve rajnih poštenjakov, ki so pri konzumu »delovali«. A vse to prismojeno hujskanje v »Slovencu« čegar ljudje so hoteli ricmanjsko posojilu, sami uničiti je le smešno besedičenje. »Slovenec« zdihuje, da bodo člani plačali, ker ne bo »Narodni doni« toliko vrgel, kolikor je društvo zanj izdalo! Naj ga on kupi! Naj mu hujskač pride na pomoč, pa bo 1 stvar v redu. — Še večje neumnosti piše »Slovenec« o koperskih zadrugah. Vsakdo v Koper-ščini ve, da so jih domačini osnovali le, ker je bila potreba kredita velikanska. Storile so te male vrle rafajznovke v par letih za naš rod • •• NEODVISEN POLITIČEN DNEVNIK. Posamezna številka 6 vinarjev. w Uredništvo in upravnlštvoi st Učiteljska Tiskarna, Frančiškanska ulica št. 8. Dopisi se pošiljajo uredništvu. Nefranklrana pisma se ne sprejemajo, rokopisi se ne vračajo. Za oglase se plačat potil vrsta 1& v, osmrtnice, poslana In zahvale vrsta 80 v. Pri večkratnem oglašanju pota pust — Za odgovor Je priložiti znamko, at ••• ••• n Telefon Številka 118. ^Bg.TBijHwieijm.iWWrlrL~ i «<1»' m m več kakor »Slovenec* v 40. letih. Niso se osnovale na migljaj iz Ljubjlane. Res je, da osno-ka denarja in da zvodi težko delajo. Naj pa častiti ^.Slovenčevi«' dopisnikarji spravijo par stotisoč v našo Koperščino, pa bo precej po-magano vsej krizi. Pa ne, da bi nas potem preganjali kakor dr. Pegan Ricmanjce. Zapomnite si: nam ni poinagano s hujskarijami po »SIo-vencu«, nam Je poinagano le, če se nas zato dobo krize, ki ne more več dolgo trajati, pusti mirno delovati. Poglavje o narodnih voditeljih. Trst, 31. avgusta 1912. Poglavje o takozvanih narodnih voditeljih je postalo pri nas. kakor vse kaže, zlasti v poslednjih časih, tako dejal bi delikatno, da ga naprimer mi »nedorasli 18—201etni mladeniči«, ki poznamo življenje le iz knjig ter šele stopamo čez prag javnega življenja, ne smemo niti potipati. Bog varuj! Toda pustimo! Smo in-telektuelno morda zares podobni le mlademu neobrezanemu drevescu, vendar, mislili smo si. če druzega ne, imamo vsaj dober in razvit veh. in — ljudje božji, to morate vendar priznati, — pri nas marsikaj smrdi, grozovito smrdi, kaj ne da? Mcrda nas pa tudi to Čutilo vara in. kar nam samim smrdi, v resnici le diši, diši prijetne in sladko kakor vijolice... S tega stališča motreč to kočljivo poglavje iz knjige našega javnega življenja, si ga mi s svojimi neokornimi prsti prav zares nismo upali niti potipati. Bok vedi, kaj je spodaj, mogoče bomba, ki vsak hip lahko eksplodira ter ubije ves naš narod ... Ali mislite, da ie vse to kaj pomagalo? Kaj še! Tržaški »Edinosti«, ki molči in s tem devetim odgovarja, smo povedali, da bi radi organizirali slov. mladino, da bi radi osnovali — prav ničesar druzega, prijatelji, kakor — izobraževalno mladinsko organizacijo na nar. soc. podlagi. V svoji št. od 27. t. ni. sc je »milostljiva« zopet zaletela v nas: »Saj ni res! ščuvati hočete samo proti našemu narodnemu vodstvu. Zasejati hočete med nas razdor in slogo!« Povedano bodi, ne »Edinosi«, ker ta nas niti toliko časa noče poslušati, da bi ji pojasnili svoje skromne namene, temveč slovenski mladini, da na vse. kar nam »Edinost« tu podtika, nikdar niti mislili nismo. Pomislite, ali bi ne bil v resnici blazen tisti, ki bi se drznil zalučati med trž, slov. ljudstvo bakljo razdora? Proklet nat bo, kdor bi storil tak brezumen zločin! Mi »18—20 letni mladeniči«, da imamo ambicijo postati samostojni nar. voditelji? Nam, ki smo komaj preklunjali lupino javnega življenja, naj brenčijo take muhe po glavah? Ne, tako mladi pa vendarle nismo več! Tako mladi pa, — priznavamo — tudi ne več, da se ne bi popolnoma strinjali zsbesedami pisca dotične notice v »Edinosti« od 27 t. m., ki piše, ne sicer v pravilni pa vendar razumljivi slovenščini dobesedno: »Ne tiramo osebni kult, niti ne želimo kakega vodstvenega absolutizma.« Torej prosimo te, »Edinost«, s tako skrivnostnimi poglavji, kakor je poglavje o takozvanih nar. voditeljih, ne hodi okolu nas, ker se v resnici bojimo, da bo bomba eksplodirala... POLITIŠKA KRONIKA. Srbski minister Jovanovič se ie izrazil o položaju na Balkanu: Položaj na Balkanu je še vedno zelo resen, čeprav porta ugodi zahtevam Arnavtov. Srbsko-bolgarska zveza sicer ne obstoja v pismeni pogodbi, pač pa ima oporo v enakem javnem mnenju obeh držav, da morati obe državi s skupnim postopanjem varovati narodnostne interese obeh držav. Za mir na Balkanu. Prekinjena mirovna pogajanja med Turki in Lahi v Švici se nadaljujejo. Laški minister za zunanje zadeve Sari Oiuliano konferira s tzv. »pourpalerji« generalom Canevo in ministerskim presednikom Oiolitemo glede mirovnih pogajanj, ki se vrše v Švici. Na turški strani se udeležuje teh posvetovanj tudi Monir paša, ki je bil pod Abdul Hamidom poslanik v Parizu. Povoljno se razlaga vest lista »Avanti«, da je po brzojavnem nalogu preložen odhod ekspedijskega vojnega kora, ki je bil namenjen za Tripolis. Laški dopisnik dunajske »N. F. Presse« poslanec Cir-menti pa izjavlja, da ne bo prej miru. dokler Turčija ne pripozna suverenitete Italije nad Tripolitanijo. Akcija grofa Berehtolda in zahteve krščanski narodov. Belgrajska »Štampa« prinaša uvodnik pod naslovom »Predlog grofa Berehtolda«, v katerem je obelodanjeno pismo nekega otomanskega kristjana. Pismo pravi, da vse narodnosti v otomanskem sultanatu Bolgari, Srbi. Kucovlahi. Arbanasi in Grki zahtevajo sledeče: 1. Da zakon prizna vse narodnosti in da so pred zakonom vse narodnosti enake. 2. Da dobi vsaka narodnost zasebno cerkveno upravo, svoje duhovništvo in učiteljstvo in pravico, da si postavlja cerkve in Šole, kjer in kakor hoče. 3. Da se poučevanje v narodnostnih šolah vrši v jeziku dotične narodnosti. 4. Da zakoni dado jamstvo za življenje in imetje vsakemu državljanu turške države, naj je že on katerekoli narodnosti in da se vsako hudodelstvo in vsaka krivica strogo po zakonu kaznuje. 5. Da se nameščajo pri sodnijah in policiji samo pošteni, sposobni in izšolani ljudje, ki bodo znali jezik prebivalstva dotičnega okraja in ki jim bo zakon »najvišja volja«. 6. Da bodo prišli v upravo občin in okrajev zastopniki vseh narodnosti po številu prebivalstva posamezne narodnosti v dotičnem okraju. 8. Da se volitve v državni zbor vrše svobodno, da bodo mogli poslanci izdelovati zakone primerno potrebam prebivalstva. Dementi o potovanju kralja Petra na Dunaj. »Obzor« je prejel poročilo iz Belgrada v katerem trdi. da o potovanju kralja Petra na Dunaj, o katerem se toliko govori in piše, ni govora. Belgrajski poročevalec je prejel sledečo izjavo: Vse vesti, ki spravljajo potovanje tukajšnjega avstro-ogrskega poslanika Ugrona v lšl v zvezo z vprašanjem na Dunaju, so popolnoma neutemeljene in neresnične. Vlada se je že naveličala vse te vesti neprestano dementirati, zato nekateri ta vladni molk na posamezne časnikarske vesti napačno razlagajo. Od zadnjega poskusa, da se ta poset izvrši v Budimpešti, so se razmere precej spremenile. Zdaj je Srbija v mnogo ugodnejšem položaju in se ji ni treba več držali prejšnje taktike v politiki. Z ozirom na balkanske razmere se ne nahaja Srbija v nikakih skrbeh in bo že znala v vsakem slu-čju varovati svoje interese. Ovacije ruski ladlji v Italiji. V Jakin je priplula ruska oklopnica »Doneč«, ki je menjala salvo s trdnjavo na kopnem. Na bregu je bila velika množica ljudi, ki je kričala »Živela Rusija«! medtem ko so z ladje doneli klici »Živela Italija!« Mestni župan je zjutraj obiskal ladjo, a poveljnik ladje mu je pozneje vrnil obisk. Župan je priredil velik banket na čast vsem ruskim častnikom, na katerem so si Rusi in Italijani prav prijateljsko nazdravljali. Zvečer je bil na obali koncert z razsvetljavo. Ruski himni je ljudstvo burno ploskalo s klici: Živel prijateljski narod!« Do pozno v noč je bilo po mestu zelo živahno. Revolucija v Nikaragui in intervencija Združenih držav. Predsednik severnoameriških Združenih držav, ki je zapovedal zvečer 29. p. m. desetemu pešpolku v Panami, da takoj odpotuje v Nikaraguo, ker je mornariško moštvo, ki ga bo izkrcala oklopniška križarka »Carolina« in ena transportna ladja zadostovalo, da zaščiti severoameriške državljane. To povelje je bilo izdano potem, ko so državni tajniki mornarice in vojske menjali depeše. Predsednik Taft je poudaril, da stanje v Nikaragui še ni bilo nikoli tako nevarno in težko, kakor ravno sedaj. Ugotovljeno je, da je bilo več Amerikancev napadenih in ubitih in da so ameriški interesi izvanredno ogroženi. Taft je tudi izjavil, da vlada v Nikaragui simpatično spremlja posredovanje Združenih držav, ker sama ni dovoli močna, da napravi konec revoluciji. Odpošiljanje in izkrcavanje ameriških čet se ne drži za casus belli ampak za pomožno akcijo. DOPISI. Velika blamaža ali sv. Florijan z golido. (Dopis iz Šinarije.) Bile so velikanske priprave. Med svet se je razbobnala, da kaj takega kot se bo godilo 1. septembra ni še videl svet in tudi ne bo kmalu, čez tisoč gostov se je pričakovalo v to majhno vasico. Tujci, ki so romali pretečeni teden skozi vas so radovedno občudovali visoke mlaje, čudili so se neutrudnemu zabijanju kolov, pribijanju desk za sedeže in mize, zbijanju lop za turško kavarno, za cirkus Buffalo Bill itd. itd. Majali so z glavami pogledovali k nbu kako vreme kaže, bili so še krasni dnevi četrtek, petek ter povpraševali, kaj se bo speklo iz te moke. Odgovarjalo se jim je »mladeniški tabor ali čukova gostija.« Ne malo jih je z smehljajem na ustnih zavihalo nos in odromali so dalje. Prišla je sobota, dan največjega pripravljanja in popravljanja. Nebo se je jezno pooblačilo in sv. Florijan dobro vedoč, zakaj vzame svoje golido v roke in začne blagodejno zalivati visoke mlaje, pomivati postavljene mize in stole in na žici visečega čuka poganjati nazaj v temno duplo. Mlaji so se jeli nagibati in slednjič padati na strehe kot junaki v hudem boju. »O ti preklicani barometer, da se ne ganeš« se je čulo po kaplaniji in farovžu! Dan 1. septembra je tu. Dež še vedno škropi in sv. Florijan se smeje jezi nevrednih zemljanov. Moj bog, moj bog, kaj bo, grozna blamaža in mi smo hoteli neko drugo društvo grozno blamirati in se postaviti, da smo več, ker bog 7. nami drži. Toda bog ne pusti blatiti društev, kojih zaščitnik je sv. Florijan. — Ob pol devetih sprejem bratskih odsekov na kolodvoru. Vsi bledi, brez upa zmage so korakali marijini sinovi z bando in marijinimi hčerkami, katerim je pogled vedno vhajal na rudeče srajce, sprejet toli zaželjene goste. Vlak je tu. Banda zaigra, rcne LISTEK. Zgodbe napoleonskega huzarja Mislil sem. da znorim, ko sem moral poslušati te-krute besede in gledati jezni, bledi obraz pred seboj. Bilo mi je, kakor da se vrti ,vsa soba okrog mene. in moral sem se prijeti za bližnji stol, da nisem omahnil. V tem pa sem se tudi spomnil, da sem poštenjak, ki je posvetil vso svoje življenje in vse svoje moči službi tega moža in njegovi ljubljeni deželi, in dasi so mi vrele solze še vedno iz oči, sem se vendar osrčil in izpregovoril: »Sire, s človekom mojega značaja bi bilo boljše ravnati odkrito. Ce bi bil vedel, da je pismo namenjeno sovražniku, bi bil že skrbel, da mu pride res v roke. Po vaših besedah pa sem mislil, da ga treba oddati zanesljivo na pravi nrslov. in sem storil to § tveganjem svojega življenja. Več težav in nevarnosti pač še ni videl živ človek na svetu, kakor sem jih prestal jaz v izvrševanju vašega povelja.« Ker sem medtem premagal solze, sem podal živahno poročilo o svojih aventurah. Vsi trije, cesar, Berthier in Macdonald, so poslušali strmečih obrazov. Ko sem končal, je stopjl Napoleon k meni ter me pocukal za uho. »Glej, glej! No, kar pozabite tisto, kar sem rekel prej! Prav imate, moral bi se vam bil zaupati. Idite brez skrbi!« Obrnil sem se in sem že držal za kljuko, ko me pokliče nazaj. »Poskrbite,« pravi vojvodi Tarentskemu, vda dobi brigadir Gčrard veliko častno meda-ijo; četudi ima najtršo bučo v vsej armadi, vendar mu bije v prsih najzvestejše srce!^ Kako je hudič izkušal brigadirja. Pomlad je prišla v deželo, dragi prijatelji. Že so se okrasili kostanji s svečami, in kavar-narji so pomeknili mize venkaj v toplo solnce. Gotovo je prijetno sedeti zunaj, ali vendar nočem praviti svoje istorije vsemu svetu. Doslej st 3 mi sledili na mojih potih kot poročniku, poveljniku škadrona, polkovniku in brigadirju, a zdaj stopa pred vas v moji osebi svetovna zgodovina sama. Ako ste čitali o zadnjih letih cesarjevih, o tistih, ki jih je preživel na Sv. Heleni, se gotovo spomnjate, da je venomer milo prosil dovoljenja, naj bi smel odposlati le eno pismo, eno samo, ki ga ne bi odprli njegovi stražarji. Želja mu je ostala neizpolnjena, celo potem, ko je izjayil, da je pripravljen .skrbeti zase na svoje lastne troške in rešiti angleško vlado izdatkov, ki jih je imela zanj. Pazniki so poznali pač predobro obilnega, bledega moža v širokem slamniku. da bi ugodili njegovim predlogom. Marsikdo si je ubijal glavo, komu je neki imel zaupati tako važne skrivnosti: ženi, tastu, carju Aleksandru ali maršalu Soultu? In kaj porečete, Če vam povem, da sem bil jaz tisti, Jaz. brigadir Etienne Gčrard, ki mu je cesar želel pisati! Res je moj življenski položaj dandanašnji skromen; kako bi moglo biti drugače z bore 100 franki mesečne pokojnine, ki me komaj varujejo gladu? Vendar pa se lahko pohvalim, da me cesar ni pozabil do zadnjega vzdiha in bi bil rad žrtvoval svojo levo roko, da bi me bil imel pri sebi le pet minut. Hočem vam a upati, kakšna je bila ta zadeva. Bilo Je po bitki pri Ffere Champenoise. Mladiči v svojih modrih bluzah in cokljah so se bili držali hrabro, toda, kar nas Je bilo dalekovld-nejšili, smo vedeli, da je vse izgubljeno. Vzeli so nam bili streljiyo; k$j ugj počnejo z mutastimi puškami in kanoni? Pa tudi kavalerija je bila v bednem stanju; še moja brigada sc je bila razpršila pri Craonni. In v nameček je došla novica, da je sovražnik v Parizu, da so meščani razobesili belo zastavo, in naposled — oh, pre-žalostna vest — da je prešel Marmont s svojo vojsko k Bourbonom. Spogledavali smo se med seboj in se vpraševali, koliko generalov se bo pač še izneverilo naši stvari. Izdajalci so bili že Jonrdan, Marmont, Murat, Bernadotte in Jo-mini — no, tega se ni bal nihče bogvekako, zakaj njegovo pero je bilo ostrejše od njegovega meča. Dotlej smo se bojevali samo z Evropo; a zdaj — gorje! — se je zdelo, da bo kmalu tudi pol Francije proti nam. MarŠirali smo z brzimi pohodi v Fontaine-bleau in zbrali tam revne ostanke svojih čet. Dasi srno se združili vsi, Ney, moj bratranec Očrard in Macdonald — več kakor 30.000 mož vendar nismo mogli postaviti na bojišče. Toda Imeli smo svoj sloves, ki je odtehtal nadaljnih 50.000. imeli smo svojega cesarja — še 50.000 povrhu! Napoleon je bil vedno med nami, vedno smehljajoč In dobre volje, njuhal tobak in se poigraval s svojim malim jahalnim bičem. Niti v svojih največjih zmagah se mi ni zdel vrednejši občudovanja kakor za časa te vojne na francoskih tleh. Torej, nekega večera sem sedel s par oficirji pri kozarcu vina — ne najboljšega, prijatelji, zakaj časi so bili takrat slabi za nas. Zdajci pa pride sel od Berthierja, ki je želel govoriti z mano. Z vašim dovoljenjem bom izpuščal, kadar govorim o svojih starih vojnih tovariših, vse tiste imenitne naslove, ki so jih bili dobili v bojnih letih. TakSna visoka imena so nemara Čisto dobra za na dvor, v taborišču pa jih sploh ni bilo slišati: kako naj bi bili pozabili svojega Rey& svojega R&PP& ali pa svojega Soulta? Ta imena so imela poseben zvok, ki nam je šel skozi mozeg in kosti, kakor trobenta, ki trobi budnico! Torej, Berthier je poslal pome. Prebival je v dolgi vrsti sob nedaleč od cesarjevih: ko sem stopil v predsobo, sem že našel dva moža, ki sta mi bila dobro znana — polkovnika Despienna od linije in stotnika Tre-meaua od lovcev, obadva stara, izkušena vojaka Res je bil Tremeau že nekoliko trd, saj je nosil puško že v Egiptu, toda Despienne je bil lahko še vsakomur v zgled. Mislite si dedca, tri palce pod pravo moško višino — bil je natanko tri palce manjši od mene — toda s sabljo v roki se Je skoraj lahko meril z mano. Ni čudež, da smo takoj zavohali nekaj, ko smo videli, da so privedli istočasno v isto sobo tri može z našimi lastnostmi! Kdo more videti salato in njene začimbe, ne da bi si predstavljal gotovo salato? »Hudiča!« je vzkliknil Tremeau jedrnato in kratko kakor zmerom, »ali nas hočejo nemara izpustiti nad tri Bourbone?« Misel ni bila slaba; vsekakor je bilo gotovo, da vsa armada ne premore sposobnejših ljudi za takšno opravilo. »Knez Neufchatelski želi govoriti z brigadirjem Gčrardom,« je javil sluga zdajci. Odpravil sem se, spremljan od nemirnih pogledov Svojih dveh tovarišev. Sprejela me je majhna, toda jako krasna soba. Berthier je sedel pri mizi, s svinčnikom v roki in odprto beležnico pred seboj. Kako se je bil mož izpremenil! Včasih je delal modo v armadi in je priliral nas mlajše oficirje nered-kokdaj do obupa, ko je nosil v eni vojni uniformo obšito s kožuhovino, a v naslednji s sivim astrahanom. Danes pa je bil izraz njegovih ootez truden in poln skrbi, in njegova obleka e pričala o veliki brezbrižnosti do zunanje prikazni. počijo, bobni zaropočejo, aranžer v črni suknji šviga semtertja in pregleduje vozove, da li ni mogoče kdo zadremal in pozabil izstopiti. Nikogar ni ta poredni vlak pripeljal rešiti zbegane brate, kajti tiči čuki ne zapuščajo v dežju svo-jili lukenj. Ubogi zapeljani fantje so nejevoljno gledali drug drugega in potrpežljivo vdani v voljo kaplanovo odšli, kot križev teden v procesiji, s pisanimi puncami k slavnostni maši. S prižnice se jih je tolažilo, češ da o jim naročili dva najboljša govornika, kar jih premore Ljubljana, katera jih bosta ali pred cerkvijo ali pa oštariji dveh zavednih trgovcev nadvuše-vala in potrdila v verskih rečeh. Kako nestrpno o čakali ubogi Orli konec sv. maše, smo videli. Štirje tiči so takoj po zadnjem blagoslovu odleteli v oštarijo. No in po maši, da bi svet slišal kako znata zabavljati ta najboljša govornika exlemenatar Terseglav in dr. Lampe. Vse hudiče sta klicala na te brezverske liberalce, na te svobodomiselce po domače »lumpe«. Namiga-vala sta, da se naj ljudje izogibljejo gostilne, v kateri igra ravno v tem slovesnem trenutku prokleta harmonika. Tem lepim besedam niti vsi Orli niso ploskali, kaj še drugi ljudje. Gospoda videla sta, kako navdušenje vlada za vašo stranko med ljudstvom. V vašo jezo vam tudi lahko povemo, da je bila ravno ta nagajiva gostilna, ki je splošno znana kot poštena, celi 'dan bolj obiskana, nego vaša veselica pri zavednih trgovcih. Popoldne se je vršila javna telovadba na farovškem travniku. Ljudje so povpraševali, kaj hodijo po travi in brcajo drug v drugega. »E, naš je dejal, da bodo telovadili«, se oglasi sem pa tja kak kmet. Po tej dresuri prinesejo z veliko težavo sposojeno bradljo. Nastopilo jih je pet. Čujte eden domačih, dva Ljubljančana, dva sta pa zraven gledala. Kako so se tiči zvirali ni besede vredno. Droga se niso upali niti postaviti. Reveži so bili že preveč zmešna in pa golide so se bali. Ko je bilo te umetnosti konec, se je razvila velikanska ljudska veselica brez ljudij, miz in stolov. Sedeži so bili samo za višjo gosposko g. duhovnike. Ljudij je bilo toliko, da so vsakega kdor je hotel priti blizu sprejeli brez vstopnine in še obetali so mu veliko sreče pri srečolovu. In res, skoro vsakega, kateri se je dal privabiti so nagradili z mašnimi bukvicami, s kakim kozarcem ali s kako drugo malenkostjo. Ko so bili ljudje siti vabečih orlovskih pogledov, so se razšli po drugih gostilnah; le še par radoved nih deklet in otrok je gledalo gospode v kojih rokah so zveneli kozarci. Kmalu se je poleglo tudi to. Drugi dan se je štel pa deficit in fantje pa trpite. Ljudje, ki so vsi vaši prijatelji, katere pa nočete spoznati, vas pomilujejo, da se 'daste gotovim ljudem slepiti in zapeljevati. In ‘dekleta o vas velja isto. Cernu hodite tlako delat takir lem, ki govore o vas vse, samo kaj ■'dobrega Toraj naj sklenemo to žalostno sto- rijo o čukovi gostiji in veliki blamaži šmarskega kaplana. Ti pa sv. Florijan bodi nam še nadalje tako dober zaščitnik in kaznovalec zlobnih jezikov. Sokolski dan v Cerknici. Lepo ie posijalo 'dne 18. avgusta 1.1. nad cerkniško dolino, kakor bi hotelo izkazati svoje simpatije, ob drugem nastopu, in izletu Cerkniškega Sokola v Cerknici. Na vse zgodaj je bilo videti, nekako vrvenje, pridnost, delavnost, požrtvovalnost za Sokola na telovadnem in veseličnem prostoru. Ljudstvo je z radovednostjo se obračalo proti onim, semtertja drobnim oblačkom, kateri so delali med modrim nebom tišino, videč, da je »Sokol« vreden, ob vsaki najmanji prireditvi lepega vremena. — Pričakovano, pa tudi izpolnjeno. — Prišla je ura popoldanska, kar je pridrdral prvi avtomobil na cerkniška tla, napolnjen z idrijskimi Sokoli in Sokolicami in nekaj zavednega občinstva. Kmalu za njimi prikoraka Ilirskobistriški Sokol, z nekaj Sokolicami. Komaj pričakuje na stotine ljudij določenega časa, gledaje vesela sokolska srca, videč pozdravljenje, brata-sestre. — Zopet nekaj. — Zadrvi drugi avtomobil iz katerega se izkreuie >-l ogaški Sokol« z njim polno občinstva, vzgled, rda je Sokol vsakemu priljubljen. Kmalu za tem prikoraka »Postojnski Sokol«. Udeležilo se je tudi bratsko društvo izven I. S. Z. »Boiovmški Sokol« korporativno in dva brata »Tržaškega Sokola«. In stoj; občinstvo se umika tretjemu avtomobilu, natlačenemu s Sokoli in senoze-škim občinstvom, katero je veselo pozdravilo Sokole Kmalu nato se zbirajo sokolske čete, da odkorakajo na mesto, kjer se razvije prapor »Cerkniškega Sokola«. Ze je bil poln rudečih srajc glavni trg hi nabasan z ljudmi. Nekaj pretresljivega se je čulo ob zvokih g. kumice Mimi Pogačnikove, katera je govorila: »1 ra-porščak tu ti izročim Sokolski prapor, a glej, da ga bodeš čuval skrbno in nosil neomadeževa-nega v sokolskih vrstah.« Marsikateremu se je vlila solza iz oči, naj si bode še tako trdega srca. Ko je končala kumica ganljiv govor, jo je ljudstvo burno pozdravilo. Nato se zahvali in pozdravi došle brate in sestre in občinstvo starosta I. S. 2. Engelbert Gangl iz Idrije. Preše-nečen je bil vsakdo, kdor je čul v govoru besede: »Kdor ni v naših vrstah, naj se odstrani!« in vsakemu je postalo srce lahko, mileč si »Jaz cem'« Niesrov govor je občinstvo burno po-zdravljalo, na kar se je razvil prapor - Na te-lovadnem prostoru pozdravi vse dosle biate in občinstvo starosta cerkniškega Sokola, orat Ernest Šerko, spominjajoč se prvega izleta v Cerknici, dne 4. septembra 1910. Izrazi veselje, ko zopet vidi po dveh letih rudeče srajce na cerkniških tleh. Pretresljivo je bilo, ko je množica, združena iz 2000 grl zapela himno »Hej Slovani« Potem se je pomikal sprevod na čelu s petimi' prapori, pred njim je igrala sokolska godba iz Herpelj. Sprevod je bil posipan s cvetjem, ki so ga sipale nepretrgoma narodne gospodične z oken. Vse je bilo v cvetju m je har-moniralo z barvami slovenskih trobojnic, ki so visele raz hiš. Ob 4. uri se je pričela telovadba. Po telovadbi na orodju, ki je izborno izpadla, se je vršila veselica. Vsa čast narodnim damam in gospodičnam pri veselici, čast bratom Sokolom. Hvala vsem, ki so dali na razpolago konje, vozove, les in drugo. Tem potom gre za- hvala pevskemu društvu iz Rakeka. Hvala pivovarni »Adrija« za podarjeno pivo. Hvala vsem sokolskmi društvom. Slednjič še enkrat hvala cenjenemu občinstvu za mnogobrojni poset in hvala tistim, ki ste količkaj pomagali. — Tipa cerkniški Sokol, deluj z vedno večjim uspehom in marljivostjo, stopaj pogumno naprej, kakor si pokazal dne 18. avgusta, ko si razvil svoj prapor. — »Naprej do cilja«! — Na zdar! Opomba uredništva : Ta dopis smo prejeli sicer za dnevnik malo pozno, vedar ga priobčujemo, da ustrežemo cenj. dopisniku. Dopis je interesanten, ker vidimo, kako gori slov. ljudstvo za sokolsko idejo in kako bi moral biti vsak Sokol vnet za Sokolstvo. Zastonj je vse delo nasprotnikov, Sokola ne bodo premagali. O priliki razvitja prapora Sokola v Cerknici. Zložil Slavko R. Razvil je Sokol svoja krila na trdih k raških tleh; kako je zrastla njega sila v teh kratkih letih dveh! Tako je vzrastel v sili svoji in s svojo se močjo, na nove zmage v novem boji — ga novi prapor vodil bo. Mogočne vrste so v sprevodu — ponosno sokol vsak je stal, nad njim, kot ob svojem godu nov prapor je zaplapolal. Navdušen narod okrog zbrani, — ko prapor naš se je razvil —< zapel je himno »Hej Slovani« to praznik narodov je bil. Zaorili so »Na zdar« glasi 2000 grl je bilo nas — prešli so stari mrtvi časi zdaj nov se nam začenja čas. Oj, sprejmi tudi ti pozdrave, prijazna lepa Cerknica, naj Sokol tvoj dobi ti slave, kjer prapor njegov zavihra. Z veseljem bratje se združimo in v trdno vez sklenimo se na novi prapor prisezimo za narod svoj: »Krepimo se.« DNEVNI PREGLED. V petek torej prične izhajati v »Dnevu nov velezanimiv roman »V senci jezuita«, ki ga občinstvo tako težko že pričakuje, da smo vsaki dan prejemali pismena povpraševanja po romanu. — Komur je potekla s prvim naročnina, naj jo takoj obnovi, da se mu list ne ustavi 10. t. m. Pasnionki in farizeji. Koncem avgusta se je vršil v Beraniu v Istri prvi tabor istrskih katoliških mladeniških društev. Glasom »Slovenca«. ki bombastično poroča o tej vseskoz kle vikalni priredbi, se Je udeležilo tega shoda 300 mladih ljudi, naroda pa je bilo nad tisoč. Da so bili pobožni, je samoobsebi umljivo, saj je bi med glavnimi govorniki znani Terseglav iz Ljubljane, ki je prišel v Beram zastopat slO' venskega Orla. Govoril je tako sladko in ginlji-vo, da se človeku milo stori, ko se spomni žalostne resnice, da je Terseglav ušel iz lemenata ter tako dal slovo stanu, preden je prišel do njega, onemu stanu, ki ga je koval v deveta nebesa - duhovništvu. Na podrobnosti njegove pridige se ne kaže ozirati, besede so besede, ki pa — dasi silno pobožne — ne morejo prekriti gorostasne hinavščine kranjskega klerikalnega agitatorja. Kakor poroča »Slovenec«, je govoril imenovani gospod tudi o — ljubavi, edinosti in prijaznosti! Ali ste že kdaj slišali da se družita ogenj in voda? Pravtako je tudi nemogoče, da bi bili združljivi pojmi o klerikalizmu in o ljubezni, edinosti in prijaznosti. Lahko navedemo brez števila primerov in slučajev prav iz zadnjih časov, ki kažejo, da nihče bolj ne goji sovraštva nego klerikalec, da nihče bolj ne razdira edinosti nego klerikalec, da ni nihče bolj sirov in oduren nego klerikalec. Sedaj se pa oglaša prototip teh klerikalnih »čednosti« in govori — o ljubavi, edinosti in prijaznosti! Resnično: samo pismouki in farizeji so zmožni take in tolike hinavščne! Še ena generacija in Slovencev ne bo več! »Deutsche Wacht« piše: Nemci so (pri zadnjem ljudskem štetju) na Koroškem napredovali od b5°!o na 79%.' Edini slovenski mandat je prišel v nevarnosti. 70 glasov je manjkalo in slovenski klerikalni mandat bi bil prišel v ožjo volitev nemškim naprednim kandidatom. Ako bo germanizacija na Koroškem tako rastla, bomo čez 30 let, pozdravili Koroško kot popolnoma nemško enojezično kronovino. Nemško delo po sebno podpirajo Štajercijanci — nemško čuteči Slovenci. Nemcev je prirastlo 3432, Slovencev pa je 8283 manj, to se pravi, da je Nemcev prirastlo 12,72%, Slovencev pa je manj za 9,15%. (Nemške vrste so seveda pomnožili ponemčeni Slovenci. To so uspehi klerikalne obrambne politike). V kratkem prinese »Dan« dopis; »Aškerčev prvi sestanek s pesnikom Simonom Gregorčičem v šmarjeti pri Rimskih Toplicah dne 7. in 8. avgusta 1. 1892., od prijatelja obeh pesnikov, ki je bil sam prisoten pri tem prvem sestanku Nogometna tekma Radovljica - Bled 2 :4. V petek 30. t. m. se je vršila v Lescah nogometna tekma med Blejskim in Radovljiškim moštvom. Končni rezultat je znašal 2:4 v prid Blejčanom. Pripomniti je, da niso Radovljičani mogli narediti več, kakor dva gola, vkljub temu. da so imeli nekaj najetih igralcev in da eo igrali precej trdo. »Soča In Primorec«. Lastnik »Soče« in »Primorca« g. A. Gabršček v Gorici je izročil z dnem 31. avgusta oba imenovana lista posebnemu konzorciju. t Dr. Matija Hudnik. Vest o cfr. Hudnikovl smrti, ki smo jo mi zadnjič le registrirali kot govorico po Ljubljani, je bila vsekakor pre- nagljiva. Dr. Hudnik je bil pač takrat že v smrtnem boju, umrl je pa v nedeljo 1. septembra. Hude duševne muke so pokojnika popolnoma uničile tudi telesno. Pogreb se vrši danes ob 4. uri popoldne v Postojni. Maturanti mariborskega učiteljišča iz leta 1869— 1912 obhajajo svojo 441etnico v Škofji Loki v soboto dne 7. septembra pri tovarišu Slavko Flisu, združeno z zletom na Bled-Vint-gar v nedeljo dne 8. septembra 1912. 401etnico smo obhajali pri županu Sinko v Središču dne 5. in 6. septembra 1909. Tukaj smo sklenili za-naprej obhajati vsako leto pri drugemu tovarišu v kraju, kjer deluje. 41 letnico pri Jurkoviču v Šmarji pri Jelšah dne 4. in 5. septembra 1910. 421etnico pri Košutniku v Dramljah, dne 3. in 4. septembra 1911. Izmed 14 tovarišev in 1 eksetrnista so še živi sedmeri: Flis Slavko, Škofja Loka. Jurkovič Fran, Šmarje pri Jelšah, (ošutnik Fran. Dramlje, Robič Janko, Ljutomer, Srabotnik Šimen v Gamlicu, Šinko Josip, župan in posestnik Središče, Wallenko Eva-rist v Bistrici pri Knitenfeldu. Ablturijenti kranjske gimnazije iz leta 1902. prirede v pondeljek 9. t. m. ob polu 8. uri zvečer v gostil, prostorih g. Marije Mayrjeve v Kranju prijatelski sestanek v proslavo prvega desetletja Drugi dan se vrši skupen izlet iz Javorniki skozi Vintgar na Bled. Pojasnila glede sestanka daje v imenu pripravljalneg odbora dr. Josip Šmajdek, Ljubljana, Dunajska cesta 6. istemu naj tudi vsak tovariš naznani svojo udeležbo. Razpisana srednješolska mesta. V zadnjem času so bila razpisana sledeča mesta: Ravna-teljko mesto: Dunaj XXI. (realg., 20. IX.). — Klasična filologija: Line (9., 8. IX.). — Moderna filologija: Dunaj VI. (r., Fr. D., 10. IX.). — Zgodovlna-zemljepis: Brno (žen. uč., 2. XI.). Suplenture: Dunaj (Rainerjeva realg., 2. historični suplenturi, 7. IX.). Gradec (realg.. Fr. D., 7. IX.). Dunaj VI. (g., D. 1. gr., L. Gr. d., 14. IX.). — Kratice in znaki kakor navadno. Drobiž Iz Štajerske. V Slov. Bistrici je 29. m. m. umrl pokovski mojster Ferdinand Bratuša v 65. letu. — V P r e s 1 a d o 1 u pri Sevnici je zgorela 25. avgusta hiša zakonskih Janez in Neža Kunšek. Ker sta oba delala na polju in sta ogenj šele od tam zapazila, sta prišla prepozno, da bi kaj rešila. Ogenj je nastal baje vsled tega, ker je bila peč preveč zakurjena. Škoda je z zavarovalnino krita. — V Š t. P e t r u v S a v. d o 1. je bil za župana izvoljen deželni poslanec Al.Terglav. Dozdaj-nega klerikalnega župana Ušena, ki se je mnogo trudil za klerikalno stranko v Št. Petru, so klerikalci po triletnem županovanju sami vrgli, samo da so zadostili Terglavovi častihlepnosti. Naj le pazijo, kako hitro bodo Terglava še siti! — I z Šo š t a n j a se poroča, da je tamošnji sodnik Sellyey, znani nemški zagrizenec, o katerem je slovensko časopisje poročalo marsi-kako pikantnost, že par mescev na dopustu, s katerega se menda več ne vrne. — V Š t. Lovrencu na Dravskem polju je 28. avgusta ponoči izbruhnil požar pri posestniku Žumru in kmalu se je vnelo tudi poslopje soseda Medveda. Obema je zgorelo gospodarsko poslopje, večina vozov, krma in slama. Baje je zaneti! neki mož, ki je pijan ležal v Zum-rovi parmi. Mož je zgorel in so 29. avgusta zjutraj našli njegovo okostje. — Iz Hrastnika. Gospa Marija Logar je umrla v ljub-janski bolnišnici v 55. letu starosti — Iz C e-1 j a. Poročil se je g. Ivan Kranjc, hišni posestnik in tovarnar z gdč. Ano Dolinšek. — V tukajšnji »Nemški hiši« je nekdo ukradel natakarici iz njene sobe 200 K. — Tudi naša mestna šparkasa ni vedela čistega dobička iz onih sto-tisočakov, katere ji nanosi nezavedno slovensko ljudstvo, boljše razdeliti kot v nemške hujskaške namene. Mestni občini je dala kron 20.021, menda za falitna mestna podjetja, in za prirejanje pobojev na Slovence; društvo »Deu-tsches Hans« je dobilo 1200 K, celjski Stu-dentenheim 800 K. Schulverein 100 K, n mški Turnverein 400 K, in »dispozicijski fond« (za pijačo in golaž nemškutarski fakinaži!!) 1000 kron. Streljal nezvesto ženo. V Gradcu bivajoči delavec \Valch je zvedel od svojega soseda, da ima njegova žena, ki pere perilo v gradu »Hahnhof«, ljubavno razmerje z nekim sedlarskim mojstrom. Mož je takoj, ko je zvedel to vest začel zasledovati kaj je na govorici resnice in je skrbno opazoval ženo pri vsakem koraku. V petek zvečer žene precej dolgo časa ni bilo dbmov. Možu se je to čudno zdelo. Vzel je seboj malega otroka in je odšel iskat nezvesto ženo v krčmo »Kutscherwirt«, kjer se je imela ona po besedah ntoževega prijatelja muditi. V krčmi je res našel ženo v zaupnem razgovoru z označenim sedlarjem. V silni jezi je mož posadke na oklopnici »Verite«. Obsojeni so pa vsled tega ker so se ob priliki nekega neznatnega požara na krovu okloptiice zelo bojazljivo obnašali in niso ob pravem času zaustavili ognja, ki je po njihovi krivdi zato povzročil mnogo škode. Ciankalij na otroškem Igrišču. Preteklo soboto se je dogodila na otroškem igrišču na Tyrševem trgu v Libnu neverjetna nesreča. Na dotičnem trgu se je popldne igralo kakor po navadi mnogo otrok, med katerimi je bilo tudi 41etna hčerka čevljarja Vrbenskyja. Dekletce je našlo na tleh kos bele mase i n jo je, misleč, da je sladkor začela lizati. Naenkrat se je pa začel otrok v silnih bolečinah zvijati in ko so na tleh ležečo preiskali, kaj jo boli, je odvrnila: »Sol sem jedla«. V kratkem je pa deklica pala v nezavest in se ni več zbudila. Poizvedbe so odkrile senzačno zadevo. Nepoznan človek je malo prej spustil v parku na tla več kilogramov ciankalija. Močan veter je zavitek odprl in raznesel posamezne koščke razmotanega strupa. Policija je celi trg zaprla in išče skrbno ostanke raztresenega ciankalija. Strup je bil najbrže ukraden v kaki kemični tovarni. Policija je baje storilcu že na sledu. Galicija — škandalicija. Od leta 1909 sem se, dogajajo na galiških železnicah raznovrstne tatvine, ki so dale povod mnogim policijskim ovadbam in poizvedbam. Pred kratkim je odposlalo železniško ministrstvo v Lvov nekega sekcijskega svetnika na malo prej došlo vest, da je iz nekega zaboja ukradeno več porcelanastih predmetov. Ko je stopil sekcijski svetnik v pisarno na dopustu se nahajajočega namestniškega komisarja Siebanerja, je zagledal na njegovi mizi porcelanasto posodo, ki se je popolnoma vjemala z opisanim ukradenim predmetom. Na temelju te najdbe se Je uvedla sodnijska preiskava proti Siebanerju, ravnateljskemu namestniku na lvovski postaji Makuzu in predstojniku postajnega skladišča Carno-szynskemu. Blazna verska družba. Iz Lodza na Ruskem poročajo o senzačnem dogodku, ki jasno označuje žalostne posledice do blaznosti zaslepljenega verskega fanatizma. Verska družba Ma-rijanitov je že pred meseci poskušala križati škofa Golombiov/skegija, da bi on vstal od mrtvih in tako potrdil svoje blaženstvo. Le s težavo je takrat oprostila policija škofa iz rok zblaznele tolpe vernikov. Prošlo soboto se je škofu zopet pripetila slična nesreča. Ko je stopil po opravljenih molitvah iz marijavitske cerkve, ga je naenkrat obkolila cela tolpa pobožnih Marijavitk. ki so ga na kolenih prosile, naj se jim da pribiti na križ in tako odreši človeštvo. Vsi poskusi odvrniti ženske od te verske traparije so bili brezuspešni. Šele policija je škofa rešila iz rok zblaznelega ženstva in je več odrešenja željnih bab odpeljala v mestne zapore. S sekiro ubila svojega moža. V Kamisukl v Galiciji se je pripetila zadnje dni grozna obi-teljska tragedija. Mlada žena je imela ljubavno razmerje s hišnim hlapcem. Ker jima je mož prišel na sled in je liotel hlapca spoditi iz službe, sta se skrivaj dogovorila, da neljubega mo** ubijeta. Nekega dne se odpeljeta mož in žena v sosednjo vas na sejem. Vračajoč se zvečer z vozom proti domu, je hudobna žena naenkrat pograbila za moževim hrbtom kupljeno novo sekiro in je začela udrihati z njo po njegovi gla-vi. Nič hudega slutečega moža je žena grozno razmesarila. Večkrat mu je prebila lobanjo, iz katere so se vsuli topli možgani po vrhnji obleki zločinke. S krvjo in možgani svojega moža oškropljena je zverska žena zbežala z voza in se skrila na skednju svoje hiše. Konji so voz sami pripeljali domov. Aretirana morilka je izpovedala, da je ubila moža zato, da se poroči z mladim hišnim hlapcem. Ljubljana. — Klerikalni terorizem. Kakšnih podlih sredstev so se posluževali klerikalci proti deželnemu gledališču in proti bivšemu ravnatelju, kakor tudi proti Etbinu Kristanu, vemo vsi. Odločnih naprednjakov in svobodomislecev so se klerikalci iznebili šiloma, za njima pa ie odšel tudi naprednjak režiser Nučič. Zdaj smo slučajno zvedeli še nov slučaj, ki_ kaže klerikalni terorizem v strašni nagoti. Čudimo se le, da je g. Govekar tako nesramnost mirno vtaknil v žep. Zvedeli smo namreč tole: Koncem februarja ali marca je prihrumel profesor Adolf Robida na ravnatelja Govekarja zahtevat, da mora pustiti, da g. Verovšek na Ljudskem odru gostuje. G. Govekr je to zahtevo zavrnil, ker sc je bil repertoar vsled neke nezgode tako premenil, da Verovšek ni mogel igrati na Ljudskem odru, nego je moral ostati na deželnem odru. Robida pa je vpil,_ da je dal P obsul \Valeii ženo s ploho psovk in je nato po- kate za Ljudski oder že tiskati in da zato mo-tegnii iz žepa samokres in ustrelil dvakrat na 1 .-o a \nicrati klerikalcem. Ko je g. uo-svojo ženo. Prihiteli so gosti, ki so razburjene- ga moža ukrotili in ga izročili mestnim stražarjem, ki so mu vzeli samokres in ga odpeljal v zapor. Občinstvo je njegovo dejanje glasno odobravalo. Nemec prijet v Ženevi. V Ženevi so prijeli v hotelu Rue du Rhone nekega Nemca, ki se je izdajal pod imenom Werner v. Perglas. Pravi, da je petekli ponedeljek ubil v dvoboju nekega huzarskega častnika, ki ga je ogoljufal pri igri. Tudi on je dobil rano na telesu in so ga prepeljali v tarnošnjo bolnico. Policija domneva, da je ta Perglas hudodelec, ki je ušel iz ječe na Nemškem in je njegovo pravo ime Vogelsang. Dotično rano je najbrž zadobil ko je splezal iz svojega zapora in se spustil skozi okno na tla. NjulorškI policijski škandal. Policijski načelnik Waldo\v je dal napraviti popis vseh lastnikov igralnic in drugih zloglasnih hiš in jih je nato javno razglasil po uradnih listih m lepakih. V tej listi se nahaja vse polno odličnih njujoršklh oseb. bogatih lastnikov hiš, sodnikov, pastorjev In milijonarjev. Figavl domobranci. Mornariško vojno sodišče v Toulonu na Francoskem je obsodilo v ječo 63 častnikov in podčastnikov in nad 100 ra g. Verovšek igrati klerikalcem, vekar prof. Robido zavrnil, da je Verovšek angažiran le za deželno gledališče, ki more edino razpolagati z ljudmi, ki jih plačuje, tedaj se je vzpel prof. Robida ter zakričal: »Če ne dovolite vam bo oa deželni odbor gledališče zaprl .« Na to grcinlo ie g. Oovekar proi. Robid, iz-javil, da se tudi tega terorizma ne ustraši in da zdaj’ pa še prav posebej- ne more dovoliti g. Verovšku nobenega dopusta. _ Ce dež. odbor gledališče zapre, bo moral tudi Raže deželni odbor plačati. Takrat je postal Robida mehak začel in svojo grožnjo ublaževati ter prositi, češ da ie Ljudski oder v toliki stiski, da si ne more več pomagati brez Verovška. Pričujoči rržisel Nučič se je nato ravnatelju Govekaiju ponudil, da hoče brez Verovška naštudirat! novo igro ter je obljubil, da poskrbi za to, da dež. eledališče vendar ne bo imelo nobene škode. O Govekar se je odpeljal takoj po tej sceni Vi Zagreb ter se je v par dneh nato vrnil z gospo Polakovo in z baletno plesalko. Deželno gledališče je imelo vzlic Robidinemu terorizmu potem tri predstave zaporedoma popolnoma razprodane. Tako je bila klerikalna zloba paralizirana in hudobni namen uspešno odbit. Nam pa je le žal, da nismo tega škandaloznega slučaja. ki je le eden med premnogimi, zvedh po- frči. Danes je Robida že odslužil ^a vselej, drugi pa se že še vrnejo tja, kamor spadajo. Priobčujemo to zgodbo le v ilustracijo razmer pri deželnem gledališču, ko so bili v deželnem odboru na krmilu klerikalci in ko je bil že v zadnjih izdihih rajni Ljudski eder. — Darilo za mestne uboge. Gospa Ana Leskovčeva, soproga c. kr. obrat, vodje v Pulju, je na željo njene pokojne matere gospe Kristine Petričeve vposlala za ljubljanske uboge znesek 50 K. — Na jug ie letela v nedeljo večer jata divjih rac. Cez mesto leteč so glasno vikale. Znamenje zgodnje zime? — Kupi smeti in gnoja na Ledini. Na travniku prav tik ceste na Ledini je nakopičeno cele kupe cestnega blata in smeti. Ker je za mestni fizikat predaleč da bi si to higijensko specialiteto ogledal, ga opozarjamo tem potom nanjo, z željo seveda, da jo odpravi! . — Prof, Davorin Karlin. Včeraj je umrl prof. Davorin Karlin, katerega se bodo ob tej priliki gotovo hvaležno spominjali njegovi bivši učenci križem domovine. Bil je vnet prijatelj mladine in povsod zelo priljubljen. Dosegel je starost 63 let. Bolehal je dolgo na želodčnem raku. Blag mu spomin! — Pripravlilni odbor za ljubljanski cvetlični dan se obrača na vse zavedne dame v Ljubljani in po deželi z udano prošnjo, naj blagovolijo do 14. t. m. popoldan vposlati kolikor veliko množino rož (zlasti astre, georgine, dalije) in sicer na naslov: gospa Amalija Wider, Šelenburgova ulica 3. — Dotične ljubljanske gospe in gospodične, katere iz kateregakoli vzroka ne morejo osebno sodelovati pri prodajanju cvetk, naj se odkupijo na ta način, da pošljejo centralnemu odboru po 200 cvetk oziroma večje število bonbonov (bonboni ^naj bodo iz higijeničnih ozirov zaviti v stanjol). Še tekom tega tedna se viči I. damski sestanek; udeleže se naj ga vse zavedne dame, ki nameravajo Sodelovati pri prireditvi. Polnoštevilna udeležba pri sestanku je neizogibno potrebna, ker bo sestankov malo in se mora vsaka dama udeležiti vseh, da bo natančno informirana v svojem delokrogu in svojih dolžnosti. Vse gospodične ki bodo razpečavale cvetke, naj se blagovolijo priglasiti na naslov: Centralni odbor za cvetlični dan v Ljubljani. Šubičeva ul. 3. — Iz pisarne slovenskega gledališča. Skušnje pevskega zbora se začno z današnjim dnem. Skušnja za ženski zbor je nocoj v torek 3. sept. ob osnvh, skušnja za moški zbor jutri V sredo ob osmih zvečer v veliki dvorani gledališču. — Prva skušnja za dramsko osobje bo v sredo 4. sept. popoldne ob treh v mali dvorani. Intendar.ca vljudno vabi k polnoštevilni udeležbi. — Kinematograf »Ideal«. Spored za torek '3 sredo 4 in čt.rtek 5. septembra 1912: 1 tmetrična deforniacija pod pritiskom se nahajajočih kovin. (Znanstveno, samo popoldan.) 2 m m Uboj v Horjulu. (Izvirno poročilo.) V nedeljo zvečer se je vrnil domov Juri Osredkar, užitkar v Verzdencu pri Horjulu, nekoliko pijan. Osredkar je bil sploh pijači udan in je zato živel s svojo zeno v stalnem pre- S tem se morda tudi »Piccolo« potolaži, ki nikakor ne nnre preboleti dobrega uspeha slavlja petletnice N. D. O. Bombardiranje vlaka. Že na večer je prišel v kavarno »Balkan« neki slovenski delavec, ki so ga laški kulturo-nosci na samem spoznali, napadli in pretepli do krvi. Zvečer je bilo od »Balkana« do kolodvora niru Ko se je mož vrnil pijan domov, ga se- mnogo policije. Na kolodvoru so se gostje in ' * . ( I____ (Vrt S rj 1-v-i r-y ** I 1 V •_n<>n• — Sire!'je ponovil Ivan Neustrašni in se prijel za glavo. — Kralj je mrtev, živel kralj! — Živel kralj! je zaorilo po nabito polni sobi in hodnikih. Kraljica je mrtvaško pobledela. Kralj mrtev!.... — Naprej! je zahropel vojvoda. Evo vam prvega ukaza kralja: primite upornika in peljite ga na morišče! Pii vratih so se divje bili. Ječar je bliskoma udrihal oberoč s svojim mečem: v lokih, na desno, na levo, navzgor, navzdol. Helebarde so se hrešče lomile, meči so pokali; če je udaril s ploskvo stranjo, je predrzni naskakovalec zarjovel od bolečine in padel kakor posekan. Nihče tii mogel blizu. Napadalci so se preplašeni in obliti s krvjo jeli umikati. Zdaj je iztrgal Oc-quetonville najbližjemu ročno sekiro in jo s strašno kletvico zalučal pi'9^1 nePremagljivemu orjaku. Po zraku je zažvižgalo. Sekira je zadela v sredo čela in se zasadila globoko v možgane. V tem hipu je planil Passavant naprej. Ječar je še videl, kako se je klina njegovega učenca sprožila proti Ocquentoville-u. Ustnice so se mu skrivile v zadovoljen smehljaj in brez besede je telebnil na zemljo... Meča novih nasprotnikov sta šiloma udarila drug ob drugega, da je brizgnila strnjena kri na vse strani. Kri Scas-ova! — Tovariši, maščujem vas! je zarulil Oc-quetonville in pene so mu pokrile usta. —■ Tovariši! Za vami pošiljam vašega vodjo! je kriknil plemič. Ocquetonville, glej, Passavant ni pozabil na tel — 777 — Passavant, ne ubij mojega očeta! ■ V hipu so vsi razumeli strašno razodetje. Nihče ni vprašal, nihče pomišljal, nihče dvomil. Kakor bi bilo izrečeno nekaj, kar so vsi že davno slutili in kar jih je strašilo v sanjah in samotnih urah ... Passavant je padel na kolena pred deklico, meč je izpustil iz roke in udano sklonil glavo. Bilo je, kot bi dejal: — Ubijte me! Svet mi je oče nje, ki jo ljubim ... Vojvoda Burgundski je začutil, kako so se mu misli zapodile v besen vrtinec in gnale okoli tistega, kar je bil pravkar slišal. Glej svojo hčer! je ljovelo v njem. In potem se je krog misli — besnečih furij razklenil in proti njemu je stopala belolasa prikazen... Duh!., je noro zakričal in se pograbil za glavo. Bila je mrtvaško mrzla. Zaprl je oči, kakor bi se hotel zbuditi iz težkega spanca in se naslonil na steno. — RoselysJ Krik, poln veselja in bolesti je planil po sobi. Drugič so vsi odreveneli in pobledeli. Vojvoda je odprl o6i. Duh — Lavra Je resnično stala pred njim. Bulil vanjo, da se je belina prikazovala izza odprtine. Ob njej je stal čarodejec in je s prstom kazal nanj. — Glej ga, da je kriv tvoje nesreče, tvojega trpljenja, ki se je hotel pregrešiti nad njo, nad tvojo Roselys, nad svojo lastno hčerjo. Glej jo, ki je vzdignila kraljevsko roko, da ji zada smrtni udarec, da bi kraljevala z njim, ki je bil tvoj ljubček! Glej ga, Passavant, tvoj pobratim Hardy, ki te je ljubel kakor rodno Hiša Salnt-Pol. B & V M f : Mestni trg št 13. m Stari trg št 8, Urez konkspremeeS Krasne novosti Jesenskih oblek in površnikov d©-mst&cgtt Izdelka* Za naročila po meri največja izbira tu.- in inozemskega blaga. StolldAm postrežb#. Itfajialžfc cc?se. ter na uboj, ostala vprašanja na pijanost ter silobran pa soglasno zanikali. Na podlagi tega izreka je bil Henigman obsojen na tri leta težke ječe. Senatu je zopet predsedoval predsednik pl. Garzarolli, obtožbo je zastopal dr. Hočevar, zagovorništvo nadsvetnik v p. Smola. Koncem razglasitve razsodbe je predsednik obtoženca prav lepo očetovsko podučil, naj ga izredno nizka kazen poboljša in da se kot spokorjen novoporojeni človek vrne v človeško družbo. Umor v Št. Jerneju. Novo m e s t o, 31. avgusta. Danes, zadnji dan porotnega zasedanja se vrši razprava o nenavadnem umoru v Št. Jerneju. — 15lctni deček je obtožen, da je na surov način umoril 131etno deklico. Razprava je privabila polno dvorano občinstva. Porotnemu senatu predseduje dež. sodni svetnik Bučar, pr.sodnika svetnik Žmavc, sodnik Kuder. Drž. pravdništvo zastopa dr. Hočevar, obtoženca zagovarja ljubljanski odvetnik dr. Ravnihar. Porotniška klop je odbrana izvzemši edinega domačina Brleča iz samili vnanjcev, večinoma priprostih kmetovalcev. Z ozirom na jako težak slučaj je sestava porotniške klopi občinstvo osupnilo. Umora obtožen Avguštin Kopitar rojen 1. 1897. v Krašnji okraj Brdo, nezakonski sin male trgovke Peregrin, je obiskoval prvi red gimnazije v Ljubljani, ker pa je bil slab za učenje, ga je mati dala v trgovino. Najpreje se je učil pri tvrdki Kranjc v Kranju, ker je bilo tam delo zanj pretežko, je šel k tvrdki Crobath istotam. Tu je nekaj poneveril. Dne 1. junija je prestopil na tretje učno mesto k trgovcu Valentinu Vale v Št. Jerneju. Dober mesec pozneje se je zgodilo nesrečno dejanje. Kopitar je slaboten deček, v zgodnji mladosti je bil božjasten, iz ušesa mu je tekel gnoj, ko je bil 10 let star, mu je eden dečkov vrgel kamen na glavo, kar se mu še zdaj pozna. Od tedaj ga je začela glava boleti, večkrat je krvavel, večkrat je bil zmeden, sicer je prikrite jako razborite narave. Tudi njegova mati je razburljive narave, očeta pa smatrajo včasih tudi za silovitega. Mati ga je v preveliki ljubezni razvajala, kar se posebno vidi iz dejstva, da mu je kupila kolo, ki je bilo kot bomo pozneej videli vzrok te grozne tragedije. Kopitar pride pred poroto že v obleki kaznjenca. Je bled, prepaden, kdor vidi tega slabotnega fantka, si nikakor ne more predstavljati. da bi bil zmožen storiti tako hudodelstvo. Na predsedniško vprašanje, če se čuti krivega, odgovori skesano z da. Kolo ga je zapeljalo k umoru. Za zgodovino kriminalistike bo ta slučaj gotovo eden najbolj izrednih. Pa tudi za vsakega človeka, ko izve, kaj je povzročilo to samo na sebi nezaslišano dejanje. — Rekli smo že, da mu je mati kupila kolo. V nedeljo dne 7. julija sc je Kopitar s tem kolesom vozil po šenljer-nejski okolici. Kakor je že kmečka mladina navajena kolesarjem nagajati. Med otroci je bila tudi umorjenka 131etna Angela Hrastar iz Dobra vice pri Št. Jerneju. Ob Kopitarjevem mnenju mu je ta deklica še najbolj nagajala. Vsled tega razburjen, je sklenil se maščevati nad na-gajivci. Pet dni pozneje je Kopitar bil zaposlen pri skladišču, kjer je nabijal cementne sode. Krog 4. ure popoldne pride tam mimo omenjena deklica se postavila na prag in sc dečku smejala. Ker je to ponavljala, je Kopitarja, ki jc bil že od nedelje nanjo jezen, tako razburilo, da jo je s kladivom, ki ga je imel ravno v roki udaril po glavi deklico. Tak je bil začetek, iant si je mislil, da jo je smrtno zadel. Kar je, to je, si ie mislil, treba je do konca izvesti začetek. Potegnil jo je notri ter ji tam še zadal nekaj udarcev'. Ker sc je pa bal, da ga v smrtnih izdihljajih deklica ne izda s kakim krikom, je pobral njeni robec, ga malo napolnil s cementom ter ga ji zatlačil v usta. Ko pa je videl, da curlja iz de-kličnih ran kri po slami, jo je potegni! višje kjer je bilo spravljeno seno. Na tleli ležeči žrtvi se je krilce razgrnilo navzgor, deček je zagledal pred seboj goli del spodnjega telesa. Pri tem pogledu se ga je lotila pohotnost in---------(l a akt se je pri razpravi zamolčal.) Vzel je še ključ ter z njim tolkel po golem trebuhu, hoteč jo še prebosti. Udarci pa niso dosegli svojega namena, so bili tudi že odveč, ker je bila žrtev že mrtva, ona se je zadušila. Ko je bilo vse to končano, jc svojo žrtev zakopal v seno in si jc pri tem mislil. Videl ni nihče, kaj sem storil, trupla tu notri ne bodo kmalu dobili in kadar ga bodo, gotovo nc bo nihče mislil, da sem jaz storilec. Ko jc bilo vse končano, je skušal krvave sledi zamazati s cementom, nato zapri skladišče in odšel domov, kjer si je preoblekel srajco. Na sledu umorjene žrtve. Kmalu po tem dogodku jc šla hčerka on-dotnega dacarja Kalana tam mimo in zapazila sled krvi. ki je kapljala izpod slame. Zvečer pa so pogrešali doma deklico Angelo Hrastar. Iskali so vsepovsod po nji, toda brez uspeha. To sc je razneslo po Št. Jerneju. Tedaj se da-carjeva hčerka spomni na tiste krvave sledi. Ko so jih začeli preiskovati, so našli, kar so iskali. Ker je bila tudi fantova srajca vsa krvava in je imel prejšnji dan tam v skladišču opraviti, so ga takoj prijeli. Izpočetka je tajil, potem pa priznal. Nadaljna preiskava je tudi dognala, da je v trgovini nekaj pri 9 K poneveril. Mnenje sodnih Izvedencev dr. Vavpotiča in dr. Straška je, da prizadeti udarci niso bili smrtni, nego da je povzročilo edino le to, da je Kopitar svoji žrtvi potisnil robec v usta, vsled česar sc je potem zadušila. Potemtakem Kopitar ni morilec, k večjemu je zakrivil uboj. Izpovedbe prič. Po izpovedbah večine prič, jc Kopitar bolehen, nenavaden iant. Priča Grmek, nadučitelj v Krašnji ga označi kot nenormalnega. Tudi ko-stanjeviški zdravnik dr. Indra, ki je tudi psiliija-ter, je v svojem izvidu mnenja, da to dejanje ni delo normalnega človeka in da se za ta slučaj priporoča natančna preiskava od strani ve-ščakov. Dr. Ravnihar proti sodnim izvedencem. Jako zanimiva je postala razprava ko sta izvedenca oddala svoje mnenje in ju je govornik dr. Ravnihar začel izpraševati po duševnih defektih obtoženčevih. O tem več na drugem mestu. Obravnava preložena. Dr. Ravnihar je stavil predlog, naj se razprava preloži v svrho natančne preiskave ob-toženčevega duševnega stanja po veščakih. Sodni dvor je temu predlogu ugodil. Obtoženca pošljejo v Ljubljano, kjer ga bodo psihiatri preiskali. Razprava je trajala do 1. popoldne. Najnovejša telefonska in brzojavna poročila. AVSTRIJSKI MINISTRSKI PREDSEDNIK. Dunaj, 2. septembra. Vest o odstopu ministrskega predsednika grofa Stiirgkha, ki vam jo je podal vaš poročevalec včeraj, se povsem potrjuje. Vendar so postale komplikacije'vsled naslednika, ker Poljaki nikakor niso zadovoljni z namero grofa Stiirgkha, ki forsira vprašanje notranjega ministra barona Heinolda kot bodočega ministrskega predsednika. Vsled tega se bo skušal grof Stiirgkh še vzdržati na mestu ministrskega predsedstva — kljub svoji bolezni — do večje rekonstrukcije kabineta. SLOVANSKA ZVEZA DRŽAVNIH URADNIKOV V AVSTRIJI. Praga, 2. septembra. Priprave za ustanovitev zveze avstrijskih državnih uradnikov so v popolnem teku. Kot centralo slovanske zveze državnih uradnikov se domneva vzeti Prago. Češko državno uradništvo meni v to svrho stopiti v stik z državnim uradništvom drugih slovanskih narodov v Avstriji, da pridobi isto za svoja stremljenja. BOLGARIJA IN SRBIJA PROTI TURČIJI. Beigrad, 2. septembra. Mobilizacija Bolgarije je zavisna od vstrajnosti javnega mnenja proti Turčiji. Zahteva bolgarskega ljudstva je našla odmeva tudi v Srbiji. Narodna društva zahtevajo v ostrih resolucijah odločno vojno s Turčijo. Poleg drugih srbskih narodnih društev jc izdala tako resolucijo tudi : Narodna obrana«. NARODNI SOCIALISTI NA ČEŠKEM. Praga, 2. septembra. Narodni socialisti zahtevajo spravo na Češkem pod tem pogojem, da se obenem reši manjšinjsko vprašanje, odklanjajo vsako spravo. Ta zahteva se je pov-darjala tudi pri slavnostnem zborovanju ob priliki 15Ietnice narodno - socialne stranke na Češkem. Odločno se je zahtevalo preosnovo vo-volilnega reda v deželni zbor in občinske za-stope. STRELA UBILA TRI VOJAKE PRI VAJAH. Sarajevo, 2. septembra. Pri Uloku v Hercegovini jc nevihta vjela vojake 51. infanterij-skega regimenta pri vajah. Tri vojake je strela ubila pod grmičevjem, enega je pa težko ranila. NEVARNOST MIRU IZ DARDANEL. Odesa, 2. septembra. Mine, ki jih je vihar zanesel v Crno morje, plavajo proti jugu. Ker se vse ne opazijo lahko, da bi sc jih odstranilo, nastaja nevarnost, da kaka ladja ne zadene ob nje in da ne eksplodirajo . Odgovorni urednik Radivoj Korene. Last in tisk »Učiteljske tiskarne*. Mali oglasi. Blagajničarka za modno trgovino, ne izpod 25 let stara, ki je že tako službo opravljala, se išče. Nastop takoj. Ponudbe na pošni pre-dal 38, Ljubljana. 567—3 Gospodična, ki zna elegantno šivati se išče k družini. Naslov v »Prvi anončni pisarni.« ______________________________ 582—1 Gospodična se sprejme na hrano in stanovanje. Poizve se v »Prvi anončni pisarni«. Pošljite naročnino* ako je še niste! za 4 dečke se išče takoj proti ugodni plači. — Reflektira se na absolviranega gimnazijca, ki je dober v latinščini in grščini. Ponudbe pod šifro rDtmači učitelj" na »Prvo anončno pisarno*. V v v v Knjigoveznica A. Feldstein v Ljubljani Radeckega cesta 12 se najtopleje priporoča. Ravnokar došla velika izhera oblek za šolsko mladino za deklice in dečke. — Najnovejše obleke, površnike in raglane za gospode. Najmodernejšo in največjo izbero damske konfekcije, kakor paletoje, raglane, kostume, jopice, krila in bluze po priznano najnižjih cenah priporoča „Angleško skladišče oblek« O. Bernaiovič, Ljubljana, Mestni trg št. S. — 778 - sestro. Kupa njegovega trpljenja je napolnjena gorja, njegova bol kriči do neba po maščevanju ... Saitano je govoril in se umaknil. Hipi so potekali v grozni tišini. Lavra jc 'klečala ob Odette-Roselys in ji oklepala noge; Ivan Neustrašni se je pomiril: duh se je izpre-menil v meso in kri, Spoznal je Lavro d’ Am-brun! Tudi kraljica se je že zbrala, ali nikamor se ni mogla umakniti. Orjaški ječar je čuval nad njo... Saitano se je prestopil in se dotakni! klečeče Lavre. — Idimo, ji je šepnil. Lavra je vstala in položila Roselys roko na ramo. Passavant je pobral svoj meč. Molče so se obrnili vsi k izhodu. Izabela je krčevito .vztrepetala. Hotela je klicati na pomoč. Pa ječar ji je vrgel ruto okolu glave in jo šiloma zadržal. Šele pri vratih jc plemič zapazil Brus-caille-a. Bragaille-a in Brancaillon-a. — Sledite mi! jim je zapovedal. Takoj so ga ubogali. Zdaj se je okrenil še k ječarju in mu zaklical: — Pridi! Ječar je izpustil kraljico. Vsi štirje so stopili k Passavantu, ki je v prihodnjem trenoku prestopil prag. Bil je diven izhod! Mati je stopala spredaj s hčerjo, za njima Saitano, potem Passavant in štirje spremljevalci z golimi meči v rokah. Šli so ritensko, počasi, dostojanstveno... Šele. ko so vsi zapustili sobo, sta jela vojvoda in kraljica na vse grlo klicati straže. Takoj so pritekli od vseh strani. Prvi med njimi — 779 — je bil Ocquetonville. Rešil se je med tem iz nepričakovanega zapora in zasledoval s svojimi ljudmi ubežnika do Odettinega stanovanja. — Scas, Oequetonville, za njimi, je zatulil vojvoda in pokazal za odhajajočimi. — Vjcmite ženski! je zakričala kraljica. Ocquetonville je planil naprej. Zvedel je že, kakšna usoda je zadela njegovega tovariša. Togota in strah sta ga delala steklega in besno se je zakadil proti trojici in ječarju, ki so mu zastavili pot. — Psi prokleti, odtod, kaj se ustavljate! Bebci, primite Passavanta! — Rešite ju! je zaklical plemič za odhajajočim Saitanom. Držali se bomo tukaj, dokler bo mogoče! In slednjič je zaklical za njimi: — Z bogom, Lavra!... Z bogom Roselys! XXIV. Morišče. Saitano je urno in spretno vodil Lavro in Roselvs po tajnih hodnikih kraljeve palače. Za njimi je udarjalo vpitje bijočih se. — Vojvoda mi je ušel, je mislil čarodejec sam pri sebi. Dokument je bil prez pomena... za enkrat vsaj. Pa moja ura še ni odbila! Odšli so pri istih vratih kakor sta prišla. Naglo so krenili proti Herminineinu stanovanju. Dospevši tja, so Roselys zapustile moči. Na pol mrtvo od prestanih dogodkov so odnesli na ležišče. Ihte se je vrgla mati preko svoje hčere... V Hiši Saint-Pol je divjal strašen boj. V hipu, ko so navalili stražarji, se je okrenil Oc-quetonville k vojvodi in glasno zakričal: Spominjajte se dijaškega društva „ Domovina “ l „DAN“ se prodaja l. 3. 4. 5. 6. 7. 8. 9. 10. 11. 12. 13. 14. 15. 16. 17. 18. 19. 20. 21. 22. 23. po O vin.: V Gorici: Karol Schmelzer. južni kok*&/®ff Ter. Leban Corso Verdi 20. Jan. Sardagna. Gosposka ul. 9. U. Likar, državni kolodvor. V Kranju: Adamič. Glavni trg; Rant; šifrer na kolodvoru. Na Bledu: Pretnar in A. W61Iling. V Bohinjski Bistrici: M. Grobotek. V Radovljici: Oton Homan. V Škofji Loki: M Žigon. V Idriji: tiskarnar Sax. V Cerknici: K. Werli. Na Rakeku: A. Domicelj. V Gor. Logatcu: Josip Rus. V Postojni: I. Marinčič. V Št Petru na Krasu: K. Schmelzeiv V Novem Mestu: Josip Kos. V Opatiji: A. Tomašič. V Reki: J. TrboJevič. V Divači: K. Schmelzer. V Komnu: A. Komel. V Nabrežini: K Scbmelzef. Na Zidanem mostu: M Petermafl. V Celju: Zvezna trgovina. V Mariboru* Vilko \Veixl. Solkan: F. Kovač. £5g& Trnovo: Jos. Brinar. ■”