Leto VII., 6tev. las. ^O' ------------------------------Zi Poitntn« plačana * gotovini. V Celju, v četrtek 21. |uni|a 1923* Posamezna štev. I Dm. v t h n y“»ja*., , pni Glasilo Socialistične strank® Jugoslavije. Izhaja razen ponedeljka in dneva p« prazniku vsak dan. Uredništvo in upravništvo: Celje, Strossmajerjeva ul. St. 1, 1. nadstropje; Naslov za dopise : »NAPREJ«, Celje; Ček. rat št 11.959. Stane mesečno...................20 Diru za inozemstvo . 30 Din. Oglasi: prostor 1 X65 mm 1 Din. Dopise frankirajte in podpisujte, sicer se ne priobčijo. Rokopisi se ne vračajo. RekSamactje za list so poštnine proste. Lt&inik V., štev. 25. Četi*tkov«s številka „NAPREJA izhaja kot tednik n LJUDSKI GLAS Glasilo Kmetsko-tSelavske zveze. Stane letno 48’— Din, mesečno 4‘— Din- Pismo kmetskega proletarca industrij skeiim proletarcu. Sodrugi! Proletarci! Življenje na kmetih je težko, posebno manjšemu kmetovalcu, ki mora vse sam obdelovati, kar ima; družina mu radi, nedoraslosti še ne more tako uspešno pomagati pri delu kakor pri jelu. Naravno je, da se ga včasih le polašča skrb, kaj bo, če bo vozilo državno gospodarstvo navzdol-; skrbeče pogleduje svole otroke in boli ga, če pomisli, da se jim bližajo hudi časi. Pomagal bi jim rad, pa ne leži v njegovih rokah rešitev položaja.’ Kinetje-sosedje tarnajo in ugibljejo, kdo je zakrivil tako gospodarstvo, ki m v nobeni zvezi z bivšimi obljubami, političnih voditeljev. Ce se pritožujejo, komu naj se pritožijo, če ne vladarju v iari. gospodu fnimoštru, ker še nimajo tiste zaupljivosti do knieta-soseda v mnenju, da ni zmožen nihče drug dajati dobrih svetov kakor fajmošter sam. ki jih dobi naravnost od sv. Duha? Radoveden sen', sodrugi. ali se bodo tem revežem kdaj odprle oči. Kaj mislite vi, o katerih slišim. da imate vsaj toliko več pameti, da ne redite farškim lenuhom trebuhov? Gospod fajmošter pobožno zavijajo oči, če jim kdo potoži, tla mu slabo gre. _ pa pravijo, da še nismo dovoli pobožni in verni, da bi se nam moglo bolje goditi. Ta zločinec, ki je bil svoj čas glavni agitator kleroške stranke v naš[ fari, se nc sramuje niti najmanj, da je tako slepil svoje »ovčice« z avtonomijo, še dalje misli vleči svojo godlo po naši župniji. Jaz sem edini1 v vsej fari, ki ga smatram za zločinca tudi v javnosti, dočim se mu drugi prilizujejo in če zahteva kaj z« »cerkvene potrebe«, kar tekmujejo med seboj, kdo mu bo prvi ustregel. Nekateri so res še pri nas, ki ne soglašajo z njim n njegovimi sleparskimi frazami; z mano si pa tudi. ti ne upajo soglašati, ker se boje. da jim kak lep večer ne zgori hiša ali kozolec kot brezvercem; najhujše pa. kar bi jih zadelo, bi bilo, da jih g. župan na preinilostni ukaz g. fajmoštra javno okličejo za brezverca, katerega hiše sc mora vsak za 100 m izogniti. Ker pa tl reveži nimajo na razpolago vseli kmeti-ških potreb, bodisi za polje ali za domačo porabo, bi ud nobenega žtipijana ničesar ne dobili in bi morali za drag denar vse nakupiti ali pa prodati kmetijo, pa iti z družino s trebuhom za kruhom. Zaveden proletarec bi p/etrpel tudi to, njim pa se zdi' to budalost; zato ostanejo rajši hinavci. Imamo v naši fari bogate posestnike, ki najemajo delavce, ali, kakor jih oni imenujejo, dninarje. Ce so ti dninarji pobožni in po njihovem okusu, jim dajo toliko hrane, da ne omagajo med delom, če pa ne pridejo k delu iz cerkve, jih Pa postrani gledajo in jih s podlo šikano prisilijo, da se umaknejo drugim. Plačajo pa ti: gospodje navadno le s kakšno kilieo krompirja ali pa sprhnele koruzne moke. Ljudje se pritožujejo, se obračajo včasih tudi name, toda jaz jim ne morem veliko pomagati, ker sem sam. V nekaterih slučajih sem že poskusil intervenirati pn parasitih kmetskega kapitalizma, toda g. župnik in g. župan sta mi zagrozila s tožbo in drugimi šikanam?. Ker pa se šikaniranje vedno sHnejSe pojavlja, zato vas prosim, sodrugi, rešite ali vsaj poskusite nas rešiti te bolečine. Pošljite nam apostolov socialističnega nauka, kii bodo z lepimi, resnice polnimi besedami in dobrimi vzgledi pritegnili marsikoga y naše vrste. Naša mladina je popolnoma posuro-vela. Fajmošter in učitelj (hlapec) jih vlačita v vsakovrstna »izobraževalna« društva orlovske, mladinske in sam vrag vedi. kakšne hudičeve zvez© še; tam jih učita orlovskih koračnic, popivanja, kajenja in zmerjanja čez vse, kar ne hodi fajnioštni roke lizat. Sami se pa fantalini že polagoma navajajo (podivjani in za sveto stvar vneti, akor so), zgrabiti za nož in kol ter s tem braniti svoja • . . krščanska načela. Moji trije fantje prinašajo vsak dan domov »rogove« na glavah, ker niso Orli. Predlanskim smo imeli učitelja, ki je. pridobil mene v vrste zavednih socialistov, pa je bil samo dva meseca pri nas. Brž ko Je začel otroke učiti dolžnosti do sebe in družbe, so izposlovali občinski odbor In fajmošter kot komandant, da so ga izgnali s koli iz naše fare.* Za tem je prišel za učitelja neki »naprednjak«. Bil je član Sokola in menda tudi »Orjune«. Ta je začel otroke učiti, da boga sploh ni, da sme vsak živeti svobodno in pretepati druge, če se delajo iz njega norca itd. Tudi temu so zapre, tili z izgonom. Ker pa se mu je pri nas predobro godilo, sc je čez noč prelevil v gorečega katoliškega podrepnika in danes dela v zvezi s fajmoštrom, kar sem Vam že zgoraj poročal. Sodrugi, pošljite tudi naši deei rešitelja iz te bede, človeka, ki bo s socializmom odrešil našo faro pred poginom in nam prinese! pravega blagostanja! Težak boj nas še čaka s hinavskimi farškl-mi bandami in učiteljsko zalego iz soko-laškili, orjunskih in orlovskih vrst. Soči rttgi, na pomoč! * In bili so osli, tkzv. »kritiki«, :iu so še danes, ki so v buržujskih listih prodajali to le modrost, da Cankar ni- zajel svojih »Hlapcev« iz resničnega življenja! h teh podatkov preprostega proletarca naj hodijo učeni osli zajemat svoje trditve! Op. ur. Tedenski pregled. PeteR 8. junija: Na Bolgarskem re-1 cija. Meščanska opozicija s socialisti vred je pod uplivom vladajočih Ko-buržanov in v zvezi z makedonskimi koniiti ter armado vrgla Stambolijskije-vo vlado in sestavila novo. Nji na čelu je prof. Cankov. En socialist (Kazazov) je tudi vmes. — Proti izpuščenim orjuna-šem, ki so izvršili napad na mariborsko Cirilovo tiskarno, je drž. pravdništvo vložilo tožbo. Sobota *?. junija: Na Bolgarskem zbira Simnbolilski, ki je ob izbruhu prevrata bil na. agitaciji po deželi, kmetsko armado. Komunisti izražajo novi vladi jvojo udariost. - Nemška vlada zahteva od naše odgoditev reparacijskih plačil. Nedelja 10. junija: Meščanska vojna na Bolgarskem je v polnem teku. Pondeljek 11- junija: Naša vlada mobilizira proti bolgarskim revolucionarjem. Spopadi s komitaši na meji. — Švicarska vlada je prejela novo Cičerinovp noto radi Volovskega. Cičeriri zahteva zadoščenje in materielno odškodnino. V Belgradu podpis sporazuma z Nemčijo glede reparacijskih dobav. _Mi dobimo druge predmete namesto živine, ki nam po reparacijskih dogovorih pristoja. Torek 11. junija: Italija zahteva, jia.i bi ji popolnoma prepustili Baroš. — Stambolijski je izdal na bolgarsko selja-ško ljudstvo letak, v katerem ga poziva na oborožen nastop proti revolucionarjem. Belgrajski bolgarski poslanik intervenira pri Bašiču za oboroženo pomoč Stambolijskemu. Jugoslovansko-romunsko komisijo za določitev banatske meje so preuredili. Gospodje se dobro imajo, pa se jim z delom nič ne mudi. Zastopniki ruskih sovjetskih republik sklenejo izdelati novo ustavo, po kateri bo vsaka republika upravno in zakonodajno samostojna. Skupna bo le vojska in zunanje zadeve. Sreda 13. junija: Naša vlada se v sporazumu z ostalo Malo antanto in Grško odloči podati revolucionarni bolgarski vladi ultimat. Vojaško intervencijo smatrajo za neizogibno. - Naknadne in izredne kredite (predvsem zopet vojne!) je vladajoča buržoazija! v parlamentu sprejela. Zato so nam pa pred par dnevi naložili za dve miliardi novih davkov... Češkoslovaška vlada je začela na temelju zakona o »zaščiti« republike preganjati razne komunistične voditelje, zlasti v Brnu. — Angleška vlada predlaga novo medzavezniško konferenco Zreli državljani ali papistovski podložniki? Svobodna država, v kateri se hočejo državljani vladati sami in sami določevati si usodo, potrebuje vsekakor zrelih ljudi. Vsak posameznik se mora brigati za javne interese, vsak si mora ustvariti lastno mnenje in to mnenje braniti z neustrašeno zavednostjo. To je vsakdo dolžan, če hoče, da se porodi iz kresanja raznih mnenj posameznikov .pravi temelj za dobrobit splošnosti : Tako je bilo v starogrških republikah, bilo je tako v Rimu. Energijo, zvestobo, dolžnostno zavest, junaštvo in neustrašenost sta priporočala v Atenah Periklej, v Rimu Seneka. Kako pa je pri nas? Za vzgojo značajev bi moral predvsem skrbeti po načrtu šolskega zakona verski pouk; Katekizem obravnava tudi razmerje državljana do javnih zadev ; toda na kakšen način? Katekizem ne pozna dozorelih državljanov, v javnih zadevah nima državljan sploh nobene pravice govoriti in sodelovati, temveč ubogati mora oblasti. V rimski cerkvi je pač dogma, da so verniki »poslušajoča cerkev«, ki smejo le poslušati in pokorno pritrjevati vsemu, kar papež in škofje kot »učeča cerkev« zapovedujejo: 410. Komu smo dolžni še spoštovanje, ljubezen in pokorščino, razen starišem ? Razen starišem smo dolžni spoštovanje, ljubezen in pokorščino še predpostavljenim. — »Hlapci, bodite z vsem spoštovanjem podložni gospodu, ne samo dobremu in milemu, marveč tudi slabemu,- 411. Kdo so predpostavljeni? Predpostavljeni so varuhi, učitelji, mojstri in delodajalci, duhovne in posvetne oblasti. 413. S čim grešimo posebno proti duhovnim in posvetnim oblastim? Proti duhovnim in posvetnim oblastim grešimo posebno: 1. z drzno grajo in žaljenjem ; 2. z upornostjo. »Vsak bodi podložen oblastvom, kajti ni oblasti razen Boga; te pa, ki so, so od Boga postavljene.« To so poglavja iz Velikega katekizma. Razmerje med vlado in državljani, med podjetniki in delavci enačijo ka-tehetje na temelju katekizmov vedno razmerju med stariši in nedoraslimi otroci. Iz teh besed kličejo delavcem in nastavljencem : »Vi, hlapci, bodite pokorni v vsem gospodom, ne le dobrim in milim, temveč tudi slabim !« In doraščajočim mladim državljanom, ki bodo pozneje sami kovači svoje sreče, ki bodo pri javnih vprašanjih sami kot dorasli državljani sodelovali s svojo uvidevnostjo in voljo in morali sebe same vladati, vsiljujejo v dušo besede: »Vsak naj bo hlapec oblastim: kajti ni oblasti razen Boga ; te pa, ki so, so od Boga.« Ne smete biti vzgojeni kot samostojni, odkriti ljudje, marveč kot podložni, poslušni hlapci, da vas bodo mogli cerkveni in posvetni oblastniki brezskrbno vladati; predvsem seveda cerkvene oblasti. Za pokornost napram tem vam še posebne zabičujejo: »Tesno se združi s sv. očetom in škofi in pusti v vseh zasebnih in javnih zadevah, da te vodijo ti!« Za posvetne oblasti katekizem takega opomina ne daje. Da, celo izjemo dela katekizem za te, četudi je vsaka oblast od Boga. 414. Kdaj ne smemo poslušati stari-šev in predpostavljenih? Ce nam nekaj zapovedo, kar je grešnega! —- »Boga je treba bolj poslušati kakor ljudi!« — Kot božji namestnik pa velja duhovnik, ki ljudem govori, kaj »Bog hoče« In kaj je »grešno«; ta se sklicuje na papeža, ki je »nezmotljiv«. Zato pa ne smemo-poslušati stariše in posvetne oblasti, če papež, škof ali duhovnik hočejo drugače. Vemo za slučaje, ko so katehetje. sklicevaje se na to mesto v katekizmu, od svojih učencev zahtevali, naj otroci, katerih stariši ne marajo pustiti k verskim obredom, sami kar na skrivaj utečejo proti volji starišev in gredo k spovedi, kakor katehet ukaže. Papežem, škofom in duhovnikom se moramo pokoriti in sc upreti starišem ter posvetnim oblastvom, če nočejo plesati po njihovi muziki; kajti kar ukaže duhovnik, fe »božji« ukaz — to je nauk, ki je v katekizmu in se odtod vbrizgava deci v um. »Bodi vedno poln spoštovanja in pod-ložnosti napram svetemu Očetu papeZu in z njim zvezanim škofom‘ter duhovnikom.« Toda papež je daleč, škof tudi ni blizu, samo duhovnik stoji vedno za katekizmom. Zato je najvažnejše, da se puste ljudje voditi od duhovnikov, če hočejo zavarovati vrhovno cerkveno oblast pred posvetno vrhovno oblastjo. Tudi tega niso škofje pozabili v svojem katekizmu in zato se še posebno trudijo vzgojevati k spoštovanju in pobožnosti napram duhovnikom: 751. Kakšno mišljenje mora vzbuditi v nas vera z ozirom na duhovniško oblast in čast? V nas mora vzbuditi vera sveto spoštovanje, poslušnost in hvaležnost proti duhovnikom. Pomni, kar pravi neki svetuik: »Kdor časti duhovnika, časti Kristusa, in »strokovnjakov« radi 'reparacij. — Dunajska »Zukunft« objavlja senzacijo, da se Trocki inkognito nahaja na Dunaju na »oddihu«. Četrtek 14. junija: Naša vlada otl-kione priznanje revolucionarne bolgarske vlade. — Poročajo, da so revolucionarji Stambolijskega ujeli. — Radikalni tisk zahteva od vlade, naj Radiča postavi pred sodišče, ker je v nekem angleškem listu prodajal svoje republikanstvo. • Anglija pravi v posebni noti, da je za dovoljna z Rusijo, ker je ta pristala na vse njene pogoje, tudi one slede boljše-višku propagande v inostranstvu. fz Rusije prihajajo poročila o strašni poplavi v Povolžju. Na Kitajskem je tudi izbruhnila! revolucija. Predsednika Li-Yang-Hunga so revolucionarji — poveljujejo jim vladeželjui generali — ujeli. — Sicilijanski ognjenik Etna je začel bruhati. Isto poročajo o Vezuvu. Petek 15. junija: Donavska komisija je začela v Bratislavi sejati. — DemarSa Male antante v Sofiji odgodena. Tu se Je postavila velika antanta vmes. ki noče, da bi se kakšen dogodek na svetu in tudi ne nobena jugoslovanska vojna napoved zgodil brez njenega privoljenja. - Iz S<;tije poročajo, da je bil StamboliJ-ski slučajno ujet in ubit. — Madžarski ministrski svet se boji vojaške intervencije Male antante na Bolgarsko in je poslal posebno noto na Veliko antanto. Proti Češkoslovaški in Jugoslaviji pripravljajo Madžari svoje čete ob mejah. »Naprej« poroča o mezdnem gibanju gorenjskih kovinarjev. Pričakovati je stavko. Sobota 16. junija: Na Bolgarskem je mir./—Tudi Romunija je že priznala bolgarsko vlado Cankova. — Močna boljševiška četa vdere na romunsko o-zemlje. — 5000 Vranglovcev je odšlo iz Jugoslavije baje na Francosko. Ti se tudi zelo interesirajo za dogodke na Bolgarskem. — V Poruhrju pritiskajo Francozi Silne je in siinejc. Čakajte! Glavni akcijski odbor javnih nameščencev in železničarjev je v Belgradu. Kakor smo izvedeli, je predsednik tega odbora zopet gospod, ki sedi v prometnem ministrstvu. Ista pesem, kakor pri bivšem koalicijskem odboru — ker komandirajo takšni »razredni« gospodje, ne pride nikjer do kake akcije. Ze pri prejšnjem odboru se je pokazalo, da je vodja železničarskega gibanja za pravice in kruh v ministrstvu doma .— kakšna nesramna ironija! — in da sedi istočasno pri isti mizi, pri kateri se odločuje usoda desettisočcv uslužbencev. Da taka oseba oz. take osebe pač ne bodo zastopale koristi najbednejših — tudi če bi hotele! — je jasno, popolnoma jasno pa ni, čemu železničarski .in sploh državni proletariat baš take voditelje izbira kakor slepa vešča luč. Posledice podobnih imenitnih ■gibanj za izboljšanje življenja, so potem te-le: Gospod min. predsednik 'Pašič dobi brzojavke iste vsebine, ki so mu jih po- kdor žali duhovnika, ta žali Kristusa Gospoda, kajti duhovnik je Kristusov namestnik.« To ubijajo ljudem tako silno v duše1, da se po deželi vsepovsod dogajajiS’slučaji, ko se pobožni ljudje postavijo za svojega »dušnega očeta« z nasiljem proti takemu človeku, ki bi razodel kako njegovo lopovščino. S tem verskim naukom se vzgaja mehko orodje za duhovniško oblast, ne pa samostojni in zreli državljani. Četudi malo koristi tak verski pouk vzgoji nravstveno močnih ljudi za življenje, še manj koristi državnemu redu. Katekizem, ki je le vzgajališče podložnikov za svetovno papistovsko samovlado, ne prinaša ničesar dragocenega niti za življenje, še, manj pa za državljanstvo. Stare paganske države Grkov in Rimljanov so si vzgojevale samozavestne državljane, naše države pa vzgajajo s pomočjo katehetov suženjske podložnike papežu, škofom in duhovnikom! To je natančen prevod iz predzadnje številke »Arbeiter Zeitunge«, ki pa je tudi za naše jugoslovenske razmere tako važen, da si ne morem kaj, da ne bi vam ga v celoti podal. Kdor misli, da je cela stvar laž ali izmiš-Ijerto predbacivanje katoliškim katehetom,in celi hierarhiji, naj sam ppgleda v veliki katekizem in se prepriča, da je v resnici tak kulturni škandal še dan«s rried nami v podobi tiskane knjige. slali iz Mariboru, Ljubljane. Ptuja, Zidanega mosta, Jesenic, Murske Sobote, Kočevja in Višnje gore: Na zborovanju dne 10. juri. zbrani železničarji in upokojenci zahtevajo, da vlada njihovim zahtevani nemudoma ugodi, ker sicer so posledice neizogibne. —' Akcijski odbor. Na to brzojavko odgovorijo iz prometnega ministrstva (nekoliko skrajšano) sledeče: Vsem tem železničarjem sporočite sledeče moje poročilo: Kraljeva vlada ima v rokah že preko 15 dni (!) moj predlog o ureditvi vsega potrebnega in plač vsemu prometnemu osobju. Ta moj predlog vsebuje poleg materielncga izboljšanja tudi celokupno pragmatiki) prometnega osobja. Ta zakonski predlog je predložen narodni skupščini in pride takoj v obravnavo po skrajšanem postopanju v istem času z vprašanjem javnih nameščencev ter drugih strok, kakor sodnikov, profesorjev itd. Priporočamo prometnemu osobju, da potrpežljivo počaka še kratek čas. dokler se ne reši njegovo vprašanje in apeliramo na njegov dokazani patriotizem (o, da, patriotizem! Op. ur.), da ostane zlasti v sedanjem težkem zunanjepolitičnem položaju na višini izpolnjevanja svojih dolžnosti. Verujemo, da ne zagreši dejanj, s katerimi bi zapadlo odgovornosti, ki bi bila za prometno osobje neodpustljiva in bi za državo (o, da, državo! Op. ur.) imela nc-dogledne posledice. Minister saobra-čaja Velizar Jankovič. Železničarji, po čitanju te brzojavke: čakajte, stradajte dalje, pragmatika pride! Kdaj? Minister pravi: še kratek čas. Škoda, da te kratke čase prometno osobje tako prekleto dobro pozna! Že leta čaka ta skrhani, lačni, uniformirani hlapec države. In še: čakaj! Država je v kritičnem položaju (zato hiti oficirjem zviševati plače), ali! ti, železničar, nisi že leta v kritičnem položaju? Čakaj! Sedaj je prišel apel nate zavoljo zunanjepolitičnega poožaja — zunanji je posledica notranjega — sedaj si patriot, prej si bil izdajalec. Kapitalistična vlada te zopet potrebuje, da odere s tebe še zadnji ostanek kože. Čakaj, osel. da ti trava zrase .o. . Pojdi med buržuje, delaj radikal iji-štafažo '— trava bo že zrasla. Nad tvojim grobom. Železničarji, kdaj vas bo srečala pamet? Ali se vam nei zdi. da bi žc bil čas pustiti enotne »akcije« z buržoazijo, pustiti prerekanje in vstopiti v organizacijo, ki stoji samo na razrednem stališču, vstopiti tudi v politično organiziran boj. da osvojimo ves državni ustroj od občine do parlamenta, v katerem se kujejo zakoni in vešala — za vas!? Ali sc vam lie zdi. da v teh bojih odločajo politične stranke in da so doslej odločale proti vam samo zato. ker ste neprave podpirali. a edino pravo zamotavali? Alj se vam ne zdi. da bi bilo pametno zapustiti črno družbo, ki vam je pred volitvami obljubovala kruh, ki ste se ji nato pri ključih, a vam danes hoče izposlovati samo več dela — še vojaštvo bi vam bilo treba prevažati . . ? Kaj se vam zdi? Nič? Čakajmo. V skupščini tako nimate zastopnikov, današnji gospodje pa si ne bodo delali sile. Ti. železničar, pa si prideni' h kosilu in večerji patriotizem, kakor ti ga ponuja g. minister. Boš lažje — čakal • . . Eden za mnoge. Politične vesti« * Na ponedeikovi seji narodne skupščine so se zopet vse vprek napadali g. vladni zastopniki in nar. poslanci. Posl. Pribičevič je konstatiral, da je zagrešil dr. Ninčič z ozirom na politiko napram Bolgarski, Govornik je izjaviI- da so danes na Bolgarskem gospodarji elementi, ki naslanjajo svojo bitje in nebitje na samo propagando, da je Stambolinjski izdal Makedonijo Srbom. Prosil je ministra zunanjih zadev za pojasnila o njegovih dejanjih v zadnjih 10 dneh. Ko je govornik slišal, da namerava naša vlada izvesti demaršo v Sofiji, je bil pomirjen, danes pa lahko še enkrat konstatira, da se Cankova vlada trdneje upostavlja. Strašno se je razhičil, ko je izjavljal, da je naša politika miroljubna, da torej ne smemo vse opustiti; kar ni v interesu našega miru. Dogodki v Bolgariji so imeli tudi močan odmev v Bukarešti. Govornik se je zanimal, kakšno stališče zavzemajo v tem oziru Rumunija, Češkoslovaška in Grčija. Dalje zahteva ‘Pribičevič, da je treba v interesu našega mirnega razvoja ob Bolgarskih mejah aretirati Todora Aleksandrova, razgnati makedonske organizacije, Sofijska vlada pa mora na vsak način pokazati, da ne misli več na Makedonijo. Poslanec Sušnik je opozarjal vlado na postopanje Anglije v makedonskem vprašanju. Sušnik je predvsem naglašal, da je bil Stambclijskega ideal ena sama država od Drave do Črnega morja. Baje je znano, da je Cankov germanofil; notranji dogodki na Bolgarskem pa so delo Italije in Anglije, ker sta ob priliki manifestiranja v Sofiji pozdravila revolucijonarje italijanski in angleški poslanik. Joca Jovanovič je na vsak način hotel, da bi morala Jugoslavija poseči med bolgarske dogodke, da se izogne Balkan novim Ferdinandovim časom. On je izvajal, da je dal Ferdinand Koburžan l. 1914. Stambolijskega zapreti, 1. 1923. ga je pa ubil. (Stam-bolijski je padel 15. t. m. v Vetrenju blizu svojega rojstnega kraja Tatar-Pazardžika). Končno je zahteval, da se v narodni skupščini konstituira nekak odbor za zunanje zadeve, da bo dajal odgovornim ministrom jasne zunanjepolitične smernice. Nato je govoril zunanji minister dr. Ninčič in dejal, da za začetek vojne z Bolgarsko ni bilo povodov. Konstatiral je, da ima Bolgarija več kakor 30.000 mož broječo vojsko, mi pa z 20.000 možmi nimso mogli vkorakati v Bolgarijo. Če bi bili mi posegli z oboroženo silo vmes. je izvajal dalje, bi v inozemstvu smatrali naše postopanje za nepravilno, ker ni kršena neull, pogodba in je Stambolijski mrtev. Trditev pa, da pomeni novi bolgarski režim nevarnost, je sama teorija iz stare Avstrije, ki je videla v Srbiji vedno staro sovražnico. Mi pa smo dovolj močni, da se vsakokrat opremo, če bi kdo skušal drezati v naše interese. Vlada Cankova je pa itak izjavila, da bo spoštovala vse obveznosti neullyskega sporazuma. Končno je naglašal, da nam Makedonije ni dal Stam-boliiski, marveč smo jo sami osvojili. Odgovarjali so na ta izvajanja še prejšnji govorniki in nato so sejo zaključili. V torek se je pa nadaljevala seja o naknadnih kreditih. Povedali smo o tej seji malo podrobneje, da uvidimo vsi, kakšno lumparijo uganjajo gospodje v Belgradu, doma pa mečejo pesek v oči ljudem, vse »za narodov blagor« in za volilne kroglice. * Zakonodajni odbor je v ponedeljek razpravljal o uradniškem zakonu. * Na Bolgarskem že niso zadovoljni z vlado Cankova, posebno ma-kedonstvujušČi se upirajo. V kratkem bodo sestavili novo vlado, za katere predsednika predlagajo Daneva. zunanje ministrstvo naj bi prevzel Ml-hajlov, notranje pa P«trov. Ta vlada naj bi izvedla nove volitve v XXI. narodno sobranje, po volitvah pa se bo konstituirala izrazito parlamentarna vlada. Razne, r Gospod Podbevšek, tajnik zmagovite radikalne stranke, ki je našim so-drugom znan kot umetnik po božji milosti, pisatelj in dekiamator večne zvestobe itd. nam je s pretilnim pismom poslal sledečo izjavo, ki jo ponatiskujemo s pripombo, da bomo o tem gospodu prihodnje dni, takoj ko bo čas dovolil, pisali bolj obširno. Za danes smo njegova izjava: »Podpisani Anton Podbevšek, bivši odgovorni urednik »Napreja«, izjavljam. da sem bil mistificiran od pisatelja notice, objavljene v »Napreju« dne .30. novembra 1922 v št. 271. pod naslovom »Guštanj«. kjer se dolži g. Rajko Kotnik, da ie voditelj NSS po potrebi Sokolaš. obenem pa na tihem podporni član »Orlov«. da je kot štacijski poveljnik leta 1918. denunciral ljudi in jih spravljal na ljubljanski grad, potem pa se je prizadetim rodbinam ponujal sam v rešitev kon-finirancev. In da je preiskoval spolno zdravje vseh okoliških žensk. Vse te trditve so gole izmišljotine brezvestnega pisca. Zahvaljujem se g. Rajku Kotniku, da je umaknil na mojo prošnjo proti meni vloženo obtožbo radi žaljenja časti, potem ko sem podal zgoraj navedeno izjavo. —V Ljubljani, dne 8. junija 1923. — Anton Podbevšek..« r Radikalna vlada je v Trbovljah postavila za gerenta in v sosvet same take ljudi, ki so se nji prodali, med njimi nekdanjega ljutega komunista Mihca Korena. Več zavednih radikalnih »rudarjev« (tako dolgo se podpišuje — Mihec) ie nato v »Jutranjih novostih« sporočilo vsem drugim, še nezavednim, naj takoj presta-| pijo med radikalce, katerih program je najčistejše socialističen in so ga socialisti sestavili, taki kakor : Pašič, Protič i. t. d., da nam ne bo treba odpirati leksikona. Tako kakor gospoda, tako se naj ima delavec, pravi Mihec. Gospoda pase lenobo. Njegove sorte ljudje bi jo tudi radi. No, zase je že rešil to temeljno zahtevo Pašičevega socialističnega programa. r V nedeljo je zače! sicilski vulkan Etna po malem bruhati, Na severnem delu vulkana se' je iz peterih kraterjev vlila lava in je preplavila cvetoča polja, izbruh je škodoval mnogim krajem okoli Etne, usoda mesta Catanije je do danes še neznana. Tudi človeške žrtve se dan za dnem množe. r Iz Neapolja brzojavljajo, da je zače! delovati tudi Vezuv v teku zadnjih 24 ur. Iz manjših žrel se vliva lava, iz glavnega kraterja pa bruha dim. Proletariat in vdjna. Že smo preskočili par kratkih let, odkar smo vtaknili meče v nožnice in drugo morilno orožje odložili, ali vedno vsak, trenutek stojimo pred nevarnostjo, da nas prisilijo zopet zgrabiti za mo-rilne predmete, ter hajdi v klavnico! V večnem strahu živi proletariat v državi, v kateri so svoječasno tako svečano obljubovali osebno svobodo. Ali kako bridko se ta svoboda ubija! Vsak dan stojimo s strahom pred nevarnostjo, da bomo morali zapustiti naše družine ter si uničiti vse nade v boljšo bodočnost- Po vsej deželi hodijo vojaške komisije, ki popisujejo živino, vozove itd. in ki ljudi uporabljajo, da morajo imeti vse reči pripravljene za vsak slučaj, da jih oddado militarizmu v prospeh novega človeškega klanja. Prav nič ne pomaga tarnanje kmeta po deželi, da nima več vse tiste živine, ki io je komisija popisala, da je bila lam suša, ter, da jo je radi pomanjkanja krmila ali česarkoli moral prodati. Srbski vojni zakon to zahteva in basta. Druge pokličejo brez primernega obvestila na razna orožna vežbanja in jih pošiljajo pred komisije, dočim se jim domača družina suši od bede in lakote. Delavske mezde so že itak tako sramotne, da daleko nfe zadostujejo človeškim, pa prav skromnim zahtevam, a jih vseeno cel mesec prisilijo delati brezplačno štafažo militarizmu. Tisti, ki niso nikdar poskušali proletarskega trpljenja, ki so si ob času svetovne vojne nagromadili milijone in velike palače, se lahko ogrevajo za novo človeško klanje, toda proletariat ie pri tem popolnoma drugega mnenja. Dajte to misel ljudstvu v odločitev in jim povejte resnico vaših misli, videli boste, kakšna bo ta odločitev. Za volilne glasove ste jih lahko opeharili z umazanimi frazami in obljubami, toda za njih življenje jih rie boste. Tisti, ki o teh stvareh odločujejo, ne vidijo krvavih ran, ne joka in stoka po padlih v svetovni vojni, ne tarnanja po izgubljenih udih, in ne vzdihovanja tisočev in tisočev slepcev, toda proletariat še vse to ne samo vidi, ampak tudi čuti in se ne bo več dolgo varno ž njim tako slepo igrati. Pa čeprav ste mu na umeten in demagoški način razbili organizacije, da bi bil za boj nesposoben, se bo pri njem še marsikak dober računar pošteno oštel. Komur je tesno med sedanjimi mejami, naj jih raztegne in poveča, proletariat ne potrebuje nobenih mej, tamveč pošteno življenje, človeku primerno. Najprvo dajte delavstvu njegove pravice, vsaj tiste, ki ste mu jih vzeli, da bo vsaj deloma zopet dobil spoštovanje do rodne grude. Pridite na dan z vašimi obljubami, ki ste jih, toliko trosili med njim, ne dopustite si tega zla, da vam bo ljudstvo moralo očitati, da ste ga samo farbali — to je sedaj vaše delo, ne pa hujskanje in misel na klanje. Sicer pa je že itak pozno, ker danes ljudstvo spoznava, ono je bilo zaslepljeno od najpodlejše volilne agitacije. Kako se tiste besede danes čudno tolmačijo, ko so kieriki kričali po shodih: Slovenski fantje nai doma odslužijo svojo vojaško obveznosti a danes nas poživljajo na zasedbo bolgarske meje in mogoče še čez! Kaj nas pa brigajo bolgarske notranje razmere, dokler niso naše nič boljše?! Proletariat, zapomni si enkrat ža vselej, da je treba močne proletarske vojske, ki bo zmožna započeti ljut boj za naše pravice! Ta vojska, ie vse nekaj drugega. Celje. . Celjski krajevni odbor Kousumnc-ga društva, za Slovenijo sklicuje za četrtek 2S. t. tri, ob 19. <7. zv.) člansko zborovanje v gostilni »Zeleni travnik«. Na dnevnem redu bo poročilo delegatov na izrednem občnem zboru; vsak bo dobi! audi pojasnila na razna vprašanja in pritožbe. Uolžnost vsakega člana je, da se zborovanja' udeleži ki izve. kakšno je gospodarstvo njegove zadruge, ki ,ic važnega pomena. — Odbor. c Veselice In javni shodi prepovedani. Da se nadaljnje širjenje Škrlatice ošpic in drugih epidemij prepreči in iste čimpreje zatre, odrejam sporazumno z mestnim magistratom v Celji: kot zdravstveno oblastjo za celjsko mestno občino, da se iz ozirov javnega zdravstva do preklica ne dovoljujejo nikake veselice, shodi in slične druge prireditve, ob katerih se shajajo večje množice ljudi in katere ima policijska oblast vzeti na znanje, odnosno jih dovoliti. To se daje občinstvu na znanje in ravnanje s pripombo, da se bodo te varnostne mere, ko preneha nevarnost, preklicale. — Okrajno glavarstvo. Dr. Senekovič s. r. c Nova papirna trgovina v Celju. G. Kirbiš ima tri koncesije ; pekovsko, tvomiško in kantino. Sedaj pa še pričenja s papirjem. Če kupiš tam žemljo in prosiš za košček papirja, da si io zaviješ, ti zaračuna tisti papir tako, d2 ima prav gotovo tam nekaj dobička. Kdor namerava tam še kaj kupit;, mu priporočamo, da vzame papir s seboj, kajti pri tem mu ne maramo žepe polniti. Sicer pa odjemanje posebno v njegovi kantini prav nič ne priporočamo delavstvu ; zakaj, to bomo pa že povedali. c h poslopja okrožnega sodišča. Pred davnini časom smo imeli: čast mi, kolikor nas ci vilistov stanuje v tem poslopju/zvedeti, da ne smemo metati na dvorišče nobene nesnage. Mi, ki smo vsekakor za red in snago žc kot redni in zvesti organizirani socialisti, smo se tega tudi tukaj držali. Nekega dne pa smo se .morali nenadoma umakniti izpod oken drugega nadstropja, ker .ie prifrča-Ja od zgoraj' na dvorišče cela kopica — slamhjač. In kar je še najčudneje, slam-tijače šo bile vse premočne in načete z gnitjem. Misilil smo, da je hotel nekdo po najkrajši poti spravit to nesnago iz stanovanja in da se bo pač potrudil in prišel spravit to tudi iz dvorišča, ravno izpred oken našega stanovanja. Čakali smo nekaj dni, nič! — Vemo, da so tisto stvar zagrešili vojaki, ki nad nami stanujejo. Reveži so še neizkušeni in ne vedo, kaj ge spodobi, pouči jih pa nihče ne. Prosiipo Vojaške oblasti, da napravijo tudi v tem oziru enkrat red! Sicer pa bi lahko mesto vojakov zgoraj stanovali civilni 'indic, ker mislimo, da je še v vojašnici (celo d Ve sta pri nas) toliko prostora, da sg spravi tisto peščico vojakov pod streho! Stanovanjska kriza pa se še vedno slabša! —1 Urgentes. c Na temelju dopisa komande voj. okrožja Celje št. 11.560 z dne 14. maja t. 1. poživljamo vse lastnike avtomobilov (osebnih in tovornih), motociklov, brez in s priklopnim vozom, biciklov s pomožnim motorjem, triciklov in biciklov. ki bivajo v območju mesta Celja, da prijavijo svpia vozila na celjskem mestnem magistratu soba štev. 6 od 18. do 23. junija 192.3 med uradnimi urami, to je od 9. do 12. ure dopoldne. Za prijavo so potrebni ppi avtomobilih sledeči podatki: 1. Znapika avtomobila; 2. SL- številka; 3. številka motorja; 4. motor s številom cilindrov; 5. število konjskih sil (HP); 6. za koliko oseb je avtomobil prirejen (pri tovornih, koliko ton se lahko vozi); 7. sistem prenosa in krmila; 8. dimenzija pnevmatike (prednjih in zadnjih koks); 9. kakšna je razsvetljava (električna ali karbidna); 10. kakšne rezervne dele ima; 11. vrednost. Pri motociklih In biciktih s pomožnim motorjem so potrebni sledeči podatki; 1, znamka; 2. SL-šte-vilka; 3. številka motorja; 4. motor s številom cilindrov; 5. število konjskih sil,; 6. sistem prenosa; 7. dimenzija pnevmatike, 8. kakšna je razsvetljava (e-lektpčna ali karbidna); 9. kakšne rezervno dele ima; 10. vrednost. Pri tri- In triciklih »o potrebni sledeči podatki: I. Znamka; 2. ^e vi tka; 3. sistem prenosa; 4. dimenzija; pnevmatike; 5. kakšne; rezervne dele jm^; 6. vrednost. Vsako prodajo ali nakup vozil se mora javiti v .3 dneh.; podpisanemu uradu ter se mora navesti ime, priimek, p okli- in točen naslov kupovalca oz. prodajalca. Last- nike opozarjamo na strogo kazen, ki jih bo zadela v slučaju ueprijave ali pa pribi it.ia zgoraj navedenih vozil in predmetov, odnosno odpustitve prijave, prodaje ali nakupa. Nevednost o tem razglasu jih ne opravičuje. c Glasom dopisa komande vojnega okrožja Celje št. 11.560 z dne 14. V. tl. se bo vršil dne 26. trn. ob 8. uri zjutraj za mesto Celje na »Glaziji« ob Ljubi jan slci cesti popis živine (konj, oslov, mezgov. volov in bivolov), voz (osebnih, tovornih in vprežnih), vprege (vprežne In jahalne), avtomobilov (osebnih in tovornih z vsemi pritiklinami), motociklov brez in s priklopnim vozom, biciklov s pomožnim motorjem, triciklov izvzemSi navadnih biciklov. S tem poživljamo vse lastnike zgoraj omenjene Živine, vozil, vprege itd., ki bivajo v območju . mesta Celje, da privedejo svojo lastnino k popisovanju točno ob po! 8. zjutraj na do-loočen kraj. ,— Posebnih uradnih pozivov posameznim osebam ne izdamo. Vsak lastnik se mor,a pri prihodu na »Glazijo« javiti'službenemu organu mestnega magistrata. Lastnike opozarjamo na strogo kazen, ki jih bo zadela v slučaju, •7/ 11' $/Ja '' št jkfiVM? likH Najmodernejši, največji in najhiksurijoznejši oceanski parnik. Najvišje zmožnosti iznajdljivosti, znanosti in moči kapitala so vtelešene v izdelavi tega divnega parnika. Neprimerljiva udobnost. v vseh razredih. 17. julija 1923, Prva vožnja v H@w Yo**k potem 7. avg., 28. avg. 18. sept. 8. okt. 29. okt. itd., vsake tri tedne v torek od Southampton-Cherbourg. — Podrobna pojasnila potom spodni navedenih naslovov. BREflEN - NEW TORK Direktna zveza s krasnimi ameriškimi vladnimi parniki. Neprekos-Ijivi po udobnosti, čistosti in izborni oskrbi. Hitre in varne ladje. »George Washington« »President Pillmore« »President liarding« »President Roosevelt« »America« »President Arthur« Zahtevajte podrobna pojasnila in brodar, list št. 216. Ugodna prilika za prevažanje blaga. UNITED STATES LINES Generalno zastopstvo za Jugoslavijo: Beograd, Palata Beogradske Zadruge, podružnica v Ljubljani: Zadružna Zveza, Ljubljana. Nakupovalna zadruga r. z. z o. z. V LJIlBUilHI Dunajska cesta 33 (,.BURIT) Deželni pridelki, žito, mlevski izdelki vseh vrst. — Kolonialno špecerijsko blago, spirituoze, mast, slanina, mesni izdelki. Uvozi Izvozi Telefon št. 366. Brzojavni naslov: Nakupovalna Ljubljana, čekovni račun štev. 10.473.