SONCE, VODA, ZRAK, SVOBODA... »Težko je reči, ali bodo ti ukrepi pomagali rešiti stanje v Jugoslaviji. Usmerjeni so v izboljšanje, dosedanje izkušnje o uspehih reform pa ne dajejo kaj dosti upanja. Najnovejšim ukrepom na rob »IN MI SMO V ZLA TE ZARJE VEROVALI!« r . Naslovne besede, se mi zdi, ponazarjajo vso težo razočaranja nad večno obljubljenim »boljšim jutri«. Kdaj bo ta »boljši jutri« prišel? Vse bolj se bojim, daje že za nami. Nobena skrivnost ni, da se kljub reformam, ki naj bi prinesle izboljšanje, vse bolj pogrezamo. Pa vendar ima človek to čudovito lastnost, da vedno znova upa: morda bo pa to pot le šlo! S takim upanjem smo sprejeli tudi - čeprav neradi - zadnje darilo ZIS. Kaj si od vsega »lepega« lahko obetamo? O tem, kaj ukrepi pomenijo za TOSA-MO, smo se pogovarjali z direktorjem Edvardom Peternelom, ki kot najpomembnejši ukrep navaja sprostitev cen. Od 15. novembra, ko so šle naše cene v »zmrzo-valnik«, so se cene vhodnih surovin nemoteno povečale in že resno začele ogrožati naš poslovni uspeh. Novi sistem bo na področju devizne situacije še naprej povzročal težave, ker je žal naša zunanjetrgovinska bilanca negativna. Izvozne stimulacije so občutno znižane, kar zmanjšuje ekonomsko uspešnost izvoza. Problemi, s katerimi smo sc pričeli soočati, so posredno vezani na ukrepe in se odražajo na področju oskrbe s kvalitetnimi surovinami. Lahko pričakujemo težave pri prodaji izdelkov: izdelkov široke potrošnje zaradi zmanjšane kupne moči, izdelkov za zdravstvo pa zaradi znanih težav Doslej smo namreč vedno popuščali interesom posameznikov. Manjka doslednost! Pri novih ukrepih seje že začelo: prekora-čitelji pri izplačilih OD namreč prekoračenih zneskov ne bodo vračali, ampak bodo imeli zamrznjene OD toliko časa, da pridejo v zakonske okvire. Prvi učinki odstopanj od začrtanih usmeritev so torej že tu. Mislim, da je nujno, da odpravimo napake preteklosti. To pa nam bo uspelo, če se bomo trudili vsi. Izhod vidim le v zmanjšani porabi, kar pa bo težko doseči, ker smo se že preveč navadili razmetavati.« Ljubica Šelja, sanitetna konfekcija: »Stisnili so nas ob zid! Zaenkrat smo še zelo tiho, kljub temu, da so OD minimalni. Nikoli nismo tako dobro delali, pa tako slabo zaslužili. Kamor človek pride, sliši samo kritiziranje. Pa vendar bi bili ljudje pripravljeni marsikaj žrtvovati, če bi imeli zagotovilo, da bo res pomagalo. Tako pa sedaj hodimo pred skupščino, ker zaenkrat samo to pomaga. Le takrat sc najde denar, ki ga prej nikjer ni. To pa so rešitve le za posameznike, posledice pa bodo nosili vsi. Vedno kratko potegne tisti, ki najbolj dela.« Polona Podboršek, splošna služba Star pregovor pravi, da udari tistega konja, ki dobro vleče! Vsako govorjenje je bob ob steno. Najhuje je, da na bolje ne kaže. Kaj bo s tistimi, ki smo s plačami na dnu? Lepe besede ne pomagajo, če so dejanja čisto nasprotna. Najbolj bodo zaradi tega trpeli mladi, ki jim že zdaj ne moremo ničesar nuditi, prihodnost pa je meglena-Kdor ima doma otroka, ki komaj vstopa v življenje, bo razumel., kaj mislim. Ni pra' vično, da mladi trpijo zaradi napak starejše generacije. Zato mislim, da bodo praV mladi tisti, ki bodo prvi pokazali roge.« Stanc Pervinšek, mikalnica: Slabo kaže, slabo! Vedno je delavec tisti, na katerega ramena se zgrnejo bremena. Saj smo vajeni skromno živeti, a tako slabo nam še ni šlo. Upanja v boljše čase zaenkrat nimam-Zavozili smo tako daleč, da z vztrajanjem pri takem sistemu ne bomo mogli nazaj-Rešitev? Zamenjati vrh! Ta je v službi naroda - tako so nam govorili - in če je slab za narod, ga je treba zamenjati. Pa to, izgloda, jih tam zgoraj prav malo briga! Kaj pomagajo štrajki, nezadovoljstva, kritike-Kritiziramo zdaj že močno na glas, pa nič-Kvečjemu zaprejo te... v ^,1PrePuden sem nad zadnjimi dogodki s|i^oveniii - priporom Janše, Tasiča. Mi-v„„ a so boU potrebni zapora tisti, ki so vse skupaj organizirali. „ sjstcmu mislim, da ni slab. a kaj, ko čl °, 1JO lu,npi. Po eni strani je dobro, da soH-V Vsega ne ve’ Čeprav to ni ravno v o d U . ..^samoupravnem duhu. Zunaj ugajanjih pri nas veliko več vedo, kot sl .?11, 5arn‘- Slutimo pa že, da je situacija že slabša, kot nam jo prikazujejo. J^ajda Pichler, otroška konfekcija: con iTmi oschnim' dohodki in ob takih nah bomo težko preživeli. Človek s pov-0 I Ca? Plačo se mora danes marsičemu ne„ '' včasih smo si še kaj privoščili, da- otro^b elam° ,e še za brano 'n šolanje ved (kakšna brezplačna šola neki!?). Se-ra_,;l,Pa nekateri še vedno dobro živijo, jji . c so vse večje! Razmerja med najvi-n'; '1ln najnižjimi osebnimi dohodki bi "urah nujno zmanjšati. bod"11 1,38 1)<> vse to pripeljalo? Dokler vvr"en!San10 zaPravljali, drugi pa dajali amr bW Šl°le. navzd°l- Ljndjc so postali (..i.,'Cni:,sai v ničemer ne uspejo, če se še šm> JC2,J°- [>ol|iika gre svojo pot, vsakr- govorjenje je brez učinka. p^anc Jamšek, clcktrodelavnica: šujc-IVc'i bomo v vsakem primeru, spra-je pa se- za kakšno ceno!? Izgleda, da Vend?Vl|nS^a sPecialiteta potrpežljivost, bo nJ, b° loncc enkrat poln in takrat se KdP°krov dvignil. znašli i'r'V Za s'tuacijo. v kateri smo se to p,.. '■ Jaz Vcni za enega samega krivca, |e.t ‘ Je Partija. Vedno sem upal, da bo kon 1 -CJ dozorela in se zavedla svoje vloge la hj, ^Jnupolitična stranka, ki bi nas mora-pa ,eJe Peljati v pravo demokracijo, ne za obia^j 'ma V nasProtju s svojo doktrino Vorn ,110.P*1 ic’ da jc za stanje v deželi odgo-zdaj h i last’ vkada- Ukrepi, ki smo jih nelezni ne bodo - kot niso tudi vsi prejšnji - prinesli nobenega izboljšanja. Koliko časa bomo še zdržali, je vprašanje. Žal je naš sistem idealen za lenuhe; tako nas je pokvaril, da bomo težko izplavali. Kolikšen procent prebivalcev Jugoslavije živi od dela drugih? Je bistvo socializma izkoriščanje človeka po človeku? V Jugoslaviji imamo še dovolj neizkoriščenega potenciala, ki pa ga ne znamo obrniti sebi v prid, je pač lažje najemati drage tuje kredite. Prav rad bi vedel, za kakšno ceno so najeta taka mednarodna posojila. Prepričan sem, da je cena večja, kot si jo predstavljamo! Nuša Breceljnik, splošna služba »Moti me podpiranje nerazvitih, ki nima konca. Čas je že, da se vsak postavi na svoje noge. Slovencem se očitajo visoke plače, ne pomisli pa se na to, da je pri nas | tudi življenje dražje. Stalno poslušamo: »Za to smo se borili!« I Za kaj? Resnica je, da so tisti, ki so se za | nekaj borili, to tudi zapravili.« ZA VAS IŠČEMO ODGOVORE Kje smo trenutno z razvidom del in nalog? Za odgovor smo zaprosili Albino Kosmač, ki se v sektorju za organizacijo dela ukvarja z nagrajevanjem in je tudi članica delovne skupine, ki je pripravila predlog razvida. Odgovor je tak: Trenutno smo v fazi obravnavanja pripomb, ki so prispele v okviru javne obravnave. Pripombe so bile dane v glavnem preko sindikalnih skupin ali vodij oddelkov, nekaj pa je tudi individualnih. Večino pripomb je danih na pogoje dela, sledi pa element izobrazbe in delovnih izkušenj. Pripombe obravnava skupina, ki je predlog razvida pripravila (imenoval jo je delavski svet). Naj poudarim, da mi pripomb in predlogov ne rešujemo, pač pa le ugotavljamo njihovo utemeljenost in dajemo mnenje. Končno besedo o pripombah pa bo imel delavski svet. V začetku leta je bil sprejet rokovnik aktivnosti, ki se ga skušamo čimbolj držati. Kdaj bo razvid sprejet, je odvisno predvsem od delegatov delavskega sveta. Po rokovniku mora biti do 30. septembra. Za delavski svet pripravljamo gradivo za sprejem razvida del s kompletnim vrednotenjem nalog. Do tega časa pa je v postopku več faz, ki jih moramo speljati: sprejeti razvid del in nalog, speljati točkovanje (ugotavljanje zahtevnosti nalog) z javno obravnavo in reševanjem pripomb, izdelati delovne programe in organizacijske predpise ugotavljanja uspešnosti. Vmes pa je še vrsta spremljevalnih zadev, ki se morajo prav tako izvesti, če hočemo, da bodo lahko izpeljane osnovne naloge. Kot sem že rekla, se rokov skušamo čimbolj držati, tako da osebno mislim, da bo do konca septembra predlog sistema nagrajevanja pripravljen za sprejem na samoupravnih organih, ijjjj Pogovor z direktorjem Edvardom Peternelom PREBILI SMO SE SKOZI PRVO POLOVICO LETO 1. Prva polovica leta jeza nami. Točnih končno dočakali odmrznitev naših cen in številk o rezultatih poslovanja ni, zato smo jih dvignili za približno 60 %. tov. Peternela zaprosili za kratko izjavo o Osebne dohodke smo letos povečali v našem trenutnem položaju. februarju (20 %) in maju (10 %) in tako Izvedeli smo tole: prišli na nivo, ki ga določajo omejitveni Letnega plana proizvodnje nismo dosegli, razlogov pa je več. Začeli bi z glavnim »krivcem« - rekonstrukcijo JOA linije, ki se je zavlekla močno čez rok. K sreči zdaj zadovoljivo obratuje, zastoj pa nam je pobral približno 215 milijard. Dodatnih 60 milijard smo izgubili z izpadom proizvodnje in prodaje netkanega blaga iz nove linije. Če samo teh dveh izpadov ne bi bilo, bi bil naš plan brez težav izpolnjen. Kot tretji razlog nedoseganja plana bi omenili še izpad izdelave obližev, ki jih uvažamo iz Nemške demokratične republike, nastal pa je zaradi tega, ker se naš partner preprosto ni držal pogodbenih rokov. Vendar že majski rezultati kažejo na izboljšanje; če bomo nadaljevali v tem tempu in bo šla tudi prodaja, potem se bomo do konca leta postopno približali planu. Tudi prodaja je na približno enakem nivoju kot proizvodnja. Indeks neto realizacije v primerjavi z istim obdobjem lanskega leta je 270, v primerjavi maj 1987: maj 1988 pa 309. Vendar nas to ne sme uspavati, ker je vzrok za majski skok verjetno pričakovano povečanje cen. Pod planom sta tudi fizični obseg proizvodnje in produktivnost, vendar pa sta nad lanskim nivojem. Finančni rezultati za prvo polletje bodo zaradi disparitete cen ugodni. V juniju smo predpisi. Za tretji kvartal slabo kaže - razen če ne bo kakšnih sprememb - približni izračun pa kaže. da bomo OD povečali kvečjemu za 5 %. Za zadnji kvartal pa izračun še ni možen, ker še ni razjasnjeno, ali se bo v maso za OD štel tudi poračun ali ne. Po približni oceni pa se v zadnjem kvartalu le lahko nadejamo ugodnejše situacije. V Tosami se trenutno dela s polno paro. Problem preskrbe z uvoznimi surovinami za silo še premagujemo in iščemo nove možnosti za zagotovitev surovin in deviznih sredstev, da bomo lahko normalno delali še naprej. 2. Pripravljamo se na novo investicij0' ki zagotovo ne bo poceni. Kakšne bodo posledice tega nujnega stroška za nas? Nov objekt se ne bo gradil na račun zmanjšanja našega standarda. Seveda bodo stroški povzročili določene dodatne probleme - zlasti pri zagotavljanju likvidnosti. Vendar, če bodo odnosi na tržišču normalni - usklajene vhodne in prodajne cene - nam nova investicija ne bi smela povzročati neugodnih presenečenj. 3. Pol leta je minilo, odkar smo ukinil' TOZD-e. Katere so pozitivne posledice te odločitve? V tekočem poslovanju smo poenotil' medsebojno sodelovanje služb. Lažje je tudi usklajevanje proizvodnje med posameznimi oddelki. Smotrnejša in cenejša jc tudi samouprava; čeprav se delavski svet zdaj sklicuje pogosteje, pa ni več potrebe za ponavljanje zadev na večih samoupravnih organih. 4. Kakšni so rezultati naše razvojne službe? V Tosami se že pozna, da imamo močno razvojno službo. Le-ta intenzivno dela, v pripravi je več projektov: nova investicija-rekonstrukcija kotlovnice, rekonstrukcija bclilnicc, izdelujejo se načrti za novo lastno sterilizacijo. Lahko smo zadovoljni, saj prihajamo v situacijo, ko bodo programi čakali na denar in ne obratno, kot doslej. tU) Marjana Lubinič Zakaj nezainteresiranost? Konec junija bomo obravnavali neresnost oz. neaktivnost mladincev in pripravo za izlete in ekskurzijo. Želimo, da bi v bodoče mladinci bolj resno jemali mladinske sestanke ter da bi se udeleževali vsaj izletov in ekskurzij, kijih bomo organizirali. POZIV K SODELOVANJU Mladinci se sedaj pripravljamo na enodnevni izlet, ki bo 25. junija. Ogledali si omo Postonjsko jamo, v Lipici dresurno jahanje, kopali pa se bomo v Izoli. V pri-hodnosti imamo v načrtu tudi izlet v Vrsar, Jesensko ekskurzijo v Elan in mladinsko sP°rtno tekmovanje. Upam. da nam bo sindikat zagotovil nekaj denarja, da bi tako na izlete priiegnili več mladincev. Mladinci v naži DO so nezainteresirani za izlete in sploh za vse aktivnosti v mladinski organi-zaciji. Aktivni smo le štirje, ostali so popolnoma neaktivni. Irena Šarc Kaj pa pravi druga stran? Skupina mladih v mikalnici ima o mladinski organizaciji svoje mnenje. Tanja Ja-njoš je govorila v imenu sodelavcev. Po njihovem mnenju mladinska organizacija v Tosami ne stori dovolj za to, da bi pritegnila mladino k sodelovanju. Niso še doživeli, da bi jih kdo povabil k sodelovanju, čeprav so prepričani, da bi z osebnim kontaktom oz. vabilom pridobili več mladincev. Spomnili so še na to, da so v TOSAMI tudi mladinci, ki jih sploh niso sprejeli v mladinsko organizacijo, kljub temu, da so že več let zaposleni pri nas. To vsekakor ne kaže na pripravljenost vodstva ZSMS za pridobivanje novih članov.',?1 Skjb za izpopolnjevanje kadrov študent naj ho! no ohra^cvnnje je v današnjem času nuj-Potrebno, če hočemo slediti razvoju I no,°8ije in potrebam vseh stopenj dc-nj nc8a procesa. V Tosami za izobraževa-Jetu in za delo namenjamo kar pre- nic^ar-an **a*"cr' k' spremlja izobraževa-^ naših delavcev, je povedal: e,°s smo v skladu skupne porabe za šolnine namenili 400 starih milijonov. V šolo ob delu je vpisanih 13 delavcev. Delavcu, ki mu odbor za splošne zadeve odobri šolanje, pripada povrnitev stroškov, omogočanje obiska predavanj in dopust za opravljanje izpitov. Seveda se ne odobri šolanje na katerikoli šoli. ampak je pomembna smer: v DO glede na specifiko proizvodnje potrebujemo le določen profil kadrov. Povprečno uspešno konča šolanje približno polovica vpisanih. Poleg sredstev SSP pa je v materialnih stroških planirano za izobraževanje šc nekaj nad miljardo din. Gre za izobraževanje za potrebe del in nalog. ki jih delavci opravljajo. To so razni uvajalni tečaji, tečaji prve pomoči, izobraževanje novosprejetih delavcev, strokovne ekskurzije, razni seminarji, izredni študij za dela, ki jih delavec že opravlja, itd. Plan izobraževanja je narejen vsako leto posebej. Delavci navadno nimajo težav, če sc odločijo za študij - mislim težav s strani DO. Stroški niso nikakršen problem, ker vedno planiramo dovolj sredstev. Seveda pa obstajajo določeni kriteriji, zlasti, ker je študij povezan ponavadi z željo po enoizmenskem delu. Tako sc ob reševanju vlog^upo-števa kot kriterij delovna doba v Tosami, marljivost pri delu, potrebe delovnega procesa in nenazadnje tudi dejstvo, da je »študent« potencialni kandidat za opravljanje del v DO, če bi šolanje uspešno končal. •Kaj pa pravijo naši študentje? Kako usklajujejo delo s študijem in z vsakdanjimi obveznostmi? Kako resno jemljejo svoj študij in kako je z voljo do učenja? DUŠAN OSOLIN je s svojim študijem že čisto pri koncu. Manjka mu le še diploma. na katero se ravno zdaj pripravlja. Dušan sc je v šolskem letu 1982/83 vpisal na višjo šolo za organizacijo dela. Predavanja je obiskoval v Ljubljani, večino izpitov pa v Kranju. Dušan pravi, da se študirati ob delu še nekako da, ko pa pride družina, obvezno nastane pavza. To je izkusil na lastni koži, saj kot pravi, se mu je po poroki za nekaj časa snel jermen, vendar se je prisilil in sc trudil študij čimprej zaključiti. »Lahko rečem, da sem imel v delovni organizaciji vse ugodnosti. Brez težav sem obiskoval predavanja, dobil študijski dopust za izpite, pa tudi stroške šolanja sem dobil povrnjene. Brez vseh teh stvari mislim, da bi šlo težko - mislim tako glede časa, kot denarja.« Dušan upa, da bo šoli lahko čimprej dal slovo in da bo torej svojo diplomsko nalogo čimprej dokončal. JULIJANA AVBEIJ ima eno »etapo« študija že za sabo. Ob delu je namreč že končala prvo stopnjo ekonomske fakultete, pred dvema letoma se je vpisala na drugo stopnjo. »Že po srednji šoli sem si želela, da bi lahko študirala - seveda bi bilo najbolje, da redno. Vendar nisem imela možnosti, zato sem šla v službo in potem prvo stopnjo tudi sorazmerno hitro naredila. Študirati ob delu ni enostavno. Ker imam do doma precej daleč, sem v času predavanj hodila v Ljubljano naravnost iz službe, pojedla vmes kakšen sendvič in se šele zvečer vračala domov. Vendar kar gre, le kadar so poleg predavanj še izpiti, je bolj napeto. Predavanja zelo redno obiskujem, ker od njih veliko odnesem. Zadnji čas sem se nekoliko ustavila - pri enem predmetu sem namreč že dvakrat »padla«, kar mi je vzelo malo volje, vendar puške v koruzo ne mislim vreči. Sploh ne! Vem, da mi bo prvi naslednji uspešni izpit spet vlil poguma. _____________ delovno organizacijo se še ni obrnil, ker bi najprej rad poskusil ali bo šlo ali ne. »Najprej bi rad naredil prvi letnik, če bom uspešen, bom v tovarni zaprosil za povrnitev stroškov. Zaenkrat mi še kar gre. Za prvi letnik sem naredil štiri izpite. Ker nimam nobenih obveznosti, me študij sploh ne obremenjuje. Voljo imam, je pa seveda odvisno od razpoloženja: so dnevi, ko mi gre učenje dobro od rok, drugič pa spet manj. Si pa pri izrednem študiju manj obremenjen, ker te nič ne priganja, če študiraš redno, pa bolj gledaš, da letnik oziroma izpite izdelaš v roku. IRENA ŠARC je od oktobra vpisana na Visoki šoli za organizacijo dela. »Delam prvo stopnjo, kadrovska smer. Do zdaj sem naredila štiri izpite, pogoj za vpis v drugi letnik pa je šest opravljenih izpitov. Tako predavanja kot izpite imam v Ljubljani. Ker imam prostega časa dovolj, obveznosti nobenih, se študiju kar precej p°' svečam. Končala sem srednjo komercialno šolo, v kateri smo imeli podobne predmete kot tu na organizaciji. Predavanja redno obiskujem, saj nekateri učitelji veliko zahtevajo in bi brez tega težko šlo, pa tudi nekateri predmeti so taki, da predavanja moraš obiskovati zaradi boljšega razumevanja, ker samo iz knjig ne gre. Vesela sem, da mi Tosama omogoča študij in upam, da bom zaupanje upravičila.« Marjana Lubinič Delovna organizacija in sodelavke kažejo za moj študij veliko razumevanja, seveda pa tudi sama gledam, da svoje delo opravim in ga ne puščam drugim.« ERANCI SEVŠEK je eden od študentov, ki študira na svoje stroške. Tudi on je vpisan na ekonomsko fakulteto. Za izreden študij se je odločil po vojaščini. Na Kaj delajo sindikalne komisije? SINDIKALNE AKTIVNOSTI V POLNEM TEKU V današnjem pogovoru, ki sva ga pripravili skupaj s predsednico Danico Avbelj* sodelujejo predsedniki komisij izvršnega odbora sindikata: Bernarda Bizjak - gospodarska komisija, Marjan Poznič - komisija za šport m rekrca cijo, Helena Mohar - socialna komisija in Ecliks Vodlan - komisija za socialno dejavnost-Komisije delajo skozi celo leto, njihova aktivnost pa je odvisna predvsem od razpoloz Ijivih finančnih sredstev. Drugi del aktivnosti gospodarske komisij® pa je usmerjen v organizacijo sindikalni izletov. Letos je zanje namenjenih 500 starih milijonov. Pripraviti nameravajo štiri variante za celo delovno organizacijo, P° želji pa bodo organizirali izlete tudi za p°' samezne oddelke. Izleti so planirani za začetek oktobra-na razpolago pa bo izlet v tujino (Miinchcn Liechtenstein), izlet po Jugoslaviji in izle' Bernarda Bizjak pravi, da delo njene komisije ni toliko vezano na denar, saj je njihova naloga organiziranje prodaje pod ugodnimi pogoji. Letos jih je bilo že kar precej - od sadnih sokov preko konfekcije do plastenjakov in pralnega praška. Čez poletje bo komisija mirovala; naši osebni dohodki si morajo malo »odpočiti«. Pri nakupih na obročno odplačevanje moramo biti namreč previdni, da se ne »zapufamo« čez mero. ‘tli dva po Sloveniji. Od interesa pa v,sn°’ kakšne programe bodo poiski Mtttjan Poznič je doslej s svojo kotni; "rga nizi ral občinsko prvenstvo v velesla ftu. tovarniško prvenstvo v veleslalon r®gtjsko in republiško tekstiliado v kegl nJu. občinsko kegljaško prvenstvo, tek V ‘trojki in streljanju ter kolesarsko at '/sc športne aktivnosti letos potekaj ° viru praznovanja 65-letnice naše deli organizacije. Do septembra bo orga ^ttano 5e tekmovanje v malem nogome ljd u' balinanju, namiznem tenisu in st Janju. Doslej so za športno dejavnost | S i11 okoli 165 starih milijonov, vključ P ačilom najemnine za kegljišče. r‘tkoj po zaključku športnih iger v po 1 cv naše 65-letnicc pa komisijo čaka ena težka naloga: letos smo namreč organizatorji četveroboja, ki se ga udeležujejo Induplati, Svilanit, Dekorativna in Tosa-ma. Socialna komisija pod vodstvom Helene Mohar ima vedno polne roke dela. Prva večja akcija je bila organizacija obdaritve ob Dnevu žena. Pred kratkim je bila v njihovih rokah tudi organizacija izredno uspešne krvodajalske akcije. Njihova stalna naloga je obisk bolnikov. Pogovarjajo se o možnosti povečanja zneska denarne pomoči (zdaj en milijon), vendar zaenkrat razpoložljiva sredstva tega ne dopuščajo. Je pa res, kot je rekla Helena, da so sodelavci bolj veseli obiska, kot pa pomoči. Večini največ pomeni pozornost, razveselijo se obiska, radi poklepetajo, se pozanimajo o dogodkih v delovni organizaciji. Socialna komisija je dolžna tudi poskrbeti za vence in denarno pomoč ob smrti naših sodelavcev in njihovih svojcev. V njeni pristojnosti je tudi dodeljevanje enkratnih socialnih pomoči, za katere je žal namenjenih premalo sredstev, ker človeku v stiski 50.000 din res prav malo pomeni - ob današnjih cenah. Ob koncu leta čaka komisijo še Dedek Mraz, vendar pa je to še daleč in načrtov zanj še nimajo. Feliks Vodlan je povedal, da so sredstva, ki so bila namenjena za obisk gledališč, s katerimi imamo pogodbe (SSG Trst, SNG Ljubljana) izčrpana, treba pa je povedati, da so to bila še sredstva iz preteklega leta. Letos je bilo organiziranih 14 različnih kulturnih prireditev. Predstave si je ogledalo 175 udeležencev. Kulturna komisija je letos potrošila komaj nekaj čez 360.000din,planirajopasklenitevnovih pogodb s tržaškim gledališčem in Ljubljansko Dramo in Opero za novo sezono 1988/89. Želijo si tudi, da bi lahko organizirali več razstav, žal pa je prostor v jedilnici za take akcije zelo neprimeren. Nadaljevali bodo tudi s predstavljanjem knjižnih založb. Pri uresničevanju svojega programa, so še povedali sogovorniki, imajo največ težav s financami. Do junija je bila poraba zelo omejena, tako da so lahko izpeljali le najnujnejše naloge. Pa tudi zdaj, ko so sredstva sproščena, nastajajo težave, saj je treba varčevati na vseh koncih. Menijo, da bi pri porabi sindikalnih sredstev imeli lahko bolj proste roke. Zavedajo se, da je denar treba trošiti smotrno - zato tudi izdelajo plan - za spremljanje pravilne porabe pa imajo tudi svoj nadzorni odbor. Marjana Lubinič Iri vprašanja o novi investiciji kaj zavira pričetek gradnje? mikrobiološki laboratorij. Zaradi tega je objekt dobil proizvodno-poslovni značaj, zato smo morali dodatno priskrbeti dokumentacijo glede velikosti investicije, izvedbe, gradbene zasedbe, instalacijsko-stroj-nc opreme. Končno smo šele v začetku junija dobili pozitivno mnenje inštituta. Tretji vzrok so finance. Gradnja se je zaradi spremenjenih razmer izredno podražila, zato trenutno v Tosami iščemo vse možne načine za pridobitev sredstev. \ en' <>d prejšnjih številk smo obširno pisali o novi investiciji, ki naj bi jo v I osami f riceli izvajati letos. Če naj bi bila dela končana v zastavljenem roku, bi morali pričeti y Rfadnjo v aprilu. Vidimo pa, da v Tosami vse miruje, zato smo k pogovoru povabili 0 J0 Projekta inn- Franca Cerarja in mu zastavili troje vprašanj. J. Kaj je vzrok /a odmik iid postavljenega roka ra ^ 8radnje našega novega objekta? n . 2r°kov je več. Prvi je ta. da s j ° 'ko spremeniti dokumenti „j ^mw preprojektirali zgornjo ■ c.na zahteve Pravilnika o p r,lvil in pomožnih zdravilnih Revizijo projekta smo izdelali sami v Tosami. Poleg tega je bila sprememba projekta potrebna tudi zaradi zahtev inšpektorja za požarno varstvo. Drugi vzrok je bila zahteva Inštituta za ekonomiko investicij po dopolnitvi dokumentacije. Povedati je treba, da nova investicija vsebuje poleg proizvodnih prostorov še prostore za sanitarije, garderobe in r 2. Kakšno je stanje danes? Kak« daleč smo s pripra- ^ vami? . V___________________________________________________Z Vsem izbranim izvajalcem smo izročili dokumentacijo iz projekta izvedbenih del. Do 5. julija morajo pripraviti ponudbe. Po terminskem planu, ki smo ga izdelali skupaj z nadzorno službo, predvidevamo, da bomo ob ustrezno pokriti finančni konstrukciji pričeli z gradnjo najpozneje do L avgusta in končali do 30. junija 1989. Trenutno potekajo razgovori z domžal- sko banko za kredite, še vedno pa računamo tudi na sovlaganje poslovnih partnerjev. 3. Ali bomo imeli zaradi zamude gradnje v TOSA-^ Ml kakšne posledice?__________________ Posledice so že tu! V današnjih inflativ-nih časih se pozna vsak mesec, vrednost gradnje raste praktično iz dneva v dan. Z odmrznitvijo naših cen bomo poskušali to podražitev spremljati, kar nam v zadnjih 6-ih mesecih ni bilo mogoče. Občutna posledica pa je tudi izpad izvoza v nekatere zahodne države, ker ne zadovoljujemo pogojev po GMP normah - o tem pa sem govoril že v prejšnjem prispevku. Pred tiskom smo prejeli še tole svežo informacijo: Ponudbe izvajalcev so že znane. Proti vsem pričakovanjem in pesimizmu Ekonomskega inštituta Banke in republiškega komiteja za investicije so zelo ugodne -kljub situaciji, v kateri so gradbene organizacije. Tako bomo lahko ob angažiranju naše finančne službe in Banke Domžale omogočili realizacijo proizvodne hale z aneksom. ^ PROIZVODNJA V HIRALNICI NI V OKVIRU PLANSKIH CILJEV Mikalnica kot največji oddelek v naši delovni organizaciji ne dosega planiranih ciljev. Za obdobje prvih petih mesecev smo delež letnega plana dosegli 84 %. Če gledamo doseženo vrednost proizvodnje v primerjavi z delovno organizacijo, mikalnica s svojimi 12.745.856.000 din predstavlja 43,4 % vrednosti proizvodnje celotne delovne organizacije. V prvih petih mesecih v tem oddelku nismo izdelali za 2.516. 151.000 din proizvodov, kar predstavlja toliko, kot smo planirali in tudi izdelali v enakem obdobju v oddelku proizvodnje medicinskih sredstev. Iz tega lahko zaključimo, da zaosta- nek ni majhen. Kje so vidni vzroki za tako stanje v mi-kalnici, se bomo takoj vprašali? Vzrokov za slabe rezultate je več, zato bomo skušali navesti nekaj glavnih. V teku vseh petih mesecev letošnjega leta smo zaostali pri posameznih skupinah izdelkov za naslednjo vrednost proizvodnje: - hlačne plenice za 1,905.304.000 din - vložki 306.870.000 din - vata cik-cak 165.666.000 din - Tosama plenice za enkratno uporabo 195.378.(MM) din Iz prikazanih številk je razvidno, da levji delež predstavlja izpad proizvodnje hlačnih plenic, precejšen delež pa tudi nižja proizvodnja higienskih vložkov. Tudi proizvodnja Tosama plenic za enkratno uporabo precej zaostaja za planom-Pri tem izdelku je vzrok predvsem v občasnem nastajanju zalog zaradi slabe prodaje izdelka. Upamo, da bo nova kvaliteta Tosama nočnih plenic, ki so bistveno težje, posPe' šila prodajo tega izdelka, in da bomo v naslednjih mesecih lahko nadoknadili zamujeno. Proizvodnja cik-cak vate je nižja od plana. Zaostanek je posledica pomanjkanja beljene bombažne vate; zaradi občasnih težav z belilnim kotlom smo izdelovali večje količine higienske vate. Ugotavljamo pa vseeno nižjo proizvodnjo od planirane. ^ mesecu maju in tudi juniju je bila proizvodnja cik-cak vate v okviru planiranih ciljeV- . Tudi proizvodnja higienskih vložkov m na planirani višini. Po planu nismo izdela vložkov Vir ekstra. Vir 60 in Vir 80, kar je na eni strani posledica pomanjkanja de lavcev na delu, na drugi strani pa ugotav Ijamo nekoliko slabše rezultate kljub nor malni zasedbi na strojih. Pri dnevni prot' zvodnji okrog 950. 000 kosov vložkov vsa večji izpad ali zastoj pomeni tudi mzjc proizvodnjo. Vsaka izgubljena minuta pr| vložkih predstavlja nekaj nad 1000 manj izdelanih vložkov, zato imamo tudi pri >en1 še nekaj neizkoriščenih rezerv. Kot je že omenjeno, je največji izpad pr' proizvodnji hlačnih plenic. Vzroki so PrcJ’ vsem v težavah s predelavo stroja in ostalin sestavnih delov linije in tudi s kvaliteto p0' sameznih surovin. Kljub omenjenim težavam smo v mesecu maju že izdelali operativno planirane količine hlačnih plenic. Lahko računamo-da bo proizvodnja, ob realizaciji planirane prodaje, dosegala v prihodnjih mesečin planirane rezultate. Navedenih je le nekaj glavnih vzrokov, ki so vplivali na celotni rezultat v oddelka mikalnicc. V mesecih, ki so pred nami, bomo morali poskrbeti, da sc ne bodo odprli novi pr0' blcmi, saj je še nekaj nerazrešenih iz prem' klega obdobja. ^ Jože Podpeskar, dipl. in8' ^ S!III,°upravljunjem v krizo? S samoupravljanjem iz krize! VI Š, DELEGAT, SVOJ DOLG? vsemogočimi reformami bi se radi izkopali iz kritičnega stanja. Gospodar-e' ustavne, politične, tehnološke, miselne in še kakšne spremembe naj bi Pomenile preobrat na bolje. j dznamo ljudi, ki govore, da je samoupravljanje krivo katastrofalnega stanja tiruzbi. Drugi spet trdijo, da smo v »zosu«, ker samoupravljanje niti ni zaživelo, 1 o Je zgolj papirnati zmaj, in da so se odločitve dejansko sprejemale mimo santoupravljalcev. Tretji spet trdijo, da je pretirana regulativa (z raznimi akti) omejila samoupravljanje na samo formalno odločanje delavcev. Vedno naj bi bil kriv za (nc)uspeh nekdo drug - po možnosti država. Pa se udi vprašam ali smo posamezniki storili dovolj, daje zapisana pravica res postala n ., si vzeli, kar je bilo po zakonu naše? Največkrat ne! Torej je nekaj odgovornosti tudi na drugi strani - v nas samih. AH nam je bilo sploh dano, da si to Pravico tudi lahko vzamemo? Kdo odmerja dolžino verige: je to politika ali Preprosto - država? To pa so bistvene dileme trenutnega stanja v naši družbi in temeljno vprašanje, s aterim se ukvarjamo v ustavnih spremembah. Gotovo bodo najboljši odgovor dali samoupravljale! sami. V kolikšni meri se 1 elegati zavedajo pomena svoje funkcije, v kolikšni meri je odločanje v njihovih rokah in kaj od svojih delegatov pričakuje delovna sredina? odi art'na Jav«rnik je članica izvršnega d i TV1 s'nt*'^a,a. Dodobra je že spoznala, p ( e e8atska funkcija ni enostavna; dclc-j , sc so°ča z zadevami, ki jih ne pozna ne K°k0Z mars'kdaj o njih ne bi slišal, če ski “* ^.e'e8a<- »Svojo delovno sredino ja s‘lmo čimbolj informirati o zadevah, ki z. ” ravr>avamo pri sindikatu. Seveda je Ccv c’uujbolj pomembno mnenje sodelav-p ’ k'8a v izvršnem odboru moram zasto-l(0 '' . te8a mnenja pa je včasih zelo tež-p. Priti, ker so ljudje postali že zelo apatič-jj' ”/■ zaupajo nikomur več, velikokrat sli- te' iMeSede: saj tako ali ,ako nie nc doseže-fc? I 1 Prijetno poslušati očitke, zlasti še, j>tjr-18°vorijo ljudje, ki se navadno z vsemi -?ranU° kakršnekoli funkcije. Go-di,;1,1’ .kaj i’’ bilo treba storiti je eno, nare-J ' kaJ- pa drugo! Res pa je, da delegati pri odločitvah nimamo veliko vpliva. Mogoče je temu krivo tudi to, da je pri odločanju odločilno mnenje strokovnih služb in se delegati premalo poglobimo v predloženo gradivo (ki pa je včasih tudi pomanjkljivo ali preveč strokovno za laike).« Mira Heine se zaveda svoje odgovornosti kot članica delavskega sveta. Sej se redno udeležuje, saj meni, da je to njena dolžnost, če je že sprejela to funkcijo. Pri odločanju jo moti to, da je veliko stvari že vnaprej odločenih in je potrditev delavskega sveta le formalnost. Mira si želi, da bi gradivo za seje delegati prej dobili, saj ga zaradi preobširnosti težko natančno pregleda in se zraven posvetuje še s svojo sredino. »Moti me tudi to, da včasih nekateri delegati pri glasovanju niso pošteni, da ne glasujejo po volji svoje sredine in se bojijo povedati njeno mnenje«. Adrijana Smolja spada med delegate, ki se sej ne udeležujejo z veseljem. Sama pravi, da je bila za delegata izbrana nepričakovano. »Delam v proizvodnji, zelo težko zapustim delovno mesto, prav tako pa ne spremljam zadev, ki naj bi jih naša delegacija obravnavala. Tako se na seji, kamor pridem nepripravljena in premalo informirana, nc počutim dobro, ker nc morem aktivno sodelovati. Mislim, da bi za delegate morali izbrati ljudi, ki so bolj podkovani.« Tudi Miro Jere se sej delegacij ne udeležuje. Pravi, da za to ni nobenega večjega razloga. Dela na tri izmene, težave ima s prevozom, tako da mu je sestankovanje odveč. Tudi njegova delovna sredina ne zahteva od njega aktivnosti. Miro meni, da je danes pač tak čas. da je za delavca pomembno le to, da opravi svoje delo in dobi plačo, ostalo pa je postranskega pomena. Franci Mišje prepričan, da vsak delegat skuša svojo funkcijo opravljati po najboljših močeh. Je član izvršnega odbora sindikata, za katerega seje se vedno dobro pripravi. Gradivo je delegatom pravočasno predloženo, tako da se lahko tudi z bazo posvetuje. Vendar čuti pri ljudeh odpor, ker so mnenja, da je vse že vnaprej pripravljeno in da bodo njihove pripombe in predlogi naleteli na gluha ušesa. »Mislim, daje prav, da predloge pripravijo strokovne službe, biti pa bi moralo več možnosti dialoga, s tem pa sploh ne zagovarjam anarhije. Večkrat se zgodi, da delegat ne more vedno zastopati mnenja, ki ga je predhodno dobil od svoje sredine. Na sami seji večkrat pride do odkritja novih dejstev, na podlagi katerih se mora delegat sam odločiti. Jaz se odločam po najboljši vesti, pazim na to, da bom svojo odločitev argumentirano lahko zagovarjal pred bazo. Le tako te bo le-ta razumela in ti zaupala. Rad bi izpostavil še problem odgovornosti. Za odločitve bi morali odgovarjati tako tisti, ki sklep predlagajo, kot tisti, ki odločitev sprejmejo. Mislim, da se predlagatelji Martina Javornik Mira Heine Adriana Smolje Miro Jere Franci Miš Boris Vehovec Dane Anžlin Vika Hafner vse prevečkrat skrivajo za samoupravljal-ci. Žalostno je to, da se vprašanja odgovornosti sploh ne upamo izpostaviti. Zakaj? Preprosta računica: na tehtnico vržeš možnost osebne koristi (zadoščenja?) in osebne posledice. Zato raje utišaš sam sebe in stvari tečejo dalje. Delegat ne more biti strokovnjak za vsa področja, zato bi morali predlagatelji - kot strokovne službe, strokovni delavci - nositi posledice (nepravilnih) odločitev. V »gnilem« kapitalizmu je jasno: en odloča, en odgovarja!« Po mnenju Borisa Vehovca mora delegat že pred sejo vedeti, kako bo glasoval. Delegatom, ki nimajo vpogleda v zadeve, se je težko objektivno odločati. V pomoč pri odločitvi morajo biti strokovne službe - ki so navadno tudi predlagatelji - ki jim je treba zaupati, same pa se morajo zavedati, da za svojim predlogom stojijo ne le na seji, ampak tudi zunaj teh okvirov. Obstaja pa velik problem dirigiranih odločitev. Včasih se delegati sprašujemo, ali smo sploh potrebni, stroji za dviganje rok. Bistvo samoupravljanja - kot so nas učili v šoli - namreč, da upravljamo z delovnimi sredstvi in rezultati dela - je zbledelo. Samoupravljanje je danes zgolj beseda, še huje, metanje peska v oči. Zlasti še, če za prisilno odločitvijo stoji še grožnja: če ne boste sprejeli, pa bo to in to...« Dane Anžlin meni, da je mnenje svoje sredine težko zastopati, ker se že ta mnenja razhajajo, tako da se večinoma odloči za »zlato sredino«. Podatkom, ki so delegatom na razpolago, je treba zaupati. »Kot delegat se nikdar ne spuščam v barantanje za procente pri korekciji osebnih dohodkov. Zaupam v pravilen izračun, večkrat pa se je tudi izkazalo, da nam je bila situacija korektno predstavljena, naše gospodarjenje je pametno. Samo težko je vsem ljudem to razložiti, saj so kljub dobremu informiranju premalo obveščeni - največkrat po lastni krivdi, ker ne kažejo dovolj zanimanja. Ko zaškriplje, pa se predramijo in jezijo. Danes je težko biti delegat, ljudje so nestrpni, nezadovoljni. Prihodnost je nejasna, zato se počutimo nelagodno in smo bolj občutljivi. Glede sej delavskega sveta, katerega član sem, pa bi pripomnil samo to, da so predolge!« Enakega mnenja je tudi Vika Hafner-»Delegat po dveh urah razpravljanja težko ostane jasnih misli; da bi se seja čimprcJ končala, smo pripravljeni proti koncu pot' rditi vse po vrsti. Tudi prostor v jedilnic| je neprimeren, saj včasih poročevalcev niti ne slišiš, kako naj se potem vključiš v razpravo? Delegati včasih težko najdemo skupni jezik, prevladajo tisti, ki so bolje seznanjS' ni s snovjo. Mi iz tkalnic se navadno pren sejo dogovorimo za skupno stališče, kcr skupina lažje prodre z mnenjem kot posameznik.« Tako delegati! Vsak od nas pa si je svoje mnenje o našem »ljubem« samoupravljanju gotovo že tudi ustvaril.I. Miran Drčar Marjana Lubinič 15. SREČANJE SAMOUPRAVLJALCEV *:t JUGOSLA VIJE Trenutno krizno obdobje nikakor ne jemlje samoupravljalcem zagnanosti, da končno vendarle izplavamo iz krize. Obstaja močno hotenje, dejansko vplivati na svoj jutri. Kljub številnim . večinoma nesmiselnim ukrepom države, morda samou-pravljalci najbolj občutijo tegobe trenutka. 27. junij je tudi dan, ki ga praznujemo kot Dan samoupravljalccv in to je tudi prilika za srečanje samoupravljalccv Jugoslavije, ki je to pot bilo 24. junija v Beogradu. Navada je, da se obravnava eno od vodilnih tem - letošnja je bila URESNIČEVANJE POSLOVODNE FUNKCIJE V POGOJIH SOCIALISTIČNEGA SAMOUPRAVLJANJA. O tem je govoril tudi Marjan Orožen, predsednik Sindikatov Jugoslavije, ki je posebej poudaril nujen prehod na tržno gospodarjenje in na nove naloge samouprave v takem gospodarjenju. Direktorji seveda imajo v teh pogojih precej drugačne naloge in odgovornosti. Tako jim je treba pravzaprav na novo določiti mesto in vlogo v novih pogojih. Delo je pravzaprav bilo v komisijah, kjer je potekalo v demokratičnem ozračju s sicer različnimi pogledi, vendar je na koncu le prevladalo spoznanje, daje treba poslovodnim strukturam dati večja pooblastila hkrati z večjimi odgovornostmi, zlasti pred delavci. Nevzdržno je stanje, da so naša vlaganja trikrat manj uspešna kot na tujem, da se družbeno politične skupnosti vtikajo v čisto poslovno politiko, krojijo pogoje gospodarjenja, od pogojev za pridobivanje dohodka pa do razdelitve čistega dohodka. Izbor poslovodnega organa mora pogo- jevati samo njegova uspešnost, da bi i° lahko dosegel, pa mora imeti večji vpliv na izbor svojih sodelavcev. Če se pokaže kot neuspešen, sc mora njegov mandat takoj zaključiti. Tržno gospodarjenje zahteva tudi drugačno definicijo družbene lastnine, sedaj je dejansko od vsakogar in nikogar. Spremeniti jo je treba, da bodo to lastnino kolektivi in delavci dejansko občutili, in ec jo bodo občutili, bo tudi odnos do nje nedvomno drugačen - pozitivnejši. Zaradi »Vsega se tudi samoupravljanju postavljajo nove naloge, mnogo bližje deklariranim pravilom. Dejansko gospodariti s samim seboj, to je stolnica vseh prizadevanj. Čeprav je ta trenutek še meglena perspektiva, je vendarle edina, ki nas sme in more potegniti iz močvare gospodarske krize, kamor je pripeljalo prav nesarnou-pravno odločanje v OZD in državi. To so končno tudi temeljne točke sporočila 15. srečanja samoupravljalccv Jugoslavije, ki ga bo obravnaval tudi Zvezni svet Zveze sindikatov in se bo moral opredeli*1 do teh stališč. J>.n‘lfvseni ,,a vrhu. V predelih, ki so bili /' )ui'e»i Italiji, pa je nastopil svojo uni-cevalno pot fašizem. Likvidiral je vsa iariš-\U u temu se je razvijala, posebno še tam, kjer so gasilsko delo združevali z kulturo, posebno s šolami. Že leta 1921 je gasilec Zdravko Mikuš objavil nekaj igric. Zelo znani sta bdi: Samo gasilca hoče in Gasilec Anžek. Zavrnjene so bile vse prošnje za razne davčne in druge olajšave, kar naj bi izboljšalo stalno financiranje, saj so bili člani iz socialno šibkih vrst. Zato je bilo po smrti očeta ali moža v družini zelo težko. Leta 1925 je Jože Klemenčič po zgledu učiteljske samopomoči predlagal tudi gasilsko samopomoč. Pravda so bila sprejeta na seji odbora JGZ julija 1927, odbor je vodil Jernej Vengust. Samopomoč pa se zaradi finančnih težav ni razvijala tako kot so pričakovali. Vendar pa je od ustanovitve pa do leta 1940 samopomoč izplačala dedičem 598 umrlih članov. Zato je v teh hudih in težkih časih in razmerah predstavljala samopomoč veliko in humano vrednost. S številnimi nastopi na raznih prireditvah in s svojo slovensko zavednostjo in humanostjo ter finančnimi težavami je gasilska organizacija na Slovenskem vztrajno rastla. Pripomogle so tudi akcije na požarih in prizadevanje za strokovno izobraževanje in modernizacijo gasilske opreme. Omenim naj še, da je bilo po končani L svetovni vojni leta 1918 v 17. okoliših (župah) 239 gasilskih društev z nad 8000 člani. Pred drugo svetovno vojno je bilo na Slovenskem v mejah Jugoslavije 31.690 članov. Društva pa so imela okoli 600 gasilskih domov in orodišč, 160 avtomobilov, 480 motornih in 660 ročnih brizgaln z 215.000 m cevmi in drugo orodje in opremo. Konec v naslednji številki O Marjan D. am Gladina ukv. mladino ic križ- KaJsc vr;ie; ffiliur am z mladino? Psst - povei to * ma ho zagotavljala moj pcnzij SploheK^n0 ° Pa m°j PCn/l oo). bo čisto navadni pcnzijt jcmnem tako in tako ne bodo odločali. Zvezna mladina ima težave s predsednikom. Pa me res zanima, kdo navsezadnje bo. Bo to Makedonec ali Slovenec, saj je vseeno - »dežurni« bo tako in tako samo eno leto. Republiška mladina ima hujše probleme. Enega kandidata so jim kar zaprli. Nekaj nazaj sem nekaj klatil o tem, da mladini želijo zapor (ker izhajajo iz lastnih izkušenj). Zdaj mi je nerodno. Izdal sem tajnost, kajti tisto kar sem napisal, se je v resnici tudi zgodilo. Pravzaprav ni niti važno, zakaj so zaprli te tri mandeljce, važno je, da se razburjamo. Kaj se je v resnici dogajalo, bom pa tako in tako zvedel, ko bom šel v penzijon (čez 20 let). Težko verjamem eni (t.j. uradni) in tudi tisti drugi razlagi, svoje pa si ne morem izbrati. Na eni in drugi strani je močan element manipulacij. Čakam torej, da se voda zbistri. Saj mi ne boste dali prav, saj vem, slovenstvo in to 24-karatno. Že, že, toda če bi mene zaprli, nobeden še s prstom ne bi mignil, kaj šele spravil na noge vso SL, YU in EU javnost. Po drugi strani pa imamo tako štorasto zakonodajo, da je kaj takega skoraj nujno. Sicer je tudi Mandela zaprt v skladu z zakoni. Pa tudi Palestince tepejo pod okriljem zakona, enako črnce v ŽDA. Da o Saharovu niti ne govorim (ta ni bil tepen). Vojaška logika je za civilista tako nelogična (včasih), da je to tudi logično. Eno pa je gotovo, dogodek je naredil toliko politične škode, kot še nobeden po vojni. Se dolgo se ne bomo znebili občutka, da »veliki brat« gleda pod prste. Obrača dejanja po svoji meri in to v času, ko govorimo o »socializmu po meri ljudi« v »oknu socializma«. STRANJE Kako bi mogel mimo njega. Obeta sc Slovenski Lurd. Ko bi vsaj bil, dopolnil bi turistično ponudbo v geslu »Turizem nas bogati«. Nobena politična in turistična propaganda ni v stanju v tako kratkem času zagotoviti tako velikega obiska. Ker pa gre za alternativni način obveščanja (ni v rokah »struktur« in forumov), zna biti to nekoliko sumljivo.... CENE Stranje, Janša in ostali so tudi odlične zadeve, da skrijemo bistvene probleme. Življenjsko raven namreč. Cene bezljajo, plače stojijo, mi pa bentimo (pardon, pogovarjamo se o manj važnih stvareh - glej prvi stavek). Še Abdič je nekako padel v pozabo. Pa ne bi smel. Saj delavci tam doli tega tudi ne morejo. BENCIN Predsednik vlade pravi - bencin je - na pumpi ga ni. Direktor Petrola pravi - bencin bo - na pumpi ga ni. Komite za energetiko - bencina je dovolj -na pumpi ga ni. Jaz pa ne verjamem - ker stojim v vrsti -za dražji bencin. Epilog zgodbe - če kaj obljubljajo, je edino sigurno to, da je nova cena. Utrinkov pa ne bom pisal več. Se lahko zgodi, da plačam svojo ceno. Adijo (ne nasvidenje)! & Milan Drčar ta in vena Jugoslavije - tudi čedalje bolj luknjasta, valovita, devetkrat preozka za tisoče in tisoče vozil. Takrat, na začetku, KOLIKO ČASA ŠE »ČRNI« GRABEN Trideset let je (in še kakšno čez), ko so gradili cesto skozi Črni graben. Bila je lepa, široka, z mačjimi očesi po sredini -skratka, lepotica tistega časa. Pa ne za dolgo. Promet je naraščal iz leta v leto, z leta v leto je hreščala pločevina ob trkih. Odstranili so betonske »konfi-ne«, ti so velikokrat povzročili škodo, ki je drugače sploh ne bi bilo. Toda hreščalo je še naprej. Zadnje čase prav grozovito. Ta graben čedalje bolj opravičuje pridevnik »črni«. Kako le ne bi! Skoraj ni dneva, da ne bi zavijala sirena rešilca, gasilca ali milice. Dež zaprši - in kot po pravilu, čez 20 - 30 minut že žvižgajo predirljive sirene. Kajpak nesreča! Nesreča, ki ni ustavila samo avtomobila, ustavila je tudi življenja in nič kolikokrat sirena zavija zaman. Življenja ugašajo, predno pride pomoč. Eden, dva, trije hkrati!! Res, to je dobesedno Črni graben. Skoraj ne bi verjel, da obstaja še kak meter te ceste, da ne bi tu ugasnilo življenje starčka, ki v svoji gluhoti in ob slabem vidu spregleda hrumeči tovornjak, življenje otrok, ki jih je razposajenost zanesla. Minute pred delavnikom, ki so navidez tako pomembne, povzročajo, da kdo ne pride več na delo. Nešteto je vzrokov, tako banalnih kot tistih, katerim se reče človeški faktor - prehitra vožnja, alkohol. So tudi takšni -spolzko cestišče, poledica. Koliko časa še Črni graben? Moram reči, da sem s to cesto »gor ras-tcl«. Še ko sojo delali, sem se vozil s tistimi parnimi valjarji. Joj, kako je bilo imenitno! Potem pa promet - vsako leto večji, z večjimi avtomobili, hitrejšimi, tovornjaki velikani - tranzitni in turistični. Žrtev pa tudi vsako leto več, brezdušna statistika jih beleži. Izgleda, da res samo beleži, vidnega napredka ni videti. Cestna afera 1970 me je našla v vojski in lahko rečem, da je takratni »sestanek obsodbe« v daljnem Pirotu padel v vodo, tako da takrat tej cesti nisem kaj prida pomagal. Mogoče samo v toliko, da sem jim obnovil geografijo in poudaril pomen ceste za jugoslovansko gospodarstvo in turizem. Takrat še nihče ni slišal, ali celo videl, bog ne daj, te ceste, da o prometu niti ne govorim. Klavrno se je počutil predsedujoči in splavala je po vodi »enoglasno« kritika nekega nespametnega početja Slovencev. To je (mogoče) tudi pomagalo, da nikakor nisem dobil »nagradnog osustva«, čeprav je bila enota med najboljšimi. To ni niti bistveno, bistveno je to, da celih 18 let kasneje cesta ostaja ista, z več prometa in več žrtvami. Cesta ostaja - aor- je v celem dnevu prepeljala cesta toliko avtomobilov kot danes v eni sami samcati uri. Vsak dan se vozim po njej in ker jo poznam, tako tudi vozim, toda tudi vsak dan se sprašujem, ali jo bom tudi jutri srečno prevozil. Na to me opominja nešteto nevarnih situacij skozi katere sem dosedaj varno prišel. Bo jutri piskajoči rešilec hitel pobirat mojega ranjenega otroka? Bo spet kriv »človeški faktor?!!« Po vsej verjetnosti bo - kriv človek, kriv posameznik, voznik, ki mogoče niti ne bo mogel preprečiti nevarne situacije, ki mu jo je pripravila - cesta. Cesta z ovinki, vpregami in traktorji, ozkimi križišči. Cesta brez steze oziroma pločnika za pešce, nerazsvetljena skozi naselja, z zgubanim in spolzkim cestiščem, luknjami, neoznačenimi prehodi. Pred tridesetimi leti je bila to lepotica, prilagojena za tedanji promet. Danes je kot starka, toda zdržati mora več kot postavna mladenka. Družba, kje si? Družba, to smo mi, ampak prav vsi. Denarja ni, baje. Pravim baje! Tudi pri tem se nekaj da storiti. Ceno bencina naj bi v Sloveniji povečali za 100 din pri litru. Mislite, da bo to spet »cestna afera«? Skoraj gotovo ne! Dam teh 1(X) din, takoj. S tem morda obvarujem sebe in potomce. Dam, toda šele, ko bodo vsi avtomobili v Jugoslaviji res plačevali cestno takso, ko bo cestni dinar pri gorivu res cestni in ne »budžetni« dinar. Dam, ko bodo tuji prevozniki plačevali dejansko ceno prevoza po tej cesti pri tranzitu. Dam, ker dajem sebi in drugitrt-Dam tudi Hrvatski, ki bo imela od turizma večji devizni priliv in »da bog da«, bom posredno tudi sam imel nekaj od tega. Do takrat pa bom še vedno »vozil« glavo v torbi. Čustveno sem napisal in to namenoma, pomagalo tako in tako ne bo nič. Kot vedno. Črni pesimizem me preveva. Zato, ker ne moremo npr. razširiti križišča pri Tosa-mi, tudi zaradi neumnih predpisov, ki smo jih »samoupravno« določili, zaradi p0' manjkanja denarja, kateremu sem najmanj kriv in zaradi odtujenega odnosa do sočloveka. Še naprej bodo karamboli, zbrala se bodo zijala, dana bo snov za pogovor in pri tem bo ostalo. Povem pa vam. da bi ob takem prometa ob tolikšnih žrtvah in skrivljeni pločevini, invalidom, ki jih je naredila, imeli kaj storiti. Če bi vse to preračunali, bi ta cesta lahko bila pozlačena. Še bo ostal »Črni graben«, ker življenja nimajo cene, tudi zlomljeni udi in invalidnosti ne, ker to plača zdravstvo(??!!), ki jc tudi družbeno. Kolikšna jc cena v črnino odete družine? Tega statistika ne zaznamuje - pa bi lahko. Bi vsaj vedeli, kako črn jc ta Črni graben! tjC Milan Drčar 47 let od vstaje Obletnice so vedno malo kočljiva zadeva. To so tiste ločnice, ko je navada, da se lra nu Prehojeno pot. Seveda pa tudi nekako trasira pot v naprej. I udi v juliju imamo dva taka mejnika v zgodovini, ki zaslužita pozornost. ■ luhj - Dan borca in 22. julij - Dan vstaje slovenskega ljudstva. 4. julija 1941 je bilo govorjeno za skupno akcijo oboroženega boja vseh narodov in narodnosti za nacional-ln P0 možnosti tudi socialno osvoboditev. 22. julija pa je na Slovenskem prišlo tudi »uradnega« začetka tega načela. Pravzaprav se je začela oborožena borba, vsi ostali Politični pogoji so bili dani seveda že prej s 27. aprilom. Nekateri tudi danes hočejo ta Jn e,iačiti z Dnevom vstaje, toda dejanski boj s prisilnimi sredstvi (orožjem) se je začel lega dne. In tudi končal - zmagovito! 15. maja 1945 je bila poslednja borba v Evropi. Kljub Kapitulaciji Nemčije 9. maja. sPe[ Je tudi drugi del cilja oboroženega boja, ne le osvoboditev izpod okupatorja, ^ Je tudi socialna osvoboditev, t.j. spremenil se je sistem, ki ga v miru dograjujemo Milan Drčar • Odšli iz delovne organizacije Podmiljšak Zdenka, Kramar Lojze. Ob smrti najinega očeta MERKUŽIČ ANTONA se najlepše zahvaljujeva sodelavkam in sodelavcem otroške konfekcije in vlaknovinskega oddelka za cvetje in finančno pomoč. Zahvaljujeva se tudi sindikalni organizaciji in Oktetu TOSAMA za zapete pesmi in vsem vam, ki ste ga pospremili na njegovi zadnji poti in nama izrekli sožalje. sinova Marjan in Jože • Rojslni dan v mesecu juliju praznujejo proizvodni sektor * r°izvodnja medicinskih sredstev [Irihar Ani, Lukane ^ar>ja. Rožič Ani. r‘*nkar Almira, Tkalnica ovojev Barlič Ana, Cipan Vesna, Kovič Marjeta, Klemenc Brigita, Novak Ani, Rokavec Metka, Resnik Ani, Stegnar Alenčica, Zalokar Ana, Belilnica Okoren Peter, Vlaknovinski oddelek Rihtar Brane, Klander Franc, Tkalnica širokih tkanin Črv Ivanka, Kosmač Brane, Blatnik Magdalena, Sršen Janja. Brigita, Smolja Pri, Pravljalnica Lončar Majda, Peterka Ana, Peterkovič M:>r'ja, Sršen Janja, bonitetna konfekcija Urj