Published and diatribnted onder permit (No. 566) authorized by the Act of October 6,1917, on file at the Post Office of Hew York, H. T. — By order Of the President, A. S. Burleson, Postmaster General. Največji slovenski dnevnik v Zedinjenih državah > Velja za vse leto Za pol leta . $3.50 . $2.00 GLAS NARODA Lise slovenskih delavcev v Ameriki. The largest Slovenian daily * in the United States*- laneč every day except Sonda** sad Legs] Holidays. Q) SO.OOO Readera TELEFON: 4687 CORTLAKDT. Entered as Second Class Matter, September 21, 1903, at the Post Office at New York, N. Y., under the Act of Congress of March 3, 1879. TELEFON: 2876 CORTLANDT. NO. 165. — ŠTEV. 165. NEW YORK, TUESDAY, JULY 16, 1918. — TOREK, 16. JULIJA, 1918. VOLUME XXVI. — LETNIK XXVL AMERIKA IN RUSIJA MASKIRANA VAS NA ITALIJANSKI FRONTI. PREDSEDNIK WILSON NAMERAVA PODPIRATI ČEHO-SLO-VAKE V RUSIJI. — AMERIKA BO POSLALA MOŽE, DA BOD<> PODPIRALI EKONOMSKE ORGANIZACIJE. — OBOROŽEN* INTERVENCIJE NE BO. — POPRAVA ŽELEZNICE. — VOJNI KABINET V SIBIRIJI. Washington, D. <\, 1">. ju ija. — Predsednik Wilson je poved.il voditeljem kongresa, !a ne 1"» | ho-Slovakov so prepričali tukajšnje vladne kroge, da e da Rusiji pomoč. toda za- veii, ^e, da bi bi! zelo nevaren vsak korak, ki bi razžalil patriotični čut ruskega narodu. Harbin, 14 julija. - Poveljnik prot boljševiških čet general Horvat je nnenoval začasni vojni kablnef za Sibirijo. Kmetsko pre-bivnlstvo. ki tvori veliko večino sibijskega prebivalstva, vsepovsod navdušeno pozdravlja ('eho-Slovake in s; želi zaščite Francozov ali pa konzularnega zbora v Vladivostoku. Harbin, 15. julija. ('eho-Slovaki so porazili boljševike bllzn » hite ob ti'aussibirski železnici v sredini Transbajkalije. (•etierul Horvat in drugI elan i sibirske vlade so danes odpoto-\ali iz Nikoli.jevska. da prično pogajanja za zvezo s Ceho-SIovaki. Peking, 1-4. julija. — ("'eho-slovaške čete, ki so zavzele Nikolajev se v'erozapadno od Vladivosto ka, so tesno za petami boljševi-škim eetam, ki se umikajo proti Habarovsku. i eho-Slovakom je prišlo iko/.ukov na pom >č in večje štev.lo kitajskih in japonskih pro tnvoljeev. Amsterdam, 1"». julija. ("mor nemškega poslanika grofa Mir-baehu je I»i I zveden po naročilu izvrševal nega odbora soejalnih re-voluejonarjev levice in kakor pravi neko kijevsko poročilo na R. Westfaeli>che Zeitung. je i/vršil delo nek zaupni agent stranke. Ta agent je nap «sl listine, s katerimi je dobil merilec dostop do Mirbaehnve snhe in sam je izvršil nasilno delo, katerega je naroči'a stran k h. London, 1"». julija. — Kakor pravi neko rotterdamsko poročilo na Frankfurter Zeitung so angleške čete, ki so se izkrcale na murmanskem obrežju, zavzele pristanišče Kem. Kakor se poroča i/ M »skve, je zunanji minister Čičer n poslal angleški vlaui zahtevo, da sA morajo angleški oddelki, ki se zdaj nahajajo na murmanskem obrežju, brez odloga zopet vkrcati. (eško-slovaike čete s.t zavezele mesto Kazan, 430 xnilj vzhodno od Moskve. M est o je bilo zavzeto po hudem odporu boljševiških čet. Ka/an s.» nahaja ob reki Kazanki malo prej, predno se združi z Volgo. Nameni Nemcev j Helling in Belgija Nemci bo obnovili tvojo ofenzivo HERTLING HOČE ŠE NADALJE Kje se nahaja glavna nemška sila OBDRŽATI EKONOMSKI OPRI dosedai ie ni znano. | JEM NA BELGIJO. rn m. '!■■ •v" ^ . & Boji v Albaniji Amer. v ognju Centralnim državam p.'eti velika Amerikanci so pognali Nemce čez nevarnost v Alban ji. — Avlonsko Marno. — Vjeli so tisoč Nemcev pristanišče je varno. divjajo na 50 milj dolgi fronti ITALIAN gOAfr q*MOUE|*^ ^ sa Junaški Francozi V bojih na zapadni črti se posebno odlikujejo junaške francoske čete. Španska influenca. OFICIJELNA POROČILA . ... Z ameriško armado ob Mami, London. Anglija, h. julija - 15 julija _ Ljut amoriški prot - Položaj v Albaniji je izvanredno napad južno od Mame je popolno zanimiv, dasi je zelo težko slediti ma pognal nazaj sovrainiktl, UT bojem, kajti pokrajina je le slabo je danPS zjutraj prekoračil reko. oertana na zemljevidih. V glavnem v kolenu Marne SQ Ameriknn4.; je položaj sledeči: Tri reke prtha- vjeli od tiso- do poldn tisot, jajo iz gora; izlivajo se v Jadran- Nenieev sko morje skoro vsporedno, ena * Frane'oski p0Veljnik. ki povelj,t-na vzhodu, drupa na zapadu. O- je arma ',al zemlje med njimi tvori bojno po- eestHke ameriškemu generalu, ki . je vodil Amerltanee k napadu Prva reka je Vojnška. ki se iz- Boji na tem kpaiu sp nadaIju. hva v morje blizu Avlone. ki im^ jpjo z vso si]o Na tem meMu ])0 vehko pristanišče, katero so Ita- bi,a nemikil ofenziva ijani zavzeli takoj, ko so stopili v vojno. Prva reka proti severu j«' •Semeni. Tretja reka pa je Devoli Ob tej reki leži važno mesto Be rat. ki je bilo do preti kratkim baza avstrijske armade. Takoj proti severu teče Skumbi. ob kateri leži glavno mesto e«*le pokra boljšane jine Elbasan. Reka Skumbi se iz- Amerikanci imaio zdaj reko l«va pr- Draču v morje. Kolenu pod kontrol strta. Ob eeli črti. kakor daleč ne>«j oko. se je videl sinoči od<»'v artilerijskega ognja in ni kazno, da bi bitka pojemala. Ameriški častil ki pa domnevajo, da bodo postojanke do jutri zjutraj Se iz- Ko so v levem Washington, 1>. <\, 15. ju.ija. Tukajšnji vojaški strokovnjaki so Kodanj, Dansko,15. julija. — NhJcljne navedbe iz govora Ilert mnenja, da bodo Newel zopet ob ' državnim zbo progi, ki v»li proti Parizu, ohno- U'L;,|n. d°tak vili svojo ofenzivo. To se da skle- »»* vprašanja Be.Rije, se je natis pati iz zadnjih poročil iu i/, silne-\nml v pol-oHetje ni "Severo-nem, ga gibanja, ki se j»* začelo zgodaj zjutraj. Dozdaj se še ne ve, kaj je zaenkrat nemški v Ij. Ali b<. l > p skušali prodreti do glavnega mesta Francije, ali bodo pa poskušali v smeri proti Atniensu dospeti do morja. Nova bojna črta >e vije kro« Rheimsa ter Chateau Thierry-a kjer sta prva in druga ameriška div zija. Prizadete bodo tudi ame-j ški Gazeti" v Berlinu. Kaneelai je baje rekel: — Nikdar ni bil naš namen obdržati Kelgijo, razven kot poroštvo, potom katerega se zavaruje Nemčija proti bodočim nevarno-stim in dokler se te nevarnosti ne odstrani, ne moremo izročiti predmeta poroštva. — V miru moramo biti zavaro-• vani pr'Hi temu, da bi se rahlo S francoskimi armadami v Fran ciji, 15. Jul ja. — Francozi vpr',-zarjajo neprestano manjše lokalne napade, kateri se pa izborilo obnesejo. Sovražniku so odvzeli že preeejŠPn kos ozemlja tei vjer^ veliko nemških vojakov. Vsa ka operacija, brez ozira na to, če je velika al! majhna, je skrbno organizirana, skrbno pripravljena ter briljaritno izvedena. Francozi ne dopuščajo sovražniku, da bi posvetil vso svojo pozornost razvoju svoje bodoče ofenzive. Izza 9. julija izvajajo Francozi lokalne operacije pri go/Vu Ret-seh ter so že precej napredovali. Francoske patrulje so prepod'le Nemce iz vasi Longpont. Francozi so zapadno o>.l Anteuil-la presenetili sovražnika ter ga premotili. Najhujši boji so se vršili pri Logos farmi. Tekom vse operacije so opravljali tanki svoje delo ž največjo natančnostjo in z velikn? uspehom. Izčistili so veliko točk ki so bile takorekoč središča odpora ter skrivališča strojnih pušk Na bojišču je ostalo 500 trupel; nemških vojakov, dočim so vjeli Francozi 570 neranjenih vojakov, med katerimi je bilo tudi nad 20 častnikov. Zaplenili so šestdeset strojnih pušk, dva metalca min in precej rnunieije. Nek ujeti častnik je rekel, da pri njegovi diviziji strašno gospodari španska influenca. Od enega samega bataljona je moralo oditi 108 mož v bolnišnico. Pri nekem drugem polku zboli otl vsake stot ni je na tej bolezni dnevno do petdeset mož. Nemci skoraj gotovo ne bodo poskušali odvzeti zavzetega ozemlja Francozom, toda Francozi so| na vse pripravljeni in bodo znal braniti ono. kar so zavzeli. Berlin, Nemčija. 15. julija. — Sovražni poizvedovalni oddelki Današnje poročilo iz glavnega'bi! stana m> glasj: —- dužno-zapadno in zapadno od Khe ms smo prodrui v gotove dele francoskih pozicij. Južno-za-padno od Vpres je včeraj zjutraj napaUel sovražnik po močnih artilerijskih pripravah ter prodrl v naše bojno ozemlje na omejeni ši-r.n.i Artilerijsko akcijo je bilo tekom dneva opaziti na obeh straneh reke Lvs. Oživila se je tekom večera tudi na ostali fronti. Med Aisne iu Marne so se vršili živahni boji. Krajevni spopadi infante-rje so se završili južno od St. Pierre Aigles ter v okraju >>avie-res. — se pred deset-mi dneviibrej?u ko!ena slovita nemška 10 ___________ pneele operacije, so stali Avstrij- divizija ponovno poskušala eel- delavni med obronki Sasso et ob V111 s0 ogrožali Avlono. dan priti rcko toda izborpn ter reko B rent o. Zavrnilo X vrvih 48- urah so 1)1,1 potisnjeni 0genj ameriške artilerije je pre-C je ii o v najr-1. katerega se je "azai za enokineTOi pohod in Ita- p^^ vsak p0}ikus< Niti enemu FRANCOSKO POROČILO. Pariz, Francija, 15. julija. — Vojni urad je danes objavil: — Nemški napadi, vprizorjeni danes zjutraj ob pol petih so se nadaljevali skozi celi dan z veliko s lo na obeh straneh niesta Rheims Zapadno od Rheims so se završili obuijni boji v Neuilly in Vassv jnžno od Marne, kje rse je sovražniku posrečilo prekoračiti reko n;\ več točkah med Fosso\- in Dormant. Sijajen proti-napad, izveden od ameriških čet, je potisnil na desnem bregu reke so\ražne oddelke, ki so dospeli na ta breg južno-za se poskusilo pri Coorne. Severno od Monte (irappa ter v Montello sek-toi jn .se vrši!; živahni artilerijski boji. Izstrelilo se je šest sovražnih aeroplanov. DUNAJSKO POROČILO. Dunaj, Avstrija, 15. julija. — Vojni urad je danes objavil naslednje : — Med Gardskim jezerom ter Adižo je bil medsebojni artilerij- Ijani so dospeli na dolenji del črte ob Semeni. Medtem pa so Francozi operirali na vzhodu in so se bližali ust I nemškemu vojaku se ni posrečilfc priti na nasprotni breg do devetih zvečer. . . 0 . Ameriške strojne puške so na .•rti. 1 risifi:i so Avstrijce, da so eeli fponti maogo pripomogle, da se umaknil, iz Berata, katerega so sp je izjalovil sovražni načrt, kaj-:taljanske eete takoj zasedle. ti vojaki so ostali na svaj(.m Zavezniki morejo biti zadovoljil, stu ^ pošiljali cele potoke izsfrel-s temi uspehi, kajti odstranjena jt kov na sovražnika, a, s0 nehali nevarnost, ki je pretila Avloni. streljati še-le potem, ko so bile kajti sovražni artilerijski ogenj je J njihove puške prevroče, da ni bilo vec ne doseže. Za zdaj se mora še ve5 mogoče streljati ž njimi —.............. počakati, ako se bo zaveznikom Skupina ameriških vojakov s ski ogenj kaj intenziven. V bene- P^"'''/^ predreti do Skumbi strojnimi puškami je bila na kraških gorah se je bojno delovanje vk')rak;itl v Elbasan, ki se nahaja ju> kjer so Nemci poskušali z«ra- .............kakib 2a milj od njihovih sedanjih diti most čez reko. Vsakikrat pa. postojank. Ako se jim to posreči kailar je pre5el SOvražuik k napa-bo cela južna Albanija v njihovih du so ameriški strelci na nasprot-rokah napravljena bo direktne j ni strani reke nakopičili cele -o- ojačilo. Danes zjutraj so italijai. ski bataljoni na pati H južnozapad-no Otl Asiago planote in severno od Monte di Val Bella. Spopad na , zapaduih obronkih Brenta doline i ZVeZa.me je Liehnovsty obelodanil ji na planem, so se Amerikanci ozemlja, da njen«- spomine v katerih je trdil, da je pripravljali na protinapad. V o- pomenja. zanjo zapogeja vojno nemška vojna ^predje so spravili lahko artileri Amsterdam, Holandsko, 15. ju padno od Fossoy. .Mod Dormaa-,1''^- - Maki^.lijan Harden orne- Washington, D. C.. 15. julija. — ,„ 1„,l:l,1 ,)0„ „, ia Rheims s„ fran^ko italijansko »» v « .mteu D,e Zujn.nft v nekem ^^ iz švice se glasj_ e„ in SQ sj p^vm J želi nikakega interveneija ne nikakih materijalnih dobičkov in da bo vojno celo zelo draga za njo. skuša Harden predočiti svo- : j_._i-a.T-_r. m .. mnevalo. tla ie bd aretiran. Pred -^eroei. idealističnih motivov. Tem vom nasproti, — pravi ou. moti jf stranka in da bi se vojno kaj lah- j° koncentrirali ogenj na maj-ko preprečilo. Njegova razkritja hno razdaljo. Ko je artilerijsko so povzročila v Nemčiji veliko streljanje prenehalo, je infanteri senzacijo in nefiaj časa s< mnevalo. da je bil aretiran. Pred toviti si tesnejše ekonomske zveze z Nemčijo, — je rekel Hertling. — v- • . . ... • , Te bi Nemčija delila tako tesno Kjer se bo izvra 1 glavni napad , , . , j. - v. . ' j trgovsko zvezo, bi se s tem dove- nordaj se ni znano. Nemci bodo .. . .... , najbrže napadli vzhodno od Cha-'^0 ^»»lenega dogovora ? teau Thierry-ja. in aleer na neki N - katerim b. s. zagot ovil i \V. Shrap iz Washingtona. Armadr ni častniki so izjavili, da bo iz, dano danes opoldne natančno poročilo o nesreči. Opij v groceriji. točki, ki leži ob JPariz. pr"»gi, vodeči v ■ . ^ m i /. dili mi najboljša jamstva proti bodočim nevarnostim od strani Angli, , vesniki so dobro r-:r—»j- Preko ^ EaWa fronto so »pravili mornarU bardiranje. S tem orožjem bodo topove u dalekosežno bovn-'poakuiali zavstaviti nem&i nspsd ^ lil- A ' ^ Paterson, N. J„ 15. julija. — V trgovini Kitajca Luni; You-a so našli' danes za sedemsto dolarjev opija. Kitajca so zaprl L Celo zadevo bodo preiskale vladne oblasti. i®KfflHIE833K«iBIMii ■. *• 'itSL. h ^^ ...... Skupno število nemških jetnikov tekom veerajšnih operacij pri Ridgewood znaša 328 mož. ITALJAN8KO POROČILO. Rini, Italija. 15. julija. — Itali-jansk: vojni urad je objavil dane< naslednje: — Na Asiago planoti so francoski oddelki izvedli dva presenetil-na napada na sovražne postojanke pri Pertieo in Zocch:. Naši od^ dej ki so prodrli v sovražne posto-i ianke severno od Monte di Val Bell«. Ujelo m je par jetnikov. .M iHfOJSA.il! * .Kviitiii-izca kratkim je bival v Švici ter pono-veliko Nemcev slepih" in radi tega vU svo;>a u^otovila" Poročalo se je, jih tudi zametavajo. Harden pri- da se kajzer 83111 zavzel za znava resničnost nevarnosti, ki b" ®a" pretila Ameriki od zmagoslavne yčeraj se je poročalo, da je Nemčije ter pravi, da je odloči ..zbornica sklenila ne izključiti tev Amerike morala priti, pa na; Princa Lichnovsky-ja. je bilo ime predsednika to ali ono. Harden napada admirala von Tirpitza ter dr. von Kuehlmanna kot predstavltelja starih pruskih tradicij kralja Friderika, rekoč — Kdo je dal onemu človeku pravico položiti temelj sveži sili na človeško bedo in na razdejanje? Zavojevane dežele ne delajo dežele zavojevalca bogatejše in tudi ne njih ljudstva srečnejiega. Vladar, ki domneva, da more s tem povečati svojo lastno sre€o se nahaja v veliki zmoti. Leta 1740 je kralj Fržderik izvršil invazijo Šlezije. Ta vrsta morale, :— za-, ključuje Harden, — še dane« nav, daja vladarje Nabije. -..i Strelci s strojnimi puškami so naglo skočili naprej, legli na tla in sipali svinčenke na sovražnika. V sled ljutega ognja je bil sovražnik vstavljen. Ameriškega ognja ui mogel zdržati in se je naglo u-inaknil, V treh urali so Amerikanci potisnili Nemce za dve in pol milje nazaj. \ nekaterih slučajih so Ameri-kanen obnovili čine, ki so v drugi bitk: ob Marni zadržali Nemcem pot do Pariza. Težki izstrelki iz nemških velikih pomorskih topov padajo na pokrajino daleč za bojno črto. — Mnogo izstrelkov je priletelo v Meaux, ki leži 25 milj od Chateau Thierrv. Bombardiranje Pariza. London, Anglija, 15. julija. — i Kakor pravi neko poročilo na Ex-I change Telegraph iz Pariza, se je danes popcfldne zopet obnovilo bombardiranje z nemškim daleko-aežnim topom. - ^ ^ ^ GTjAS NAROD A,^16. JUL. 1918. Preganjanje novomeških gimnazijcev PUBLISHING* P O MP AN T (fiftmnian Daily.) Owned and published by tki X« corporatloo.). FKANK 8AKSHH, Preatteot fcOUIS BENEDIK, Treawro., Place of Business ct tile corporation and addresses of above officers; 62 Cortlandt Street, Borough of Manhattan, New York City, N. 1. Interpelacija poslancev dr. Ko-1dijakom tožbo po par. 65. k. z. rosea, dr Ravniharja iu ttovari-1 To rezervatno poročilo je opi-šev: jsovalo novomeško prebivalstvo — - Več gimnazijcev v Noveto'k* protidinastično in neyatrio- f.m eelo leto velja list sa Ameriko Za celo leto 'ta. mesto New T1W0 In Canado_..«...- f&JJO Za pol leta ca mesto New York« 8.00 Za pol leta 2.00 Za četrt leta ca mesto New York •» 7m. četrt leu .................. 1.00 Za lnosemstro sa celo leto...... €.00 ,radi namišljenih, državi nevarnih j besed obsojen ih na večtedenski "U L.AS NAHODA" Izhaja rsak dan lgrgemfil nedelj Id pranalkoT. "QliS Kll'ODl" ("Voice of the People") |MHd iTerj day except Sundays and HolMayi Subscription yearly $3.50. _ Mestu, ki so postali žrtev ^e.^^o g.mnazgsko mladino fcot v valnosti .svojega nemškega tova, vzgojeno ter je risa, je bilo brez pravih dokazov P®«yalo na neposredne odredbe pred dom. sodnem v Ljubljani 'Iasi,tJ J?- Ja Je m<™! rezervat take vsebine »a vojaški oblasti vzbuditi pozornost in jo Advertisement on agreement. Dopisi bres podpisa in osebnosti se ne prlobSoJejo. Denar naj se blagovoli pofiiljatl po — Money Order. tri spiMaembl kraja naročnikov prosimo, da se cam tudi prejSnJi naznani, da hitreje najdemo naslovnika. "GLAS NARODA" fB CV>rtIanrtt Bt- New Yorf City. Telefon: 287« Cortlandt 44« N e m c i j a ; zapor. Posledica teh kazni je bila, da so dečke disciplinarnim potom izključili iz »ole, vsled česar jim jc bilo nadaljne šolanje zaprečeno ter so na svoji bodočnosti več ali manj oškodovani. Ti gimnazijci, ki jim besed, radi katerih so bili obtoženi, v nobenem oziru niso mo gli dokazati, so slovenske narodnosti. Razsodba se jc izrekla brez pravih prič in ne da bi se bil dopustil protidokaz. V Novem mestu je živela v letih lf)12 do 1915 nemška uradniška družina po imenu Mazanec jpl. Engelhardswall. Sin te druži-!ne je kot edini Nemec obiskoval j ta mošnjo gimnazijo. Deček se je svojimi tovariši precej končno dovedle &t> obtožbe in — sploh predložili vse spise, da se vidi, kako "objektivni" sodniki in posebno vojaški pravdniki so v tem slučaju sodelovali; 4. — ali je končno pripravljena storiti korake, tla se odvrne od gimnazijcev vse škodjive posledice? D opisi Se vedno izdelujemo in prodajamo BOLGARSKI KRVNI (AJ. \ T:i Cisti zeliščni zdravilni čaj je idttoer v sluf-aju zaprtja, i>okritega Mi veliko govorimo o vojni. Vojna je naš vsakdanji pogovor, j j otovo devet strani polnih i J „ . . , , dobro umel. Ko se je pa začela k (r\> izhaja časopis na desetih straneh, je sam*h vojnih poročil in drugih stvari, tikajočih se vojne. , ^ moral nje ^ Pogovarjamo se o vojni, delamo načrte. kako lmmo "vogali postajal, čhmlulje je vojno, kako bomo porazili Nemea. govorimo o zmag,, katere posle- ^ ^ prcdraen in nagniti *k> najostrejših odredb. Sedaj so o opisanem kazenskem slučaju odredili razpravo. Ves način postopanja na razpravi je aia-vzoče Starše obtožencem; v naprej povčil, da bo njen izid zanje ža lost en. Razbremenilne »priče, ki jih je predlagalo za govorništvo, so kratkomalo odklonili, zato pa zaslišali priče, ki so bile za dokazil no postopanje doceia brez pomena. Obsodba se je poreai izrekla brez prič in brez dokazov, kajti, kakor je pripomnil vojaški pravdnih v svojem govoru: — Le ena priča je tu, namreč ovajalec, toda samo ta edina nam popolnoma zadošča. Njegov odkriti. svobodni nastop nam jamči za resničnost njegovih izpovedi): tudi njegova malti nam je zagotovila popolno verodostojnost svojega sina. — Seja SNZ. v New Yorku Little Falls, N. Y. Srce mi ne da miru in zato moram dati slovenski javnosti v na- znanje. da je bil dan 15. junija za j jezika, bolnega želodca, težki sapi, nas litrlefallske Slovence agtnlo |slabega razpoloieoja |*> jetli, slabosti, vinski. oinotiee, zaspanosti, kolobarjev okoli Videli smo namreč druge narod- nosti izkazali se vdanih podložni-kov naše mogočne republike ie.r zato Tu li mi nismo hoteli zaostajati. Priredili smo torej pohod in vesel i<-o v namen Ameriškemu Rde- V soboto zvečer je bila seja S\Z. v New Vorku dobro obiskana. Vsled neugodnega utiša v Washington!!. kjer je bilo pri pro-s!a\ i neodvisnosti zastopanih do oči, vodenega notrletla. S tem napravimo, da Jetra delujejo, da ereva pravilno delujejo In imamo popolni tek. olajša Želodec In sapo, odstranjeni IhmIo ixpuSPaji. koža 1m» gladko, liarva ho jasna in lepa. To je najboljše svetovno zdravilo za družino. Skatlja. 'ti zadostuje za eelo družl-. jno žil »vlili |H-t meseeev. stane jio |mštl jeeniu h H z t!. Ne »nem pa pozahrfti, .si.io; šest škatelj Tm, i *.vjr,. I\>-da je to misel »prožil naš vrli ro-jšiljamo jm sprejemu zneska, ali pa po jak Lewis Marošek. C. o. D. I Kmalu smo bili zbrani vsi tnl-i Ako želite p.»šiljatev zavarovano i»o5- i«.. r,i- .. iljite 10e. vee. Naslov: Marvel I'rod net a potniki (I niste v ter tako zaznamo-i , _ .. . nn , , ... ■ Co.. 9 Marvel litd , Pittsburgh, l'a. a vali dan L>. ]iini). Jic-a bo mir. o mirovnih predlogih in pogojih. Zakaj pa ne govorimo, \la >e morajo Nemei brezpogojno vdati? Popolna predaja N« m<"-ije bi edini logični zaključek vojnft. Ali naj bo prostost sveta zopet zapisana na košček papirja, katerega mogoče v-ak hip strgati iti poteptati z nogami? Ali bomo dovolili Nemčiji, da bo on odločevala, pod kakimi pogoji bo obdržala mir? Ponekod prevladuje mnenje, da ni' mogoče uničiti naroda, ki šteje do sedemdeset miljonov oseb. To mnenje je raztresla po svetu Nemčija To mnenje hoče vsiliti vsakomur. , I/pregovoril je tudi von Hrrtlin*. nemški državni kancler. In S«val. Neki zeni je groz« s s« , . . ' , ,, mokresom v roki in rekel: I kaj je povedal ! - Tisto, kar so povedali vsi »In« jri njegovi tovariši, samo morda v niab- drugačni oblik". Pri tem je pa brenknil na dobro struno. Rekel je, da je prvi j pogoj zavezniških držav uničiti Nemčijo ter da nemški narod tega nikakor ne more dopustiti. Pristavil je tudi, da mu nemško sree ne dovoljuje še zanaprej poslušati tak/h očitkov in takih napadov. Kaj je ;>a r*kel predsednik Wilson v svojem govoru v Mount Vernori — Rekel j«', da mora uničiti vsako silo kjersibodi, katera bi sama zase, tajno iu na svojo lastno roko poskušala kaliti svetovni mir. ('e sr je pa /.»' ne more popolnoma uničiti, se ji mora /.e vsaj odvzeti toliko moči, tla ne bo mogla ničesar opraviti. Predsednik Wilson je rekel, tla se mora uničiti moč Nemčije, oziroma oneg« dela nemškepa naroda, ki je pahnil svet v to strašno vojno. Von Hertling pa pravi, da Nemčija ne more prenašati takih napadov. Ko je napovedala Amerika Nemči ji vojno, je bil njen namen unič ti nemško vojno moč. C'e je ta vojna moč nekaj drugega kot je nemški narod, potem nočemo uničiti nemškega naroda. I soda N mčije je v njenih lastnih rokah. Kdo je uničil Belgijo, Kumnnsko in Srbijo? Kilo je zahteval, da se je moralo vdati pri brestlitovski konfe-renei 17."»,000,000 ljudi? Ali je Beilin bolj posvečen kat je Pariz? In če bi dospeli NVniei v Pariz, bi zahtevali, tla se jim mora vdali cela Evropa. Težkoča plede uničenja sedemdeset mil jonskega naroda je samo fizičnega pomena. Sila, s katero lahko izvršimo to uničenj« mejen.. Ker Nemčija ni mogla doseči svojega cilja, namreč, da bi za-voj'-vala ves svet, nam nudi roko v spravo. Nemčija hoče skleniti z n imi ''časten mir*'. Toda Hun nam ne bo ničesar predlagal. Mi mu bomo določili, pod kakšnimi razmerami bo zamogel obstajati. -OOO- Hindenburg Po velikih ovinkih je dospelo v Ameriko poročilo, da je umrl nemški maršal 'Hindenburg, eden največjih nemških vojaških ženi-jev. Vest ni potrjena. O Ilindenburgu se že dolgo časa lii ničesar slišalo in vsled tega se tla sklepati, tla je novica resnična. Illndenburp je bil ženi j v pddiranju. Vse, kar je napravil, je bilo samo destruktivnega, to je uničevalnega pomena. Vsak zi«lar. ki je pomagal prinašati opeko pri zidanju kakega nemškega poslopja, je storil za Nemčijo več kakor pa Hindenburg. Itil je ženij v uničevanju. Vse svoje zmožnosti je posvetil uničevanju. Kako velike so bile te zmožnosti, je razvidno iz vsega one «ra, kar je Nemčija uničila v sedanji vojni. Zgodovina se sicer spominja ljudi takih kot je bil Hindenburg, toda ne v dobrem »uiislti. V zgodovini bo opisan kot človek, ki je največ pripomogel k razdejanju Nemčije, ki je največ pripomogel, tla je nemški narod padel tako niz ko s svojega visokepa stališča, kate repa je zavzemal pred vojno v svetu. --OOO- nadut. Svoje tovariše je neprestano izzival in jih psoval z "' vindi-šarskimi psi"7 in podobnim. Ko so povodom vojaških urairs-portov prihajale slovanske čete se je z izzivalnim namenom okra-s.'l s hrastovim listjem in klical: "Slovanska kupa prihaja!'' Celo mirne pasante je ta deček nadle- sa-Te vindišarske pse hi najraje po-streHl". In ko so ti tovariši nekoč \]sami poiskali pravice, se je ogorčeno pritožil, a stvar se j<* iztekla tako, da ^ui bila oba tlela disciplinirana. To pa je razkačilo in je še predrznejši. Smel in nadut je bil eelo nasproti svojim pro-esorjem. Končno so mu tla v Novem mestu postala prevroča in družina es je preselila na Dunaj. Tisti čas sta bivala v mestu dva častnika: enemu je brio poverjeno mestno poveljstvo in cenzura ; drugemu, ki je bil eelo aktiven stotnik, pa ogleduška služba. Ta dva častnika sta bila za nad vse miroljubno novomeško prebivalstvo pravi strah. Povsod so bili nastavljeni ogleduhi. Nihče ni bil varen, tla lepega dne ne bi bil ovaden radi veleizdaje. Povsod sta izzivala, sovražila vse, kar ni bilo nemškega ter vodila proti cesarju zvesti meščanom pravo preganjanje. Posebno nedolžni dijaki so bili cilj poje neo- novnih napadov iu insultov. Ta dva častnika sta bila z družino pl. ter sta jo skušala z uporabo vojaške oblasti ob vsaki priliki maščevati za namišljene krivice, ki so se neki godile njenemu sinu iia novomeški gimnaziji. Pozvala tsa Mazanea, ki je bil v tem že nad leto dni na Dunaju, naj jima tla na razpolago kakšno kazensko gradivo iproti novomeškim gimnazijcem, kateremu pozivu se je Mazanec tudi odzval. Na podlagi cele vrste obdolžitev so uvedli proiti dijakom obširne poizvedbe, iu sicer najprej potom pristojnega drž. pravdništva ne da bi poznali imena krivcev. Ovajalec se bojda ni mogel več spominjati imen, ob katerih se "lomi jezik", kakor se je sam izrazil. Šele potem, ko so priči po nalogu preiskovalnega sodniku dostavili imenik učencev, je izbral nekaj svojih prejšnjih tovarišev, s katerimi je imel zadnji čas kakšen prepir. Enega izmed teh oči vidno zato, ker je bil našel neko Mazančevo pismi, v katerem je sramotil Slovence o se pa poh*p >!ove.n nov samih. Po prizadevanju dru-Lkih žen in deklet vedeležila ,tu«li| št ven epa predsednika g. Hittlč-ta nel«.tera slovaška dekleta, katera m tajnika Rev. Zakrajšeka, zlasti'„n nosi];, ^,-apoi pa še vsled pojasnil g. dr. Mani-jx^i; smo 1ll(li Veiikt> amerišk«. šiča iz Washingtona, so se razbur-tl.r nihIe .|OVenske tro-jeni duhovi (polegli in dosegel *e;bojnicc. Tudi naša mladina je •igrala izvrstno ulopo. Nato smo prišli v Kasiern park. kjer nas je nagovoril predsedni! i je popoln sporazum. ^^^ Slovenri. kakor tutli Slovenke, pri razvitju ju po- slovniške zastave, v Washington« • m ' i • m - i ... ... . ~ , ... T i ':T1 vodite!] Mr. Lewis Marosck. eutih užaljene, ker so bui. kakor. , , -, . . . ' Potem je pt t tlstavil nnvorja . zti- ilhnogrede naj omenimo, dalRO se namre< sta Mazanea da-n poprej sprejela na kolodvoru dva častnika, eden izmed nju — štabni častnik. Vojaški pravduik je kazal v svojem govoru očitno sovraštvo proti slovenskemu narodu, ki se je na strasten način izražalo ob vsakem govornem obratu, tako da se je čutil zagovornik prisiljenega, da je njegove sovražne iu žaljive napade na j odločnejše zavrnil, posebno pa njegovo trditev: — Na Kranjskem se je zbudilo domoljubje šele ob izbruhu italijanske vojne. :— Za presojo kazenskega slučaja je tudi vredno omeniti, da priča ni vedel navesti ne kraja ne časa inkriminiranih besed. Eden obtoženih dečkov je bil obdolžen. da je rekel: — Pri vojakih se je treba učiti nemško, pojdimo rajše k srbskim vojakom! Te besede zvene pač dovolj o-tročje, da se more prav presoditi njih pomen — če so bile res padle. Neverjetnost, teh besedi pa potrjuje okolnost, da je dotični deček že itak skoraj popolnoma — znal nemški, torej ni imel nobe nega tpovoad, da bi se kakor koli izrazil proti učenju nemščine, ki mu vendar ne bi prizadevala nobenih težav. Radi boljše orijentacije bold i pripomnjeno: — Rečeni deček je bil tedaj, ko je bojda napravil gornjo opazko, star komaj 14 let. Miren, dobro vzgojen otrok, ki so o njeni podali njegovi učitelji najboljše mnenje. Kdor po zna družino v zvestem izpoInjV. . - , .. . , ,v ,. . , ^ .*' „ omenjeno, je l»la pripravljena ve-vanju dolžnosti osivelega drz. ... . . ,.VT-„ _____, , ____hka tnen/.iva proti SNZ. Dr. .Maruš:/* pii je na tozadevna vprašanja celo zadevo pojasnil, da se od- Slovenec. ko korak, v boj za ob stame'". in r-n-i ^vojepa da. Z'i-to kliče'0: Hvala vsem! Posebno pohvalo še >fr. .Mihael Pav«-lu. ker se je ttdiko potrutlil in vse tako lopo uredil. Naieenil sem se. da podam v javnost tudi pihanje tukajšnjih Rdečega Ki iža.^ Slovencev. Pree je s čbipstvom ir kot člani :t:i j bi po-tali «?e!nič »rji tf-ga podjetja. (lan za more postati vsak Slovene«- in vsak član slovenskih društev. Wak t sl»»vensko društvo je bilo iz razmer razvidno, zapo ,p.nrJ stavljeni. Zlasti so bili rtS/.burjeni!lia£?;>VO)i] "Dnnd ^„ven-il«Hko kupi .lelnit-e. da bi na ta r«i- pevei. ker jim m bilo davtil-jeno, j ^ jn Pl.od a|. (lnevi čin i udi 1 ruštva poslala nj«,nj odbnr prosil, dait-pa podirtja. ker na ta način bi ijlbili vsi zainteresirani ter st\ar bi učili nalašč za ta dan. Vsekako s.» mora na tem mestu pritrditi, da -o imeli pevci popolnoma prav. da so se čutili užaljene, kajti odbor zaza razvitje zastave ni storil drugega, !.ot (povabil pev«-e, tla bi Mveeanost. povečali z nekaterimi pesmuimi (klbor ni povedal, kake pesmi zahteva: ko «pa je bi!o treba nastopili, pa je bilo pevcem kar predpisano, kaj naj poj o. Pevcem seveda ni bilo prav in so proti ic-niu protestirali. Slednjič so se s slavnostnim odborom sporazumeli na ta način, ds« bodo pevci zapeli dve zahtevani pesmi: "Jugoslovansko himno"' in "U boj" te.r tudi pesmi, za kateri so se pripravili. namreč: ".Jadransko morje" in "Sovenae i Hrvat''. Na slavnostnem prostoru so nastopili iiio v prvih dveh «pesuiih. nakar je predsednik odbora naznanil, da so pev< i dokončni svoje točke prr>-grama. Naravno, da so bili pevci skrajno ogorčeni in »užaljeni Ravno tako so bile zaradi zapostavljanja užaljene tudi Slovenke v narodni noši in s«> po končani razvil ja jugoslovanske zastave odšle skupno s pevci svojo pol, ne tla bi se še brigale za nadaljni potek slavnosti. Zato se niso vdeležili splošne parade na kapitol nitij poveri, niti prispe in gospodične \ narodnih nošah. Iz lega razlaga, kakor že gori bi se vdeležil ptihoda iu naprav primerni govor. Zelo me veseli, da ,ll<1' holje uspevala. StranUartja naj *e pri teni po po!m. i:.> pusti, l.ajti stranke ste to -tako točno st«nili. Sprept« voriti hočt^n t> Rdečem Križu." Prodno pa možak začni, se ^ajuavadi takšne stvari izkori-eaj«» izrazil zelo ljubeznivo in pohval- v; »voj«' namene, kar bi najbolj no. Rekel je sletb^če: "Z'-lo me ve- P° le seli, da sem t«> prvič «;pal/'il pri vas, tla imate le amerikanske zji-stav«; zdaj vidim, da st«4 Slovenci ]>o nartalnosi i. zmožni n»paštevati ter dajati prednost našemu ipi.i-poru." N.idalje je povedal še «-iio važno točko, da pripada ena če« škodovalo za takšno spodjet je. Delnice l.odo na prt »d n j p«< ena. D lni«* lahko knpi vsak po več. ali štele bodo pa le en irlas txl on epa lasi ni!-:a. Delnice -e plača lahko t;d%oj. ali pa na obroke. I/ tega se sprevidi, da j«- dana nri-i.Jlika ljudstvu zn odločitev \ i/.nih ima pr; tem 1-hh svojo ti na prebivalstva Rdečemu Križu j,n in da stane en dolar ceh) leto. j vel javo. "Naš Rdeči Križ jo tudi mati V "auicn Slovenskega Narotlne-vseh dm«j i h in v sbtčaju .p<»izve-|^' i1' kupljent. posestvo na tiovanja j«- skozi Rdeči Križ mo-J '* poče dobiti ptutn'-ila. Koneetrio seji:,^f> pripravno vam zahvaljujem Ameriškega Rdečega Križa ter vain ostanem na razpolago." Nato je nastopil naš izbrani g<»- Ave. Posestvo )c ill 4:l!K Pred nekaj leti je stalo ni listič več. Iz t»'ira se sprevidi, da je ve likn več vredno in derr.r, ki sv «:a loži nanj, jc /e sedaj sipnreai. I , ,, .. • sestvo z dvorano spodaj bi prinn-vornik p. Ft an k P.onstnar. On je|w , 1 1 .... isaJo potov tli 10 procentov, meti-povedal nekaj v augle^ini. (,o\o-l...... ^............ ,....., . , . t .{1 ril je. da smo mi sinovi in hčere onega naroda, katerega pradedje,, so se borili proti Nemcem in da. w , , . . . . = . . * , , , vplačal na delnico in se v.p»sal kot se mi sedaj ter tla se bomo borili! ' ... , . „ . ' . . »dan. ( j šalo gotovili 10 procentov, item ko vam na banki plača le Naj navedem se, kar ^o tiče članstva. Vsakdo, ki j«^ že kaj v.p •lan. se lahko vdeb'Ztije sej. ima bivajoče Nemec, dč. se izjavijo o ogorčen. 'Tutli njegovo zdravje se gimnazijski mladini. Uspeh je bil je vidno poslabšalo. Zadnja poročila pravijo, da so Nemci napadli oni del zavezniške fronte, i.a katerem se nahajajo ameriški vojaki. Po kratkem, t«nla obupnem boju so bili pognani nazaj. Po mnenju vojaških strokovnjakov, je to le. začetek velike bitke med hlapei skrajne avtokraeije in sinovi ameriške prostosti. Ze zdaj se lahko reče, na čegavi strani bo zmaga. Zmagal bo Ani« ki ve,j^ zakj se bori, ki je boljše preskrbljen z vsem potrebnim, zmagal bo'ustaviti boril* za svobodo in prostost^ ^ # .. SSetlaj' ^ preiskovalne spise od- stopili vojaškemu sodišču. Le-no Takoj po vstopu v vojno so se Nemci bahali, da bodo presene- s svoje strani tudi takoj uve-tili sovražnike z veliki stvarmi 111 presenečenji. Bila pa so le tri pre-'^q poizvedbe, senečenjar . • , t Podmorski čolni, Zeppeliui in dalekosežni topovi. Niti prvo, niti drugo, uiti tretje pa ni doseglo svojega cilja. Če J tala vsaka podlaga za obtožbo, nimajo kaj boljšega na razpolago, je zelo dvomljivo, da bi kaj o- šele potem, ko je preje oinenje-prav ili. ni ogledužtveni častnik poslal ar- * # * J in a dn emu poveljstvu rezervatnd »•ehoslovaki napredujejo v Sibiriji. Ali je padlo kdaj Nemčiji poročilo, ki je vzbudilo med ossein Avstriji v glavo, da jima bo prekrižala račune armada, kateri so batni, ki so ga slučajno čitale še p revi par leti poveljevali avstrijski in nemški poveljniki .ter jo z največje ogorčenje, je začelo pre uradnika, ki uživa splošen ugled med someščani, ki ni zmožen poli-[ tikovanja, kamo-li državi nevarnih besed, za tega leži na dlanu. da je postal deček žrtev sovražnega obrekovanja in fanatičnega prevzetja. Znamenito je tudi, tla je izpo-vedbam novomeških profesorjev na skle*pni razpravi niso pripisovali nobenega pomena, nasprotno so pa našle izjave dunajskih profesorjev, čeprav je bil priča tedaj šele malo mesecev na dunajski gimnaziji, najpopolnejše priznanje. Predaleč bi zašli, ako bi se hotelu spuščati v podrobnosti tega. bsbmgu. Mi hočemo <»-,'. sti podaniki Združenih j P™""** v In akoravno stane žrtve. kako'' do konea proti Avstriji, proti tri-1 . . .. , , m i - tiravieo staviti ;n podp.Tati dobre nopu Ilabsbiiipu. Mi hočemo o- ' J . stili i z\c držav, d tiii jih darujemo; prejiričani sin.:, da n;is more le eden rešiti in to je Amerika. Dan se dela. zmaga morji biti nii^a pod okriljem naše korist Slov. Nar. Do-11 i
  • a zopt 1 so morale nadalinc njihove točke .-v. • »•( izbrc moptiene repuWtke. Mi slovonei, . . ' ....... sodnik John Mateli--. podpretlsed smo iu ostanemo vdam orzavl.iaui, ., , . . . .. , - . pik I- rank Zorta. iaj.iuk Miha^, hoeemo stat* v solnen ali \iharp;!._ . , za našim predsednikom .Slovenski! narodna godb igra a narodno himno in tako smo vsi veselih brc od-šli . vojih o- tudi oklpasti. Na programu je bila -tudi pevska točka soproge vojnega tajnika Bakerja, pa jo je Mrs Baker morala opustiti, ker ni bilo časa. S tem so bili razburjeni duhovi »potcla žen i in seja se je v na j-lejšem redu nadaljevala. Vsekako je n t i č. Fr. Žouta L.mis Sašek. Fr. Luzar, Martin Mausar. Jt»s. Rcpovš. Štef in Skrt. .1 os. Pušnar. Mihael Pavel, Mat. Milhaieič. Štefan škrjauc, Anton Ivančič in Jos, Krnintz. Seje se vršijo tlvakrat na mc-ee. Prihodnja seja Iu. 21. julija ti pol dveh popoldne n:i 7-V! Holmes A v. Cenjeni rojaki Slovenci v Indiana polisu. stnlaj je Bas, da ^topimo skupaj složno in delujemo za stvar, ki je velikega pomena za nas. V slogi je moč! Nesloga je sovraštvo do samega sebe! Poskrbimo za boljšo družabno udobnost. ker drugače se bo naša naselbina manjšala, kajti veliko od njih jih bo odšlo v druge kraje za si al no. To naj premisli vsako društvo. vsak faran in vsak trgovec. Za danes končam s svojim poročilom. Pa drugič kaj več o tem. Na svidenje dne 21. julija v lastnem Slov. Nar. Domu! • John Matelič. predsednik. medsebojno občevanje, da se bodo kati, pod kakšniiii vplivi se je ves vsi trijo jugoslovanski narodi tem kazenski slučaj proti novomeškim četrtošolcem aranžiral, posebno* kakšen vpliv si je dovolil ogleduštveni stotnik na vrhovnem armadnem poveljstvu; bolj spozmaL in zbližali ter skupno delovali za osvobojenje izpod avstrijskega in ogrskega jarma in za svojo boljšo bodočnost. Po teni zjjlethi naj bi tudi po 3, _ aH je pripravljena nazna- drugih naselbinah poskušali pri- podpirali jugoslovansko vzajem •a,- 1____ 1__.__- « .«____atnniTA »i—itnnlrr nnat. narcxla in zaupanje do Ztlruženih držav. Lepo jo bilo videti naše mladeniče in ntože v vrstah tukajšnjih slovenskih društev, ki so ko rakali tako lepo v redu kakor vo jaki. Da, krepak 111 ponosen je Hrvatov in iSrbov ter bi n tem ikaovalno vojaiko aodače proti niti, skrivne spletke »o rejati skupne sestanke Slovencev, nort. ■ Išče se JAKOBA SKRINJ AR. rojenega leta 1886 v Semiču na Kranjskem. Kraljevi švedski konzulat, oddelek za avstro-ogr-ske posle, v San Francisco, Cal., želi. tla se mu javi sedanje njegovo bivališče. Naslovite: Royal Swedish Consulate, Dept. ot" AuStro - Hungarian Interests, San Francisco, Cal. (3x 9,16,23—7) GLAS NAHODA, 16. JUTj. 1918. Delovanj« ministerijalne komisije na Slovenskem Vhod ▼ vas Vaux. "Slovenec" z dno 2*2. junija piše: Kakor /liano, se je avstrijska vlada vsled necuvenih krivic in. preganjanj, ki so se vršila ob izbruhu svetovne vojne proti jugoslovanskemu narodu, koncem leta 1017 vendarle odločila odposlali posebno cesarsko komisijo na naš jug, da preišče in ugotovi preganjanja nt nezakonitosti, ki so jih zakrivili vojaški in civilni or-gini proti tiržavi vedno zvestemu jugoslovanskemu ljudstvu. Jugoslovanski poslanci so sieer takoj od začetka dvomili. je-Ii' bode t a ti sive iz uradnikov in vojaških funkcijonarjev sestavljeni komisiji mogli dognati na objektiven način resničnost vseh pritožb ki so se poduIe v interpelacijah in govorih naših poslancev v avstrijskemu parlamentu. To svojo bojazen in ta svoj dvom so izrazili v posebni interpe iaeiji, v kateri so zahtevali, naj se preiskava poveri parlamentarni komisiji. Medlem ^o začele komisije delovati. Pritožbe zoper vojaštvo in oro/ništvo preiskuje vojaška komisija pod predsedstvom podmarša-la Sehekna, »ločim vrni i pre »kavo zoper civilne funkeijonarje mi-nisterijaina komisija, na čelu ji sekcijski šef dr. pi. Alexy. O vojaški komisiji ne bmlemo i/irubljali mnogo besed. Opozarjamo samo na interpelacijo dr. Korošca n tovarišev z dne 19. decembra 1917., v kateri se je podmaršali Schenku očitalo, da ne izpolnjuje svojih dolžnosti objektivnega preiskovalca. Ves način kako nastopa ta komisija, nam kaže, da se ji i mogla Nato pride v dvorano deputacija S. K. Z. (M. Petrovich. Jan- oprostiti onega nesrečnega duha, ki vidi v vsakem svobodnem po-,kovieh in L. F. Truger, kater, je bil poslan v Cleveland od nevid-litičnem gibanju državljanov državi nevarno podjetje. -I0 -tajne" .sile', da ubije S. N. Z.) Med deputacijo S. R. Z. n prof. Danes se hočemo baviti predvsem s poslovanjem civilne komi- Masarykom se je pričel nastopni originalni pogovor, katerega jc ' ~ ~ ..... priznala tudi Enakopravnost Prof. Masaryk: — Koga zastopate vi vami f Na poslednje vprašanje Masaryk ni dobil odgovora, nice niso hot"li povdati, lagati niso mogli. Prof. Masarvk: — Kako to. da sta m d varni malimi katera vlada je za ker res- Slovenei :je. Ta komisija je došla začetkom decembra na Štajersko, odko der se je po jako kratkem bivanju v Gradcu in Mariboru podala na Koroško. Odtod s«, je, najbrže vsled protestov s slovenske strani, vendarle vrnila zopet na južno Štajersko in ondi zasliševala nase ljudi. Čnje se. da je tned tem časom že poslovala v Trstu, ter da se namerava v kratkem podati .* Dalmacijo. O delovanju te kom sije je bilo citati v slovenskih listih razli- dve stranke? čuih glasov. V obče imamo vtis, da si je komisija prizadevala do- Zastopniki S. il. Z.: — Naša stranka se poteguje za popolno gnati objektivni resnico >zlic strahovitemu vpitju in pritisku nem-svobodo. Ona zahteva federativno republiko in je nasprotna ideji ških nacijonalcev na Koroškem iti Štajerskem. Žalibog pa so se iz- Jugoslovanskega Odbora in S. N. Z., ki se poteguje za monarhijo, vedele sedaj pod.obnosti, ki vzbujajo najresnejše ifomisleke proti Prof. Misarvk: -- Jaz poznam delovanje Jugoslovanskega Od- cibjektivnosti te komisije. nora, jaz in on sva duša in telo. Nihče ne more trd'ti. da dela za Povod ti mu je dalo obnašanje komisijskega člana dr. p. Brai- monarhijo. Kdor nasprotuje Jugoslovanskemu Odboru, deluje pro- tenberga podpredsednika nižjeavstrijskega deželnega šolskega ri osvoboditvi Jugoslovanov, in je v službi Avstrije, sveta, ki se pri svojem od cesarja mu poverjenem nalogu nikakor ni Zastopniki S. R. Z.: — Toda. g. profesor, ljudska masa našega mogel otresti svojega zagrizenega neuiško-nacijolnalnega mišljenja naroda je za nami. Ona n« odobrava monarhije. Skoro vse naše Kakor so naši poslanci že v interpelaciji z dne 19. decembra 1. 1. podjiorne organizacije so se priglasile za našo idejo ter podpirajo omenili, ni toliko preiskoval, ampak s slovenskimi pričami polemi moralno in finančno naše gibanje. Iz govora Dr. Korošca v St. Janžu Celovški "Mir" objavlja sledeče deloma konfiscirano poročilo o govoru načelnika Jugoslovanskega kluba Dra. Korošca v št. Janžu pri Spodnjem Dravogradu. Dr. Korošec jc izvajal: Zunanji min'stfer grol* Czernin je povedal, da je francosi ministrski predsednik Clemenceau ponudil Avstriji mir. Czernin je to ponudbo odklonil zavoljotega. ker mora Avstrija v prvi vrsti varovati interese Nemčije; naj s<» zgodi kakorkoli hoče. mi ne bomo izdajali interesov Nemčije. Tako govori grof Czernin. (Cenzurirano.) Iz razkritij bivšega nemškega poslanika v Londonu, kneza Lich-nowskega, vemo vse. Vojska se je začela zavoljo Nemčije. Nemčija je vedela, da stopi pred vojsko n se bo morala vojskovati s celim svetom. Zavoljotega se je trudila, tla bi Avstrijo potegnila * seboj v ta vojni ples. Zgodil se je preža lost ni umor v Sarajevu. Vsi navzoči so jokali zavoljo tega strašnega umora. (Cenzurirano.) Ko se je začela vojska in so bili zanjo tudi naši Neme:, so začeli Slovane zapirati. Ni se moglo dokazati, da bi bil kdo proti vlakUir-ski hiši, ampak imeli so le en madež, da niso bili izdajalci vladarja in Avstitje. 'kakor so bili nekateri Nemci. Kdor je zoper slovanske narode v Avstriji, ta je zoper Avstrijo samo! Preganjalci so jih mislili imeti tako dolgo zaprte, la pade prvo jesensko listje, ker velik nemški prerok je rekel: Kadar pade prvo jesensko li»tje, se bodo vojaki vtačali iz vojske. Takrat se je pisalo, dii se bo naša usoda odločila ob Aneri. To se ni zgodilo. Vojska liani je prinesla veliko trpljenja, smrti, solz. Jugoslovanom je pa prinesla tudi šolo. da moramo pore od nemškega jarma '.viharno dobravauje). Kadarkoli se je hotel Slovenec samostojno razvijati, takrat je prišel Neniee. tla bi nas oviral. (NemškutarsAci '.iral in njih izpovedbe, v kolikor so bile za nemške birokrate obte-žilne, znatno omiljeval. tako. da ti zapisn'ki nikakor ne odgovarjajo resničnim izpovedbam slovenskih strank. Pred kratkim se je mudil ta gospod sam v Ptuju, kjer je skoraj ves čas konferiral ne morda s prizadetimi slovenskimi strankami, ampak z znanim nemško nacijonaln m županom Ornigoin, na čigar informacije je men- To je bilo staremu izkušenemu češkemu boren vsekakor preveč. Odgovoril je -v sieer prijaznem, toda odločnem tonu: — Tudi jaz sem republikanec in Srbi so republikanci. Toda danes ni vprašanje o monarhiji ali republiki, ampak kako na j se o-svobodimo od avstrijske avtokracije. Kaj bo Jugoslavija, monarhija ali republ.ka. bodo odločevali tisti, ki se bore in trpe za njo. a da polagal večjo važnost nego na izpovedbe tistih par Slovencev, ki ne tisti, ki i/ varnega zavetja samo kriče. Pridružite se Jugoslovau-jih je zaradi lepšega zaslišal. Da je temu tako. kaže njegov izrek skemu Odboru in pomagajte, da se osvobodimo I napram neki gospej, tla se da kakega okrajnega glavarja lažje odstraniti, nego župana Orniga. Če so v komisiji taki funkcijonarji. potem se je res bati. da ho do pod njihovim vplivom postalo to delo komisije prava farsa ter podalo merodajnim činiteljem le prav medlo in skaženo sliko resničnih razmer ob pričetku vojske na Slovenskem. Zahtevamo zato z vso odločnostjo, da se ta uradnik, ki se kot cesarski komisar ne more privaditi strogo objektivnemu in stvarnemu postopanju, takoj odpokliče od svoje dosedanje funkcije, ter nadomesti z drugim, ki bode vedel bolj spoštovati dolžnosti cesar->kega uradnika. Če vlada misli, da bode Jugoslovane s tako komis-jo, v kateri sedi kak Bi-aitenberg, pomirila, se jako moti, ter izjavljamo, da smatramo nadaljno delovanje komisije, v kateri sedi Braiten-berg, za novo provokacijo. Tako toraj misli profesor Mi.sarvk o S. R. Z. Komentar je ne potreben. Jos. F. Faletič. ----o o o-- PROSLAVA V WASHINGTONU (Posebno poročilo.") (Konec.) Za dr. Vošnjakom je nastopil tg. nova rodoljubna in junaška dela. Miloš Ivano vie. član Črnogorske- V šumenju in hučanju vetra, v Naše ljudstvo pa poživljamo, da nam javi nemudoma vse slu- ga odbora za narodno zedinjeujc. drhtenju in gronteuju valov bodo čaje, v katerih je pl. Braitenberg kršil poverjeno mu nalogo ter Govor črnogorskega brata je po- .prihajali glasovi veselja in navdu- uganjal nemško-nacijonalno politiko, namesto da bi kakor cesarski ura inik objektivno postopal. Iz vsega se pač vidi, da so imeli naši poslanci popolnoma prav. ako so v svoji interpelaciji zahtevali namesto uradniške parlamentarno komisijo. Prof. Masaryk in S. R. Združenje Komaj sije preko ! odvisnost Če h o-SI o v a k o v R. puhli domišljavosti so si mislili, da se bo dal prof. Masaryk. kot svobodonmlee, socialist, demokrat in republikanec, izrabiti proti v je prišel veliki vodja češkoslovaške revolucije iz Ru 'iicifika v Ameriko, da nadaljuje delo za svobodo in ne-in Jugoslovanov, že so ga pričeli tlačiti kolovodja okoli S. R. Z. v svojo malho. V svoji otročji naivnosti jn zdravil zbrani narod z burnim šenja. ki prihaja danes iz n.^ih odobravanjem. jdiLŠ do naših igor in morja ter na- V tem je stopil pred narod Don rt*d jih bo razumel in položil z na-Niko Grško v ič z ameriško zastavo mi pred Bogom pravice in pred in s svojim močnim močnim gla- viseKimi planinami kor uričami som. »polnim globoke razburjeno- sveto prisego, da se ne bo izneve-sti. je naslovil vzliičeni irairod: j ril zast.avi edhistva. simbolu svo-" Prvi naš pokh»u tebi. zvezdna- bode. Tudi mi dvigwnn-o svoje des-ta zastava, ki predvodlš danes nice in so zaklinjamo tebi, zastava borbo proti sili in krivici za res- narodnega edinstva. da hočemo jmer,1° navdušila občinstvo, po- nieo in pravico. Prva naša hvala'vse dati. pa tudi naše življenje. diJKe,,no na5 Miss Enid Sims . . tebi, plemenita Amerika, ki si na« boš dostojna hčerka in vredna ^ V ple.su i-vanred.no prikazala J™^* . Sprejela kot mati tedaj. ko nas je družica zvezdnate zastave, kateri "ULŽJMijstvo Jugoslavije in njeno mačeha Avstrija pognala gladile se ne bomo nikoli iznavirili mi,'osvo,.>°j(M1je* deklice V. W. C. A. rn gole z naših ognjišč, llvala ki smo ji prisegli zvestobo in v /iVO PIesalc narodno kolo, a časn Don Nikovega govora. Kdor jih ni preživel, jih bo težko razumel. Kdor ni videl seize navduse- trgovec Skutnig i/. (Justaja je motil shod. pa je takoj sfrčal. Tu so nja m gmjenosti, ki so zabijale v prišli na shol na slovenskih tleh Ovirajo, je danes tulci prizora, ko je ves narod dvig- kaj: (Klici: Na Nemško pojdite! Kaj pa imate tukaj opraviti? Pov-nil desnice na .prisego wi kdor ni sod elate nemir! Ko postane prerekanje hujše, m* množica strne v en slišal svečani in sveti: "'Z-ikolne- vzklik: Živela Jugoslavija! in zapojo "Hej Slovani!" mo se' . ia ni preživel enegn naj- Nikdo iz srede zbbrovaleev zakliče: Jaka Lučovnik je tudi tu! večjih trenutkov naše zgodovine. 'Ploskanje in vcsclost.j Klic- Mi koroški Slovenci tudi ne maramo Prisotni Amerikanci so bili tako nemčurjev! (Nasprotniki m- začnejo pogajati z vladnim zastopnikom vinjeni od tejja prizora, da je eden iz Slov. Gradca.) navzočih v velikem ginjenju Dr. Korošec: Kakor vidim, je tukaj tudi stari koroški renegat vskliknil: "Tak narod ne more (.narodni odpadnik Lučovnik" (Klici: fej!» Danes se je ta mož ta-prnpa^ti!" — Ko je Don Niko za- ko daleč izpozabil. tla jc prišel motit sho.1 n*dnih bratov (fcj-kliei), vršil, ni bilo klicanju ne konca ne ki se hočejo osvoboditi; samo na eno je pozabil, kako visoko s pošt u-kraja. Sredi klicanja je zaorila jepo Nemci deželne meje. in tako dokazal., da je \ srcu to. kar srno pesem: "1* boj. u boj!", k o jo so mi. tla ne poznamo deželnih mej, ampak smo en jugoslovanski na-družena jugoslovanska pevska rod. Kot koroški nemškutar je podrl te meje. ■ Bučna veselost in društva ptkl vodstvom g. lludčta ploskanje . Koroški Nemci nam ne bodo smeli nič očitati, ako bomo prekrasno zapela. slovenski poslanci prišli na Koroško za našo staro pravdo. (Vihamo S tem se je za vršil a svečanost odobravanje.) Prišli so med vas, ker «*<> mislili, «nosni orli Kolom- kateri gleda ves naš nami sveti- go9jtodič.ne in gospodje i, bije svoja i ogromne množice Slovanov iii drugih narodov, kateri se nUHi' da vstrajamo v boibi, do- državljani in gosti Amerike. Pri-|uaredbi gla\niega centralnega od-sveto\*fio demokracijo, naravnost triumfalno sprejet. s° ,K* ,"azvije nad ikušuii na- sedamo na svete grobme mučeni-1 bora proslavo že morala pri- 13. t. m. jc S. N. Z. v Clevelandu sklicala sestanek, na ka- r°d"k mudil v Chicagu. je "Prosveta" bombastično pisala, da je imel zastopnik S. R. Z. g. Godina kratek inter. \ ieu s prof. Masarykom. ter da je rekel Masaryk: — Le držite se; rati bi se seznanil z eksekutivo S. R. Z. Jaz se ni si mislil: ko se bo Masaryk podrobneje seznanil s S. R Z., bo njegov interview ž njimi še krajši. In nisem se varal. Predzadnji teden se je prof. Masaryk mudil v Clevelandu, kjer je bil oil bore za sv« Dne __ ______________________________________________ __ teretra je povabila tudi zastopnike S. R. Z. Članstvo S. N. Z. je de- lt>tJa Slll° trgani in varani, lovaio na to, tla bi Slovenci v Clevelandu skupno nestrankarsko po- razdeljevani in izkoriščani, toka in dokazali javnosti, da se borimo vsi za vsceno niso ubili v nas zaupanja ene iti iste -ilje. Toda zastopniki S. R. Z. so se temu odločno vprli. v pi^vico in edinstvo naše- češ, <.a imajo etlino oni pravico govoriti v imenu slovenskega liaro- naroda. In glej, dočakali smo. tla z Masarykom, ker imajo večino narotla ( ?( za seboj, ter toza- da se poleg zastave svobodne A-devno deputacijo Že izvoljeno. merike \ ije tudi zastava Jugosla- Jaz sem se neštetokrat opazil v tej svetovni borbi, da je dobra v*ie- simbol našega edinstva. vsoda našemt: narodu izvanredno naklonjena, da nam sama pomaga 'c>ebno naše Slo-oškropljene in p t »s več ene. Vi da- P'i vidu na.šlh oči. pri vsem. lcar venke iz T'levelanda. ki so bile v nes dvigate naša srca, utrjujete nam je najmilejše in najdražje, krasnih narodnih nošah, toda ker naše duše. dajete nam poleta in da hov-euio biti zvesti in hvaležni S<1 jc velika parada na Kajntol po vencev. Morala je biti pregažeiia naša izku/.cna donio\nna. moral je biti na si o k rižev razpet naš nui-čeniški narorl. mtjr-atle so biti s minaščevano Petrovo Goro in na r«"do se je na žaloist to opustitL p os več f.n o niaše Kvo, da hoče- Sprevod Jugoslovanov na Kapi-int» pod tvojo zaščito, zastava svo-ftol je bil pravi triu m f. Najprej je l»«de. in predvodeni ]»o zastavi na- '^bi srbska vojna zastava, ki jo je šega edinstva maščevati pravično'nrsi! poročnik Jelač. spremljan kri Petra Svačiča. devet Jugovi-Iod narednikov Mandiča (Hm-at. čev. Lnmira in Adamiča. Takoj ki se je kot ruski vojni ujetnik nam vere v Boga Maščevalca! vpisal v jugoslovansko divIMjo in Kolnemo se pri globini Jadrana,'se boril v Dobrudži in Solunu, v višini l>unnrtora in belih vrhun-( katerih bitkah je bH mnogokrat e?h Triglava, da te hočemo raz- ranjen) in Borko\-i«'-ti-, srbskega svetliti /. našim umom in srcem in veterana. Njim je sledil Kraljevič k njo našo, ljubiti m posvetili, da (g. Mičuu Pavrče\ič) na konju, ki se ponosna in posvečena razviješ je srbski narodni jima k in pred-na porušenih zidovih Bel gratia, ' tavl ja juso.«lovansko narodno ju- , , Amsterdam, Nizozemsko, 14. iu- vodu najcastnejse mesto, ker so »j bili prvi ter so vodili ves sprevod. ~ I>L Rosenberg, ki je btt Njim so sledili zavezniki, a petem e,!f'n nemških zastopnikov na mi-vsi ostali narodi. rovni konferenci v Brest-Litovsku Xa Kapittdu se jo za vršila po- je bil imenovan za nemškega poslednja točka proslave, namreč , .. .. , . , , . ., . . ... 1 , . .. slanika v Moskvi kot naslednik simbolična zimaga demokracije nad surovo silo neririjirtrIjev elo-j-rofa -Mirbaeha, ki je hi] umorjen več«ustva. v Moskvi. jt^Afj. t ,. - ^ v . AiMf ASS^N /v / l - t v.' x - ^. ^ / y ... • ■ % j- ■ J >'".■;■'■ .' • v ■ ■ - , ' s r > - < •■>-.*• V i ' . • , krvjo oškropljtne ?i:iši* bojne za- nad žareč i ni prestolom Matije naštvo. Nosil je jugoslovansko za-Francozov, Angležev. Amerikaneev 5n Belgijcev. Po jiresrčnem ve. pa tudi mi pregnani z naiihjCiuibea. nad lepim Zagrebom in be- stavo in konja njegovega »ta pozdravu Jugoslovanov < zastopnikov S. N. Z., Hr\-. Saveza in S. domov in i/, ordne zemlje, da da-'!o Ljubljano. Ako .si ti mi izneve- spremljala dva naša mladeniča »v N. Odbrane) je vprašal predsednik S. N. Z. g. Paul Šneler prof. leč od doma in naroda zasiaie na-!rimo. naj nas sodi {pravični Bog narodnih nošah. Potem je sledil Masaryka: -^-anu očesu slast svobode, da de .naših očetov, naj -nas kaznuje pra- velik oddelek Sokolov z zastava- — K. profesor, kaj mislite vi o Jugoslovanskem Odboru? bijemo zanjo in da dočakamo pr-jvična onvcta trpečega našega na- mi. vsi naši vdele-žnaki v narodnlih Masar>*fj mu odgovori: ve njene svetle žarke nad našimi roda. Kakor se danes viješ, zasta- nošah doMm je skupino z<*pet aa- v rfr- . v v-r ; \ -k1,'*; r ♦' ': *",'' 1 \tU\ ' * 11 'MM- m , _ __. " - - | _ - - - -, »--------Kmdar Je kako droStvo namenjeno kupiti tacder«. aartara. recatj«. — »i a z in Jugoslovanski Odbor smo eno in isto. Borba Jugo- glavanu, /arl:e, ki bodo prodi ii do va Jugoslavije, v srvdbodnein zra- ključil oddelek .Sokolov. Sprevod ^odbett« Instrumente^ kape ltd^ ali pa kadar potrebajete nre, verižice, prireike, »nov je borba Čeho-Slovakov. borba Čeho-Siovakov je borba vrhuncev naših gora in do bregm, k u. tako plapolaj svobodna za ve- je bi! na celi poti ipoodravijan od prstane ltd„ ne kupite prej nikjer, da tudi naa za cene vprašate. Upradanje ras slovanov Jugoslovanov, od doseči i«vo i smo eden otl vlruzega. Le v skupnosti mo- preti katerim bo dvignil svoje oči dno nad izmučeno, ali še A-edno vi- velikanskih množic občinstva, a le 3e. pa «1 bodeče prihranili dolarje, remo aoseči svob<*.o. Delo Jugoslovanskega Odbora je pošteno, ia duše zarobljeni nem narod, da soko dvignjeno glavo našega na- na Kapitoiti je defiliral pred prod- Polka več rrwt poWlJamo bietplatea PIHte ponj, /nokratično in kol osa In o. Zaupajte mu, stojte za njim Slovenci se privadi novi luči, da «c opaše roda v svobodni Jugoslaviji!'' jKednikom WHaonom. IVAH FAJK S 00, Itr vpoki kr pirajte ga! s silnejšo mo^jo ir. pripitaivi na Težko je popisati trenutke za) Toda nnjsnetitoejie od rM(i Jo 426 01k6SUiat StTMtk t Conemaiigh, Pi« . i -k.. - - i S ..^ •».iswi. f ..-v . ~i■ < ■ i ^ S - - - - TI, ■«.---.: - 1 GIAS NAlfcOŽ>X 16. JUL.. 1918. — ^ -C •-<--» \ Gospodarska zgodba Spisal Fran S. Finigar. EEMEHBER THE PAVS (Konec.) *V torek." o^šel. Mati ga je spremila na dvo- " France, pro«1 ž njim! Hvali rišče m mu naročala: li»»ga, tla *e na moreš iznebiti. Tu "Pazi, da se ti ne splaši. — Pri j<* dvakrat kajtm ta konj " železnici je nevarno. — Ali imaš "Nekoliko hudoben j«- res. Me- kaj rute > seboj ] — Saj onmn ,.ene. ki jo je Ijala na Franceta, mati je skrivaj ju takoj v Dolg«* Do I alt se vrnil brez lJtv.ika domov. (ionil je. toda mrak je bil. pred ho je prišel do Stucina. Pri Štueinovih so bili vsi iz sebe. naprti*.} ll»>ei se •Ali res "Kar tak kaj pameti, »ino. I.i in liije p o- siunil >e je oh ograjo j "Ali jemljeta sluvo?"' se je Kl.isii na pragu Skabrne. ( •«». l>ot '-r. dobro jutro! — Za-Ktlo bo imel tako zve (kar težko mi je." ima slabe lasinoMi.'j "Le pamet, pamet. France! Ci-ioinačib. pelje kadar se sran je ta konj. zato proč ž njim. BKOJ V Dolgo U »> vrneš." mislite ?" i* mora biti, čt ima." li zljul.i i oj ta ne uya. ga - pssja maram, midva k; *m ti prignal. Kar napre- i(o»,i — za- siri ('e l»os bolel '/iva." ipiva. Torej j Poto^nila sta koleselj na dvorijo? ri »J» širili bo /e moj dtvr na- '"e in zapregla. kmilp-u. Kar ponj piidi. Tega cv! ..Allip:ik Kajon spet parm pa n-ivez, k njemu, naj cap-' ^aui!" j„ z;tvJ)ii hot,'M. Fr;m. Ijn piMz.eii. toda Kajona [iw,lr.ivi,\.clu z., V(>,ogo-jnaznj in <=e mu je skorogotovo kaj vojriva se drugod." "Kaj mi mar vaši konji. l^e pri tej priči ;: mojega dvorišča vi in vaši konji. l>a bi me tu še kdo psoval po kriviei. Stran!" Severovd z^irav; i.j v z d t j i zdravje v dru/in.ih Potne noge HMta^ tnoam.Mrav- je dela namreč noge boleče, da Človek težko hodi; po&g teza pa dela potuje nog tod! hod irf zopern smrad, pčtlta^afi v tej zadevi lepo priliko in pite š Foot Powder Umijte si noge vsaito noč x forko Vodo, zjutraj si pa nadrgnita s tem praškom po nogah, podplatih, petah in med prsti. Denite nekej tega praska tudi v čevelj in v nogavico. Ta prašek je najboljJe sreditvo za no^e. če se vara potijo, če vas bolijo. srbijo, če so otekle in utrujene. Ta prašek dela. da so noge. Čevlji in nogavice suha Prodaja se v vseh lekarnah. Cena 25 centov. Ti človelc od 2 kg moke na mesečin 10 dekagramov mesa na tedeu če drugih živil sploh ne more dobiti? Oskrba z mesom je tako sla ba. da je na pr. 28. januarja bilo za ves okraj, torej za 12.000 oseb, samo 330 k«, mesa na razpolago. Prebivalstvo je seveda vse obupano. Danes sem dobil pismo, ki pravi: — Ljudstvo strada, ne briga se več za seme. kajti ljudje so prepričani, da se morajo pripraviti na smrt. In če pridejo matere in žene v skrbeh h okrajnemu glavarstvu, kakor se je to zgodilo pred nekaj dnevi, jih spode z besedami: *V F S EV E F? A CO C C O A rt niPiDS IOWA pripetilo. Ko je prišel s ivreem pred Li^o. sin prišli mati in Mane a k vozu. Metka je pa ostala v hiši in sedela vsa objokana pri pef-i. France j« Kajon je prislonil iu sam od ve- p« pustil konja in hitel k nevesti, j , , „ . Oh Vennee t« mib če bo hotel držati kor zastav- r* Hi so vsi napadalci in da je militarizem na nestalnih no«rah celo do- Laliko not-: ni bila lahka Fi-ancetu. ko ni zati^niS oči vso noč. "Je-e-l.a' Stoj!" je zavpil Ihi-ter pred "Ala. pognal. Mati je -»tala na pra^u iu j>o m-novem edlnwlu stal'. IhUi-oiu y;t»vo-rila dolu jnnnenek. zal Heril a od oreha. Kon j j«* z.dir-jal v hlev. Fram e ie obrnil Sirca in sedel na kole>e!j. ".le že tlobro, na svidenje pri gosposki I" je zavpil Kajonu. lva-jon tpa nazaj : Ive kroni je od hleva na Se pred pohlnem je France zav.il dan. da i»oste vedeli!" Dolui vasi na Knjcnovo tlvori- France se je rtdpelfal in krčevi-' ,n šče. rri vhodu ga je srečal hlapee.ito stiskal bičevnik. "Lump!" je imen kremar. vina! | Ko j,, 7.,t,i(.da| Herika, je postal. I sikni skozi zobe, gnal vas in Vo'/,, ,,rjinet' UI'pa se ingl.» obrnil in šel. Franee^poLkal dnnre gostilne, uiiregovon besedice, boter je pa tu M. j(. /:1/.deto. da je hlapce pot-j Tamkaj si je naročil kosilo i. i,<,bpo tiho zaklel. i m pred ostrimi sodniki sosedi zagovarjal i.onja. Nato >ta iu se natrlo ml peljal a. Ko je bil konj v hlevu, je sti^pil boter pre;! Franceta ter mu rekel • "Kri/ božji in povem ri, takoj od hiše.s to mrho!" "Ali se ne ho podal ? * * "Proč / njim, ti pisnim! Kdaj poteče tla u odprte kupčije?*" ! a m Kaj si -edc| za mizo. France, zakaj si mi to napravil ! Ali nič ni bilo očitka v tem. Skozi solze se ji je smejalo in takoj sta sklenila, d« gre-ta drtv^i dan na'faro zavoljo »»klicev. In ŠW sta — pa ne v koleslju, ampak peš. (>če ^iroga je bil na tako vesel, ko se je sin iznebil zc pravi ji vea. da je skrivaj k:ipil h po kiavo s teličkom in jo ,podaril sinu ti-ii večer, ko pri-krčmarjev ter nun Ko je zaropotal voz na dvorišču, jaznil s starim je |>i ;še| iz hiše Kajon, «olorokJrazotlel vso zgodbo. Kremar je po-[ pokt ir z. velikim slamnikom. mežikava I meti prfpovedovatnjeiu | "Poztinivljeaii. France! Kani tako izrazito, da je Franceta če-• se namenili .' * dalje b»i!j shrbeio. Ko je dokon- " Konja seiii .pripeljal nazaj." 'al, je kičmar .mahnil še parkrat "Kakšnega konja?" se je na-'z muhalnikom. ki je ^miil \ VI. /e ob Meh je Krauee vstal in ><• začel napravljati /..t pol. Tiho j« hodil po sobi, tiho sel i/ hiše v hle\ L? iitit konja. Toda mati ga je naglo začutila.'nil iiahato roke P.fde je razmišljala, kam i»i se :ia- kopija, pravi ji il sin. Ko se k- ni oglasi!, jej "To ni moj Heriko". je »lejal Vstal ; tei pila vročica po hrbtu. "Lump" je pomislil v si cu. "Tejra Sirca pač ne. ampak va-šei»a Herika. "M«»jega Hoi tka?" Kajon je šjfoko pretopil, vtak-v žep in pogledal Njen ^las je l»i! žalosten. [ko »a ne morem rabiti. Aii se ni- "K, ktlovekr.iu' crovoril za»!itvno »Vvije. je France od .»va tako po<>o»lila " in si snažilj "Seveda sva se tako zmenila in mi je še dalles žal po konju. Toda Veen, ta konj ni moj! Kaj mi mir." France je prodal še koleselj iu komat, odrezani rep jc pa » besil nad hlevua vratu in danes visi tamkaj, da m- France; l>a!i "Vidiš. ]>td konja!" z. njim • roki. na-1 ♦» j»a tlejal : "Tako vam r»vem. zlepa se j.o-ravnajte. Kajona poznamo. V vernih konjskih pravtlali živi. ali vselej se izmuzne. Kar zlepa, vam svetujem." "Ne bom se!" je trmasto trdil;bohill blazen all pa mrtev kot se r '*anet*. je v zadnjem času pogost<» javlja- Krčmar je skomizgtiil z raanenijlo> Jiaj je tako ali tak0j bo imelo kaj malo upliva na razmere v Nem Hindenburg in Belgija Maršal Himlenburw je mogoče nion al. Ktdikt»-je do trga. kjer je sod- ni predmet junaški narod, kojega edina krivda je bila, da sc je junaški ustavljal invaziji in zavoje-: vanju. Govor dr Pogačnika Po stenografičnem zapisniku). Q odsio1 kov. In zakaj, gospodje? K a/.v J vam bom le malo sliko o kranjskem Krasu. Letina je bila tako slaba, kot ie sploh mogoče: S!i>a it1 uničila* vse. Poleg tega smo imeli nastanjenih množice vojakov, in ker se ni odstopilo, moe: če pridejo kmetje domov! Njih delavci, njih sinovi naj se vrnejo! Zato nam jih vrnite, domov nam jih pošljite s fronte! Sami naj zopet primejo za plug in za svoje orodje ter sami svojo \ zemljo obdelajo. Iz splošnega ljudskega prepir-čanja je privrel .preiilog vseh strank, da se vsi črnovojniki, ki so 42 let stari, odtegnejo fronti in pošljejo domov. Cfospotla moja! Zgodovina trpljenja našega na-roda še ni zaključena. Mi pa zremo v bodočnost z jasnim pogle-»lom in is stavhuo vprašanje.; — Ali naj ostane v resnici naša tako drago izkanaza zvestoba — Saj tudi vaši možje trtpc iu dou prestola in monarhije, naše umirajo na fronti — tudi ve mo-' rate trpeti! Vso čast delavstvu, ki je preo kratkim s stavko demonstriralo proti lakoti, toda jaz lahko mir no trdim, da ni noben delavec na demokracijo, pravičnost in kr- trpljenje, lakota in smrt na bojišču i n v zaledju brez plačila? Ne. gospoda moja! Apeliramo s popolno pravico na krono, na narode Avstrije, apeliramo na *~>ji, dokler se vojaški položaj ne kar se ni odjetllo in rekviriralo. nila ■ izpreineni. Terorizem, za katerega i to so ubogemu ljudstvu pokra- "Kuo uro z dobrim konjem." s0 je xaVzemal. ni še umrl in ni 5t «Ui. In to ubogo prebivalstvo ki -Takoj se odpeljem m dam Ka- postal lie2m0Žen. je bilo ze v mirnem času naveza- jora tlohtarju. liomo videli, če jej Avtokraciji se je zdelo primer- no na dovoz, dobi sedaj mesečno kai pravice na svetli. S;ij je v tr- no napraviti in Hindenburga idol.Ua osebo na papirju 3 ali 4 kg gu kak advokat? I ker je bilo njegovo ime, bolj kot J moke — v resnici pa pride na o- Notar bo to napravil, notar: 0J10 kakega drugega j.oveljnika sebo 1 do 2 kg. Nimajo pa nič spojeno z zmago in nadalje radi- j krompirja, nič fižola, nič repe. tega, ker se je to zmago izvoje-jnič mleka, živil, ki jih ima ostalo "Ljubi sin nikar tako. Veen, ta konj ni moj! Kaj mi mir." I advokata ni »ia nama ni nič mar, ko smo ti Kajon je pustil Franceta na i "pa notar, je vseeno." rocili. ali maj-"ke.no ljubezni sva dvorišču in je šel za hlapcem naj Ko je bil k'-uj nakniiljen in od- valo na nemških tleh. Nemčija se'preb valstvo v Avstriji, čeprav ne pa z o.e om le se v ret hi a. I ako pod. trancetu ,.e postalo vroče od poč-fc. je France npet zipregel mije polastda ozemlja tako na iztoč-iv obilici, na razpola-o Masti ni zi\ lj» oje - je tako t.pl jouje, ka- jrze. /e je v naglici ainil. da bi za- se iprljal v trg. Notarja je moral|ni kot na zapadni fronti, v prvem dobiti, da še eelo od tistih malo kor ga m m- bilo pri naši hiš,. kiu-al za Kajo.uin "fal.;f. thlpc! dolgo čakati, ker je kvartal v ka-|s!učaju s pomočjo intrig, v tiru-'številnih prašičev ki so jih tam Konj, peljem Kaj. um nazaj . jc Herika ,»»l Suva in ga privezal varni. gem pa s kršenjem pogodbe, ki js'zredili, so mast rekvirirali. je razodel mu hladno. Ob tem nni k orehu. Kajon se je vrnil. j Ko mu je pa vse natanko razo je padla krtača i/, lok in mati jc videla, »ia se mu je toka 1 les.la. Ture j kako. ali prodajate .tega del. je rekel sivolasi notar je loka tresla, j konja ? (e ni predrag, ga kupim.*'j ** Pičjtvtelj. moj svet je ta: Jutri "Nazaj.' se je začudila. Toda j Kajon je žvenkljal oblastno z dro- imam opravka v D»»lgi vasi zaradi ve] i ki» veselja je bilo v njeneiutbiž^m v žepu in stopil k rc g neke oporoke. Pou'akajte brez primere v moderni zgodovi-| Kavno tako slabo je s preskr-ni. Pri Taunenbergu pa je leta bo mesa. Naj navedem samo en 1914 Hindenburg izvojeval velik* defenzivno zmago na odprtem boj i . «11 ^ezjnem polju proti Rusom, ko so bili *,asu- ... . jkt nja. I noc, skupaj greva tja do Kajona najbolj mtieni ter postal na ta lia- Precej ii skuham zajulrek. — "Saj vas ne ra/.umem", se je in se pobotamo. Izguba jc gotova. I čin junak, kojega Čini so služili' Ah t. konj ni všeč? — Atli t^ je, premagoval Fiance: "ne vem, ali Zakaj peljal sem že pravde, ko je Ida se je z njimi >koro štiri leta Ska Urne pie-govoril ' — Kako boj se šalite, ali kaj nml-ite. Konja ste kupec- konju samo novo Prav — in zato jc pravdo izgubil. na-j mi tlali na posknšiijo. ki je ni pre- .pribil j-tal. Hi jc. ne pelje — kaj mi bof.T.uej najceneje bi bilo tako. Po- ho več časa za zujutrek. bo. Kar v hipu li -»a vesel! zaj!" "N zavrem." Mati je šinila v kuhinjo, pod-kuriki in prista\ila ponev. K<» je sin šel i-/ hiše iu pripravljal kole-*"ij. jc mati smuknila naglo do očeta. "Oče. veš, konja pelje nazaj!" "Konja ?" tiroga ^e je dvignil naglo na komolce in še enkrat ponovil: P. V Konja, praviš*" '"Konja. Že inatprega.'' "Sam l!og mu jc vdihnil to misel/" "skabrne, boter Škabrne, ki sta se včeraj vozia s konjem." podkev J jiokrivalo neuspehe v drugih sme- zgle Za 1,466 oseb v trgu Vipava so dali na teden le 166 kg. mesa, O; 1 tega je bilo 56 kg. za reveže določenih. To pomeni tedensko 10 dekagramov na osebo! Kako pa naj, gospoda moja. ži- Dunaju tako slabo preskrbljen kakor kmet na našem Krasu. Poglejmo, gospoda moja, druge potrebščine! Petroleja kmet ne dobi. (P osi. Gostinčar: Bilo, bilo — pa je minilo!) Da. petrolej jc — bil. In vednar so vsi vrelci < J a lic »je v naših rokah, zasedli smo eeol rnmunske vrelce, i>etro-Icja imamo torej več nego ktljij prej. Kain gre vse to? (Klic: V obljubljeno deželo!) Da, vse to gre v obljubljeno deželo — Nemčijo! Ali, gospoda moja, usnje iu podplati! Te reči so kmetje in delavci doli na jugu zadnjikrat videli pred vojsko. Dobiti jih je mogoče le pod roko po oderuški ceni. — In kar se tiče obleke. — nam ta stvar vzbuja resne skrbi, kajti tudi kadar na'stane mir. se naša valuta, ki je danes zelo nizka, ne bo dvignila. Tudi naš papirnati denar ne ho imel večje cene. Kdo nam bo pošiljal blago zr, našo obleko čez mejo, če ga no moremo plačati z drugim blagom ali z denarjem? V tem oziru bo vladala draginja tudi po vojski in prva dolžnost vlade jc, da, že danes v-krene zoper to draginjo. Opozoriti vas pa moram, gospoda moja. tla je v naši deželi goji llje lanu bilo prej zelo v navadi, t se razu mejo severni Nemci z avstrijskimi Nemci. (Pritrjevanje). Slo-vansko ljudstvo je prevzeto prepričanja da smo sinovi eneg* o-«~-eta iu ene matere. (Odohfoya-nje). In vse nemške in druge mali inaci je nas ne bodo mogle v bo doče več razdružiti. Skupno borno korakali skupno zmagali ali pa — skupno podlegli. (Burno pritrjevanje iu ploskanje. Govorniku čestitajo.)__ ZELLid DOBITI dekleta ai; tudi ženo z enim tftro-kom za pomoč v kuhinji. Plača od 3r> do 40 d olarjev na mesee. Katero veseli, naj mi piše na naslov: Mis. Josephine Dchcvec, liox 3. Cheat Bridge, W. Va. (13-16—7) Had bi izvedel za naslov svojega prijatelja VALENTINA ,OAS-SKli, doma iz Sorice pri Škof j i Loki na Kranjskem. Pred dvema letoma je bival v Butte, M»>nt. Prosim eenjene rojake, če kdo ve. »la mi naznani, ali naj se pa sam oglasi. —- Mike Gasser, Box 183, Coneniaugh, Pa. (15-17—7) Pri spahnenja in ^drobljenja ▼drgnite takoj s Dr. Ulchter-Jevein V rabi ž* )«t pri »lov«Dt1cih. »CV. v lekarnih in nartmoit I Kar se tive pomanjkanja de- f. ao. richter & oo. I lavnih moči, je res samo 211 a po- 94-80 Washington strm, n«v. Y«*. n. Tu «a imate in mi vrnite denar — znam Kajona." če ste mož." j France je premišljal in se spom- "Hahaha *. se je zakrohotal.nil oklicev. Kajon. "t e sem možHaliaha! "Saj ne utegnem segel je pod "Zakaj ne?" "Oklice grem jutri postavljat." "Postavite jih v sredo. Le ostanite — če hočete, seveda. Najcene- T uk a j takoj denar -telovnik iu izvlekel listnico — toda mojega konja nazaj — mojega ! Razumete?" "To je preneumno". se je zacci je takisto, razvnemati France. "Prosim, jaz France je obmolknil, -cm bil po svetu, v Ameriki, in že j '*l>a. da", ga je potrkal notar vem. kaj se spodobi za može. Se po rami. "Torej jutri." enkrat : te hočete zlepa — prav,} In France je čakal v trgu dru-sicei se odpeljem in še danes po- gega dne. reh. Dokler je vojaška stranka, nadalje glavni stan ter junkerji državnem zboru v stanu, da je bi-Io pravično iu slavno polastiti se Belgije, bo najti vedno obilo figur, ki bodo prav tako dobre kot Hindenburg, živ ali mrtev. Noben Hindenburg namreč ne predstavlja v popolni meri ideje brezobzir nosti, katero se je udejstvilo v E^lgiji. V tragediji te majhne dežele imamo najlepšo ilustracijo j pruske nepostavnosti, glede kate-jrc niso sedanji vojaški mojstri Nemčije našli dosedaj še nobene- isčem pravice dnigod." ( ("žil pa je tisti večer in tisto noč ga izraza obžalovanja. " Hahahu". st» je smejal vnovič (toliko dolgega ctasti, da je mistik• Zadnja izjava kaneeiarja von Kajon. kor je Franceta stipensko konec ga b»». Mislil je na Metko, Hertlinga, da se bo držalo Belgij»> Do smrti 11111 bom vzamem svojega konja nazaj? To- "Skabrne: hvaležen!" [da Mati je šla spet naglo v kuhi-j speklo. "Ali sem kaj rekel, da ne svojega kako ga bo čakala. kot zastavni predmet za bodoča "Se podere se mi lahko, ali vsaj mirovna pogajanja obeuem z nje-odloži". se je lwl. "Ti pre neumni govo neizmerno lažnjivo izjavo. skledice v skledieo I11 gledala p»» sinu skozi vrata. Ali ni ta vaš?" je stopil Fran-(kaaj tak in te nadirage zavoljo da se je vprizorilo invazijo iu zanjo in ročno pripravljala z iju-jee trtlo predenj iti kazal s prstom njega." ; vojevanje edinole v defenzivne trek. Prelivala j«, zavreto mleko 'v/, na Herika. | Na vse zgodi j je France že ho-svrhe. tla jc avtokracija, ki si želi "Moj? — Jaz sem vam vendar dil pred notarjevo hišo in ni 1110- barantaškega miru, dotlala še izsi protlal celega konja, tega pa en gcl razumeti, da se mo«i kar nič Ijevanje in banditstvo k svojim o-"Jc že", ga je |.e tavila pre 1 ktis manjka. Čemu hi mi bil." Ka- ne mudi. Ni strpel. da ne bi /.a- stalim zločinom in da se prav nt njega, ko se je vrnil. j jon je pokazal na otKtriženi rep. I z von id. Zaspana kuharica je poglc- ne sramuje svojih izjav. Dokler France je .- ♦ojč srkal iz -kledicc.j Franceta je poparilo. j dala pri vratih in ga jaziva po- je celi svet v or»»žju ]>roti central "(V je prevroče, ga šč preti- "A. za v. 1 jo repa ! Lepa reč. Rep'učila: nim silam, da v bodočnosti one- jiii konj. In »*e mislite, da je kaji "Pri nas še opinio, mir nam mogoči krivice kot se jih je sto-"Je že dobro." j vreden, vam popustim par kron tn tlajte!" rilo Belgiji, je kaneelar. ki hlad Ko je »zpil i:i dal skledieo ma ii :o žitno vam jw>ljem." j "še do noči ne bom doma. Oj ti nokr\Tio zahteva od civilizacije teri ter jc pogletlal v njene skihij "Tako?" se je razkoračil Ka- Kajon ka jonski!" naj reši zastavni predmet zelo »la- ki ljubezni polne oči, ga je bilo jon oblastno. "Jaz se ne bom lotil In spet je stiskal pesti ter j>ose- leč »ki pravilne cone zna»>aja sile on* re. ko nisem mizar, vi se pa dal in se naslanjul po ulici in po ki je zbrana proti njemu. On in lot:te% konjske kupčije, ki je ne gostilni. .njegov narod bosta našla odgo ratzumeie. Rep ni konj! Ce hočete.! Vendar sta pa z notarjem pi iš-la vor 11a to v cnlločnih gibanjih ar vam pokažem .pismo, kjer išče mi-? krog desete ure v Dolgo vas. Po- mad in mornaric demokratičnih Ijonar "le Trsta takegale konja — iskala sla može cenilec in Šla h Ka- narodov, ki nastopajo v samo mmmm Rojaki! WAR SAyiHGS STAMPS ISSUED «Y THE, UNITED STATES GOVERNMENT pram. Kakor tla bi hotel popraviti, kar je zakrivil, ji jt' razodel: "V torek greva 7. Metko oklice naznanit." "Prav imaš, France. f/Vpodi-njo k hiši, mlado gospodinjo, ne samo z »lolgim repom. Tisočak bi j«>niu France jc sodil, da se izvrši obrambi, ki so za to vojno izpustili dal zanj — še več. Prav takega ta pravda hitro. Toda vlekla seje. besedi 4 4 barantanje in "tribal pa konjti. Bog te »blagoslovi!'' j>e že ustvarilo novo problema z ozrom na versko vpra- situacijo, šanje. Dejanski obstaja dejstvo da je zveza iited politiko in vero veliko bolj tesna kot |«i domnevajo oni, ki imajo le površno znanje glede dvojne monarhije. spiraeijo očetu •'liti mladih francoskih katolikov j ■— me j<* naprosila, naj očrtani, najnovejše razvoje avstrijskega. NARODNE ASPIRACIJE PRVE Ta dežela je eeli mozaik narodov. katere s«' je s pomočpjo zna- KONKORDAT S SRBIJO. ! Ako imate slalie Živce, imate 1 Mileči-ni* v /,el«Hlfu in v letiicah. .iko ste slabi, . izTr|«ini. ne morete spati. ako se vam zapira, nimate ir«* »iradi nel»rel»ave, ako imate bolečine v križu, ako vas i«o£«»sto boli slava. ako Je vaša kri i»okvarjena. nečista, (nikar ne trosite denarja za zdravila, katerh ne jtnznate, temveč i»ošljite nam i v j lisam naslov in mi vam kimo z obratno pošto povsem zastonj in brez vsake obveznosti «d vaše strani jtoslali naše popolno iz čistih, zdravilnih trav sestavljeno prirotino zdravilo JUVITO. Naslov; JUVITO J.ABORATORT, Važen dogodek v razmerju med Vatikanom .n slovanskim svetom je konkordat. katerega je leta t. , , __________ T. ■ T) i South liitl Branch 3, PITTSBURGH, 1914 sklenil \ at tkan s Srbijo. Po JpA tem ko je izšla zmagoslavno iz I * I vel, balkanskih vojn, je Srbija I pQ mnenjn toh uradmkov je u _ i mnenju kmalu spoznala, da bo lahko »zva-lsoda 0(lvjsna 0(t te„a ako nega gesla: — Divide et impera | jalo na katoliške Slovane v habs-!zavezj»iki sprejmejo te pogoje A Deli i,t vladaj! — držalo sku-H.uriki monarhiji velik upliv. če ko ho<> ententa vailIt; p^itiko, da naj, dokler ni narodnostna in kul- 'm pr*la z Vatikanom do sporazu-'^ vzame-0 Xenu'.lji kolonije in jo turna zavest do-egla svoje seda-'"»J« na široki podlagi splošne pro-i,>(irf»zatj "^j. zunanjega sveta. Ko enkrat narodni, stosti. Iz istega vzroka je tudi nje V sine. Ko so enkrat narodni, siosu. iz isiega vzroKa je toki našli svoje povsem določene J avstrijska vlada, pod pretvezo struge »n sieer v Pragi, Zagrebu da je bi! Dunaj pozori.šče zname-iu Ttviitu. niso mogli katoliki kot ( nitega evharist unega k h<> p»s*»dbo razvelja- ški nadškof svojim duhovnikom vil° vsl<** vo-ine- katero ^ nmnft-pastirsko pismo, v katerem jih je ,,0,»a »pravila v tek. se vendar še prosil, naj molijo za zmago Nem- 'govorilo zadnje besede. O ft je. Ku »» je tO pismo na glas 1>0 nisaio za dr. V oš-1 njaka in Trošt.1. Moj dopis pa bi utegnil t^iiis narodna organizacija in zato o»ejholmčnne tako vjeziti. da bi še na--rabimo kričačev. kat ' —*" !- — - sli iz cerkve. Posledica ti*ga je bi h: veliko število razprav .pred voj-!™»kost vseh veroizpovedanj. Avium sodiščem v Pragi, pri katerihmozaik bo morda zavzel se je one, ki so zapust li cerkev dolžilo motenja javne službe bo-žje. DELO JUGOSLOVANSKIH DU-HOVNIKOV. nove oblike vsled oproščen ja zatiranih narodov, a katolicizma kot vitalni sili. oproščenemu vseh uplivov, vsled katerih je postal le orodje vlade, se ni treba bati bo dočnosti kot se je jo je oertalo na rimskem kongresu. Politične ln ,, . , , . , „ , , . socijalne oblike imajo svoje dnove > jti"<»Htnvanskih omo še tnalašč, Ik^Io v«ij oni znali, kaj «la vse lahko naredimo, če hočemo." Utegnilo bi se še celo pripetiti, da b: govornika ne samo dobili, tcMiiveč še celo poslušali, icar* bi jim i>:i zelo koristilo. I'.i morebiti začeli kaj misliti. '"Prosvetabi se tudi si tem strinjala, ^e bi izhajala na Chishobnu. Tako vHitc, če bomo siwli na ognjišču, si bomo lahko vedno blato eden drugemu metali. Sedaj bom pa še ijiojastnil, zakaj da sem jaz z Jugoslovanskim Odborom v Londonu, dasiravno sem republikance in si želim jugoslo-1 vansko republiko ter bom, če bo-mogoče, tudi deloval zanjo. Toda sedaj pa razmere zahtevajo drugače. ' dutroslovani moramo biti naj-prvo združeni in šele potem bomo lahko uspešno delovali . ZDRUŽEVALNI ODBOR: RUDOLF PERDAN, 6024 9t. Clair Ave., N. E. Cleveland, Ohio. FRANK &KRABEC, Stk. Yds. Station RFD. Box 37, Denver, Colo. Vsi dopisi, tikajoči se uradnih zadev, kakor tudi denarne pošiljatve, naj se pošljejo na glavnega tajnika Jednote, vse pritožbe pa na predsednika porotnega odbora. Na osebna ali neuradna pisma od strani članov se. ne bode ozirale. Društveno glasilo: "GLAS NARODA". priporočeni od te ali one lada .in pa jugoslovanski zerst-op- celo prisiljen jemati nekako malojioltaljamčil. iki tlačenih narodov monarhije, npanažo od francoske vlado fer jej Kje sle bili tedaj, glave R. Z., j ko so avstrijski Slovani bežali preko meje in žrtvovali tisoče za j svoje ideje, se hoi ili tzjunje in znali 11...i: ........i. _ , _ • ...________■ •___it . ... In to je liajbbljša pogodba, kate- £e celo tprosil. naj se mu poviša.'ko so avstrijski Slovani bežali lospoaa na ztvita|n) je bilo mogoče doseči v teda- Kje je tisti, ki ima tako pamet, da'preko meje in žrtvovali tisoče z.a bjili in sedanjih okoliščinah. Po- veruje take r«.či. Tukaj ga ni. godba ne pove, kako dolgo mora Potem še nekaj. Za uspešno de-] t udi umreti, ko so oni organizirali trajati, torej se lahko spremeni, bivanje je potreba rcputacje in podlago združenju, s k«::?e;o inora-kadar bo ena tali druga stranka i);i deiwurja. A Rep. Zxlr. pa mirna I jo. ali pa v ' nezadovoljna, ali pa zahtevala iz- ni prvega, ni drugega. Stockholm, Švedska. 14. julija. Razpravljajoč o tako imenovani nemški mirovni ofenzivi, polaga j b švedski listi veliko važnost na berlinska poročila, ki pravijo, dn je Nemčija pripravljena za n»i*. Nekatera poročila iz Švice pravijo, da se nahajajo ententne države v spremi ji veni razpoložen ju ze mir. "Odbor za dosego mini" v Ze nevi jc poslal predsedniku "VV'ilso-nn poz>*v, v katerem ga prosi, tla "naj resno razmišlja govor kanclerja Hertlinga in njegova ope-| tovana zagotavljanja, tla se strinja Is štirimi osnovnimi p^tgoji, katere &kofa iz Tridenta, ki se je dr- je pre*l kratkim začrtal predsed- Pismo iz ujetništva Cassino, Italia, ."i. maja 1918. Slavno uredništvo: Vljudno prosim, da objavite v Vašem liVui (Jlas Naroda sledeče vrst ice: Pai i 11 in jeh na Dolenjskem t Ivan Turek. hšt. 4<». rojen 18!>4 šinun Banka. l«Št. 20. rojeni 1886; Franc Nti. kateri mislijo črno-žolio. Kajti vsak pravi republikanec bi ostal do konca na shodu, da bi vsaj znal. kaj se govori. Na drugem shodu je bilo eamo kakih stopetdeset ljudi pričujo- Londonski Odbor pa Lina oboje. Odbor sestoji i/, ljudi, ki so pozna-avstrijskemu paragrafu .14. Para- ni v slovanskem političnem Živ-gral 14. daje ce^irju moč razpu- Ij«ajtt in ki so z be»om iz Avstt ije ■s t iti parlament, docim nima točka 13. takega pomena. žrtvovali na tisoče in tisoče svojega premoženja aa jugoslovanske Vemo, da se .sedaj Avstrija boji i(1eale. se borili za Jugoslavijo, ko sklicat. parlament, kajti parla- sp Slovenci po Ameriki' lasali menta se vsaki nepoštena vlada po konvencijah (vseli). Da borili boji, ker ]K>sl,uici pridejo skupaj so so -0 e..lo potPm ko ,0 ameri. in se povedo, kje jih žuli. Vzrok, 5I;i .7(lo-OKlovani odklonili tpom^. da v Avstriji ni bilo do sedaj še 0ni so znali, ka j da je potreba ua-popokne revolucije, je, ker parla- rodu v domovini in .še borili in bornem ni sklican, kajti ko bi bil HUter. s0(,;lj ims|jo tud-■sklican, bi zahteval račnia od .vsega. Ce bi cesar razpustil pa.ila- upanjc v zmago. čih, ni cd njimi kakih trideset Hr- ment. bi sc pripetih) tako kot na' Ponosno so se člani S. R. Z. tr- znil branili jezik Dante-ja, se je! odstranilo iz njegove škofovske palače in protesti Vatikana niso našli nobenega odgovora od strani "najbolj katoliške" hiše Habs-buržanov. V zgodovini te grozne vojne se bo imena škofa Gudisci-ja spominjalo kot simbola želje dunajske vlade, da uporabi kato-ličanstvo le kot "instruraentnm regni", orodje vlade. Oni, ki vidijo stvari le iz daljave, bodo na prvi pogled morda presenečeni v spričo zunanjega sijaja ter dekorativnega učinkovanja avstrijskega katoličaiiKtva. Kdor pa preišče raamere -od blizu, med različnimi narodi, ki okušajo določiti -ojo lastno usodo -in ki v st raja Jo £S\stališčii, da ne sme biti nikake- med <*«nk* ifejoJdo ujik'.' nik Wilson kot podlago za mir po tom sporazuma." Poziv prosi predsedouka AVilso-na da naj tak«j prične mirovna pogajanja na tej podlagi. -Kodanj, Dansko, 14. julija. Neko berlinsko poročilo na list "Politik" pravi, da *e smatra v višjih političnih krogih Nemčiji izjava kanclerja Hertlinga gledr Belgije za konkretno ugotovile stališča, katero že dolgo zavzema nemška vlada, namreč, da jc Belgija samo jamstvo, katero bo Nemčija držala pri konferenčni mizi. Poročilo pravi: "Nemški uradniki smatrajo zai gotovo, da bo Nemčija odškova-ua za povračilo Belgije s tem, da( dobi nazaj kolonije ter prosto pot Fonte d"Amore, Italija, 22. aprila 1918. Dragi prijatelj: Jaz kot vojni ujetnik sem tukaj na Office bi sem Vase pismo, katerega ste pisali Savinšku, našel med drugimi pismi. Ker ga pa zdaj ni tukaj. Vam jaz pišem. Leta 1914 sem šel 'i/, St. Louisa po svojo družino, pa sem moral v vojno in .sem se do 28. januarja 1918 vedno Imjeval in ne vem. zakaj. Tukaj ntis je nmogo Slovencev iz vseh krajev. Zdaj »eni cv ita-Ijanskem ujetništvu, ©d koder iščem svojega prijatelja Franka Janežiča iz Radeč. Prej je živel v St. Louisu. Rad bi vedel, ako se «e vedno na bitja v Aaneriki Jaz še nimam kmalu vojna končana. Pozdrav vsem Slovencem. Anton Majcen, Prigioniero di Guerra, Fonte d'Amore. Italia. Sulmona vato v in Srbov. In to je pravilno, saj shod je bil vendar jugoslovanski. Tudi ta .shod sc je lepo končal. razen da je eden takozvajiiii naprednih Slovencev zakričal: "Jaz aioceni iti nikamor, kamor se čruuharji mešajo!" 3li->lhn, da .se *" Pros veta ne strinja s tem. Saj "Prosveta je Še celo z nekakim ponosom prinesla novico, da se vodja soeijallstov Anton Kristan in škof Jeglič borita skupaj za pravice Slovencev, Srbov in Hrvatov. In to je prav, saj tukaj se vendar gre za narod in ne za politiko. Sedaj bi pta prosil, da bi se še meni dovolilo brati »nalo levite. Meni je znan tudi shod, katerega je imel voditelj R. Z. na Kve-lethu. Godba jc svirala, tla je bilo er.lo mesto pokonci. Ko •sem prišel v dvorano, sent mislil, da bo popolnoma natlačena. No in nrisiiire si, bHo jih je celih sedenunštiri-deset. med nje sem tudi vštel sebe «m še enega drugega iz C h who! m a. toda i7iiiLstil sem one na odru. Kaj pa jc bilo tam vzrok, da je bila dvorana tal Ruskem, ščena. moč kali po prsih, kričoč: "Ali smo tj zavezniki računa-t»'jo.' Tvdaj vas ni bilo. Kaj pr tisti članki, ki so pisani 0 srbskem kralju v tako ginlji-vem tonu. da >o na.edili oii..: si-kako oko rosaio("c ima še kdo od 'prejšnjega b-.ra Številke maseč-nika. naj pt»glcda in videl bo, kako je bilo ginljivo. ko se jc srbski kralj peljal na kmet^kem voau v pregnanstvo. Kako ipnljivo je tjpi-san km-.Mski kralj slo\.!iiski inuče-nik! Da. resi/.« solze. Torej katero je pravo.' Ono. Katero je bilo prej pisano, ali pa to. kar zdaj pišete ' Je pa ~v eden in zelo tehten vzrok, zakaj moramo biti za«"-asno za kralja. Na E velet hm sem slišal* ' In če jc ši* celt> Mehika in Kitajska zmožna imeli republiko, zakaj bi jo pa mi ne . " 1 >a. /. tka i 1 Toda, gos [mm 1 je. če si mislite re- publiko, tla le nobeden ne >edi na , ko je bila Duma razpu- , • • , , „ . ... . , boljfseviki: A holjcicviki so to t.t-;. V tem vidimo, da glavna , ....... . krsiljevem stolen, .ootem *»a stvar ^ . ko tlJ). če bi skupina glasovala za re-'^n,fJl; (i;1 l«id«mski Odbor sam ,ika kajti ^ nas u ^ zliaJo pili. pet it i. da bi se prvo leto stepli. kje nla bo živel »predsednik in kdo da bo predsednik. Narod se mora najprvo navaditi, kaj da je republika. potem mu jo šele dati. Pripetiti bi sc znalo drugače, da bi bila Jugoslavija take vrste republika. kakor prošla »poljska ljudo-vlada. Mi pa vendar želimo svobodo za večmo, ne za posameznike. Narod nam jo .pa ttim pokazal pot. p<> kateri naj se borimo. Ker pa brez volje na roti a sploh ne moremo ničesar doseči, moramo to tlela t i. kar nam jc narod pokazal. Toraj delajmo r.a združeno Jugoslavijo in to po najkrajši in primeroma najcenejši pot i in to je, če zasledujemo londonski Odbor. Republiko I umi o tudi imeli, samo treba je nekoliko-časa. kajti tudi Rim ni bil sezidan v enem dnevni. Vidi sc. ua ima londonski Odbor vse a tu te, torej zasledujmo ga i:i nun pomagajmo v stiski in zmotah. Voditelji naroda tudi vsi no moremo biti. torej pridružimo sc Odboru, kajti republike sc ne delajo s petsto dolarji gotovine, temveč s krvjo. Z narodnim pozdravom vsem .sirom Amerike publiko, bi mu pa aploh ne bilo blllff jn ^ kiir f,,li Prav,J° treba podpisa vati zakona, kajti .s sa,n hluff: rekh so twb- n tem bi prenehal biti on kralj. ,w»barantati naše dežele Italiji rn Predsednik Združenih držav ,la kr>nU,,on('a v Rimu > UhU ima ramo nekako tako moč. Sko- ro vsako predlogo laliko zavleče,' Vendar konferenc se je v:.šila da ne postane »postava, in tekom i" '>>la podpisana in bila pmlplsa-ameriške. zgodovine seMtejemc lah- na pogodba eni strani z atidjan-ko na prste slučaje, da je predlo-'sko vlado in na drugi strani z lon-ga postala zakon kljub predfcedni-jdonskim Odborom, katere dežele kovemu vetiranju. 'spadajo je/i kovno Italiji in katere Pred vsem pa sedaj rabimo Ju- Jugoslaviji, gesla vi jo in ne ljudi, ki vpijejo:] Cradna Amerika se je zelo za-'"Doli s srbskim kraljem!" Za to rumala za to konferenco in v bo pozneje eas. Če pa bo rtarod v AVashingtonn ji priznavajo zelo starem kraju zahteval republiko, veliko važnost. Češke čete so se še-se pa mi srbski pristaši lahko na le (potem, ko je bila pogodba pod-glavo postavimo, dobil jo ibo. j pisana. posta«vile v bojne črte na V starem kraju niso zato Jngo:iItaljanskem. Ameriški lisii so po- tam vzrok, da je s-lovane obešali, ker so bili republi svetili cele kolone in uredniške ?o polna praznih J kanci, temveč zato, ker so bili sr- članke tej pogodbi, a v "Prosve-d v Ameriki se ne bofili. škof Jeglič je obsojen srb- ti" iu IMS. PODPORNA ZVEZA Tnkorpc rirana 22. aprila 190« « driavl P »on Sedeš Johnstown, P*u GLAVNI URADNIKI i PrsOserinlk : IVAN PROHTOR, tllttS Norwood K'd., Cleveland. Ofcto. Podprediw*dn1k: JOSIP ZORKO R. F. D. 2, Box US, West Newton. P*. Gla»nl tajnik: BLAŽ NOVAK, 63i Main SU Johnstown, Pa. L Pom. tajnik: FRANK PAVLOVČIČ. 634 Main St.. Johnstown, Pa. S. Bam. tajnik: ANDREJ VIDRICH. 20 Ualn Street. Conemangb. Pa. Blagajnik: JOSIP ŽELE 6602 St. Clair Are., Cleveland, Ohio. Tmm. blagajnik : ANTON HOČBVAJR, H. f. D 2. Box 27. Br1ii|l>id UUa NADZORNI ODBOR: ProdseOnlk nadaor. odbora: JOSIP PETERNBL, Box M, Wllloet, Pa. 1. nad-orolk: NIKOLAJ POVfiE, 1 Grab 8U Numrey Hill, N. B. Pttto-bor*h. Pa. «. aadsornlk: IVAN GBOflEU, 880 R 187tH SL. Cleveland. Okie. POROTNI ODBOR: ProOasdnlk porot, odbora: MARTIN OBERŽAN. Bok T2. Bart Miami, Kan* 1* L poročnik: FRANC TEROPČlC, R. F. D. 8. Box lUtC Fort Smith. Art. 1 |k rotnlk: JOSIP GOLOB, 1916 So. 14th St., Bprtngfleld, DL VRBOVNI ZDRAVNIK: Dr. 30BIP V. BRA HE K, 843 R Ohio St., Pittsburg*. Pa. Glarml aradl: «34 Mala St, JofansUwa, Pa. URADNO GLASILO: "•LAS BARODA". 82 Cortlandt Street. New Tor* Otty. Osnjena d rult v a. odroma njih uradniki, so nljndno profant paKljatt Vas dopise naravnoat ns glav nego tajnika In nikogar dragega. Denar na) as potflje edino potom Pofitnlh, Expresnih ali Bsnčnih denarnih nakaznic, nikakor pa ns potom privatnih tekov. Nakasnloe na] as na »lov tja jo: Bin* Novak, Title Trust & Qnarantee Co. In tako naslovljeni* |»MiljaJo z moM^Dim poročilom na naslov gl. tajnla. V slučaju, da opazijo društveni iajnlkl pri poročilih glavnega taj-alka kaka pomanjkljivosti, naj to nemodoma naznanijo nradn glavi cajnlka, da se v prihodnje popra t L UNIČENJE Spisal: L. OSBOURNE ZA "GLAS NARODA" J. T. 2f, Nadaljevanje.) Štirinajsto poglavje. LOV ZA OPIJEM. Dan 7a dnem j«' lil. Vsak večer sem duševnega dela. Ladja je bila v pres< lesral y v izvanredni vročini in pri napornem dele počitku v«--, utrujen vsled telesnega in Medtem so namo prišli tudi drugi mornarji pomagat. Delali so kot nori, Tcajtl vsem so brnele po srlavi besede o nagradi. Jaz sem pa neprestano premišljeval o petdesetih tisočakih, ka ter<» je bil dal Pinkerton za ladjo. — Ali bomo dobili toliko opija? Ali jra bomo dobili manj ali več T Kroj* desete ure dopoldne «e je pa situacija naetikrat izpreme-n Ia. Nares „*e bil namreč prerezal žakelj ter potep-nil iz njejra v papir zavito pločevinasto škailjn. — Kaj je to? -- so vzkliknili vsi naenkrat. — Začudenju je pa kmalo sledil krik veselja in presenečenja. Tistepra dne smo dobili še sest takih škatelj. Vse so bile prevlečene s papirjem na katerem je bCa kitajska pisava. Nares }. stopil k meni ter mi stisnil roko. — .laz sem se že za če! bati. da ne bomo doživeli tega dne — je rekel. — fesi i t am vam gospod Dodd, in sem vesel, da naše delo ni bilo brezuspešno. Te besede so me globoko panile. In ko so me obkolili tudi drugi mornarji ter mi po vrsti čestitali, so se napolnile moje oči s solzami. — Ta iskati.ja tehta približno dva funta — je rekel Nares. — Torej je vredna 250 dolarjev. — Na delo; fantje! še pred polnočjo moramo izpn meniti gospoda .Dodda v miljonanrja. S podvojeno ^ilo so se poslali na delo. — Mornarji sieer niso imeli ničesar več pričakovati, toda podžigala jih je samo ni-sel na veliko svoto. Do kolen smo stali v i ižu in s čela nam je curkoma tekel pot. Do štirih zjutraj smo prerezali vseli šesttisoč zak'.jev. toda sa-»,io v dvajsetih smo dobili opij. Vse«*a supaj smo d»>L> li 240 fun tov strupa. V nagliei sem preračuni!: opij je vreden 10.000 dolarjev, do-*-im je dal Pinkerton za ladjo 50.000 dolarjev. Bilo mi je kot da bi me kdo z vso silo lopnil po »»lavi. — Toda, zakaj je hotel njegov nasprotnik Bellairs ponuditi še več ? — Ediaa moja misel je bila, da mora bi+i kje na ladji še kako dni-iro skrivališče. Prepričan sem, da ni bila še nikdar nobena ladja tako preiskana kot je bila "Lastaviea". Nobeno bruno ni ostalo na svojem mestu, nobenega najmanjšega kot čka ni bilo, ki bi ne bil preiskan. Mornarjem sem obljubil še več. Podrli so stene, porušili so strop. Toda o opiju ni bilo nobenega sledu. Vsak večer sva sedela, z Na reso m v kabini in napenjala svoje mo/irane. D.dala sva pa osemnajst ur na dacn, toda brez uspeha. Na ladji ni bilo razen bakra, s katerim je bila obita, nobene vrednosti. .laz sem mislil, da bora znorel. Ladja je stala petdeset tisoč dolarjev, naše potovanje je stalo par tisočakov, kap.tan in mornarji morajo tudi dobiti svoj del. Ce bi šlo vse posreči, bi zamogli komaj s penajstimi odstotki pokriti svoje dolgove. To se pravi, da bova s Pinkertonom bankrotirala. Da. tedaj so se mi zdele resnene Pinkertonove besede : — Ce ničesar ne opravimo ni še takega poloma doživela eela pacifiška obal. (Dalje prihodnjič.) bile razne potrebščine iu sobe -ni pa razni kitajski predmeti. plošnem razdeljena v tri velike dele. V prvem za mornarje, v drugem riž. v tre-viia. porcelan itd. — Vse to je bilo t'idia /nositi iia en prostor, ter potem začeti natančno in temeljito preiskavo. Sredi v-ake stene, v vsakem kotu pod podom in pod stropom hi s.- lahko nahajal opij. — In do opija moramo priti, naj velja kar h o.V, Delali smo brez počitka dobrih štirinajst dni. Brez počitka, tudi brez uspeha. Moštvo je postajalo vedno bolj nezadovoljno. Zadnje dni sploli ni hotelo poslušati več povelj, in jaz sem le * težavo zadrževal Na-resa. da ni pretepel tega ali onega mornarja. — Morda bi bolje delali — sem rekel nekega dne Nares«, če bi ljudem kaj obljubili? Če mislite, da boste imeli od tega dela kaj dobička, za'kaj ne? Na \>nk način >••• jim mora ugoditi, kajti drugih ljudi ne morete najeti na otoku. Kapitan je poklical zatem vse može na krov. — Gledal je grdo kot da jc prišel kaki nepravilnosti na sled. Poslušajte, gospod Dodd je razpisal nagrado. — Dobil jo bo oni. ki bo pr\i dobil opij. Kot vam je znano, se osla na več načinov hhko pripravi k delu. Bodisi z udarci, bodisi z dobro krmo. — Go spod Dodd bo poskusil ^ krmo. l e pa ne dobite opija tekom petih dni, s»» boni ja/. poslužil drugega sredstva. — Prepričani bodite o tem. Kitu* pride opiju na sled. ho dobil stopetindvajset. dolarjev izplačanih na roko. .laz bom dal pa še iz svojega lastnega žepa sto ameriških dolarjev, — Ali >te zadovoljni? — Ali je prav tako, go-»pod Dodd* llvala vam. gospod kanftan. — Dobro ste napravili. Že vsaj mislil sem dobro — je odvrnil. Ta prediog pa ni hil brezuspešen. Kakorhitro so ljudje slišali, da je razpisana nagrada, so izginili s krova ter se podali na delo. Ko sv« bil sama, je pa stopil k nama kitajski kuhar ter rekel v slab- angleščini: Kap t.m, jaz sem služi! dve leti v ameriški mornarici ter sem delal »est let v pristanišču. — .Jaz vem veliko.,., — Veliko veš? — je vzkliknil Nares. — Res? — No, lega že prej povedal t sem. kdaj se boste spomnili nagrade. , moj sin, ti si že vsaj odkritosrčen. Denar ti bo torej odprl gobft'. Dobro, dobro, zdaj pa le govori. — Ce boš govoril resnico, boš dobil nagrado. — Že dolgo časa sein si razbijal glavo in premišljeval, zakaj je na krovu toliko malih vreč riža. — Morda je opij v teh vrečah? No, gospo I Dodd, kri j pravite k temu? — je vprašal kapitan. Mož j" morda uganil iu jaz bi skoraj prisegel, da je uganil. Če jc sploh op j na ladji, mora biti v vrečah. Drugje ga ni. Vsega je »topetindva.iset ton riža. Ce prerežemo vse žaklje, bo več kot polovico trga ri,'.a uničena. Stvar je treba natančno premisliti, če se izplača ali ne. .Jaz p.i pravim, da ni treba čisto nič premišljevati. — Stvari moramo prili na duo. naj velja kakorkoli hoče. Riž je brez pomena. Riža na^ ne more rešiti in tudi uničiti ne. (iosp< I Dodd. takega odgovora sem pričakoval od vas — je odvrni! kap lan. Podala sva -e v prostor, kjer je bil riž. — Naša naloga je obstajala v tem odpreti kakih šesttisoč posameznih žakljev ter uni-č ti stopetdset ton dragocenega živila. Z izvatiredn 1 naglim sva začela rezati žaklje. Kakorhitro je bil /akelj prereza, sva zarita svoje roke v notranjost ter grebla po rižu. Riž se je sipal na tla in kmalo ga je bil eel kup. Odprla sva stransko ».dprtino. in k«>r j«* bila ladja nekoliko nagnjena, se je sipal naravnost v morje. Notranjost ladje s(* jc polagoma izpremen la v velikansko žitnico. Vsled velikega prahu sva bila prisiljena odpreti odprtino nad s4*boj. Temu koraku je pa sledila druga nadloga. Na stotine in stotine ptic se je zbralo na krovu, iz krova so pa priletele v notranjost ladje ter začelo pobirati zrnje. Nekaj časa sva mahala naokoli in jih VABILO. na plesno veselico, katero priredi društvo sv. Alojzija št. 18 JSKJ.' v Rock Springs, \Yyn„ v soboto' 20. julija. Tem potom vljudno va-j bimo vse rojake in rojakinje iz mesta in oUolice. da nas blagovo- NAZNANILO IN ZAHVALA. Tem potom naznanjam žalostno vc-:l, da je tukr.j umrl po dolgi in ... ... - • . mučni bolezni nioj soprog in oče lito poseliti na gori omenjeni ve- . , 1 ° * „ , - - , sestero otrok eer ter nam tako pripomorejo k lepšemu uspehu. Veselica se pri- FRANK FERME. č-ne točno ob sedmi uri »večer. Ob Ranjki je pripadal dvenu;i dru-7.^0 nastopijo govorniki, kateri »tvorna: Tri if! as št. 2 S.NPJ. in sv. nam razodene jo vse delovanje od Martina JSKJ. prvega dne organiziranja našega' Najprisrčueja zahvala vsem pri-drustva pa do sedaj. Nato nastopi jateljem. ki «o se vdeležili pogre-g. Leo Poljane, kateri nas bo raz- t>a, kator tudi obema društvoma veselil z lepim kupletom, poceni hh krasni venec, ki so ga položili pa poje pevski zbor še nekaj dru- pokojnemu na krsto v zadnji spo-gih pesmi ipood vodstvom g. Antona Ju- v bližini slovenske naselbine, m stina. Vstopnina za moške 50< in sieer zato, da bi so se bratje dru-5c vojni davek (war tax); dame ^ev, katerih je bil pokojni član, so vstopnine pi-oste. Za vso po- lažje sprevoda vdeležili. Torej še strežbo bo skrbel za to izvoljeni enkrat presmča hvala vsem, ki so odbor. Torej na veselo svidenje,»ne tolažili ki spremili pokojnega - Tako pa nisi - Čakal - Dobri vsi brez izjeme. Vljudno vabi Odbor. Tem potom opozarjam vse člane društva sv. Alojzija š.t. 18 JŠKJ.. da se prihodnje seje polnoštevilno vdeleze, ker imamo več važnega tlela. Pobiralo se bo tudi za glasilo po od vsakega člana. Obenem se bo pobiralo za vstopnino veselice od prejšnjega večera. Vstopnino piačajo vsi člani, stanujoči tukaj v mestu in zunaj, zato prosim vse člane, kateri stanujejo zunaj mesta, da to upoštevajo, Obenem opozarjam tudi člane, stanujoče tukaj v mestu, kateri se seje ne vdeleže in plačajo kakemu drugemu svojo tnesečnino, da to upoštevajo. Z bratskim pozdra-voin -Joe Yugovic, tajnik. Rad bi izvedel ai moji dve sestrič-ni ANO in ROZO NOVAK, doma iz Sent Jurja pri Lokvi na Notranjskem. Prosim. č>? kdo v > za naslov, naj mi blagovoli naznanili. ali naj se pa sami oglasita bratrancu: lgruier* Novak. Box "i. Cheat Bridge, W. Va. (16-22—7) k večnemu počitku. Tebi. neporabljeni soprog, pa bodi laiika črna zemlja' Ivana Ferme. žalujoča soproga z otroci. Cherry, 111., Box !)2. NAZNANILO. Rojakom v Clevelamdu, O., na znanjamo, da jih bo obiskal naš zastopnik Mr. OTTO PEZDIR, ki je pooblaščen pobirati naročnino za "Glas Naroda'' in izdajati pravoveljavna potrdila. Rojakom ga toplo priporočamo. Upravništ.vo. NAZNANILO. Slovensko Samostojno Bolniško Podj>orno Društvo za Greater New York in okolico ima v soboto dne 27. julija svojo polletno sejo. Pri tej seji se bo poročalo o društvenem poslovanju ziadnjega četrtletja in na dnevnem redu je več i drugih važnih točk. t/ato je dolž-j nost vsakega člama in članice, da j se te seje gotovo tudi vdeleži. Se-j ja se viši v društvenih prostorih KopriTSek" v Beethoven Hali na 5. cesti med NAROČILA za jugoslovansko zastavo. Jugoslovanska društva in org a-12. in 3. Ave.. New York. Na svi- Ečem mojega prijatelja JOSIPA LiADlO. Doma je izpod Grada na Primorskem. Prosim cenjene rojake, če kdo ve za njegov naslov. naj ga mi nazinami. ali naj se pa sam oglasi, ker poročati mu imam nekaj važnega. — Frank Sain, Camp 1. Slatv Fork", W. Va. (13-16—71 IŠČE se dobre dogarje. Jaz imam zeh dober les in plačam zelo visoki cene za francoske doge. — Max Fleisher, 258 Lewis St., Memphis Tenn. (25—6. do rr.) Naši zastopniki, kateri bo pooblaščeni pobirati naroe □ino za duevnlk "C.las Naroda". Naroe ulna za "Glas Naroda" je: za celo let« $:',.5o, za pol leta $J.O0 In za Četrt leta pa $1.00. Vtiak zastupnik Izda iM>trdll< za avoco. Katero je prejel ln Jih roja kom priporočamo. San Francisco, Cal.; Jakob Ix>viln Denver, Colo.: l»ula AndolSek li Frank Škrabec. Leadville, Colo.: Jobn Hočevar. Pueblo, Colo.: Peter Cull g. Joht Germ, Frank Janeab ln A. Kocbevar Salida, Colo, m okottea: Loolt Somerset, Colo.: Math. Kernely. Clinton, Ind.: Lambert Bolakar. Indianapolis, Ind.: Alois Rudman. Aaron, HL: Jernej B. VerbiC. Chicago, III.: Jos. Boattč, Joa. Bllab In Frauk Jurjovec. Joliet, III.: Frank Bamblcb, Frank Ijaurleb In John Zaletel. La Salle, I1L: Matija Romp. Livingston, 111.: MIh. Clrar. Maaroutata. 111.: Fr. Aiuni.«tln. Noromia, 11L In okolica: Matb Galshek. North Chicago, I1L In okolica: Antoi K obal in Matb. Ogrln. So. Chicago. DL: Frank Cerne. Springfield, III.: Matija Barbortč. Waukegan, III. in okoli«; Math Ogrin in Frank PetkovSek. Franklin. Kana. In eitoliea: Frank Lesko vie. RIngo. Kans.: Mike PenclL Kitzmiller. Md. in okolica: Frank vodopivec. Baltic, Mich.: M. D. Llkorlcb. Calumet, Mich, ln okaliea: M. I Kobe, Martin Rade in Pavel Shalta. Detroit, Mich.: Paul Bartel. Chisholm, Minn.: Frank Govie, Jak Petrlch. Ely. Minn. In akoliea: Ivan GouSe Jos. J. Peshel, Anton Poljanec Ui Loul» M. PernSek. Rveleth. Minn.: Louts (jovie ln Jnrl' Kotze. Gilbert. Minn, in ckolica: L VeseL Hibbing, Minn.: Ivan PouSe. Virginia, Minn.: Frank Hrovattch. St. Louis. Mo.: Mike Grabrlan. Great Falls, Mont.: Math. F rib. Klein. Mont.: Gregor Zobec. Roundup. Mont.: TomaS Paulln. Govanda, N. Y.: Karl ^terniSa. Little Falls, N. Y.: Frank Masle. Barberton, O. In akoliea: Math Kramar. Bridgeport. O.: Michael Kofievar. Collin wood, O.: Math. Slapnlk. Cleveland, O.: Frank Sakser. Jakot Debevc, Chaa Karlinger, Frank Met ln Jakob Resnlk. Lorain, O. In akoliea: Louts Balan* In J. Kumše. Nilea, O.: Frank Kogoviek. Toungstown, O.: Anton KikelJ. Oregon City, Oreg.: M. Justin ln J Mlsley. AOegheny, Pa.: M. Klarlch. Amhridge, Pa.: Frank Jakie. Beaemer. Pa.: Loula Hribar. Broughton, Pa. In okoUca: An to* [pavec. Bordlno, Pa. In okolica: Joto DemSar. Canonabnrg, Pa.: John Koktlch. Conemangh. Pa.: Ivan Pajk. Vld Rovanfiek. Claridge. Pa.: Anton Jerina in Ant Kosoglov. Export. Pa.: Louis SnpanSifi. Forest City, Pa. Mat. Kamln In Wt Leben. FarelL Pa.: Anton Valentine«. Grcenaburg. Pa. in okoliea: Frank Novak. Hoatetter, Pa. In okoliea: Frank Jordan. Imperial, Pa.: Val. Peternel, box 172 Johnstown, Pa.: Frank Gabrenja la John Polauc. Luzerna, Pa. In okoHcn: An tea Ooolnlk. Manor, Pa. In okoliea: Fr. Demflar. Moon Run. Pa.: Frank Maček ln Fr PodmllSek Pittsburgh, Pa. In okoiien: U. R Jakoblch, Z. Jakahe, Klarlch Mat., 1 Magister. Ralphtoo, Pa. In okolico: Martin Koroscbetz. Reading, Pa. In okoliea: J. Pezdlre. South Bethlehem, Penna.: Jernej POZOR BO JAKI 1 Najuapeineja mašilo sa ienska lase, kakor tudi sa možke brka in brado. Od tega mazila ara-stejo v etlb to dnlh krasni go stl ln dolgi laaj« kakor tudi mo »ktm krasni brki ln brada ln ne bouo •dpadali ln oeivell Revmatlzem, kosti »ol ali trganje v rokah, nogah ln « .00. IMSlte takoj •o crenlk. ki ga takoj poSljem zastonj JAKOB WAHCIC, 7n Bowaa Ara. Cleveland, Okla Dr. Koler slovenski zdravnik 638 pens Ave.. Pittsburgh. Pa ur. jlmmt h *m-(urtjll alori ■dravulk, na« t pmakvfka. ki ima U imm *Or«Tlf»- ! r nlzacije, katere bi želele dobiti! denje v soboto 27. julija ! novo jugoslovansko zastavo, naj to sf>oroče takoj Jugoslovanski Pisarni, 032 Southern Bldg.. Waahiugton, D. C., ki jih bo potem 7.si nje. Cena zastavi se ne more vnaprej označiti, ker je odvisna od *te\ila naročb; čim več dru štev iu organizacij se bo priglasilo, toliko cenejše bodo zastave Ker ho te zastave namenjene za enkrat samo za okrasitev družlve- •Toe Pogaehnik. tajnik. 16 18—7 . ni h prostoro v, bodo samo tri eev-veliko pobilo. Kri ptic se je pomešala med riž, toda ptiee se niaojlje dolge in dva čevlja široke, dael ognati. Tako lepega plena najbrže še nikdar niso iv^le. I (13,16,18—7) > . i X SteeRon. Pa.: Anton Hren. Torti« Creek, Pa. In okoliea: Frani Schifrer. West Newton, Pa.: Josip Joraa. Willoek, Pa.: J. Peternel. Murray, Utah In okoliea: J. KaatelU Black Diamond, Wash.: Q. J. Pc renta. Davis, W. Va. in okolica: John Brosich. Thomas. W. Va. In okolica: A. Andrew Fas te I Sceni prijatelja JOHNA Z UST. Bila sva skupaj pred več leti v f levelandu. Ohio, in petem je od>el v Pennsvlvaniijo ter še »e-' Korenchan. daj nekje tam biva. Prosim ce- Milwaukee, Wla.: njene i-ojake. če kdo ve nje- Josip Tratnik. gov naslov, r*u.j mi ga nncuanij Sheboygan, Wis.: John Stampfel In ali če sam bere ta oglas, naj se ^ ^^^ Dmaiar to •nii oglasi. — .John CerovšekJ rrm;ak gkot 1426 X. E. 43. St., Cleveland, O.J go* Springs Wyo.: Joo Tugorta, (16-18—7) Rad bi izvedel za svoje prijatelje A X DR IMA OB K D. JAXKZA in j JOSIPA KRKMŽAR, ANTONA j PKNKO. .JOSIPA TRINKATS: in JOSIPA BRKOAlt. Prosim j eenjene rojake, da mi pn.šljojo| nijih imslo\, ali naj pa sami j javijo. .Tosepli llrovat, P.oxj IS. 1M air. \V. Va. (i:{.]8-7) n a (to- MTltUi IN, ki ■» J* lsn»sl Ir »r»f. ima trn Uuta aiosol)« aH K*kv-lk* Maai. v oris, lsp*d*a>* lu, kolsSlaa t kostek, »rldlts ta mu« va« kosa krt. Ns tetetu, k« te N-litra a« aalisa Vas asflks kolsssl Mntta r« ssaraf-hml MStoOl. Kakor kltro ohSU, Os »a pr*B«k«Js sdrsvjs, m lOatl«, Imt»I pHiltt la Jas ns ss Sms ■oast psvrnU. S7