IZ PRAKSE ZA PRAKSO Vlado Auguštin*, vlado.augustin@czs.si Čebele pogosto pestijo številne tegobe: bolezni, različni zajedavci, posledice zastrupitev s pesticidi in tudi plenilci. Eden izmed teh je tudi rjavi medved, ki zadnje čase čebelarjem povzroča velike težave. Ta zver ponoči napada čebelnjake, in če le ima mo­žnost, panj odnese s stojišča, ga razbije ter poje zalego in med. Ker se v tem primeru večina čebel razleti, ima čebelar dvojno škodo – uničen čebelji panj in izgubljeno čebeljo družino. Po podatkih Zavoda za gozdove Slovenije v na­ših gozdovih zdaj živi približno 500 medvedov (ma-rec 2015). Lanski letni odstrel je bil 89 medvedov, povprečje zadnjih let pa je približno 100. Škode, ki jo povzročijo medvedi, država ne povrne, približno tretjina vse škode, ki jo povzročijo te zveri, pa je v čebelarstvu. Na območjih, na katerih se zadržujejo medvedi, moramo čebelarji v duhu dobrega gospodarja varo­vati svoje čebelnjake. Pravilnik o primernih načinih varovanja premoženja in vrstah ukrepov za prepre­čitev nadaljnje škode na premoženju (Ur. l. RS, št. 74/2005) v svoji prilogi kot zaščito pred rjavim med­vedom predpisuje ograjevanje z električno ograjo s 5–7 žicami ali z okrepljenim farmskim pletivom. Prav tako imamo čebelarji čebelnjake na območjih z medvedom dodatno zaščitene s posebnimi drogovi za preprečitev izvleka panjev ali z dvignjenim nivojem čebeljih panjev. Težava pri izvajanju tega pravilnika je predvsem v tem, da na stojiščih po gozdovih in v bolj oddaljenih krajih ni zagotovljen stalen dotok električne energije, s tem pa je oteženo tudi napajanje električnih pastir­jev. Menjava akumulatorjev, ki jih uporabljamo za ta namen, je v vseh letnih časih zelo zamudna in nam povzroča precej stroškov. Pozimi, ko se akumulatorji veliko hitreje praznijo, nam dostop do njih občasno onemogočajo tudi zasnežene ceste. Pravilnik velja tudi za tiste čebelarje, ki čebele na tovornjakih seli­jo iz kraja v kraj. Ti si ograjo, pastirja ali kaj drugega težko privoščijo, saj ves čas menjavajo stojišča, tako da bi bilo takšno varovanje tako rekoč nikoli končana in izjemno draga investicija. Da bi v prihodnje preprečili oziroma zmanjša­li škodo, ki jo povzročajo medvedi, je ČZS Ministr­stvu za kmetijstvo, gozdarstvo in prehrano že pred leti predlagala, da bi vsakoletni Javni razpis za sofi­ * svetovalec JSSČ za tehnologijo čebelarjenja nanciranje nakupa električnih mrež in pašnih apara­tov za preprečevanje škode, ki jo lahko povzročijo velike zveri, dopolnili z možnostjo sofinanciranja na­kupa dodatne opreme, kot sta npr. solarni modul in senzorsko zvočno-svetlobno alarmiranje. Solarni modul Nadgradnja baterijskih in akumulatorskih pašnih aparatov s solarnim modulom z močjo od 20–50 W zagotovi neovirano delovanje tudi, če so vremenske razmere nekaj zaporednih dni slabše in če ti stoji­jo na senčnih lokacijah ob robu gozda, kjer solarna elektrarna deluje s slabšimi zmogljivostmi. Uporaba ciklične baterije, ki je razvita posebej za poltrakcijsko uporabo in je s svojo konstrukcijo in večjo debelino plošč (do 3 mm) primerna za napajanje sistemov, pri katerih se pojavljajo globoki cikli praznjenja, bi zago­tovila neovirano delovanje tudi pri več kot 300 ciklih s 75-odstotno izpraznjenostjo. Senzorsko zvočno-svetlobno alarmiranje Zaradi vse večje in vse pogostejše škode, ki jo povzroča medved, bi bilo smiselno na čebelnjake in prevozne enote za prevoz čebel, ki pripeljejo če­bele na pašo na območje medveda, opremiti tudi z zvočno-svetlobno alarmno napravo, ki bi odganjala medveda. Gre za napravo, izdelano iz predelanega reflektorja z dodatnima LED-reflektorjema z močjo 3 W in s PVC-sireno, z napajanjem 12 V. Do finančne podpore pri sofinanciranju nakupa bi bile upravičene tako fizične kot pravne osebe, ki čebele pripeljejo na pašo na območje medveda. Foto: Jani Atelšek SlovenSki čebelar 9/2015 letnik CXvii 289 IZ PRAKSE ZA PRAKSO Ker v zadnjih nekaj letih ni bilo nobenega javnega prepuščeni naši lastni iznajdljivosti. Če ima kdo kako ino­razpisa za sofinanciranje nakupa električnih mrež in pa-vativno idejo, kako medvedu onemogočiti dostop do če­šnih aparatov za preprečevanje škode, ki jo lahko pov-belnjaka poleg teh, ki jih objavljamo v nadaljevanju, naj to zročijo velike zveri, smo čebelarji pri zaščiti pred medvedi sporoči na e-naslov: vlado.augustin@czs.si. Zaščita čebelnjaka pred medvedom Branko Obranovič, brankoob@siol.net Čeprav je medved gozdna žival, ga pogosto sre­čamo tudi na obronkih gozdov. Rad zaide tudi v kako vas, v kateri lahko povzroči velikansko škodo. Na ko­čevsko–ribniškem območju vsako leto povzroči veliko škodo tudi čebelarjem. Tudi našemu čebelarstvu Ma-Ja iz Kočevja je kosmatinec že dvakrat povzročil škodo. Iz sporočil ČZS sem zaznal, da so medvedje šape opazili že na čebeljih pasiščih na slovenskem Krasu, zato bi tamkajšnjim čebelarjem rad pomagal vsaj z na­sveti. Sam sem namreč na poseben način zavaroval svoj čebelnjak in do zdaj se je izkazal kot učinkovit. Medved nas je prvič obiskal junija 2004. Sam do tedaj niti nisem vedel, da bi medved kdaj komu v moji bližini opustošil čebelnjak ali v njem povzročil škodo. Ker je bilo to prvič, sem škodo dobil povrnje­no, hkrati pa sem moral čebelnjak ograditi z električ­nim pastirjem, katerega ograja je bila v obliki mreže. To varovanje je tedaj, torej v poletnih mesecih, zado­ščalo. Nakup pastirja je tedaj sofinancirala država. Februarja 2010 je bilo na Kočevskem veliko sne­ga in v okolici čebelnjaka je bila snežna odeja debela več kot 70 cm. Zaradi tega nikakor nisem mogel pri­ti do čebelnjaka, da bi odmetal sneg z žic, ki so bile pod napetostjo. S tem se je zmanjšala moč napetosti. medvedi pozimi po navadi spijo. Toda tokrat ga je iz spanca najverjetneje predramila lakota in kosmatinec se je odločil najesti. Ta isti medved (po izmerjenih sto­pinjah je tehtal približno 90–100 kg) je že vso jesen hodil po vaseh in iskal hrano. Na stojišču je v nekaj dneh razmetal mojih šest nakladnih panjev s čebelji­mi družinami. Škoda je bila ocenjena na 1200 EUR. Škoda, ki jo je pozimi leta 2010 povzročil medved. Tedaj mi ni preostalo drugega, kot da s sorodni­kom izdelava načrt, kako se obvarovati pred medved­jimi šapami. Ker je po poklicu elektronik, je izdelal trojno varovanje čebelnjaka. Na čebelnjak smo pritr­dili tri senzorje, ki zajemajo območje čebelnjaka. Tisti hip,ko se nekdo približa čebelnjaku ali mreži pastirja, se vključijo žaromet, radio in sirena. Če to ne zadostu­je, je kot četrto varovalo še močan električni pastir z 10.000 V in 6 džuli moči. Od tedaj (leta 2010) v bližini nismo opazili medveda. Material za to napravo me je stal približno 80 EUR. Z medvedom bomo pač vedno živeli, saj ga narava potrebuje. Mi smo pa tudi del te narave. Naj medi, pa ne za medveda. Škoda, ki jo je junija 2004 povzročil medved. Varovalni sistem pred medvedom SlovenSkičebelar 9/2015 letnik CXvii