izhajajo vsako jutro. Veljajo do konca leta 1918 20 K. Za četrt leta K 10'—. Mesečno K 3-50. Posamezna številka 20 v. Oglasi po dogovoru. v St. 97. Uredništvo lq upravništvo je v „Zadružni tiskarni“, Dunajska cesta št. 7. Telefona št. 180. Uredništvo je strankam na razpolago od 6—7. ure zvečer. Leto L Jugoslavija ali Podunavske države? Obnovitev Goriške. NemžSja čaka na Wilsonov odgovor. Izolirana Jugoslavija feil Zedinjene države. Govori in piše se o samostojni Jugoslawe v smislu popolne ločitve od dosedanje državne :zveze pa tudi od dinastije. To je v gotovi meri istovetno z izoliranjem Jugoslavije. Izolacija ;ma svoje solnčnate in senčnate strani. „Splendid Isolation ameriških Zedinjenih držav — prosta roka na vse strani — obhaja v sedanjih časih zmagoslavje, kakršnega svet doslej ni videi. Toda ameriške Zedinjene države so narod 120 milijonov, razpolagajo z neizmernim naravnim bogastvom, z malo da neizčrpnimi državnimi denarnimi viri, » mogočno veleindustrijo in trgovino z visoko kulturo. Poleg vsega pa uživajo Zedinjene» .države tudi še i z o 1 i r a n o 1 e g o. „Velika luža“ jih loči od vseh ostalih velesil sveta. Vsakemu je jasno, da je situacija bodoče Jugoslavije bistveno drugačna v kratkomalo vseh ozirih, v katerih je Amerika močnejša, ali vsaj tako močna, kot vsaka druga velevlast, je Jugoslavija slabejša kot sploh vsaka velevlast in mejila bo, kakor smo ze povdarjali, neposredno na velevlast Ita-lijo, ki je obenem mogočen in nerazmerno močnejši konkurent na Jadranskem morju- V takem položaju je stališče slabejšega konkurenta zelo težavno. Bati se je, da si Italija takoj osvoji ko-mercijelno prvenstvo na Jadranski obali. To prvenstvo pa ne bo od danes do jutri, ker bo Italija dosti močna, da je trajno obdrži. Roko v roki s tem bo Šlu industrijelno prvenstvo v naših deželah. Nerazmerno ugodnejša je pozicija jugoslovanske države kot ena Podunavskih Zedinjenih Držav. K tem Podunavskim Zedinjenim Državam štejemo vse tiste narodne države, ki se ^zcimijo iz sedanje _ habsburške monarhije. Ni dvoma, da so te države ekonomsko močno na vezane ena na drugo. Večstoletno skupno življenje je ustvarilo vezi, ki ostanejo tudi potem, ko iz-gine sedanji državni ustroj z vsem svojim neslanimi birokratskim aparatom, sploh ko izgine vse, kar je narode sistematično odtujevalo državi. Jugoslavija je v glavni stvari morska obal te podunavske skupine. Ostalo je zaledje. Neka organična državnopravna zveza obali z zaledjem bi dala Jugoslaviji uprav sijajno pozicijo v označeni skupini. Lahko se reče, da bi v doglednem času Jugoslavija zamogla doseči uprav prominentno vlogo v teh Zedinjenih državah. Jasno pa je, da oi bi! ta razvoj le mogoč, če bi bila država Jugoslovanov popolnoma neodvisna in suverena. Prvo Je tedaj brez vsakega dvoma, da se ustvari ta suverenost in neodvisnost v polni meri in da potem jugoslovanski narod svobodno sklepa o svojih stalnih dotičajih do sosednih narodnih držav, zrastlih na tleh današnje avstroogrske monarhije. Dinastičnega vprašanja se danes ne dotikamo, razmotrivati hočemo to, ko bomo bližje razpravljali o Zedinjenih podunavskih državah. Dr. Ivan Šušteršič. Slovenstvo. Kljub temu, da neizprosna usoda črta Nemcem v Avstriji nove smeri za bodočnost, so vendar alpski Nemci še polni nadutosti in gospostva-željnosti. Se ne morejo uvideti, da je naša gruda naša last in .da bo Slovenec svobodno odločeval o svoji zemlji. Dne 17. oktobra smo brali v graški »Tagesposti* članek, ki je trdil, da Slovenci nimamo ničesar skupnega s Hrvati, vsled česar mi ne moremo v okvir jugoslovanske države. Takoj nato je poudaril člankar, da morajo Slovenci pripasti k Nemški Avstriji, ker, ker — to drugače biti ne more. Članek je tak, da je spravil radi šovinizma m pomanjkanja objektivnosti iz ravnovesja celo hladnega učenjaka. Profesor slavistike na graški univerzi Rajko Nachtigall je vzel pero in je zapisal par besed iz zgodovine naših jugoslovanskih plemen. Ze dne 18. je „Tagespost“ objavila njegov prispevek k jugoslovanskemu vprašanju ne da bi se bila osmelila pripomniti le eno samo besedo. Prof. Nachtigall piše: „V jutranjem listu z dne 17. t. m. čitam ne ♦ k' nikakor več ne odgovarjajo moderner stališču raziskavanj. Med drugim tudi trdite, yVe Slovenci priselili na svoja sedajna bivališ Ta QS*iern’x.^rvat' Pa srecb sedmega stole) neDravih18' r‘,azor sloni na netočnih, naravni "ika Konstantna'PorfirogenUa^3 CeSarSltega " h,va.Ske7^0-pi* sre b za Postanak sbl bilfvsT od' Karan?! - isÜ dobi- Tudi č.nižki Sol”"a isla "asa Stari cerkvenoslovenski jezik, neko staro-macedonsko narečje iz mesta in okolice Soluna, so imenovali slovenski. Metod, eden obeh slovanskih apostolov, je bil, predno je začel misijonski delovati, cesarski namestnik v neki „slovenski“ kneževini na jugu. In takratni zgodovinski viri imenujejo narod Slovencev in njih deželo Slovenijo. Ta etniški izraz so šele pozneje izpodrinila imena „bolgarsko“, „srbsko“ in „hrvatsko“, kar je pač v zvezi s postankom političnih tvorb. Vendar pa so se sledovi „slovenstvu“ ohranili do najnovejših in današnjih časov: Jezik književnikov v starem Dubrovniku se je imenoval v narečju slovinski, kar ima biti seveda slovenski in Slavonija je pač Slovenija. Dasi spadajo pod izraz „slovenski“ tudi Slovaki, ki imenujejo svoje narečje slovenskim, bi bilo vendar krivo misliti, dk „slovensko“ ni po jezikovnem bistvu isto, kar je jugoslovansko“, kamo-Ii da je prvotno splošno slovansko. Jugoslovanski jeziki tvorijo napram iztočni slovenščini (ruski skupini) in zapadni slo-vanščini enoto, v kateri sega narečje v narečje, tako da ne more biti govora o ostro se razlikujočih mejah. Kdor bi se hotel o tem položaju pobližje poučiti, bi mogel s pridom čitati dvoje izbornih razprav splošno znanega slavnega dunajskega učenjaka Vatroslava pl. Jagiča. (Ein Kapitel aus der Geschichte der südslawischen Sprachen in „Verwandtschsftsverhältnisse innerhalb der slawischen Sprachen“ v arhivu za slovansko jezikoslovje, zv. 17 in 20.) Jugoslovani so torej etniški združen in enoten narod, ki je zapadel zato različni politični usodi. Kulturno dviganje v noveji dobi jih je tega spomnilo. Hudobna nevednost je trditev o umetno ustvarjenemu „slovenskem književnem jeziku“ Kakor vemo danes prav natanko, se je slovanski književni jezik neprenehoma in brez skokov razvijal od svojih početkov v dobi reformacije. (Najstarejši jezikovni spomeniki na temelju nekega srednjekoroškega narečja segajo nazaj v 10. stoletje.) Sv. pismo in slovnica na temelju dolenjskega narečja spadata še v leto 1584. Razdalja v jeziku od današnjih dni je radi konservativnega življenja posebno starejših stoletij mnogo manjša, nego je n. pr. razlika med kakim današnjim nemškim narečjem ali med današnjim nemškim književnim jezikom in med jezikom Lutrovim. Zanimivo je, da je doba reformacije tudi delu Hrvatov, namreč onim v zagrebški pokrajini, oskrbela takozvano kajkavsko književnost, ki je bila jezikovno za pravo - tudi slovenska (saj se tuoi knjige o slovenski književnosti ozirajo nanjo.) Ta jezik pa so opustili za časa ilirskega pokreta v drugi četrti 19. stoletja, da se zedinijo z jezikovno istim narodom Srbov in Hrvatov. Kot dostavek pripominja prof. Nachtigall, da bo morda kdo spraševal, kako to, da se je staro skupno ime Jugoslovanov danes ohranilo le še pri Slovencih. _Ce b; se bila stara Karantanska država z vstoličenjem knezov na Gosposvetskem polju obdržala, bi bili pač Slovenci prišli do kakega imena, ki bi označevalo njihovo državno skupnost in potem narod sam, kakor se je to zgodilo pri Bolgarih, Srbih in Hrvatih. In res je, da so Slovence v starih časih glasom Nestorjeve kronike imenovali Korutance» Slovencev in Hrvatov torej ni smatrati v razmerju Bavarcev in Saksoncev, oni so si bližji. Kajkavščina je celo slovansko narečje v ožjem smislu besede (pa gre vendar pod hrvatski književni jezik, op. ur.). Pred Wiisonoväm odgovorom. Washington, 23. oktobra. Uradnega tolmačenja nemške note Wilsonu trenutno še ni. Neuradni komentari trde, da mir ni neposredno pred nami, tudi premirja ne more biti brez pogojev, ki na večno uničujejo moč nemškega militarizma. Washington, 23. oktobra. Senatna komisija za zunanje zadeve pravi, da bo nota predložena antanti, predno odgovori Wilson Nemčiji- Berolin, 23. oktobra. „Tagblatt“ ima iz Rotterdama : „Daily Chronicle“ javlja, da so si nekateri zelo v skrbeh radi razpoloženja v Ameriki. List misli, da zadostuje brutalna sila sama, da se konča vojna. Seveda pa bi bilo zelo nevarno za razpoloženje, če bi vojno še nadaljevali. , Berlin, 23 oktobra. Cesar Viljem je sprejel včeraj državne tajnike in jih je ogovoril. Rekel je, da v bodočnosti nobena država ne bo mogla prekositi Nemčije z ozirom na svobodo ustave. Poskrbljeno je, da ostanejo vse izpremembe trajne. Hšrovnš pogoji Francije Nemčiji. Pred novimi revolucijami. Bazel, 22. oktobra. „National Ztg.“ ooroča iz Petrograda: „Pravda“ piše v nekem članku: Začetek socijalističnega preobrata v Nemčiji bo služi! antantnim imperialistom, z Ameriko na čelu, le kot spodbuda za ojačenje njih napada na celi fronti. Imperialisti ne morejo zabraniti, da ne bi v doglednem času v Parizu in Londonu zaplapolali zastavi vstaje. Lloyd George in Clemenceau bosta obrnila vse moči v to, da se uduši nemško gibanje. Potem se bo morala boriti rdeča armada socijalistične Nemčije za svojo sccijalistično domovino in za zmago mednarod nega socijalizma. V tej borbi bodo našli nemški delavci popolno podporo s strani starejše socijalistične ruske republike. Rusija jim ravno tako ne bo odrekla pomoči in podpore, kakor se bo morala bojevati Rusija proti istemu sovražniku, ako se on dvigne do vladajočega razreda. Ženeva, 22. oktobra. Pariški korespondent „Journaia de Geneve“ opisuje razpoloženje v Franciji, ki gre enodušno proti temu, da se prizna Nemcem ugoden mir. Napačno pa je, če se misli, da Francija sploh zabranjuje mir. Francozi so pripravljeni koncedirati Nemcem ponuđeni mir, če brez diskuzije sprejmejo Wilsonovo formulo in takoj brez razločka izpraznijo vsa zasedena ozemlja. Seveda bi bilo poleg tega treba ustvariti prav podrobna vojaška jamstva. Korespondent namiguje, da stoji Francija ta čas še v prav ostri opoziciji proti mirovnim stremljenjem Wilsona in da se zato začenja izvajati pritisk na Francoze. Ženeva, 22. oktobra. Antantofilni „Journal de Geneve“ pozdravlja jutranjo zarjo bližajočega se miru. Antanta mora odslej vsako svoje dejanje natanko premotriti in si biti na jasnem o njega dalekosežnosti. Držanje Nemčije nudi Wilsonu vsekako možnost, prisiliti svoje aliirance na pot miru Seveda si bodo ti pridržali, da se določijo vojaški predpogoji in bodo pri tem prepustili odločujočo besedo Fochu. v Govor drž. kanclerja. Radi pomanjkanja prostora se včeraj nismo mogli obširno baviti s kanclerjevim govorom. Danes navajamo najvažnejše odstavke. Med splošno napetostjo je v torek povzel besedo državni kancler princ Maks Badenski ter je- izvajal med drugim: Gospoda! Ves nemški narod pričakuje, da sliši, kateie izglede vidi nemška vlada za posre-čenje stvari miru. Razumeli boste, da se morem izraziti ö tem le z največjo rezervo. Zato nočem danes povedati o mednarodnem vprašanju ničesar več, kakor to edino : Prvi odgovor predsednika Wilsona na mirovni korak nemške vlade je spravil v vseh državah na vrhunec boj naziranj o vprašanju „pravni mir — ali nasilni mir?“ Gre za spor v naziranju, ki se mora izbojevati v vsaki državi javno in ki se je moral bojevati tako tudi pri nas Na eni strani dvigajo glasneje, kakor kdaj svoj glas oni, ki domnevajo, da je blizu trenutek ko bodo mogli zadostiti strasti sovraštva in maščevalnosti na tleh naše nemške domovine, na drugi strani pa so si pristaši zveze narodov na jasnem, da se odloča danes o temeljni ideji nove vere. Ta temeljna misel se glasi: Predno katerakoli posamezna sila ali skupina sil stori korake, da vporabi sredstvo sile za izvedbo in dosego od nje zastopane pravice napram drugemu narodu, se mora z vso temeljitostjo in poštenostjo poskusiti vzdržati na poti prostovoljnega sporazuma mir, ali, z ozirpm na sedanji mednarodni položaj, doseči mir. Ta boj idej še dolgo ni odločen. Mi poznamo samo duševne sile, ki si stoje nasproti, ne poznamo pa razmerja njih sil. Zadnja Wilsonova nota ni prinesla nemškemu narodu gotovosti, kako se bo končala javna borba idej. Morda 'prinese novi predsednikov odgovor gotovost. Do takrat, gospoda moja, pa moramo biti v vseh naših mislih in dejanjih pripravljeni na obe možnosti. Prvič na to, da sovražne vlade hočejo vojno in da nam ne preostane druga izbira, kakor da se branimo z vso silo naroda, ki je prisiljen do skrajnega. Če pride tako daleč, ne dvomim, da sme nemška vlada poklicati narod na narodno obrambo v imenu naroda, kakor je smela govoriti v imenu naroda, ko je nastopila, da se zavzame za mir. (Klici: Bravo!) Kdor se je pošteno postavil na stališče pravnega miru, je obenem prevzel dolžnost, da se brez boja ne ukloni nasilnemu miru. Prav bi imel bojujoči se in delajoči narod, če bi zaničeval vlado, ki bitega ne razumela! Nevolja javnega mnenja bi jo pomedla. Pečati se pa moramo tudi z drugo možnostjo z vsemi njenimi posledicami: nemškega ljudstva ne smemo slepo voditi k razpravljalni mizi. Zdaj se mu hoče jasnosti. Da, gospodje! Gre za sklep silne dalekosežnosti. Nič več naj bi ne veljalo, kar sami vzdržujemo, marveč to, kar se v prostem razgovoru z našimi nasprotniki pripozna, da je pravica Težko premaganje ljudstva, ki je ponosno in navajeno, da zmaguje. Pravno vprašanje se namreč ne ustavi pred našimi deželnimi mejami, ki jih prostovoljno ne bomo nikdar odprli sili. Stavki, katere smo sprejeli, se tičejo tudi razmer v državi. Z več strani se mi je očitalo, da pomeni sprejem Wilsonovih pogojev, da se podvržemo Nemcem sovražnemu tribunalu, ki bo odločeval o pravnem vprašanju le z vidika lastnih interesov. Če bi bilo temu tako, zakaj se ravno ekstremni politiki sile v ententi izogibajo razpravne sodbe, kakor krivec sodišču? Jedro vsega Wil-sonovega programa je zveza narodov, ki pa ni mogoča, če se vsi narodi ne odločijo za samo-zatajevanje. Realizacija pravne skupnosti zahteva, da se odpovemo in opustimo del brezpogojne samostojnosti, ki je bila do zdaj znamenje državne suverenitete, tako mi, kakor tudi drugi. Za vso našo bodočnost bo odločilnega pomena, y kakšnem duhu sledimo potrebnemu razvoju. Če vztrajamo v notranjosti na temelju narodnega egoizma, ki je bil še pred kratkim časom gospodujoča sila v življenju ljudstva, ni za nas nobenega dviga in obnovitve več, ostalo' bo čuvstvo grenkobe, vsled katere bomo skozi rodove ostal: brez moči. Če pa uvidimo da je smisel sedanje strašne vojske predvsem zmaga ideje pravičnosti in če tej ideji ne nasprotujemo, ako se ji uklonimo brezi notranjih pridržkov, marveč popolnoma prostovoljno, dobimo v njej zdravilo ranam sedanjosti in nalogo za moči bodočnosti. Pri tej nalogi bo sodelovalo nemško ljudstvo z vso stvarno resnostjo in vestnostjo. Ne dvomim o tem, da bomo kos nalogam vojske in miru le, če izvedemo, program vlade in zapustimo stari sistem. (Živahno Odobravanje na levici.) Svoj govor je končal kancler z opozorilom, da če hoče nemško ljudstvo mirno razvijati svoje lastnosti, mora varovati svoje pravice hišnega gospodarstva. Pred vratmi stoji sovražnik. Ne smemo dovoljevati, da se žali naša armada, ne da je zadeta čast našega ljudstva. Vojakom je zaklical: Domovina Vas ne zapusti, dala Vam bo, kar potrebujete in kar more dati ljudi, sredstev in srčnosti. Nemški državni zbor. Berolin, 23. oktobra 1918. V državnem zboru se vrši politična debata. Neodvisni socijalist Haase je izjavil, da je nemški imperijalizem zaigral. Doživeli smo. najhujši poraz, ki si ga je mogoče misliti. Kanclerjev govor je varanje. Nota Wilsona je nejasna in zato ni nade za premirje. Nečuven je tudi oklic na obrambo; nikdo ga ne more upravičiti. Podkancler Payer je izjavil, da ni fatalizem ali bedastoča, če se Nemški narod pripravlja za najhujši slučaj. Še hočemo imeti mir, ker nam je potreben. A sovražniki so nezaupljivi. Imamo pa poštene namene in hočemo, da se stari dogodki več ne ponove. Treba nam nedvomno poštene besede. Poljak Stychel ne zahteva od Nemcev zemlje. Poljaki hočejo zavarovati svojo grudo. In če se sedaj razmere izprevržejo, ne bo to krivica, ampak zbrisana bo le stara krivica. Državni zbor. Gosposka zbornica. Dunaj, 23. oktobra. Knez Fürstenberg si predstavlja zvezo narodov kot mogočno celoto, močno zvezano z nemško državo v zvestobi s cesarskim domom. Baron Beck je zadovoljen s preureditvijo Avstrije in pravi, da je to zasluga krone, ki se je priznala k načelu samoodločbe narodov. Glede Jugoslovanov pravi, da je sprava z njimi ne le potrebna, ampak celo nujna zapoved. Tako bi se dalo ugodno rešiti tudi tržaško vprašanje. Dr. Sieghardt govori o Wiisonovem odgovoru in svari, naj ideji francoske revanše nikar ne sledi misel o nemškem plačilu. Princ Lobkovic vladi ne zaupa in jo zelo kritizira. On bi rad, da bi se državna kriza rešila v habsburškem smislu, že za to, ker i i se tako obistinili sveti ideali svete vaclavske krone. Če bi se Jugoslovani izmuznili iz monarhije, bi to ne bilo toliko njihovo delo, ampak krivda naših državnikov. Vojvoda Beaufort govori proti madjarski oligarhiji in opravi, da je ona sovražnik vseh avstrijskih narodov. Nadaljevanje seje jutri ob 11. uri dopoldne- Vojni odsek avstrijske delegacije. Dunaj, 23. oktobra 1918. Vojni minister Stöger-Steiner govori o izmenjavi ujetnikov in povdarja, da se je ukrenilo vse, da se naši ujetniki kolikor mogoče hitro vrnejo domov. Skrbeli so tudi za obleko in so odposlali nad 30 vagonov obleke v različne kraje cele Rusije tja do Transbajkala. - Podadmiral Holub odgovarja na interpelacijo del. Glöckel-a in pravi, da ni res, da bi bil udrl kak sovražni podvodnik v eno ali drugo naše pristanišče. Ladija „Wien“ je bila res v notranjem pristanišču tržaškem torpedirana. Oficirji so bili postavljeni pred sodišče, toda postopanje je po cesarjevi milosti ustavljeno. Aktiven ni noben izmed teh častnikov več. Dalje govori o razmerju med številom admiralov in moštva: na enega admirala odpade 3000 mož. Admiralov imamo 18. — Vojni minister Stöger-Steiner pobija stališče delegata Zahradnika glede vojaške prisege. — Delegat Mayer pobija trditev Körner-ja, češ da češki vojaki služijo samo po sili. On ve iz lastne izkušnje, da so Čehi storili svojo dolžnost. — Delegat Fon se pritožuje, da se na pritožbe jugoslovanskih delegatov, o različnih nasiljih ni oziralo in da so ostali krivci nekaznovani. Tako se vzgaja proti vojaštvu samo sovražnost. Zahteva, da bi bili vojaki iz Goriške kolikor mogoče hitro oproščeni in poslani domov na delo. Končno se zahvaljuje goriškemu etapnemu poveljstvu, zlasti poveljniku, za njegovo naklonjenost ljudstvu. Avstrijsko vojno poročilo. Dunaj, 23. oktobra. (K. u.) Uradno: Italijansko bojišče. Živahno sovražno delovanje artiljerije in letalcev na celi fronti. Balkansko bojišče. Naše albanske bojne sile se bližajo črno-gorsko-albanski meji. Na zahodni Moravi in severno Kruševca trajajo dalje boji zadnjih čet. Sovražni poskus, prekoračiti reko pri Kraljevu, se je izjalovil. Šef generalnega štaba. Mirovni pogoji Salandre za Avstrijo-Ogrsko. „Voss. Ztg.“ poroča iz Lugana: V dopisu v „Giornale d’ Italia“ izjavlja bivši ministrski predsednik Salandra, da mora takoj odstopiti Avstrija Italiji Pulj, razen tega zahteva takojšnjo propustitev Kotora, Tridenta in Franzensfeste. Čehoslovaki odstavili Habsburžane. Ženeva, 22. oktobra. Narodni svet v Parizu je proglasil svobodno češkoslovaško državo. Prepis listine, s katero odstavljajo Habsburžane, so poslali Wilsonu. Nemško volno poročilo. Berolin, 23. oktobra. (K. u.) Uradno. Vojna skupina kraljeviča Ruprechta. Boji na nižini Lyse trajajo dalje. Silni napadi nasprotnika ob Deynze. Severno mesta so bili zavrnjeni, južno mesta pa po začetnem pridobivanju na prostoru v protisunku ustavljeni zahodno ceste Deynze—Olsene. Vzhodno Kortryka smo bili potisnjeni z zahodnega roba od Vichte nazaj na vzhodni rob. Na obeh straneh Ortesa so se izjalovili močni sovražni napadi. V srditem boju je držal višine pri Kaybergu šlezijski rez. pp. št. 10 proti štirikratnemu navalu nasprotnika. Delni boji v dolini Skalde ob obeh straneh Tour-naya in Valenciennesa. Vojna skupina nemškega cesarjeviča. Južno Marie smo izpraznili mostišče ob Serre in Souche in smo umaknili svoje črte za odsek potoka. Ob Aisni smo odvrnili silne napade ob Nanteuilu. Na vzhodnem bregu Aisne ob Vouziersu in vzhodno Olizya so večji boji. Z najmočnejšo artiljerijo je napadel sovražnik zarana med Terronom in Falaise ter med Olizy in Beaurepaire. Na višinah zahodno Ballaya je pridobil napad nekaj tal, na ostali fronti pa se je ponesrečil pred našimi črtami. Tudi popoldne je napadel sovražnik po obnovljeni najmočnejši topniški pripravi. Prvi bavarski pešpolk je trdovratno branil višino vzhodno Chestresa in jo držal proti večkratnemu navalu nasprotnika. Tudi na ostali fronti je bil sovražnik zavrnjen s težkimi izgubami zanj. Vojna skupina von Gallwitza. Med Argoni in Mazo ter med Mozo in Mozelo ostro ponočno streljanje. Delni napadi zahodno Može in Mozele so ostali brez posebnega uspeha. — Poročnik Buechner je dobil svojo 40. zračno zmago. von Ludendorff. Haag, 23. oktobra. „Nieuwe Courant“ poroča z meje, da so sovražna letala zadnje dni bombardirala Brügge. Dnevna politika. Jugoslovanski klub odklanja cesarski manifest. Jugoslovanski klub je imel v torek dobro obiskano sejo, v kateri je načelnik dr. Korošec poročal o položaju in o svoji konferenci z ministrskim predsednikom baronom Hussarekom. Predlog parlamentarne komisije na odklonitev cesarjevega manifesta se. je vzel na znanje ter se je odobrilo odklanjajoče stališče kluba. Južna železnica in Jugoslavija. Iz jugoslovanskih krogov poročajo, da je pričakovati na vodilnih mestih pri južni železnici globoko segajočih izprememb. Za funkcijo predsednika je baje določen bivši železniški minister Förster, za mesto generalnega ravnatelja pa sekcijski načelnik v trgovinskem ministrstvu dr. Grünberger. V jugoslovanskih krogih so te vesti močno presenetile, ker sta oba gospoda baje huda nemška nacijo-nalca. Naglaša se v teh krogih, da teče velik del južne železnice po ozemlju, ki bo pripadalo bodoči Jugoslaviji, kjer bo imela družba opraviti z bodočimi funkcijonarji jugoslovanske države. Madjarl in Čehoslovaki. Ogrski poslanec grof Karolyi je dospel v Prago ter je konferiral z dr. Kramarem v njegovi vili na Hradčanih. Posvetovanje je veljalo slovaškemu vprašanju ter je prišlo baje do zbližanja. Grof Karolyi je izjavil, da so Madžari pripravljeni, prepustiti čehoslovaški držvavi 4 komitate. Grof Karolyi se odpelje naprej v Švico. Liebknecht pomiloščen. Bivši berolinski državni poslanec, socijalni demokrrat Liebknecht, je bil pomiloščen. V ječi je bil dve leti in je že dospel v Berolin. Turčija sklepa mir. Nevtralni diplomatski krogi poročajo, da dela turška vlada na to, da se hitro sporazume z antanto. London in Paris sta že res ustavila boj proti Turčiji; tudi napade so ustavili. — Zunanji minister je izjavil, da niso resnična poročila, po katerih je valiju v Smirni naročeno, da vodi mirovna pogajanja. Pasic o miru. Stockholm, 22. oktobra 1918. Reuterjev korespondent je intervioval Pa-šiča, ki je izjavil: Ne verjamem, da smo neposredno pred mirom, pričakujem pa ga pred Bo žičem. Zveza narodov je gotova stvar in bo izključevala bodoče vojne. V Nemčiji živi še močna vojna stranka, toda med ljudstvom ima malo pristašev in ne najde tudi nikake opore pri Avstriji-Ogrski ter Turčiji Grof Andrassy — avstrijski vnanji minister? Dunaj, 23. avgusta. V političnih krogih se razglaša, da bo v kratkem imenovan za vnanjega ministra^grof Andrassy, ki je bil po svojem povratku iz Švice sprejet pri cesarju v avdijenci. Češka krona. „Češke Slovo“ piše k poročilu o dozdevnem kronanju cesarja Kar’a za kralja češke države: Mi ničesar ne vemo o taki akciji, tudi češkim poslancem o tem ni ničesar znano. Gre najbrže za načrt gotovih krogov in ne za kako akcijo čeških poslancev. Čehoslovaki odpravijo plemstvo. „Pravo Lidu“ se v ostrem članku obrača proti češkemu plemstvu in piše: Češko plemstvo se zopet enkrat plazi na dan in se priznava k češkemu narodu. Tem gospodom moramo torej sledeče po- j vedati: V češki državi za plemstvo ni prostora. | Ena glavnih zahtev češke demokracije bo, da se enkrat za vselej odpravi plemiški naslov. Omenjamo to ravno sedaj, ker se peljeta baron Nad-herny in princ Labkovic v Švico. Češki poslanci nimajo ničesar skupnega s tem visokorodnim odposlanstvom. Naš narod si bo svoje zadeve že sam uredil. Ne odpošilja v Švico niti baronov, niti princev, temveč pošilja tjakaj svoje poslance, enega delavca, enega kmeta in enega žurnalista. Habermann, Stanek in Klofač, edino ti so poklicani govoriti v imenu češkega naroda Krakovski magistrat proti nemškemu dopisovanju. Krakovski magistrat je odredil kot politična oblast prve inštance, da naj se odslej rešujejo vsi akti. le v poljskem jeziku in naj se nič več ne uraduje v nemščini. * * * Cesarska dvojica. Debrecin, 23. oktobra. Kraljevska dvojica je dospela v Debrecin k otvoritvi univerze. Klofač o Nemški Češki. Praga, 23. oktobra. Pred odhodom v Švico je še govoril poslanec Klofač in je rekel, da treba kaznovati one, ki so zakrivili vojno% Eden glavnih krivcev je grof Tisza. O Nemški Češki je rekel, da bi bila Casus belli. Sicer pa bi Nemci sami raje ostali pri Čehih nego bi prišli k Nemčiji, ker je gospodarska konjunktura bolja. Iz ogrske zbornice. Budimpešta, 23. oktobra. Poslanska zbornica nadaljuje debato o proračunskem provizoriju. Živila iz Nemčije. Dunaj, 23. oktobra. Izvršilni odbor nemškega narodnega zbora je sklenil poslati zastopnike v Berolin, ki bi naj podpirali uradne avstrijske odposlance v zadevi zasiguranja živil. Zastopniki odpotujejo nocoj. Poljski kabinet. Dunaj, 23. oktobra. Poljska časopisna agentura javlja iz Varšave o sestavi poljskega kabineta: Ministrsko predsedstvo prevzame Swierzyn-ski, ministrstvo zunanjih zadev Glombinski, vojno in finančno ministrstvo še ostane nezasedeno. Imenovanih bo že v najbližnjlh dneh nekaj ministrov brez portfeljev. Novi kabinet bo sestavljen večji del iz pristašev poljskega kluba. Levica pa se je vzdržala tvorbe kabineta. Na konferenci stranke so razpravljali o sklicanju narodnega zbora. Ta se ima sestaviti iz sto članov iz vseh delov Poljske. Iz Nemčije jih bo 15. Po domovini. Izjava. Cestni okrajni odbor za okolico ljubljansko je v svoji seji 23. oktobra t. 1. na predlog načelnika Belca soglasno sklenil: Cestni okrajni odbor okolice ljubljanske pozdravlja iskreno proglas Narodnega vječa SHS. z dne 19. oktobra 1918, se mu imenom cestnega okraja za okolico ljubljansko v celoti pridruži, ter sledeč pozivu proglasa stopi v „nerazdružljivo Narodno kolo, kateremu je pred očmi samo veliki ideal narodnega ujedinjenja, svobode in neodvisnosti“. — Cestni okrajni odbor v Št. Vidu nad Ljubljano. Anton Belec, J^ Oražem, Jožef Šuštaršič, Anton V.lfan, Franc Žitnik, Ivan Kanc, Andrej Remškar, Matija Mencej, Franc Juvan, vsi 1. r. Stave za mir. Koncem zadnjega tedna je bilo razmerje stav v Londonu, da se sklene mir še koncem leta 4:6, za mir pred 31. marcem 1919 pa 6:4. Dunaju grozi lakota. Na Dunaju nameravajo v kratkem skrčiti količino kruha za polovico. Istočasno bi se morala skrčiti tudi na polovico količina krompirja, mesa ne bo nič. Odločitev do danes še ni padla, pač pa je pričakovati odločitve v najkrajšem času. To nadaljno skrajšanje količin živil je odvisno od prenehanja dovozov iz Češke, Ogrske in Galicije. Kočevska država. „Gottscheer Bote“ zahteva za Kočevce samostojnost in morda celo suverenost, ker pravi, da so tudi republike Monaco in San Marino, ki so manjše, suverene države. Slednjič bo že hotel vsak posamezen Nemec odločevati — na naš račun. Demonstracije v Zagrebu. O priliki proglašenja objave Narodnega Vječa na slovenski, hrvaški in srbski narod je prišlo v Zagrebu do navdušenih manifestacij. Delavstvo je proglasilo enodnevni generalni štrajk, da se more udeležiti slavnostnih obhodov po mestu. Izmed vseh govorov, katere so imeli zastopniki različnih strank na različnih mestih, omenjamo le govor Pribiče-vičev, ki je duševni vodja Narodnega Vječa: Danes je lepo živeti. Rušijo se okovi, ki so nas do-sedaj vezali. Doživeli smo čas, ko moremo dati duška svojim čustvom. Dosti dolgo smo čakali na ta dan. Naš narod vstaja, poklican od višje sile v novo življenje. Naš narod zahteva popolno edinost in združenje v smislu popolnega strnenja posameznih delov. Kar je Srb, to je Hrvat, to je Slovenec. Vsi smo en narod in nobene razlike ni med nami. Ne loči nas vera, ne loči nas jezik, vsi smo enega srca, vsi en narod. Zahtevamo svobodo v zedinjeni in neodvisni Jugoslaviji. Od Soče in Mure, od Drave in Save do morja, do Morave in Vardarja, kliče naš enotni narod: „Živeli naši osvoboditelji!“ Temu narodu na čelu stoji Narodno Vječe, ki je našxedini organ in naša edina vlada. Od tega dne ne priznavamo nad seboj nobene druge vlade, zahtevamo, da se nam povrne vsa škoda, ki smo jo trpeli vsled te yojne. Zahtevamo, da se nam nagradijo vse naše žrtve, ki smo jih morali prenesti proti svojemu boljšemu spoznanju in proti svoji volji. Hočemo popolno svobodo našega naroda, hočemo biti gospodarji v svoji lastni hiši ter ne priznavamo več nobene nadvlade nad seboj. V tem trenutku pa se spominjamo s hvaležnostjo naših osvoboditeljev in prvobojevnika za človečnost in pravico, predsednika Zedinjenih držav Wilsona. Ljubljanska realka. Včeraj je došel na deželno vlado kranjsko ukaz c. kr. naučnega ministrstva, da se naj ljubljanska realka takoj utra-kvizira in da naj se to s štirimi razredi takoj izvrši, t. j da naj se slovenski pouk takoj uvede na štirih razredih. Pred par tedni pa.so poslali ravnatelja v pokoj, češ, da hoče realko utrakvi-zirati. Sestanek zdravnikov. Društvo zdravnikov je na svojem zadnjem mesečnem sestanku sklenilo, opozoriti občinstvo, da alkohol ne zabrani obolenja za influenco, ampak napravi telo, kar so zdravniška preiskovanja že davno dognala, manj odporno za vsako infekcijsko bolezen, tako tudi za influenco. Ker do sedaj še ne poznamo niknkega uspešnega obrambnega sredstva proti influenci, nasvetujemo občinstvu, da uvažuje že splošno znana higijenična pravila, n. pr. pridno zračenje stanovanja, gibanje v prostem, svežem zraku,, pogosto spiranje ust s dezinfekcijskimi sredstvi, da se varuje pred prehlajenjem itd. — Nadalje apelira društvo zdravnikov na občinstvo, da vpošteva prenaporno delo zdravnikov v sedanjem času in da uredi bolniške obiske na ta način, da naznani obiske, ki jih želi imeti še dopoldne, do„9. ure, popoldanske obiske pa do 3. ure, v ostalem času pa da kliče res le, kadar je nujno potrebno. Iz politične konceptne službe. Okrajni komisar Evgen marquis Gozani se je vrnil iz vojaške službe in je prideljen v službovanje okrajnemu glavarstvu v Novem mestu. Za strojnega komisarja je imenovan strojni adjunkt Konrad Krenner v Ljubljani. Odlikovanje. Poveljstvo soške armade, vojna pošta 239- je podelilo nadlovcu Ivanu Podržaju zaslužni križec s krono na traku hrabrostne svetinje za izvrstno službovanje pred sovražnikom. Ljudskošolske vesti. Magdalena Slatnar je nameščena za suplentinjo v Kamniku, Amalija Malenšek je imenovana za provizorično učiteljico na Raki, Marija Kraigar za suplentinjo v Mirni peči. Čevlji za šoloobvezne otroke. C. kr. deželna vlada ima okoli 30000 parov čevljev za porazdelitev med šoloobvezne otroke. Krajni šolski sveti se naj obrnejo nemudoma do vlade, da se čevlji sedaj še pred zimo porazdele. Katoliška delavska družba v Idriji obhaja v nedeljo 27. t. m. 251etnico svojega delovanja. V župni cerkvi bo ob 10. uri slovesna velika peta sv. maša s primernim govorom. Na večer bo pa v Didič-evi dvorani veselica. Nastopi moški in veliki mešani zbor, govor, znana dr. Krekova igra „Ob vojski“, ki je že zadnjič tako ugajala. Kot zabela pa se uprizori nova burka „V dobi nahrbtnikov“, kar bo vzbudilo obilo smeha, ker se ozira na sedanje čase. Z nahrbtnikom vidimo sedaj otroke, ženske in moške tudi gospoda se ga ne sramuje. Koliko neljubih prizoiov doživi človek iskaje živil, vse to bo burka pokazala. Člani in sploh prijatelji zdrave zabave se vabijo k obem prireditvam. — Odbor. Umrli so: V Sevnici ob Savi ga. Eliza Vivod roj. Razdevšek; na Dunaju c. in kr. mornarski komisar I. razr. Pavel Biber; v Mokronogu ga. Ana Kante Ljubljane. — V Velikovcu vč. g. kanonik Ivan Žel; v Velikih Žabljah mizar Maks Štrekelj. Vinske cene hitro padajo. Dočim se toči v Ljubljani vino še po vojnih cenah, ga točijo v Mariboru v restavraciji pivovarne Götz že po 6 K liter. Cene padajo radi izredno dobre trgatve. Mnogo kupcev, zlasti judov, ki so že pred tedni dali vinogradnikom are za nakup novega vina so jih pustili zapasti in so preklicali kupčije, ker se boje, da cene še bolj padejo. — Upajmo, da bo to uplivalo na vinske cene tudi pri nas. Dragocen plen Lastniku mlinov in realitet v Slov. Bistrici, Karlu Kukoviču, so ukradli tatovi iz zaklenjenega svinjaka 5 prešičev in 4 pujske. Star prosjak. Vsak petek hodi po Mariboru prosjak, ki je že 100 let star, pa še vedno trden in čil. Brezplačna juha v Pulju. Z ozirom na razširjanje španske bolezni in pomanjkanje mesa je sklenila mestna aprovizacija v Pulju oddajati bolnim ljudem na dveh krajih brezplačno mesno juho. Da bi bilo vsaj malo kruha v njejl Iz berolinske aprovizacije. Mesto mesa nakazuje berolinska aprovizacija tedensko na osebo: 3 funte krompirja poleg običajne količine 7 funtov, torej skupno 10 funtov ali 5 kg. Količina masti znaša za ta teden 40 g, surovega masla in margarine 70 g. Krušna racija znaša n. pr. skoro 2 kg. Dalje so na transportu v Nemčijo večje pošiljatve rib in prekajenih jestvin. Poleg običajnih racij deli berolinska-aprovizacija še druga živila. — Ti podatki kažejo, kako skrbi Nemčija za ljudsko prehrano. Narodno gospodarstvo. Promet s semenom zelenjadi letošnjega pridelka. Semenje zelja, ohrovta (vseh vrst), kolerab, korenja, rdeče pese, podzemskih kolerab, peteršilja, kumar, paradižnikov, zelenega češnja in čebule, nadalje dozorelo semenje sočivja, ki se porablja za zelenjad, to je grah in fižol ter če-bulček, se deva v namen, da se zagotovi preskrba prebivalstva s temi potrebščinami, pod zaporo z učinkom, (da ga smejo posestniki (pridelovalci, trgovci) oddajati le oblastveno poverjeni nakupovalnici, oziroma njenim pravilno legitimiranim nakupovalcem. Izplačuje se praviloma 14 dni po dejanskem prejemu blaga. Pred prevzemom zelenjadnega semenja ga preišče c. kr. postaja za nadzorovanje semenja na Dunaju. Posestniki semenja so zavezani, ga s skrbnostjo trgovca in_ pridelovalca semenja shranjevati in varovati, dokler ne dospe izjava c. kr. postaje za nadzorovanje semenja. Zavezani so dobavljati natančno po vzorcu in jamčijo tako za pravilnost označene vrste kakor tudi za kakovost semenja. Občine so dolžne, sodelovati pri izvrševanju tega ukaza. Češki revirji rjavega premoga v severno-zapadnem delu dežele so producirali glasom poročila za 1. 1917 manj premoga kakor predidoče leto, akoravno je bilo več delavcev zaposlenih. Decembra 1917. leta je bilo v tem revirju zaposlenih 30007 mož, proti 23.276 v januarju 1917. Decembra 1917 je bilo zaposlenih približno 20 odstotkov več delavcev kakor v januarju 1917. Kljub temu se je izkopalo približno 0 9 mil. met. stotov manj kakor takrat. Stomilijonski bankovec. Znano je, da pripravlja Avstroogrska banka izdanje petkronskega papirnatega denarja, da odpomore pomanjkanju drobiža; da pa izdeluje banka celo 100 milijonske bankovce, izvemo iz članka generalnega tajnika Avstroogrske banke pl. Schmida, v katerem razpravlja o vzrokih pomanjkanja bankovcev (seveda ne v prometu, op. ur.) in nastopa proti onim, ki deiajo banko odgovorno za pičlo število. Generalni tajnik potrjuje v tem članku, da je oddala avstroogrska banka za kritje v Rutjiu-niji izdanih bankovcev (levov) več kot 700 milijonov kron nemški državni banki. Način, kako se je izvršilo kritje, se izraža generalni tajnik takole Kot kritje smo predali državni banki sedem kosov bankovcev od katerih se je vsak glasil na 100 milijonov kron, torej najvišji bankovci, ki smo jih kedaj tiskali. Naš statut dovoljuje izdanje takih bankovcev, ker stavi mejo le navzdol, nikakor pa ne navzgor. V denarnem prometu v zasedenih romunskih pokrajinah kakor tudi za promet v Moldavo je mogoče pošiljati vrednostne papirje in druga plačilna sredstva izvzemši bankovce. Romunska pošta je začela s tem poslovanjem dne 1. oktobra. Pošiljatve se morajo predložiti cenzuri, katero oskrbuje posebni urad za pregledovanje pošte: Te nove uvedbe se smejo posluževati v prvi vrsti trgovci, zasebnikom se dovoljuje le v važnih slučajih. «0**0**m*0ii00*0*#0« ■■m' >»*i~>*