Koroška Kronika IZDAJA P. W, B. — BRITANSKE ZASEDBENE SILE V AVSTRIJI Številka 22 Celovec, 14, decembra 1945 Cena 15 grošev Otvoritev koroškega deželnega zbora Deželni glavar Piesdi ponovno izvoljen — Deželna sielnika Ferlilsdi in Herke namestnika deželnega gla\nrja 10. decembfa 1945 leta je bila prva seja novoizvoljenega Koroškega deželnega zbora v sejni dvorani mestne hiše v Celovcu, ki je bila slavnostno okrašena z avstrijskimi zastavami. Otvoritvi je prisostovalo vseh šestintrideset poslancev štirih strank kakor tudi stari predsednik Koroškega deželnega zbora iz leta 1934, Julius Lukas sen., z ravnateljem deželnega urada Dr. Newolejom. Kot gostje pa so prisostvovali še bivši zastopnik deželnega glavarja dr. Tschurtschenthaler, deželni ravnatelj za varnost polkovnik Stoßier, policijski ravnatelj Hartner, deželni žendar-merijski poveljnik major von Korytko in vodje oddelkov deželne vlade kakor tudi številna množica gledalcev. OTVORITVENI GOVOR STAREGA PREDSEDNIKA LUKASA Prvi je spregovoril stari predsednik Lukas sen. ki je v svojem otvoritvenem govoru dejal:' „Prebivalstvo Avstrije, ki ima volilno pravico, je izvolilo 25. novembra 1945 leta poslance za narodno skupščino in deželne zbore. Zadnje volitve pred temi so bile 9. novembra leta 1930., torej pred točno 15 leti Obojne volitve so bite odkrito priznanje k demokraciji. Ali volitve 25. novembra 1945 moramo vsled velike volilne udeležbe in dogodkov v zadnjih sedmih letih oceniti kot posebno močno priznanje. Demokracija, udeležba celokupnega naroda pri zakonodaji in upravi države, je od vseh državnih oblik najboljša zaščitnica interesov naroda. To spoznanje in spomin na dogodke v zadnjih petnajstih letih so menda tudi bili povod za veliko udeležbo pri volitvah. Da ni Koroška postala bojno polje, se zahvaljujemo začasni deželni vladi, posebno pa današnjemu deželnemu glavarju, gospodu Pieschu, ki se je pravočasno in odločno zavzel zato, da je nacionalsocialistični gau-leiter dr. Rainer odstopi!, še pred vkorakanjem britanskih čet na Koroško. S tem niso izostale samo krvave borbe, marveč tudi daljna razdejanja in uničenja v korist naše dežele in prebivalstva. Gospoda! Izvolili so vas na volitvah, ki so se bile 25. novembra 1945 leta, za poslance Koroškega deželnega zbora in vpoklicali po § 15 čl. 2 zakona o deželni ustavi od 4. junija 1930. štev. 47 preko gospoda deželnega glavarja k prvi seji Koroškega deželnega zbora, ki se vrši danes tukaj v sejni dvorani občinskega sveta deželne prestolnice Celovca. Po § 1 preje imenovanega zakona o deželni ustavi je Koroška samostojna zvezna dežela demokratične Republike Avstrije. Ta zakon o deželni ustavi od 4. junija 1930 je še danes veljaven. Centralno zakonodajstvo in deželni zbori bodo vsled trenutnih političnih in gospodarskih prilik morali izvršiti težavno in odgovorno delo. Tudi vi, gospodje poslanci Koroškega deželnega zbora, stojite pred velikim in odgovornim delom. Najvažnejša naloga bo zagotovitev prehrane. Druga važna zadeva je rešenje stanovanjske stiske, ponovna vpostavitev prometa. Poljedelstvo potrebuje nujne podpore države. Ljudskim, meščanskim in srednjim šolam moramo posvetiti največjo pozornost. Kot predsednik deželnega zbora ugotavljam, da je vseh 3č gospodov, ki so bili izvoljeni za poslance prisotnih pri tej prvi seji in da je s tem seja sklepčna." Nato je sledila zaprisega vseh 36 navzočih poslancev deželnega zbora. Na podlagi sklepa Ljudske stranke je imenovan za načelnika kluba frakcije deželnega zbora Avstrijske Ljudske stranke poslanec deželnega zbora Gruber, za Socialistično stranko načelnik kluba Hans Herke, za njegovega namestnika Matthias Kraßnig, za Komunistično stranko Tschofenig. Stari predsednik Lukas je nato prešel k volitvam prvega, drugega in tretjega predsednika Koroškega deželnega zbora. Za prvega predsednika je bil predlagan Jakob Bereinig (SPÖ), za drugega Josef Ritscher (ÖVP) in za tretjega predsednika župan Schatzmayr (SPÖ). Nato so imenovane tri z večino glasov izvolili (KPÖ in DPÖ nista glasovali). VOLITEV DEŽELNEGA GLAVARJA IN NAMESTNIKOV Po kratkem nastopnem govoru novoizvoljenega prvega predsednika Sereiniga, je zbor prešel k volitvi deželnega glavarja. Za deželnega glavarja je bil izvoljen z 32 glasovi Hans Piesch (KPÖ in DPÖ nista glasovali). Deželni glavar Piesch je imel nato kratek nagovor na poslance deželnega zbora in je dejal: „Izvolili ste me z veliko večino za deželnega glavarja na Koroškem. Hvala vam za vaše zaupanje. Smatram to izjavo za vašo pripravljenost, da skupno zmenoj delate v dobrobit Koroške. Cilj tega dela mora biti, da peljemo deželo v srečnejšo bodočnost. (Odobravanje). Smatram kot najnujnejšo nalogo, s polnim priznanjem in spoštovanjem pomoči, ki smo jo deležni s strani zasedbenih oblasti, da dosežemo tako hitro kot je mogoče v okviru zvezne ustave največjo možno mero,svobodne odločitve dežele. Naloge, ki so pred nami, lahko rešimo samo potem, ako začnete skupno z menoj to delo in ga obvladate v dobrobit naše ljubljene domovine Koroške." (Odobravanje.) Po besedah deželnega glavarja so sledile volitve namestnikov deželnega glavarja. Od Ljudske stranke je bil predložen za prvega namestnika Hans Ferlitsch, a od Sosialistič-ne stranke Hans Herke za drugega namestnika deželnega glavarja. Predlog so sprejeli z večino glasov (32). Za namestnike so bili izvoljeni Ebner, Sacherer, Lukas sen. in Tschebular. V zvezni svet so izvolili za ÖVP Großauer-ja, za SPÖ Enzfelderja in Populoruma. Za namestnike Gritschacherja in Kruschitza. Vodja frakcije ÖVP Herman Gruber je imel še kratek govor v katerem je med drugim rekel: „Z današnjim dnem, ko so se svobodno izvoljeni poslanci Koroškega deželnega zbora sestali k prvi seji, se zaključuje v zgodovini dežele žalostno poglavje. Cas, ki bo po svojem trajanju stal v zgodovini kvečjemu kot epizoda, je minul: čas v katerem narod ni smel govoriti ničesar, a malo njih pa je govorilo za vse in o vsem odločalo. Ako sedaj pristopamo k temu, da krmarimo našo bodočnost po demokratičnih načelih, potem je potrebno, da tudi zakonodajna ustanova dežele, deželni zbor, deluje v duhu teh načel in jih priznava. Delo, ki bo v bodoče storjeno v tej hiši, mora biti označeno z veliko zavednostjo svoj® dolžnosti, kajti gre za to, da najdemo pota, ki vodijo k obnovi domovine. Za Avstrijsko ljudsko stranko smem izjaviti, da hočemo vsakčas delovati pozitivno." Nato je izjavil vodja frakcije komunistične stranke Tschofenig med ostalim sledeče: ,,Po dolgih letih političnih nepravic naroda doživljamo danes pomemben dan — konstitucijo deželnega zbora, ki ga je izvolil narod! Mi komunisti, ki smo vložili vse svoje moči ža osvoboditev naše domovine, mi, ki smo od začetka nove dobe sodelovali z vsemi demokratičnimi strankami skupno pri obnovi Avstrije, izjavljamo sedaj, da smo voljni za, soudeležbo pri izgraditvi Avstrije. Naš cilj je, da napravimo iz Koroške resnično demokratično in antifašistično zvezno deželo v naši na novo nastali domovini Avstriji." Kot zadnja točka dnevnega reda so bile volitve šestero upravnih komisij in sicer pravnega, finančnega, poljedeljskega in gozdarskega, manjšinskega, šolskega in gradbenega odseka. V prve štiri komisije je izvoljeno dvanajst članov in sicer šest socialistov, pet članov ljudske stranke, en komunist, a pri zadnjih dveh komisijah sedem članov, in sicer štiri socialistov in tri člane ljudske stranke. S tem je zaključena prva seja Koroškega deželnega zbora. Avslriisko odp#slans!vo v Prayi Reuter poroča, da je avstrijsko odposlanstvo, ki mu pripadajo zastopniki raznih ministrstev in korporacij, v torek prispelo v Prago, da započne trgovinska pogajanja s Ce-hoslovaško. Avstrija ponuja železno rudo in mangan, želi pa za to dobiti premog in krom-Pir- ________ Vom avstrijska vlada sestavljena Sestava nove avstrijske vlade, ki naj bi pričela svoje delovanje dne 18. decembra ko bo zasedanje parlamenta, je bila sedaj po desetdnevnih razgovorih med tremi strankami določena. Seznam članov kabineta, ki ga mora še Zavezniški svet odobriti, vsebuje po poročilih odločilnih krogov 6 zastopnikov ljudske stranke, 5 socijal-demokratov, 1 komunista in 2 nevtralna. Leopold Figi, vodja ljudske stranke, ki je pri volitvah zadobila večina glasov, bo prev-, zel mesto zveznega kanclerja in zunanjega ministra. Prehranjevalno in prometno ministrstvo bodo prevzeli in upravljali socijal-demokrati. Prejšnji državni kancelar dr. Karl Renner, bo v soglasju vseh strank še pred Božičem pri skupnem zasedanju Narodnega in Zveznega sveta izvoljen za zveznega predsednika. Kakor poročajo dalje, bo tudi mestni svet dunajske občine sestojal iz 7 socijal-demo-kratov, 4 zastopnikov ljudske stranke in 1 komunista. Britanski zastopniki strokovnih zvez v Celovcu Preteklo soboto je prispelo z Dunaja v Celovec pet britanskih zastopnikov strokovnih zvez v spremstvu dveh članov zavszniške komisije na Dunaju ,da stopijo v zvezo z zastopniki koroških strokovnih zvez in se seznanijo s trenutnim stanjem dela strokovnih zvez. Razen vodje delegacije, Mr. Lawther, predsednika britanske rudarske zveza, so bili to Mr. Tanner, predsednik britanske zveze metalurgijskih delavcev, Mr. Bullock, vodeči funkcionar zveze mestnih delavcev, Mr. Harries, sekretar organizacije britanskega kongresa strokovnih zvez in Mr. Carthy, član mednarodnega oddelka britanskega kongresa strokovnih zvez; od Zavezniške komisije: Mr. Peet, ravnatelj-namest-nlk delovnega oddelka in Mr. Greenhough, odgovorni vodja za delavske organizacije. Ob 10 uri je sprejel goste v jjpostorih britanske vojne vlade šef britanske vojne vlade polkovnik Simson. Nato je bil predstavljen britanskim zastopnikom strokovnih Svež prvi predsednik avstrijske zveze strokovnih zvez (za deželo Koroško) Julij Lukas jun. Popoldne so se razgovarjali z zastopniki avstrijskih strokovnih zvez iz Koroške in Štajerske. Prvi predsednik zveze strokovnih zvez za Koroško, Lukas jun. je izgovoril prisrčne besede za sprejem in orisal stanje, pod katerim se vrši na Koroškem izgradnja strokovnih z'to~ V imenu koroške deželne vlade je pozdravil britanske zastopnike strokovnih zvez ravnatelj deželnega urada dr. Newole. V sledečem prostem razgovoru so sporočali koroški in štajerski zastopniki strokovnih zvez o težkočah, ki se pojavljajo radi vprašanja stanovanj in mezd ter odstranje nja nacistov iz gospodarstva. Govornik britanske delegacije. Mr Lawther je zaključno izjavil sledeče: „Prišli smo v Avstrijo, da zberemo vtise o dosedanjih delih avstrijske zveze strokov nih zvez. Prepričali smo se o tem, da zveza strokovnih zvez znatno doprinaša k temu, da se gospodarstvo zopet spravi v tok Izrečno povdarjamo, da nismo v nobeni smeri vezani in da tudi nismo odvisni od britanske vlade. Iz tega razloga ste nam lahko iznesi: Vaše želje in pritožbe brez vsakršne ovire Po tem, kar smo doslej videli in culi, smo prepričani, da bo zveza avstrijskih strokovnih zvez skoro zopet merodajen faktor v evropskem gospodarskem življenju. Kar moremo k temu doprinesti, se bo zgodilo, da bo Avstrija zopet lahko ponosna na svoj pokret strokovnih zvez. V okviru naših mo gočnosti bomo storili vse, da Vam pomagamo in da Vas posebno pri Vašem delu obnovitve dežele učinkovito podpremo. Kakor predvideno so odpotovali britanski zastopniki strokovnih zvez v nedeljo, 9. decembra, dal te v Itai’jo SPOIIdClLO MŠ1M BRALCEM Najpozneje s 1. januarjem 1946 bo dnevnik „Kärntner Nachrichten" prenehal izhajati ter ga bodo nadomestili drugi listi, katere bodo izdajali Avstrijci. Ob tej priliki sporočamo našim bralcem, da bo „Koroška Kronika" še nadalje izhuajala in to v isti založbi (PWB), kol do sedaj; le da bo z novim letom tiskana na boljšem papirju, Čitatelje nujno prosimo, da nam javijo vse nedostatke glede razpošiljanja lista tako, da bo z Novim letom tudi to urejeno. Reklamacije pošljite na uredništvo lista. Pripominjamo pa, da lista ne moremo poslati, če ni uprava prejela naročnine. korošhi Slovenci . Pisec naslednjega članka je Karl Newole, ravnatelj urada Koroške deželne vlade. Od leta 1927 se je večkrat pečal z manjšinskimi problemi v Srednji Evropi, in to zlasti onih narodov, ki sb naseljeni ob nemški in avstrijski meji. „Vprašanje slovenske narodne manjšine je na Koroškem že več desetletij na političnemu dnevnemu redu. Vkljub vsem dosedanjim poizkusom rešitve je to vprašanje še vedno odprto. Brez dvoma so zastopniki obeh narodnosti dosedaj napravili veliko napak, na čijih posledicah dežela še vedno trpi. Tako-zvana nemškousmerjena politika, katero je večina uvajala napram Slovencem, ni biia posrečena. Ona je rodila veliko renegatov in je dvomljivo, če je to biio ugodno za to deželo in nemško narodnost. Kot renegate pa ni samo smatrati one ljudi, ki so v teku razvoja neopazno menjali svojo narodnostno pripadnost, temveč oj\e, ki so se vkljub zelo slabemu znanju nemškega jezika naenkrat začeli smatrati za potomce Germanov. Višek tega pa so te vrste ljudje našli v posameznih SA-skupinah, katere so stopile na plan leta 1938 s hrupnimi Heil-Hitler vzkliki in čijih možje so med seboj govorili slovensko. S tem v zvezi je treba pripomniti, ~e je velika množica slovenskih občin stoodstotno izjavila za priključitev k Nemčiji in so se iste s ponosom preimenovale v Führerje-ve občine. Tudi slovensko - klerikalna politika je za svoj narod imela precej pomanjkljivosti. Crno-rumena slovenska klerikalna usmerjenost proti črno-rdeče-zlati nemško-antikle-rikalni je ta problem zelo pokvarila in otež-kočila. Kdor je hodil v cerkev, je valjal kot Slovenec, kdor pa ne, pa kot Nemec in tako se je zgodilo, da so člani ene družine istočasno pripadali dvema različnima narodnostima. Na Koroškem je postal, ta položaj, da je i učiteljstvo i duhovščina videla nalogo v tem, da pridobiva ljudi za eno ali drugo narodnost. Nemško usmerjeno učteljstvo so že na učiteljiščih navajali k temu, da naj učenca vzgajajo v nemškem duhu, medtem ko s: je duhovščina deloma zastavila nasprotno nalogo: na ta način so učenci dobivali pri ostalih predmetih nemško vzgojo, dočim naj bi se pri pouku verouka, ki se je vršil v slovenskem jeziku, doseglo nasprotno — vzgojiti v slovenskem duhu. Po zlomu avstro-ogrske monarhije ob koncu prve svetovne vojne pa se je, v Evropi pričelo močno narodnostno gibanje. Slovenci iz Kranjske so poskušali zasesti Koroško do Gospe Svete; prišlo je do bojev in končno do plebescita, ki je odločil kon-čnoveljavno v korist Avstrije. Ce se pri tem pomisli, da je bilo .sporno področje pod jugoslovansko upravo, potem je izid glasovanja še bolj prepričljiv. Več nepristranosti, kot je bilo pri tem glasovanju — slovenska uprava tega ozemlja, medzavezniška kontrola —, se res ne more zahtevati. Vsaka obravnava slovenskega vprašanja na Koroškem pa je tudi še danes otežkočena radi tega, ker tega glasovanja Jugoslavija ne priznava kot dokončno veljavnega. Kajti še vedno se uvaja na Koroško iredentični pokret. Ne smemo pa gledati na to, ako hočemo objektivno soditi. Po prvi svetovni vojni je bilo ponovno narejen poizkus, rešiti slovensko vprašanje. Da so imeli Slovani glede zborovanj, zadružništva in tiska vse državljanske pravice, je kilo samo ob sebi umevno. Kot narodnostna stranka koroških Slovencev je nastopila „Koroška stranka", ki ni nikoli presegala 9.500 glasov in je torej predstavljala manjšino med slovenskim ljudstvom. Poizkus nemških koroških strank, priborite pravice manjšine, je propadel radi ugovora omenjene skup ne, če tudi je bil osnutek popolnoma v skladu z nač-li ki jih je zastopal odbor s a narodnostne manjšine pri Društvu narodov. Slovea- ska narodna stranka je torej poizkušala,, re- j siti kvadraturo kroga" s tem, da je postavila I zahtevo, da naj pripadajo slovenstvu vsi prebivalci slovenskega izvora — tudi oni, ki tega nočejo. Na ta način ni bilo mogoče doseči nobenega uspeha. ' . V letu 1941 — po zasedbi Jugoslavije — se je proti Slovencem pričela uničevalna politika ne samo na Koroškem, temveč tudi na Gorenjskem. Partizanska borba Slovencev proti nacizmu je bila junaška. Polom tretjega Rajha pa je ustvaril nov položaj. Začasna Koroška deželna vlada je imela pred očmi sledeča neizpodbitna dejstva: demokratsko pravo Slovencev na samostojno kulturo, nsrk-c..-... r-r e v:——c r- v? 1920 in nujnost, da je treba iti po novih potih. Začasna koroška dsžolna vlada kot zaupnica demokratičnih strank je morala in mora ustreči volji naroda in vztrajati na stališču neokrnjenih meja dežele. Na demokratičen način je rešila šolsko vprašanje. 2e od začetka se je smatralo kot brezupno na dvojezičnem področju izvesti ločite ' med Nemci 'in Slovane!. Ni nikekega okjo-ktivnega znaka, po katerem bi se pri tem lahko ravnali; tudi svoboda izbira onih, k: ro upravičeni vzgajati, bi bila-pri danih pri’ kah sporna zadeva, katero bi z obeh strani napadali. Gotovo je, da živijo na tem podre • u Nemci, Slovenci in takozvani „vindiševei“. Ko je torej zastopnik Slovencev dr, • Tischler pfedložil šetsko ohhko, ki se je obne-'a• že desetletja n. pr. v švicarskem kantonu GraubSndenu so bili s lem predlogom vsi soglasni; v področje dvojezičnih šol so vključili istotako občine, v katerih so naseljeni pretežno Slovenci, kot tudi takšne, ki so sko-ro izključno nemške. Te dvojezične šole mora obiskovati vsak otrok in se učiti obeh jezikov. Noben učitelj ne mere in ne srne vprašati otroka 'po njihovi narodnosti, temveč mora poučevati tako, da obvlada vsak otrok oba jezika. Seveda je odvisna ta jezikovna ureditev d oseenmii spo:o’~irh vzgoji«sijev Prešo-' ;tl ona. ki ro nem sad' na razpolago ni lahko. Na njihovo zavest dolžnosti se stavljajo -"-like zahteve Ker re ~">ra ta ureditev res v Všteno izver.’i, sj mora biti v jak učitelj -v -ojeTmrr m pedr 'čju v trm na jasnem, do :i % vsakim preetopkom proti svo im dolžno tira on o m::-g oči. Prjpo/..-drno mu je tore: !: kršnpkoli ntrodnostao vplivanje na pre-bival- cvo. brez omejitve n' gov h političnih: pravic.. Ako to k'jub temu ‘.vri. izgubi svejč mesto. V teku let bo vzra~el iz samega tege področja poire’nt učitoljski naraščaj. Sev da lahko g o veri Slovenec, k: ne zna nemjk-' - k ;t-- 5 - jn oblertch v metcTinem jeziku in j- o sme b’ k rad; tigs n'h rcr--r-irrljoo. P,:'a-■ -- ,t« f~" rt-" -• k-htšoek-H na - ■n-"'- do svobod-:•■'to združovartja. do po- čtv'"". dclovrnje, v-ono dbonla z»drug itd-( ’-'-toje - ze Slbvenca ravno tako kakor za ' 'kopo-drugega. Krivica, kafro je Jrc'ji rajh prizadel Ste-vsneem, izseljevoh'' in podobno smo po nočnork; ccprivili. V ' - -- - - nemških P a - c tv n- poednjem 7-rrčh-m sa bliža s-r-'• neravni rešitvi. Na ta n-čin smo stvoriii pisepoge'e za mirno sožitje. P ah podrečja z rar'ičntm maternim jezikom je pri volitvah odobrilo 'to politiko. Socijaliničaa in lju/dika stranka sta se v volilnem fc-v-.i nedvoumno izrazili za neokrnjenost meja Manj jasno je bilo stališče komu-ni st- črve stranke, katera je srnatra’a za mož-o novo 'dn.o glase-'anje. Ker stovenek' stranke nt kandidirala n prišel v smislu ne vodil d sl glasov v prid omunislič-e strank*. Lahko torej računamo g’asove, ki niso vo’ in glas.zve komunist’fin ? s'ranke,, a&o oni t” na vsak način hočem, k onim,-ki zastopejo stališče v prid. revizije meje: Od 36.4*5 volilnih upravičencev jih 4.4-25 ni volilo, 977 glasov je bilo neveljavnih. 7* socialistično stranko je glasovalo 15. 934 vo-lilcev in jih na ta način dalo na področht bivšega glasovalnega področja. A nadpolo-vično večino.. 11.102 glasa sta bila oddan-. za avstrijsko ljudsko stranko, 372 za demo krate. Komunisti so dobili 4.316 glasov. Skupno torej 23.908 glasov za Avstrijo proti 8.744 volilcem, ki ah niso volili, ali po so volni komuniste. Odločitev suverenega naroda je nedvoumna z pretežno večino. Upamo in želimo, da. bo sledilo razdobje mirnega in srečnega sožitja. A želja vseh Korošcev in Avstrijcev jej da žive z jugosloyan-. skim narodom, ki je doprinesel v boju proti hltlerjevsekmu fašizmu tako velike žrtve, v, prijateljstvu in dobrem sosedstvu. Angleška iHiMÜka v 'hnM suibndf» O n n vi -meri britanske zunanja politika odkar je'Bevin prevzel posle, je izjavil dr žavni tajnik v britanskem zunanjem ministrstvu A4cNill tole: Zuimn a -bička V*l.ks ''ntarije je osnovna na načelu, da ni dovolj, če. zastavimo n-- ugled, našo gospodarsko moč in naš med narodni vpliv za svobodo govora, tiska, združevanja in volitev v deželah, s katerimi nas vežejo mednarodni odnošaji, ne, na vro moč si moiamo prizadevati, de dvignemo ži vij enake pogoje ljudi v sleherni deželi, s katero, nas druži prijateljstvo. Konferenca \ Moskvi Reuter poroča, da so v Moskvi z zadovoljstvom sprejeli obvestilo, da se bodo prihodnjo soboto sestali zunanji ministri Velike Britanije, Združenih držav in Sovjetske zveze ter tako dali jasen dokaz o sodelovanju med tremi narodi. Obvestilo e sestanku zavzema danes častno mesto v vseh moskpvskih časnikih, .ki pa se sicer vzdržujejo vsakega komentarja o tem. Obvestilo, ki so ga istočasno objavili v Londonu, Moskvi in Washingtonu o sestanku v Moskvi pravi, da bodo zunanji ministri, izmenjavali svoje vidike o nadzorstvu nad atomsko energijo ter bodo prijateljsko razpravljali'o različnih vprašanih, ki zadeva’': tri drž '"e. Obvestilo pristavlja, da j® sestanek v sk'adu s sklepi jaltske konference, kjsr so določili, naj se zunanji ministri sestanejo vsake tri mesece. Domnevajo, da se bo konferenca tudi, nadaljevala med božičnimi prazniki. Angleški zunanji minister se bo vsekakor vrnil v London., da se udeleži otvoritve glavne skupščine Združenih narodov, ki bo 7. januarja. Mogoče je, đa prideta ministra Byrnes in Molotvo skupno z Bevinom v London kot voditelja svojih delegacij. Francoski zunanji minister Bidault in francoski poslanik v Londonu sta je obveščena o sestanku v Moskvi, kakor tudi kitajaska vlada. Kot je znano, nista bili niti Francija niti Kitajska zastopani na jaltski konferenci, ko so sklenili, da se zunanji ministri treh sil sestanejo vsake tri mesece. O nobenem vprašanju,- ki neposredno zadeva francosko in kitajsko vlado ne bodo razpravlja)! na sestanku v Moskvi. ABfflešk# siaiHiß: mlitrUBSFČEBSi m iMSkritosrt niišt Konferenca zunanjih ministrov Velikih treh, ki se bo začela to soboto, se v Londonu smatra za sestanek, na katerem „se bo igralo z očitnimi kartami." Povabilo je izšlo od zunanjega ministra Bevina» in sicer na naslov Rusije, ter v bistvu vsebuje bodrilo, naj vsak pove svoje maksimalne zahteve. Pričakuje se, da bo Bevin ob podpori ameriškega zu nanj ega ministra Jamesa Byroesa na- prosil ruskega zunanjega komisarja Molotova, naj razodene, kateri so cilji ruske politike v Vzhodni Evropi To bi bilo v sklad” z Bevinovim pozivom med nedavno zunanjepolitično debato v angleškem parlamentu. Poziv ja veljal velesilam, češ, naj „pokaže karte očitno na mizo." Po splošnem mnenju sta Velika Britanija in Amerika .pripravljeni, v uslugo za objavo ruskih ciljev sporočiti Rusiji tajnosti atomske bombe. * Teden \ Dva dogodka sta bila v preteklem tednu na dnavnsm redu političkih razgovorov: notranjepolitična debata v Spodnjem dbmu in zaključek britansko-ameriškega finančnega sporazuma, katerega so podpisali v Washingtonu. . - Notranjepolitični spor, ki ga je izsilila konzervativna opozicija z predlogom nezaupanja, je trajal dva dni in potekel izvanred no živahno. Nikakor ni potekel brez ostrih napadov z obeh strani .alb tudi ne brez one deloma pikre .deloma smešne, a vedno dobre šale, ki je tradicionalna v parlament*!:-n fen* življenju Anglije, Tudi Churchill, sedaj vodja opozicije in njegov naslednik v siuž '. ministrskega predsednika, Attlee, sta se pr« tej priliki sprijela. Socialistični poslanec Ernest Thurtle ja označil potek spora v enem članku kakor sledi: „Po mnenju delavske stranke je bila naj Izrazile'ša poteza velike debate goVornsšk; uspeh ministrskega predsednika, ki se je sam prekosil.” Govor je bi! odličen uspeh, bogat učinkg r v dokazov in prinesel ga je z izvanredno mero iskre šale. Pomemben kot komad politične drame je bi? dvoboj med Sir Stafford Crippsom in Churchillom, • Churchill je bil zelo prizadet, ali moramo priznati, da ni zameril nasprotniku kajti sledečega dne je govori! pri najboljši, voki za predlog ,ki 'je bil obsojen na porazen neuspeh. BRITANSKO-AMEBtSKA FINANČNA POGODBA V torek so v Washingtonu podpisali bn tansko-ameriško finančno pogodbo ki pred videva ameriški kredit Veliki Britaniji v znesku od 4,4 miljard dolarjev — 44 ioiljard mark — ki ga morata sedaj,samb še ratifi cirati parlamenta obeh zemslj. Ker je sprejem načrta Bratton-Wooda ne obhoden predpogoj za' pogodbo .e Titanska vlada’ že predložila Spodnjemu domu osnutek zakona, ki se bavi s sprejemom . teaa načrta. Prihodnjo sredo 'n četrtek bo a predlog na dnevnem redu v Spodnjem do -r:.- in čim ga bodo pretresli, ga oodo da»« »akoj naprej Zgornjem domu. Bratton-V/oodov načrt predvideva ustvaj suje mednarodnega fonda za finančno po Tvnavo in zgraditev banke za svetovno •vgraditev. POZOR MRAZ 2000 dopisnic z na^lpisom: „Pozo- mraz bi)0 preteklo soboto na poti iž Bardnej-a v Vncolnshire Poslala Jih je bnta'ska slad ka na zveza in naj bi opozorile kmete v Lincolnshlreu. ki sadijo sladkorno repo, da rašči» jo svojo žetev, ki še vi predelana ved bližai-čim mrazom Tovarne sladkorja delajo »a tri posade. ali še vedno dosti nazadujejo, kajti v Vel k: Britaniji-je bila letos rekordna žetev sladkorne repe. BOŽIČNI DAROVI NA TEKOČEM TRAKU V Londonu sicer še ne leži sneg, kakor v drugih predelih Velike Britanije, ali postalo je zelo mrzlo, da je Božič na pragu, se ne more — vsaj v trgovinskih četrtih — poza--iti Dekorac’je so pisane, po večini eenen--m služijo v mnogih slučajih za to. da pri krijejo pomanjkanje blaga. Deska-za testo 2 rožnato papirno trako ostane sicer deska za testo, ali spominja gledalca na to, da naj «a smatra za darilo. Angleški otroci najdejo svoje darove na Božič zjutraj obešene v nogavici ob postelji. Vsekakor napravijo v to svrho posebne „no- Angliji gavice" iz gazovine, kajti mamine nogavice niso samo dvomljivo majhne — lastnica bi se tudi premislila. Letos bo mnogo igrač, ki potujejo na Božič v nogavico, 23 decembra še na delovni mizi. Pred vrati tovarn za igračke stoje avto mobil] dobaviteljev v dolgih vrstah. Gotovi izdelki gredo s tekočega traka takoj v mesto in so cesto v 24 urah že prodani. Vojna je izdelavo igrač skoro popolnoma prekinila. Sedaj je velik del gotovih izdelkov namenjen za izvoz, ali počasi se vojna uveljavlja tudi v otroški sobi. TUKAJ VLEČE Mnogo nameščencev londonskega centra obrekujejo, da točasno prostovoljno delajo čez čas, ker je doma bolj mrzlo, kakor pa v pisarni. Najslabše gre ljudem, ki imajo plinsko peč, kajti pritisk plina je ob mrzlih dne" tako nizek, da voda za čaj komaj zavre, kako naj se zagreje soba. Ali ne ostane sjamo pri temu. Največji del hiš v Londonu nosi sledove vojne. Kjerkoli sedimo, pri oknu ali blizu vrat, ali sredi sobe— vleče. A popravila so le počasna, ker manjka delavcev, izurjene rokodelce rabijo pri novih zgradbah. Zopet so žene one, ki nočejo položiti roke •v naročje in čakati. Naučile so sa, da si same pomagajo in se poslužujejo tudi v miru te sposobnosti, katero so si prilastile v vojni. 300.000 članic-neke velika britanske ženske zveza obiskuje tečaje za popravilo hiš a čim se bodo ti vajenci naučili potrebnih urnosti, morda lekarne ne bodo mogle več prodati toliko sredstev proti revmatizmu. Jufosiaviia k aisIrfjslMm leiiliam STALIŠČE VRAČKE AGENCIJE „TANJUG" V sredo 12. decembra zvečer, ja prinesla beograjska - radijska postaja prvi komentar k 25. novembra izvedenim avstrijskim volit-vara. Prinašamo izvleček iz komentarja, ki je izšel z naslovom „Avstrija glasovala za povratek k staremu". Svoje zaupanje so na teh volitvah Avstrijci takoimenbvanim „tradicijonalnim" strankam ’ Avstrijski Ljudski stranki in Avstrijski Soci-jalistični stranki. Nekoliko mesecev pelitečnaga življenja Avstrija, a predvsem predvolilna borba v Avstriji je pokazala, da se v Avstriji ni nič izpremeniSo- Na volitvah so zmagale one sile, ki so v volilni borbi zavračale snovanje fronte narodne edinosti za neodvisnost in demokracijo proti uničenju nacistov in.čiščenju državne uprave. Volitve, ki so bila izvedene v raznih državah Evrope so pokazale, koliko so poedmi narodi obogateli na političnih izkušnjah v letih grozote, v kolikor so se odločili za odklonitev „starega” proti povratku starih, rs-akcionisanih in fašističnih pokretov. proti stranki In ljudem.-to so v največji meri odgovorni za njihovo trpljenje m njihovo aaj-večjo narodno nesrečo v zgodovini. Z velikim interesom so opazovali narodi Jugosia-. vije razmere v Avstriji, ki je bila nemškemu imperijalizrou odskočna deska za napad na našo svobodo. Oni so budno spremljali razvoj dogodkov v Avstriji in rezultate volitev, na katerih naj bi avstrijski narod pokazal svojo odločno voljo, da obračuna s preteklostjo in da pokaže svojo vdanost stvarni demokraciji med narodi. Rezultati v Avstriji pa dokazujejo, da js velik del avstrijskega naroda, z glasovanjem za moči preteklosti, zaprl oči pred vsemi obtožujočimi dokazi ter da ni našel v sebi moči' z» nastop nove pote. Rezultati volitev so pokazali, danarod ni obsodil v demokrate maskiranih nacistov, ki so ga porinili v borbo na strani Nemčije in. ki imajo naj večjo odgovornost za današnje nesreče, temveč je nasprotno otežkočil rešitev notranjih tez-koč in zunanjepolitičnih problemov, pred katerimi Smeš Avstrija stoji. Naši narodi bodo z največjim zanimanjem spremljali nadaljni razvoj dogodkov v Avstriji. Pred avstrijskim narodom je že dolgo naloga, da pokaže svoj pripadnost demokraciji, pravemu prijateljstvu in sodelovanju z miroljubnimi narodi in da si s tem pridobi njihovo zaupanje. Ministrski prröseflnik öp tiaspeii nastopil svojo službo Ministrski predsednik Farri, ki je odstopil, je uvedel v svojo službo v torek novega italjanskega ministrskega predsednika/ de Gasparija, vodjo krščansko-demokratične stranke Italije. V kratkem nagovoru je Gaspari izjavil, da izmenjava v vodstvu vlada v nobenem s.u-čaju ne bo imela za posledico menjavo vladinega programa. Geslo ,se tudi dalje glasit „Svoboda in red za razvoj demokracije Jugoslovanske novice Tijma krnita fetra diplomatskema dopisniSai „HalIv TeietjrapSta” Jugoslovanski kralj Peter ie podal diplomatskemu dopisniku „Daily Telegrapha" sledečo izjavo o proglasitvi republike v Jugoslaviji: „Mislim, da je potrebno, da pojasnim svoje stališče z ozirom na sedanji položaj v Jugoslaviji, zlasti kar se tiče odprave monarhije- Zelo velik® važnosti je, da se zavedamo dalekosežnosti odstavke, ki so jo podali dr. Grol, dr. Subašič in Sutej v prejšnji vladi, ki ji je predsedoval maršal Tito, Njihova odstavka je v zvezi z njihovim nasprotovanjem pri vpeljavi novih volilnih zakonov. Razumeli so, da bo s tčmi novimi zadoni mnogo volilcev brez volilne pravice in da opozicija ne bo imela prilike pojasniti državi svoje stališče. Ministri, ki so podali odstavke, so tudi pro testirali zaradi pogojev Tito-Subašičevcrj sporazuma in sklepov jaltskega sestanka. Uveljavjlenje volivnih zakonov in odklonitev opozicije, ki se ni hotela udeležiti volitev, ki so pred kratkim bile, sta imela za posl® dico, da so izvolili na volitvah samo kand; date Osvobodilne fronte. Odprava monarhije in proglasitev republi ke sta prvi bistveni spremembi, ki so ju izvršite te „enoglasne" volitve, ki pa niso bJ' izraz vseh- strank. Ta narodna skupščina I sklenila, da bo napravila mane, kakor mojo družino za zasebnike, ter mi je istočasno vzela pravico povratka v svojo državo. Ne morem in nočem sprejeti tega sklepa, ki ni izraz svobodne volje ljudstva Moj trdni namen je, da ne odneham s prizadevanjem z.V popolno svobodo Jugoslavije pod vsemi vi- diki in da ne izgubim nobene prilike, da ustanovim demokratsko vlado v svoji, državi, vlado, pod katero bedo mogli vsi rv'hodno izraziti svoje mnenje." lislais l®pslma*ske repsial.ke Beograjski listi sc. objavili načrt za ustave federativne ljudske republike Jugoslavija- Prvo poglavje prvega dela z naslovom ..Osnovna načela' določa, da je jugoslovanska federativna ljudska republika država narodov, združenih v republikanski obliki, zveza enakopravnih narodov, ki so svobodno izrazili svojo voljo, da hočejo biti združeni v Jugoslaviji, Jugoslovanska ljudska federativna republika • obsega ljudske republike Srbijo, Hr-vateko, Slovenijo, Bosno in Hereagoviao. Makedonijo in Črno goro. V ljudski republiki Srbiji sta avtonomni pokrajini Kosovo in Metohija. Prestoiica federativne ljudske republike je Beograd Drugo poglavje, ki ureja 'organizacijo ljudske oblasti, določa: . V federit.vni ljudski republiki Jugoslaviji izhaja vsa oblast iz ljudstva in pripada ljudstvu. Ljudstvo izvršuje oblast preko ljudskih skupščin, krajevnih narodnih odborov do skupščin ljudskih republik Ir narodne skupščine federativne ljudske republike Jugoslavije, k: so nastal-' in :e razvile v narodnoosvobodilni borbi proti fašis-mu in reakciji, ki predstavljajo pistveno pridobitev te borbe. Vsi organi oblasti, skupščine, narodni odbori in skupščina so izvoljeni od državljanov na osnovi en-V®, neposredne in splošne volilne prayiee s tajnim glasovanjem. Praznična pečenka Ha poti k organizaciji „Združenih narodov” Zasedanje pripraiSfaine komisije l\0 v Londonu Že pd 24. novembra zaseda v Londonu pripravljalna komisija UNO. Združeni narod: tvorijo novo zvezo držav, ki so jo ustanovili v San Frančišku. V njej je zastopano 51 držav. Funkcije zveze združenih narodov so orisali v San Frančišku samo v velikimi potezah. Naloga pripravljalne komisije je, da izpolni orodje in da zbere tisočero kvadrov, ki bodo končno določili sestavo nove palače narodov. OSNUTEK USTANOVE UNO Pripravljalna komisija je poverila najpreje odseku, ki vodi posle, in ki je sestavljen iz zastopnikov 14. držav, izdelek poročila, ki je medtem že izšel v tisku, katero moramo smatrati kot osnutek ustave nove svetovne organizacije. Poročilo vsebuje predloge glede sestave organizacije ih postopka pri obravnavi številnih problemov, s katerimi se bo moral baviti plenarni zbor. UNO na prvem zborovanju v januarju 1946 leta — drugo zborovanje bodo obdržali junija 1946. Poročilo se potanko bavi s političnimi, tehničnimi in administrativnimi poedinostmi in daje točne smernice tudi za poslovodstvo v številnih pododdelkih :organizacije. Najizrazitejša predstavnica alpskega značaja (tipa) v naši narodni pesmi je brez vsakega dvoma slovenska ijarodna pesem na Koroškem, Po svojem glasovnem obsegu in velikih višinskih skokih („intervalih") se znatno razlikuje od slovenskih pesmi v drugih pokrajinah. Ravno to ji pa daje poseben alpski značaj, pa tudi izrazito posebnost v pevski tehniki. Kako naš narod poje? Kdor med častitimi bralci mojih člankov se je kdaj podrobneje zanimal za način, kako naš narod sam od sebe (torej ne rečeno v zboru!) narodne pesmi na splošno prepeva, mi bo pritrdil, da se naša pesem v zadnjih desetletjih in še dalj nazaj poje v glavnem tri.glasno. Vodilno vlogo pri petju ima srednji glas (pri moških recimo: bariton), ki poje glavno melodijo in mnogo pesmi tudi sam začenja („intonira"). Ta glas poje „naprej". Zgornji (tenorski) glas ga ali v melodiji spremlja v tercah, ali pa samo zgornjo mejo drži. Pravimo, da poje „čez." Bas pa skrbi za tonično podlago in se giblje na I. in V. stopnji (tonikUin dominanti), redkokdaj poseže na IV. stopnjo (subdominanto). Ne bojte se, da vas bom moril z glasbeno teorijo, ki ni ne zanimiva, še manj pa za vaš namen tu potrebna! Ali to je bilo treba povedati, ker ta ugotovitev sodi med posebne lastnosti naše narodne pesmi; ravno zavoljo tega večglasja je slovenska pesem v svetovni glasbi narodov nekaj izrazito posebnega in svojskega. Večglasje velja pri nas prav tako tudi za cerkveno ljudsko pesem. Poročilo so sedaj predložili pripravljalni komisiji, h kateri spadajo zastopniki 51 narodov. Britansko zastopstvo obstoja iz 26 odposlancev pod vodstvom glavnega delegata državnega ministra Noel Backerja. Drugi imenitni člani britanskega odposlanstva so državni podtajnik v zunanjem ministrstvu Hec-tor McNeil, državni podtajnik v kolonialnem uradu A. Creech Jones, državni podtajnik v zunanjem ministrstvu Sir Alexander Cadogan in izvanredni svetnik zunanjega ministra profesor C. K. Webster,. Komisija, ki bo predvidoma zborovala do konca decembra, ima veliko in težko nalogo. Ona je pionir zgodovinske organizacije od čije.uspeha ali neuspeha je odvisno bitje ali nebitje človeštva. Komisija ne more odločati, marveč samo predlagati, ali utrdi lahko nesoglasja 51 članov in poskuša, da izravna postoječa nasprotja. S tem se delo plenarnega zbora seveda pomembno olajša..Že na sejah odbora, ki vodi posle, so dosegli 90 odstotno soglasje, ali obstojajo razlogi za domnevo, da ta ugodni odstotek na sejah pripravljalne komisije ne bodo dosegli. Posebej za koroško pesem moram v tej zvezi omeniti tole: dočim so prirejevalci (harmonizatorji) slovenske narodne pesmi do-sedaj uporabljali večjidel štiriglasje, najdemo v priredbah koroških pesmi kaj pogosto peteroglasje ( n. pr. Švikaršič, Dev itd). Po moji sodbi je peti glas (II. tenor dodan zato, da maši velike intervalske vrzs:; vodilnega glasu,’ki poje melodijo „naprej" Kato se navadno z njimi tudi prepleta. Zdi se pa, da slovenski Korošci sami od sebe ne pojejo tako „na gosto" svojih pesmi, ampak se tudi oni držijo v glavnem triglasnega petja. Ravno v večglasju slovenske pesmi je kot rečsno ona značilnost našega narodnega petja, ki ga noben dosedanji narod nima. Zato pa je večglasje merilo, kako daleč segajo vplivi naše pesmi med sosede. Ne nemška, ne italijanska, ne madžarska in ne hrvaška narodna pesem (kakor jo poje narod!) v bistvu ni' večglasna, marveč izrazito enoglasna. Seveda naletimo na izjeme, a večglasne pesmi pri teh narodih so res nekaj izrednega V kolikor pa n. pr, Korošci nemške narodnosti pojo svoje narodne pesmi večglasno, je to vsekakor pripisati vplivu našega petja. Vprašanje pristnosti Sedaj smo se približali kočljividočki: Ali je slovenska narodna pesem na Koroškem na splošno pristna ali pa je odsev in posnetek nemške alpske pesmi? O tem vprašanju točno sodbo izreči bo težko. Vplivi zemeljskega površja in stoletno sožitje na tej zemlji je Slovence in Nemce na Koroškem zelo približalo v petju, tako, da nikakor ni lahko potegniti kakih meja, kje se ena narodna K plenarni seji januarja se bo zbralo v Londonu okoli 2000 odposlancev in roj sekretarjev in pomožnega osebja iz 51 dežel. Britansko zunanje ministrstvo je v očigled že rešilo akutnega pomanjkanja stanovanj zelo težavno nalogo, da preskrbi za številne obiskovalce krov s pomočjo tiska in radija. UNO obravnava vprašanje beguncev Pripravljalna komisija združenih narodov je pretresala 7. decembra načrt za pripravo mednarodnih mer, da reši problem povratka nekoliko milijonov premeščenih oseb, v kolikor je to možno 'in se da izvesti. Organizacija združenih narodov se bo morala baviti z velikim številom ljudi, ki se nočejo v.eč vrniti v svojo domovino. Te lahko delimo v splošnem v štiri velike grupe: 1. protikomunistično prebivalstvo baltskih dežel. 2. Židi različnih evropskih držav. 3. Poljaki, ki niso soglasni z varšavsko vlado in Jugoslovani, ki so pristaši kralja, in 4. veliko število republikanskih Špancev, od katerih živi okoli 200.000 v Franciji in več sto tisoč v različnih latinsko-ameriš-kih republikah. t pesem neha in druga začne. Eno gotovo dr--ži, kar je zgodovinsko dejstvo. To namreč, da so bili Slovenci v tej deželi prvi. Iz tega se da sklepkti, da so oni polagali temelje koroški narodni pesmi, ki je — kot vemo — izrazito pokrajinsko pobarvana. Zato je pa tudi slovenski pesmi v tej deželi pripisati pristnost. Pristnosti slovenske narodne pesmi na Koroškem v prilog govori tudi resnica, da je lepo število slovenskih narodnih pesmi tu zvezanih z raznimi obrednimi slavnostmi ali obredji, ki so dokazano slovenskega izvora in značaja, Ta obredja, ki do kraja še niti raziskana niso, so prave posebnosti, n. pr. Visoki rej in podobno. Vsekakor koroških Slovencev njihove narodne pesmi ni treba biti sram Ravno nasprotno! Koroška narodna pesem je najdragocenejši biser v ponosni kroni naše narodne pesmi. Tega naj bi sc naši vrli Korošci vedno zavedali. In naj bi temu primerno tudi svojo lepo pesem naj-skrbneje gojili. Ona mora spet najti pot na vas med fante, v naše družine, zlasti pa tudi v ^ole. Nič ne dvomim, da se bodo skoro uživeli tudi odlični zbori, ki so. koroško pesem prepevali v koncertni priredbi in obliki po koncertnih dvoranah. Sedaj je zatiranja enkrat za vselej konec: kar Slovenci kot narod le-' pega imamo, nas ne bo nihče smel ovirati, da to razvijemo in negujemo do viška. Med drugim imamo — ne na zadnjem mestu! — svojo narodno koroško pesem. Ljubili, negovali in prepevali jo bomo sedaj po vsem prestanem vojnem preganjanju še rajši. Dokler bo živela ona, bo živel, tudi naš rod na tej čudoviti zemlji. Dr. L. P. Roke v žepih, noge daleč od sebe je sedel Jaka na klopi pred hišo in puhal pobo:: no in z užitkom dim v zrak, ki ga je vlek' iz svoje dolge pipe. Zahajajoče sonca je pošiljalo svoje zadnje žarke k mali, samota hišici z vrtom, ki je bil ograjen s prepereli: plotom. Samo iz kuhinje je sijala luč, kaj: tam ja sedela Jakova boljša polovica in bi': zatopljena v debelo knjigo, ki je. predstav Ijala družinsko kroniko, a katero je dane. pri čiščenju odkrila. Ničesar n; moglo ra. titi Minko pri njenem pobožnem čitanju, tv-di mačka ne, ki se je muzala okoli njen' nog. S prsti je sledila vrstam, ki jih je čit=; a od časa do časa je hušnil preko njeneg lica lahen nasmeh. Ali nenadoma je dobi. bolj razburjene poteze, z rokoje pričela n' mirno udarjati po mizi, a očala so p nskolik centimetrov globlje sedle na nos. Z enir sunkom se je Minka dvignila, poletela vev tja kjer je njen soprog sanjal v večer. „Jaka Jaka", je vikala medtem ko se je skoro spe taknila na pragu, „Jaka, veš kakšen posebe' dan je danes? Sagio enkrat dobro premic. kakšen dan veselja je danes. Jaz kar ne m rem verjeti." „Beži, da se ti rogajo , zaze.’ Jaka zlojevoljep, „kakšen dan že naj bo d nes,- torek je, drugega nič!" „Ne, ne", reče .njegova „deva", „danes ta 25 let odkar sva midva poročena. A veš ko' slavila bova dan čisto sama, ne greva niš v gostilno, nič med ljudi, marveč se vsedev sama v toplo izbo. Ali nekaj morava že sto riti. V slavo dneva sakoljeva dve-gosi in . . „No, kaj ti ne pade na pamet", se zajezi Jak „Radi tega ne zakoljem gosi Kaj pa je gr. kriva, da sem bil pred 25 leti tako prismojen'." S pipo pri cjisUališki predstavi Pravzaprav je to bila grda g edališka navada, da so. kakor nam to poroča kronikr vrli meščani mesta Beljaka pred približn devedesetimi leti obiskovali 'svetišče mir svojega mesta z gorečimi cigarami in k? dečimi pipami. Tedanji okrajni načelni’ Beljaka je smatra! za potrebno, da opoze v pismeni vlogi od 16. novembra 1853 „Ms čelnika mestne občine" na to pojavo in c pooblasti, da izda naredbo. da se vselej, k' dar se odpre gledališče, postavi pred vho: stražnika, ki naj bi najpreje opozoril obiskovalce, da se mora cigaro ali pipo ugasnit: kor bi. v nasprotnem slučaju „ne mogli i smeli imeti prilike prisostvovati gledališk predstavi" Tudi je dal policiji • „najodloč-nejši in zadnji nalog", da pazi na to, da s* v preddvoranah gledališča in okoli gledališča ne klati drhal in pobavci in se igraj : z ognja nevarnimi stvarmi. V ostalem poža: no policijski ukrepi „v in okoli gledališče' niso bili tako strogi, kakor je to bil tedar. gospod okrajni glavar nažalost dolžan ugotoviti", „kajti”, tako se pravi, ,;vse kadi in puha, vseeno da ii je odmor ali predstava." Pri teh prilikah se moramo pravzaprav čuditi, da ve zgodovina mesta poročati samo o enem gledališkem požaru, ki ni izbruhn i med predstavo, tako da ni bilo večje stvarna škode. NAŠA PESEM NA KOROŠKEM JKimdi Momtrni Tri mladenke Tri mladenke, tri Slovenke so se poslovile. Prva sestra soncu šla naproti drüga morju po najkrajši poti. Tretja je doma ostala, da je rodom rod vezala. Trije razbojniki Trije razbojniki so se hoteli iti kopat. Ko so hodili ob* reki in iskali primernega prostora, so prišli do majhne koče, v kateri je samevala neka starka. Oglasili so se pri njej in ji izročili v varstvo mošnjo zlata. Strogo so ji zabičali, da ne sme dati mošnje nikomur, tudi njim ne, če ne pridejo vsi trije ob enem po njo. Starka je vzela mošnjo in jo shranila, razbojniki pa so odšli k reki. Ko so se okopali so opazili, da so v mošnji pozabili glavnik. Določili so najmlajšega, da gre k starki in ji reče za mošnjo, Iz nje naj vzame glavnik m ga prinese k reki. Ropar je šel k ženi in ji rekel: „Tovariša sta me 'poslala po mošnjo. Daj mi jo!" Starka pa je odgovorila: „Saj ste mi vendar rekli, da jo smem dati le, če pridete vsi trije." Tedaj je rekel ropar: „Stopi pred hišo in Vprašaj tovariša, kaj moraš narediti, pa boš videla." Starka je stopila pred hišo in zaklicala razbojnikoma ob reki: „Ali naj mu dam, ali ne?" „Le daj, le daj," sta odgovorila. Starka je nato vzela mošnjo izza omare in jo dala razbojniku Ropar je mošnjo vzel in odšel. Tovariša sta ga čakala ob reki, a njega Pa ni bilo Naposled sla se zedinila, da gre- sta pogledat, kje je ostal. Prišla sta do hiše in vprašala starko po tovarišu, Ta jima je povedala, da je Vzel mošnjo in odšel. „Ali ti nismo zabičali, da smeš izročiti mošnjo le takrat, če pridemo vsi trije po njo." Bolj ko jima je starka pripovedovala, da sta tudi ona dva rekla naj da mlajšemu mošnjo, manj je zaleglo. Prišlo je celo tako daleč, da se je morala stara ženica zagovarjati pred sodiščem. Dan za dnem je po tem dogodku posedala stara žena pred svojo napol podrto bajtico in ni vedela, kako naj nesrečo odvrne od sebe. Po poti je nekega dne prišel mlad fantič in ko je videl, da stara ženica joka, jo je sočutno ogovoril. „Mamica, zakaj pa tako jokaš? Povej mi, morda ti bom lakho kaj pomagal.” Zena je mladeniču povedala, kaka nesreča jo je doletela z zlato mošnjo, ki jo je razbojnik odnesel in pristavila, da mora naslednji dan pred sodnike. Tedaj ji je dal fantič tale nasvet: „Le mirno zaspi, jutri pa ko prideš na sodnijo reci: Mošnja z denarjem je pri meni in dam jo nazaj, če oni, ki so mi jo dali v varstvo pridejo vsi ob enem po njo." Starka je ubogala mladeniča in drugi dan na sodniji res rekla kot ji je mladenič svetoval. Sodnik je uvidel, da je res najpametneje, da pridejo vsi trije po denar, da ne bo ponovnega prepira. Naročil je starki, naj gre domov, če bi pa prišli vsi trije po denar, jim ga pa mora dati. Razbojnika sta sicer ugovarjala, a vse ni nič pomagalo. „Pravica za vse, pa tudi' za razbojnike", si je mislil sodnik, ki je videl, kako zadeva stoji. Starka je bila silno vesela ugodne rešitve, ker je vedela da bo imela sedaj mir pred razbojniki. Prgdno bosta tolovaja .našla svojega tovariša, bo pa ona že mirno počivala na samotnem pokopališču in ji tudi za razbojnike ne bo mar, Hvala Fr. Zemlja domača ni prazna beseda Tu in tam se me je polastila želja, da bi umrl, ker sem bil sam sebi in drugim v na-potje. V takih trenutkih sem dobro vedel, da te, pa bodi še tako zapuščen in siromašen, vrže trdna veriga na nekaj, česar se vsak hip ne zavedaš: ta nekaj je zemlja, na kateri si se rodil To je naša edina neskaljena prijateljica, vedno ti kaže isti obraz in zvesta ti ostane, če jo še tolikokrat zatajiš. Ko tako ležim, mi sili iz ruše nova moč v onemogle ude in prav vsaka koreninica pod mano poganja tudi v moje telo, da se čutim eno z zemljo, na kateri ležim. Zemlja domača ni prazna beseda: del mojega življenja je in, če mi vzamejo zemljo, mi vzamejo tudi življenje, Ko si oglodan do kosti, ko te povsod preganjajo, kakor bi se ti gobe razpasle po telesu, te sprejme domača zemlja z istim obrazom, kakor te je sprejela nekdaj, ko so te še v zibel polagali, in ne jeseni, da bi ti ne bila sipala svojih sadov. Mogoče, da je težko umrete — moja vera to ni! — ali toliko zapišem, da bi rajši umrl sredi domače doline bodisi od gladu kakor na zlatem stolu kakega carja, kjer bi imei vsega na kupe Sejem v Borovljah V Borovljah je bilo spet enkrat živo, Ta dan so utihnile delavnice ob rovih Borovnice, ki žubori izpod ljubelskih skalnatih grebenov čez majhne prodove. Vedno ponosni in šaljivi Borovčici, ki jih drugače Korošci „pi-leje" imenujejo, ker imajo s pile toliko opravka, pa se praznično oblečeni stekajo na semenj iz vseh delov starih Borovelj, iz Gorice in Lega, iz Koblja in Podklanca. Ne praška sledu ni po umazanosti kakršni so med led-' nom izpostavljeni med trdim delom, rod za rodom že nekaj stoletij, odkar se ie v borovju skrito naselja žeblarjev začelo razvijati v sloveč kraj puškarstva, ki so ga semkaj prinesli iz Furlanije v 18. stoletju Ta in oni znanec je šel čez sejmiiča Mohor in Simen pa sta stala pohlevno ob svpjih vo-ličkih. Znašel se je vendar slari Borovčic Just. ki je poznal vse dobre kmetije daleč na okrog. Stari šaljivec se je ustavil pred Mohorjem in poroežikoval izpod košatih obrvi: „Boš vole prodal, J3a boš z mačkom oral, ali kaj, Mohor? Mohor mu tega vprašanja ni zameril. „Opravil sem delo na domačiji, Just. Ti poznaš borovške bogataše Preskrbi mi kupca." „Da bi te zlodej, bogataše. Polagoma bomo vsi orezali palice v leskovju in odšli po svetu beračit." „Kaj praviš ali tudi pri vas ni več tako kot je bilo, odkar so razglasili Borovlje za mesto?" vpraša Mohor. „O, mesto pa, mesto. Če pojde tako dalje, mu bodo naše poslednje puškarne zapele pogrebno pesem" Stari Just je odšel dalje, da se pošali in zbode še drugod. Kupčija se je med tem razgibala. Prišli so laški kupci, črno opravljeni, svetlimi prstani na rokah in z gojacami oboroženi. Kupovali so vso boljšo goved in tudi Mohor je kmalu udaril v dlan. Zaripel možak, najet od. laških kupcev, )e prevzel oba veliča. ki sta zbegano odskakovala! ko je parkrat padla trda gorjača po njunih hrbtiščih. Oče Mohor in Simen sta še ostala na sejmišču in gledala za živalimi. „Hudo je to. nudo" je rekel oče Mohor in se pogladil s hrpavc desnice po čelu. Simen pa je molčal. Ne da bi le z besedo omenil vabljive stojnice in tople krčme je stopal z očetom po razmočeni cesti proti domu. CVETJE IN KLASJE V megli... Celovški obus je atrakcija zase. Je pač humorist in se ne ozira na jezo in zabavljanje meščanov, temveč mirno vozi svoje proge in uganja vsaki dan nove burke. Kaj ga briga, če zjutraj okrog osmih nihče več ne zna hoditi peš in vsakdo tišči vanj, da bi prej prišel do cilja, a njegovi „tipalniki" se kar tako tebi nič meni nič iztirita. Ali ga še niste videli, kako škodeželjno zavija svoje obusne oči, ko vidi kako mlade gospodične, ki so se predolgo grele v melfkem gnezdecu, nestrpno ceptajo in strahoma opazujejo kazalec zapestnic, ki je že prešel številko osem. Seveda, lahko njemu ta hinavec, ne bo slišal godrnjnja strogih šefov. Ali pa ob večerih, ko mlajši meščani v zadnjem trenutku hite na ona slavna mesta, ki jih krasi tablica s črko „H"! Nikar ne mislite, da obus ne ve, kam vodi njihova pot. Pa še kako dobro, saj je sam mlad; komaj je dve leti kar je zdrdral po celovških ulicah. Zato poskoči in zdirja kot veter iz pred nosa osuplih, prijateljev teme, ki žalostno zrejo za njim. Čakajo na drugega. Deset minut, petnajst, njega od nikoder! Kaj se je že zopet iztiril, ali je šel sprevodnik večerjat? „Moj Bog, menda me bo čakal tako dolgo!" „Kaj če se je med tem že razjezila in odšla .. O ti ljubi celovški obus, ko bi ti vedel, koliko vzdihov a tudi kletvic povzročaš! Onega dne zjutraj je bila taka megla nad 'mestom, kot je morda samo v Londonu. Aha, si je mislil kakšen modrijan to je pa najbrž zato, ker so angleški fantje tukaj. Gotovo jih je mnogo iz Londona. Bilo bi jim pač dolg- Zapeljati moraš mojo nevesto Tomažu- je bila sreča naklonjena. Imel je ljubko nevesto Hildo ter zvestega prijatelja Herberta. ' Vse bi bilo v najlepšem redu, če 'bi ne bil popadel Tomaža nekega dne čuden domislek. Gdkje mu je prišla ta ideja ne vem, le, da ca je vsega prevzela. Izkušati je hotel oba in sicer istočasno, po znani metodi; dve muhi na en mah. „Herbert, j® dejal nekega dne svojemu prijatelju, „zapeljati moraš mojo nevestol" — „Jaz tvojo nevesto zap . . !” — „Ja, poslušaj me dobro! Sicer sem prepričan o Hildini ljubezni, toda hotel bi biti popolnoma zagotovljen, da mi je tudi brezpogojno zvesta. To preizkušnjo pa lahko samo ti izvedeš." Herbert še nikakor ni hotel podati v to spletko, toda Tomaž mu je prigovarjal tako dolgo, dokler končno ni privolil. ■ Nič manj ni bila presenečena Hilda, ko ji je Tomaž naložil, da naj zapelje njegovega prijatelja. Zagroziti ji je moral, zrazveljav-Ijenjem zaroke, da je lahko dosegel svoj cilj. Tomaž sam si je pridržal pravico, da bo režiral vso stvar. Poslal je svojega prijatelja na sestanek, da bi njega oprostil; nato se je pod pretvezo oddaljil za dalj časa ter pustil oba sama. Včasih je tudi naročil po dve kino vstopnici, navedel, v zadnjem trenutku, da je zadržan ter naprosil Herberta, naj spremlja njegovo nevesto. Od časa do časa sta morata oba poročati Tomažu kakor kak-šnemu generalu. Pri tem ju je navadno podžigal, da bi prej prišel do cilja. Ker sta bila ta dva mnogo skupaj, sta si postala naravno vedno bližja tako, da sta nekega dne popolnoma neodvisno izjavila, da ne bosta več igrala komedije Toda nista poznala Tomaža, ki ni maral nobene stvari opraviti- le na pol. Vsled svoje energije je nadaljeval s spletkarsko igro ter obljubil, da bo v najkrajšem času sam uspešno završil konec. Nekega dne je predlagal skupno poletno potovanje po Sredozemsekm morju. Kar je Tomaž predlagal, so tudi izvedli. Komaj so bili dva dni v obmorskem kopališču, je Tomaž prejel brzojavko, ki si jo je seveda sam naročil, da se mora takoj vrniti v domovino. Potolažil je oba s tem, da se bo vrnil najpozneje v osmih dneh ter jima želel še mnogo zabave. Na dan odhoda skupnega prijatelja, sta bila Hilda in Herbert nenavadno hladna drug napram drugemu in sta se celo izogibala, da bi si pogledala v oči. Ko sta-se zvečer sprehajala po promenadi ob obrežju, sta korakala molčeč, kakor bi bila zatopljena v globoke misli' Š!a sta dalje, ven iz letovišča do samotnih čeri. Mesec je počasi vstal iz morja in njegovi koprneči žarki so se igrali v magični luči nad valovi. Vse ozračje je bilo polno ljubezni. Vsedla sta se drug poleg ..... ; r.a Jmto čei in so zazrla preko morja. Podzavestno je Herbert božal Hildino roko, njegovo telo je tajinstveno vzdrhtelo. čas, če bi ne imeli svoje tradicijonalne megle, zato narava dobrohotno poskrbi zanje.— To jutro se mi je obus zamislil. Res da je velik faiot, toda lepo vas prosim, kaj pa more ubožec opraviti proti naravi? Nič, a ljudje nočejo ob takšnih dnevih narediti niti deset korakov peš, kokor bi se bali, da se bodo izgubili v megli. Kratkomalo, obus je vozil s polnim tokom, kar so ga nesle kolesa, toda kar je preveč je preveč. Bil je prenatrpan, če bi bilo komu postalo slabo, ta bi bil gotovo ne padel na tla. Nenadoma sta se „tipalki" zopet iztirili ter podrhtevali v zraku, kakor bi se bali, da jima bo kdo prisolil zaušnico zato. Ob takih prilikah spoznaš značaj ljudi. Eni so mirno obstali in potrpežljivo čakali, da bo sprevodnik „ukrotil" hudomušnega obusa. Gospe, malce nervozne so vzdihovale, da bo zelenjava na trgu vsa razprodana in da bodo peku že pošle žemlje. Šolska otročad se je razbežala; mali paglavčki niso hoteli čakati. Hvala Bogu, v vozilu je postalo zrač-neje! Mlad gospod v škornjih se je že penil od jeze in zabavljal, da je v „Altrajhu” vse drugače ter cepetal nestrpno, kakor bi se mu mudilo v Dünnkirchen. Ej počakaj, potrpi dragec, saj vidiš da so angleži v svoji vljudnosti rajši prišli nasproti! Torej, kam se ti tako mudi? Izstopil je v splošno zadovoljstvo onih, ki so ga morali poslušati. Še nekaj nergačev je sledilo njegovemu vzgledu. To je izrabila skupina angleških vojakov ter hitro vstopila. Pa se jezite na obus! Če bi ne bil obstal tu Človek je temno bitje, pr^vi Goethe. Neznansko ga žeja po krvi. Gotovo se klatijo po zemeljski površini zverine, ki so strah in trepet celim pokrajinam .vendar so njihovg morije nekam smotrne: ko ši je zver utešila glad, odneha. Človek pa je tak, da ne pozna mere, vedoma in premišljeno mori zaradi notranjega ugodja, zaradi ljube zabave. Uspelo mu je iztrebiti toliko živalskih vrst, da bi ga morala prešiniti groza, ko bi zagledal pred seboj dolgi seznam svojih žrtev. V zgodovinski dobi je človek iztrebil tura in zdesetkal zobra, poleg njega tudi losa. Uničevalno delo je šlo počasi izpod rok. Naseljenost na svetu je bila tako redka, da človek že zaradi tega ni mogel posebno pustošiti. Učinkovitost orožja, ki . so ga premogli lovci, ni bila velika. Prostrani predeli zemeljske oble so ostali cela stoletja, nedotaknjeni. Človeška noga semkaj ni stopila. Šele v 18. stoletju se je začelo obračati na slabše. Napoleonove vojne so ta razvoj nekoliko zavrle, potem pa je prišlo do občutnega preobrata. Število evropskega prebivalstva je začelo skokoma rasti. Evropa je postajala pretesna. Kar trumoma so silili ljudje v tuje dežele. Sprožilo se je največje preseljevanje narodov v svetovni zgodovini. Pravcati veletoki izseljencev so se prelivali čez ocean v Novi svet. Ko so prodirali v prerije Severne Amerike, so kolonisti za vprav nepojmljivo krvoločnostjo ugonabljali črede bivolov. Danes životari bivol samo še po milosti človeka v zavarovanih zemljiščih. Po tropskih deželah so belokožci, oboroženi z daljnostrelnimi puškami, vse č^ešče „Priznati vam moram nekaj, Hilda, jaz . . Potegnil jo je k sebi in jo prisrčno poljubil. Sedela sta tesno v objemu in Herbert je poljubljal kodre svoje ljubice. Hilda je odprla ustnice, kakor bi hotela nekaj reči, toda molčala je. Po osmih dnevih se je Tomaž vrnil. Bil je izredno dobre volje. Na vsej poti se je veselil poročil, ki mu jih bosta povedala ter od časa do časa ljubeče ogledoval dva majhna zlata prstana, ki ju je nosil, spravljena v dragoceni škatijici. Gospoda je odpotovala pred dvemi dnevi, so mu sporočili čisto na kratko. Tomaž je še vedno samec in bo ostal tudi za vse življenje. Nikar ne poizkušajte govoriti z njim o ljubezni in zvestobi! Pripovedoval vam bo zgodbo, ki se mu je pripetila, kako je svojo nevesto, od katere je upal, da ga ljubi nad vse na- svetu, in svojega najdražjega prijatelja skušal in kako sta ga oba sramotno goljufala. „Nikdar ne zaupajte v zvestobo prijatelja ali dekleta; če ste prebrisani, boste končno vendar 1® spoznali, da ste goljufani", vselej pripomni na koncu svojega pripovedovanja. Fr. L. sredi ceste, bi ti „boys" gotovo /ne mogli vstopiti. Res težko je ustreči vsem... „Bum" je zadel postaven seržant z glavo ob podboj nad vratmi obusa. Ha, ha, najbrž je mislil, da je v Hyde-parku in vstopa v dvonadstropni obus. Ali je morda v duhu korakal ob Temzi ter kramljal z njo, nato pa je avtomatično vstopil v obus, ki pač ni bil londonski temveč celovški. Sprevodnica ga je potegnila od vrat in sočutno pobožala po glavi, da bi omilila „hruško". Siromak je popolnoma pozabil na bolečino spričo tolike ljubeznjivosti. Saj še spre-vodnice v Marble Arch niso tako prijazne.. Iz žepa je izvlekel pest bonbonov in ji ponudil. Vzela je nekaj. Druge je stisnil v pest in se ozrl naokoli. Poleg njega je stala mlada gospodična. Ali bi tudi njej ponudil. Hm, ' težko je v takih trenutkih. Vljudnost je lepa čednost, toda ženski spol jo včasih razu- , meva kot vsiljivost. Ce mu da košarico, bo osramočen pred svojimi kolegi. Toda razveseliti mlado dušo drugega spola le za tre-«nutek, to je vendar neodoljiva slast! Zato je premagal pomislike in ji ponudil pisanih sladkorčkov. Vzela je in se zahvalila z vedrim glasom. Obus je prispel do postajališča na ovinku. Dekle je izstopila tako hitro in odbrzela v meglo/ da se ni mogel niti zbrati. Hotel je izstopiti za njo, toda bilo je prepozno, obus je že potegnil. Še enkrat se je ozrla in ga videla skozi šipo, kako otožno gleda za njo. Sledil ji je z očmi, dokler se ni izgubila v megli. V njem je ostalo hrepenenje. — Tako pride k nam včasih'lepa misel ali sanje le za hip, nato pa se vse zopet pogrezne v megleno vsakdanjost. Sonja prirejali lovske pohode v pragozd. Dostikrat to ni bil več lov, ampak odurno klanje. Cele karavane do zob oboroženih „lovcev" so se zgrinjale v pokrajine, ki v njih, kar svet stoji, še ni bil odmeval strel. Toliko da niso šli s topovi nad leve in slone! Polastila se je Evropca nekaka morilna strast, da je kar iz naslade mesaril in uničeval živali, Le poredkoma si naletel na lovce, ki jih je gnalo tudi koristoljublje: takim je šlo zlasti za slonovo kost. . Na ta način je 19. stoletje postalo priča najokrutnejši tragediji v zgodovini živalstva. Zaloigre še vedno ni konec. Kdo more reči, ali se bo peščici treznih in sočutnih mož posrečilo, da odvrnejo katastrofo? Katastrofa bi se dala označiti z besedami: iztrebljenje sesalcev. Zobrov, divjih konj in divjih oslov je le tako malo v svobodni naravi, da bi človek kar kmalu verjel, če bi slišal koga trditi, da so ta bitja ušla iz zooloških vrtov. Losi hirajo v Evropi, malo bolje se drže v Aziji. V alpskem velegorju kozorog vsaj še životari, v Pirenejih ga ni več. Bobra človeška kultura bolj in bolj izpodriva, tako da šteje ta gledalec med na-ravopisne redkosti naše zemljine. Medved je v Srednji Evropi deležen le še milostnega kota, pa tudi drugod očitno nazaduje. Jelene umetno redijo v loviščih. Kdor hoče videti njegovo izvirno rogovje, se mora potruditi v Azijo. V Južni Afriki je puška docela ugonobila Schomburgkovega jelena. Ostale so za njim dve ali tri fotografije, tako da vsaj vemo, kakšen je bil. K jelenom sodi sesalec, ki mu pravijo damjak Živi v Aziji, Žalostno, je gledati, kako hira ,ker mu človek ne privošči miru. V Avstraliji bo kmalu odklenkalo kengurujem, a tudi drugim vrečarjem se ne obeta lepša bodočnost. Razne vrte antilop in čeber v Afriki so izginile, a pred sto teti so jih bile polne vse stepe. Beli nosorog lomasti le še po lovskih romanih. Seveda smete tudi dvomiti, ali je božje sonce sploh kdaj videlo tako žival. Mogoče se v teh lovskih pripovedkah zrcalijo na dve izumrli vrsti nosorogov Vzhodne Afrike, od katerih se je ena nazivala kaitloa. Kako otožna je pesem o kitihl Nad nje gredo ne več s posameznimi ladjami, ampak že kar z brodovji. Samo Norvežani so leta 1939 razpolagali z 90 lovskimi ladjami in vrntega z 12 plavajočimi tovarnami za predelovanje ulovljenih kitov. Lova na veliko so se pa udeležili še drugi narodi, med njimi Japonci, in tako je znašal lovski plen v letih 1938/39 nič manj kakor 38.000 kitov. Morebiti je potem velika vojna prinesla morskim sesalcem nekaj oddiha. A sedaj ja vojna kraj, in že se lov zopet po starem razmahne, kaj potem? Nekega dne ne bo več nobenih kitov. A. Z. Zasnuia ljubezen V globokem snu zastali dih narave življenske v sebi hrani vse sokove, da zabrsteli bodo, ko okove razklene sonce in ko čez planjave spet sape bodo zapihale zdrave. Ko zadnji sneg zapustil bo vrtove in bodo vode trgale mostove, priroda svoje ne zgreši postave. Ker me bližina tvoja več ne greje, mi je srce v samoti otopelo, ljubezni kliče pa, vse kakor preje žive in čakajo, da kakor vrelo prižubore na dan in da kot veje pomladne popke poženo veselo * Ciri 1 Vi d er Gospod Tone Meščani kmeta čestokrat zaničujejo: ne» umen se jim zdi neokretni kmetavzar. Mestni irak, trdijo da je olika, kmečka irhovina pa nekultura. Neki šaljivec pa je pravo pogodil, dasta drug pri drugem, ali bolje rečeno eden za drugim: prvi rod je irhovna, drugi škris in tretji baraba. Življenska izkušnja pove, da v irhovini hodi marsikater plemenit človek, v gosposkem fraku pa postopa marsikatera prismoda. Da se v njenih službah ne nakopiči preveč prismodarije ima država pripravljena svoja rešeta, na katerih izbira zrnje od plev, to so državne izkušnje. Ali vsa-kikrat niti ta rešeta ne delujejo dovolj dobro. Tako je bilo mogoče, da se je res zgodilo kar vam hočem povedati, sicer ne kje na luni, marveč na Koroškem. Pri tem nas Korošce tolaži dejstvo, da junak te. žalostne povesti Korošec le ni bil. Gospod Tone ni bil napačen človek. Imel je izboren spomin in to je glavna reč pri študiranju. Izkušnje mu niso de- , lale preglavice, le pisanja se ni'mogel navaditi in priučiti. Njegova pisava je predstavljala neki križ-kraž črt in črtic, ki so se mogle včasih sicer uganiti, a brati jih navadno ni bilo mogoče. Razne oblasti so Tonetu spise kar vračale z naročilom, naj jih napiše še enkrat. Pisalnih strojev pa v letih, ko je deloval gospod Tone, še ni bilo toliko v porabi. Gospod je živel na kmetih, kjer si je kupil malo posestvo. Pri ljudskem štetju so zapisali, da je samskega stanu, ali imel je dve dekli,ena je gospodinjila in kuhala, druga je molzla krave. Pri hiši je bilo tudi nekaj sadnega drevja, in ker je sadje tisto leto dobro rodilo, se je gospod Tone veselil, da bo imel mošta. Sod za 204 litrov je gospodinja pravočasno pripravila, in ko je prišel kvaterni teden, so drevje otresli. Konja gospod Tone ni imel, zato je naprosil sosedove, da mu zapeljejo sadje k stiskalnici. Sosadov hlapec France je pripeljal voz, naložil in odpeljal, pomagal na preši in pripeljal nazaj poln sod sladkega mošta, S pomočjo dekle je zvalil sod z voza pred hišo in se odpeljal domov, kjer ga je čakalo drugo delo. Gospoda Toneta trenutno ni bilo doma, pa je čez četrt ure prišel. Ko vidi pred hišo poln sod, se je razveselil. Ogledoval je sod od vseh strani, ali ga ni morebiti kdo zamenjal in mu urinil kaj slabšega. Na robu je zapisano da drži 104 litre torej bo že pravi. Sod mora v klet. Kako pa? Dekla svetuje? „Takoj grem po sosedovega Franceta. Midve bova držali za vrv, France pa sod vodil." „Hvala za nauk" je odgovoril gospod Tone, ki je bil vsakikrat užaljen, ako mu je hotel kdo kaj pojasniti. „Po Franceta mi zdaj ne hodi." „Kakor že-lite", mu Odgovori služkinja in odide v kuhinjo. Gospod Tone hodi okrog soda in premišljuje kako bi ga spravil v klet? Dekla pospravlja v kuhinji, vilice in žlice rožljajo in žvenketajo v skled. Na enkrat zasliši težak padec, ropot krak in cvrč-š-š-š. Dekla hiti iz kuhinje in zagleda gospoda stoječega vrh stopnic. Bil je ves bled. Pogleda po stopnicah doli ih vieji, da se po tleh kleti cedi tekočina, pod stopnicami pa vidi lež|ti sod, katerega doge štrlijo na vse strani, obroči pa se spenjajo zganjeni kvišku, kakor da so pajčevina ne železje. Za Božjo voljo! Učeni gospod Tone je potočil sod po stopnicah, ne da bi ga kdo držal. Sod se je na kameni-tih stopnicah seveda razbil, in sladki mošt je stekel po kleti. Dekli sta sicer nekaj dni o nezgodi molčali, potem pa je stvar prišla na dan in vsa vas se je nekaj tednov smejala gospodu, ki je tako učeno spravil svoj mošt v klet. Dalje prihodnjič. Za smeh Otrokova modrost. V salonu je zbrana večja družba pri zabavi. Sedemletni sinček hišne gospodinje priteče ves zasopihan, v salon in reče: „Mama, gospod svetnik mi je prinesel povečevalno steklo v dar." „Ali imaš kako bolho pri sebi?" Moder odgovor. Mati svojemu sinu? „Pri kašlanju moraš držati roko pred ustmi!" Sinček: „Ali mama, meni se ni treba bati, da bi mi izpadli umetni zobjel" Pri brivcu. Otrok: „Oče, zakaj briješ ti samo moške? Zakaj nimajo tudi ženske brado?,, Oče: „Zenske ne morejo tako dolge molčati da bi jih do konca obril."- i-----------------------------:--- ČLOVEK - SOyraimk narave iteselitkti mstartfaja svefe kuteike Da pokaže delo v begunskih taboriščih tudi drugim, je priredila vojaška vlada razstavo predmetov, ki so jih izdelali v raznih taboriščih preseljenih oseb v britanskem zasedbenem ozemlju Avstrije. ,,Nemogoče, nemogoče", so govorili ljudje, ko so vstopili skozi težka vrata gradu v razstavno dvorano. V visoki sobi, katere oblika dokazuje, da je bila tu svojčas kapela, okrašena z lepimi freskami, ki so še prav lepo /ohranjene, zagledaš za današnje čjnse kaj čudno sliko. Vse m rgoče barve in gbiike se prepletajo med seboj in skoro ne/veš, kateri bi posvetil več pozornosti, da bir videl čimveč in čimlepše.. Ker sem bil prepričan, da ima razpored ß razstavljenih predmetov gotovo svoj smo-ter, sem poiskal gospoda ravnatelja dr. Ložarja in ga naprosil, naj mi da par podatkov o .razstavi, ki bodo gotovo zanimali tudi naše čStatelje. Gospod‘ ravnatelj mi je rad ustre- in kmetijsko nadaljevalnega tečaja, nadalje obrtne izdelke posameznih taboriščnikov, v- '■tnoobrtne in umetniške izdelke individualnega izvora ter proizvode taborišč- nega tiska. Za Lienškim taboriščem se je načrtu najbolj približalo Kellerberško, slede pa Spittal, Judenburg ter Wolfsberg. Težko je podati v kratkih vi s ah pregled gradiva, ki je bil poslan na razstavo. Ako pričnemo s šolsko razstavo telit je onten’f nadarjene izdelka mladine otroškega vrtca, 'osnovne in višje ljudske šole iz Lienza s področja rokotvornega pouka. Med drugim je Lienz razstavil interjer šolske sobe, kuhinjo, ter'zanimiv model stavb na koleh. Nižja gimnazija je zastopana z rizbami dijakov, izmed katerih se nekatere odlikujejo po stvarni, vestni in nadarjeni izvedbi. Gospodinjska šola je prispevala največ predmetov oblačilne stroke. Iz starega blaga in starih kosov perila, kot so rjuhe, prevleke za blazine prti in podobnb so bile napravljene številne garniture otroškega in ženskega perila. Sodelovale so pri tem tudi vešče roke šivilij. Poseben oddelek tvori galanterija do- mačega izdelka, kot so: albumi, pupe, srčki in drugi spominski predmeti. Tudi umetniško delovanje se med Slovenci v taboriščih dobro razvija. Od preprostih izdelkov ljudske umetnosti, kakor so leseni krucifiksi ali pa primitivno izdelane jaslice iz lesa. n»s vodi ro/ed oreko' raznih bolj ali manj posrečenih in nadarjenih poizkusov v risbi in sliki izvirajočih od raznih autorjev do mojsterskih akvarelov Friderika Jerine, kateremu raste v Cirilu Vidru talentiran kolega akvarelist. Zanimivo je tudi tiskovno delo taborišč, katerega središči sta Lienz in Kellerberg. V grafični opremi tiska ter v izbiri besedil prednjači Kellerberška tiskarni-ca, dočim .polaga Lienz očividno bolj povda-rek na masovno proizvodnjo. Delo za razstvo je vzbudilo zanimanje taboriščnikov ter jih zopet spomnilo .ustvarjalnih sil, ki spe v našem preprostem, pa tudi obrtno ali drugače izučenem človeku. Na skupni razstavi je dana prilika strokovnoobrt- naoa in visokoumetniškega dela. Sedaj pä je tudi podana prilika da se prične plemenito tekmovanje, v katerem bo vsčjtdo stremel, da zastavljeno nalogo izpolni čim vestneje, pravilneje in dovršnejp in tako prispeva na svojem ozkem področju k izgradnji naše slovenske pa tudi splošne evropske kulture. Psf mšsBisi KisisffnosfS.., RAZGOVOR S SLOVENSKIM SLIKARJEM Na vrhu stopnic sem ga dobil. Izgledal je kakor umetnik. Čeprav ga nisem še nikdar preje videl, sem ga brez oklevanja nagovoril, prepričan, da ne more biti nihče drugi, kot on. Prijazno se mi je nasmejal, predjal svojo pipico na drugo stran ust in že sva bila v živahnem razgovoru. „Vi torej ste naslikali freske v cerkvi v vprašanje. „Da", mi je kratko odgovoril in kar videl sem, da mi želi o njih nekaj več povedati. Ker pa nisem utegnil, sem mu zastavil drugo oprašanje. „In te slike tu, to so dela zadnjega časa?' „Te slike sem naredil v zadnjih mesecih. Namenjene so bile predvsem za to razstavo. Žal, da nisem imel materijala, predvsem ol-natih barv, da bi lahko naredil kaj večjega. Pa tudi časa ni. Vi milite, da imam ves dan na razpolago za slikanje, pa ni tako. Čeprav sem v taborišču imam polne roke dela. Vsak dan pouk risanja, skrb za razne tečaje,' priprava za šolo, pa tudi .lastne potrebe, katerim se človek ne more izogniti. Razen tega pa delam še načrte za različne električne stroje.” Nezaupno sem ga pogledal, a že mi je pomolil pod nos sliko stroja, za katerega je naredil pred leti načrt. Nato sva se vrnila k slikam. Kar žarel je, ko mi je pripovedoval o njihovem nastanku. Videlo se je, da je odmaknjen od vsakdanjosti in da ves živi nekemu lepšemu in višje-mü cilju — umetnosti. Se dolgo bi ga bil poslušal, pa nisem utegnil Krepko sva si stisnila reke in se poslovila. Ob slovesu mi je še obljubil, da mi brž ob priliki še kaj več povedal p svojih Vetrinjskih freskah. Na razstavi so še lepo zastopani Hrvati, ki razstavljajo večinoma rezbarske izdelke. Zelo lepe in omembe, vredne so tudi slike in motivi narodnih noš. , Posebno pa nas preseneti razstava Estoncev, ki nam kaže Pčrie in praktične izdelke estonskih preseljencev. Ko zapušča človek dvorano, mora imeti pač malo smisla za lepoto, če ne sklene, da se bo. ob priliki še enkrat vrnil. Slovenska domačija — izdelek kmetijske šole Lienz (Slika: PWB). „Povdarjanje osebnosti, osebne svobode, osebne podjetnosti, ki pa dovolj upošteva tudi povezanost z družbo, ki je utemeljena v sami človekovi naravi, je moralo voditi pri Slovencih že zgodaj do posebnih demokratičnih oblik, ki jih v takratni dobi,zaman iščemo pri drugih evropskih narodih", je na-daljeva' Lojze. „Vsem vam je znan obred umeščanja koroških deželnih knezov, kakor nam ga je opisal opat. Janez Vetrinjski. Opis tega obreda je prinesla tudi Koroška Kronika v eni izmed prvih 'številk. Ta obred nam jasno kaže, da je v dobi. ko je povsod v Evropi prevladoval fevdalizem s privilegiranim stanom vitezov, pri Slovencih v slovenski državi vladala demokracija. Kmet je sedel kot predstavnik ljudstva na knežjem kamnu in se umaknil knezu šele po simboličnem odkupu s kmečko obleko in živino, ki jo je pripeljal v kmečko obleko oblečeni knez. Ta obred je pričal in opominjal vladarja, da izhaja njegova oblast od ljudstva in da jo mora izvajati tako, kakor bo v korist vsega naroda, ne pa samo višjih plemiških slojev. Vezanost na krščanske nravne Zakone in pa na ljudsko voljo je vezalo slovenskega kneza pri vladanju. Francoz Jean Bodin, ki je postavil teorijo, da izhaja vsa oblast iz naroda, je zapisal o obredu umeščanja koroških vojvod naslednje besede: „Obred umeščanja koroških vojvod nima primere v svetu". Tudi Eneas Silvius, poznejši papež Pij II. je zapisal o tem obredu v svoji knjigi „Opis Azije in Evrope", da se noben drug narod razen Slovencev ne more ponašati niti s podobnim primerom simbolike uradnih dejanj. Nobenega dvoma ni, da imamo Slovenci na evropski celini prvenstvo pri uvajanju ne samo tako zvane, ampak resnične demokracije. To je še toliko bolj značilno, ker so živeli takrat naši sosedje Germani v izrazitem aristokratskem in fevdalnem sistemu. Znano je tudi, da se slovenskemu kmetu ni bilo treba odkriti pred vladar- jem.Tudi to je bil ostanek iz one dobe, ko je bil slovenski knez in vojvoda prvi med enakimi in služabnik narodne skupnosti, ki so jo predstavljali vsi sloji naroda, predvsem pa slovenski kmet. Tako smo videli, da so za slovenski narodni obraz predvsem značilne tri stvari: slovenska dedna posest, naša slovenska zemlja, na kateri predstavljamo danes najstarejšega posestnika in ki smo jo ohranili v svoji lasti kljub vsem težavam, ki so bile zvezane z izgubo naše politične svobode; naša včlenjenost v zapadni kulturni krog s prevzemom krščanstva in naša demokratična miselnost ter usmerjenost, ki se je državno pravno tudi uveljavila v svobodni slovenski državi Karantaniji in na katero nas še danes spominja obred umeščanja koroških vojvod. Še leta 1728 je prišel cesar Karl VI. v Celovec, kjer je sprejel vdanostno izjavo koroških deželnih stanov, vse kot daljni spomin na nekdanje umeščanje 'na Gosposvetskem polju. To je naša dediščina, ki smo jo prejeli, ki jo pa moramo ohraniti, s svojim delom oploditi in obogatiti, da jo bomo predali naši slovenski mladini, da jo razvija in poglablja do vedno večje popolnosti in veličine. Pri tem zadene glavna haloga predvsem nas Koroške Slovence Nikdar ne smemo namreč pozabiti, da je bilo središče slovenske države na Koroškem, da je v slovenskih knezih, v umeščanju koroških vojvod naša državno pravna tradicija, nikdar ne smemo pozabiti, da je na Koroškem deloval kot spiritual v bogoslovju poznejši lavantinski škof Ant.on Martin Slomšek, o katerem trdno upamo, da ga bo Bog po Cerkvi poveličal kot slovenskega svetnika, nikdar ne smemo pozabiti, da je bila v Celovcu ustanovljena Družba sv. Mohorja, ki je dosegla leta 1918 90.512 članov ter je s svojimi knjigami vezala Slovence po vseh slovenskih deželah in tudi izseljence v tujih državah, celo v Ame- riki, nikdar ne smemo pozabiti, da je bila dolgo časa slovenska književnost povezana s Celovcem, kjer je Janežič izdajal svoj časopis „Glasnik”, nikdar ne smemo pozabiti, da je na Koroškem nastala Miklova Zala kot spomenik zgodovinskega boja slovenskega naroda, ko je slovenski narod, slovenski kmet branil svojo zemljo in s tem tudi Evropo pred udorom azijskega barbarizma, in tako omogočil narodom na znpadu Evrope, da so se mogli v miru razvijati, napredovati, med tem ko je Slovenec z ostalimi južnoslovanskimi narodi krvavel in v boju umiral, toda Evropo in svojo posest končno le obvaroval propada. Ta slavna zgodovina Slovencev na Koroškem nalaga tudi nam velike naloge v sedanjosti. Zaradi težkih zgodovinskih razmer, ki smo jih doživljali že dolgo let, se je že tu in tam kdo poskusil izločiti iz naše narodne skupnosti, češ da mu bo lažje v življenju in lažje zlasti njegovin^ otrokom, če se oprime sosedove narodnosti. Bili so pač kratkovidneži, ki so menili, da moreš narodnost menjati kot površnik. In bili so tudi prj sosedih taki nespametniki, ki so ta razvoj pospeševali in vsem, ki so se podali na to kulturnega človeka nevredno pot, nudili vse mogoče gospodarske in politične ugodnosti. Toda temu ni tako. Različne narodnosti so utemeljene v človekovi naravi. Kakor si nista dva človeka popolnoma enaka, tako tudi ne dva naroda. Vsak ima svoje poslanstvo v družini narodov, vsak ima svoje gledanje na svet in življenje, vsak ima svojo kulturo. Narodnosti si ne moremo poljunno izbirati, ne jo menjavati kot obleko. Že davno izpričano dejstvo je, da niso narodni odpadniki nikdai postali veliki v drugem narodu, kateremu so se pridružili (v večini primerov seveda iz sebičnih namenov). Ker so vedno čutili, da jim nečesa nedostaja, so postali redno največji šovinisti in oskosrčnaži ter onemogočali sožitje dveh narodov, ki jih je zgodovina postavila na svet kot soseda. Tudi dvojezične šole spadajo v to poglavje. Povsem opravičena je zahteva, da morajo vsi prebivalci pokrajine z mešanim prebivalstvom obvladati oba deželna jezika. Toda prav tako psihološko utemeljena in zgodovinsko izčrpna je tudi resnica, da se mora otrok najprej naučiti dobro svojega materinskega jezika in šele nato, ko svoj jezik tudi slovnično obvlada in razpolaga z zadostnim besednim zakladom, se bo lahko z uspehom in pridom naučil tudi drugega deželnega jezika. Poučevanje obeh deželnih jezikov od najniži učno stopnje n" pom'' ’>no ore veliko obremenjevanje otrok, ampak vodi praktično do tega uspeha , da otroci po osmih letih šolanja ne obvladajo ne svojega materinskega jezika, pa tudi ne drugega deželnega jezika. Izjemo predstavljajo samo oni otroci, kjer je dom s posebnim dodatnim poukom te kvarne posladice popravil. Zato moramo tudi danes, v kolikor nova organizacija šo! v mešanem ozemlju še ne odgovarja našim željam in našim zahtevam, pomagati otrokom, da se najprej dobro nauče slovenski. Zlasti sedaj v ziipskera času si utrgajmo časa, da 'bomo našim mladim šolarjem pomagali prebroditi težave, ki' jih imajo z branjem; ko pa bodo te težave premagali, skrbimo, da si bodo s prebiranjem slovenskih knjig s prebiranjem „Mladega Korotana" in raznih povesti, ki jih je izdala Mohorjeva družba, širili svoje obzorje. Tako jim bomo pomagali ustvarjati in graditi trdno podlago, na kateri bodo mogli zgraditi tudi dobro in temeljito obvladanje nemškega jezika. Tako jim bomo odprli pot do notranje bogate, pa žal mnogokrat premalo poznane:' slovenske kulture. Ko bodo spoznali bogastvo svoje narodne kulture, se bodo tudi kakor mi ob njih zavedli svoje notranjo vrednosti in svoje' enakovrednosti v družin' narodov. Potem bodo tudi lahko svojemu sosedu povedali, da slovenski jezik ni jezik hlapcev in dekel, ampak jezik kulturnega naroda, ki je tako razčlenjen in tako bogat, da more enako kot drugi jeziki izraziti vse vsakdanje, pa tudi vse najvzvišenejše misli in izraziti še tako globoka in prisrčna čustva. Minula je doba, ko nam niso pustili, da bi smeli biti to, kar smo Danes je s pomočjo zaveznikov dobojevana borba za našo osnovno pravico do narodnestnega življenja, danes ni več zločin zoper državo, če smo Slovenci. Verjetno je sicer, da nam bo ta ali oni prenapetež še skuša! ovirati našo narodno rast in nam kedaj kdo hotel- škoditi gospodarsko ali politično, ker smo Slovenci. Toda taki ljudje bodo s tem samo izpričali svojo nekulturo in nedemokratično usmerjenost. Proti takim zlorabam se bomo smeli v svobodni in demokratični državi tudi braniti. Zato danes ni več čas za plaho skrivanje svoje narodnosti, ne doba za prekrivanje pripadnosti k narodu, ki se lahko ponaša, da spada po nizkem odstotku nepismenih, da kultura ni omejena samo na višje in meščanske sloje, ampak zajema najširše plasti naro-/la ter da spada med največje ljubitelje knjig. 'Danes je zopet nastopila doba, ko mora po naši zemlji zadoneti pesnikov vzklik: „Biti slovenske krvi'bodi Slovencu ponos!" doba ko mol - m;, ocl:-Ml s ?voj!ru d ’ :r: d > smo vredni potomci svojih očetov in borcev, ki. so prav na Koroškem pisali najlepše strani slovenske zgodovine." KOROŠKI GOSPODAR liskge blapittega zadrnžnišlia V zadnjem članku o kmačkih nabavnih in prodajnih (blagovnih) zadrugah smo naglasili neobhodno potrebo takih zadrug, če se hoče kmet kolikor mogoče uspešno uveljaviti na trgovskem področju, Poklicno-stro-kovno dobro in enotno organiziranem trgovskemu stanu se naj postavi ob bok dobro in enotno organizirano kmetijsko blagovno zadružništvo, potem je kmečkemu stanu uspeh zagotovljen. Toda slovenskemu kmetu, za katerega v naših člankih gre, gotovo ni samo na tem, da bi se spustil v tekmovanje zaradi gole gospodarske neodvisnosti, pa bi od takšnega tekmovanja ne mogel pričakovati otipljivih gospodarskih koristi za svojo kmetijo. Na .Koroškem bi tudi že samo uspešno tekmovanje sicer imelo svoj pomen, ker bi pomenilo za našega kmeta gospodarsko osamosvojenje. To je namreč kakor smo že enkrat prej postavili — temelj vsej ostali osamosvojitvi na kulturnem, socialnem in tudi političnem polju. Vendar bi bili samo ti in takšni nagib; za našega kmeta v sedanjih razmerah mnogo pretežki, da bi ga mogli v Večjem obsegu navdušiti, in nagniti za pristop k blagovnim zadrugam. Dovolj je iz skušnje znano, kako je vsak kmet (ne samo slovenski kmet na Koroškem!) zaverovan in zatopljen v svojo kmetijo. To je naravno in razumljivo. Ce hi bilo drugače, bi ne bil pristen kmet in bi slovenski grunt ne imel koren'n. do pekla, kakor je prišlo že v pregovor, Pravi kmet je z vsemi vlakanci svojega srca in svoje duše navezan na svojo domačijo in na svojo družino. Večje nesreče in večjega gorja na tem svetu zanj ni, kakor če izgubi svojo kmetijo ali pa če njegovo por" ' o utrpi veliko škodo. Zato so p~a tudi hit aci v svojem sovraštvu do slovenskSg:; ata na Koroškem (in tudi drugod po slovanski zemlji!) poseg- li po najhujšem sredstvu, da bi narod uničili: pognali so na stotine in tisoče kmetov z njihovih domačij z družinami vred v tujino. Bili so trdno prepričani, da sp s tem narod smrtno zadeli. Komaj pretekli dnevi so pa pokazali drugače. Besede o koreninah slovenskega grunta do pekla so se uresničile. Zločinci so strahotno propadli, naš kmet pa se je od vseh strani začel vračati na svoje domove. In sedaj mu je rodna zemljica še stokrat dražja in njegovo sreče se je po prestanem trpljenju in ločitvi še tesneje priklenilo ng ljubi, dragi dom. Tako se je spet izkazala resnica o prvobitni navezanosti kmečkega človeka na njegovo zemljo. In tako je prav! Če hočemo toraj računati-na to, da bo naš kmet za blagovno zadružništvo pokazal zadosti zanimanja, mu moramo dokazati, da bo imel od njega neposredno in znatno korist prav.njegov grunt. Sele preko svojega posestva bo imel razumevanje tudi za osa-mosvojevanje kmečkega stanu v celoti in po njem za utrjevanje naroda. Kakšne so potemtakem naloge nabavnih in prodajnih zadrug, da bo otipljivo občutila njihovo korist vsaka kmetija? Znano načelo V trgovini je: pri nakupu za majhno ceno dobiti dobro blago, pri prodaji pa svo;e blago drago proda, Pog avitna stvar v trgovini so torej cene. In glavni razgovor; n deba-.e pri vseh kmečkih gospodarskih zborovanjih se vrstijo okoli cen. Cene, cene, te so važna zadeva! Danes živimo seveda v izrednih razmerah — tega menda ni treba ponovno pripovedovati. Sedaj so cene predpisane in o kakšnih svobodnih cenah ni govora, zato pa tudi ne o konkorenci .itd. Mi pa v naših načrtih gle- damojv bližnjo in daljno bodočnost, ko se bodo predpisi o cenah umaknili prostemu povpraševanju in ponudbi. In kako bo naš kmet takrat izdržal in kako pozneje, ko bodo nastopile nujne reakcije na sedanje stanje, to je vprašanje izrednega pomena! Na te težke, izredno težke bodoče čase ja treba misliti zadosti zgodaj, da takrat ne bo prepozno. Glavna naloga nabavnega in prodajnega zadružništva bo takrat in pozneje v tem, da bo znalo in 'moglo držati cene kmetijskim proizvodom na primerni višini. Na taki višini namreč, ki bo v pravilnem razmerju z višino cen tistih predmetov, ki jih kmet mora kupovati Zato se bo pa na .i •ua! strani trudilo, da oskrbuje kmeta gospodarske in gospodinjske potrebščine po zmernih cenah, ki bodo v skladu s cenami njegovih proizvodov. Druga važna naloga blagovnega zadruž ništva je v tem, da skrbi za dobro, prvovrstno blago za obe strani. Kar kmet kupi — od semen, umetnih gnojil, krmil itd. do gospodinjskih potrebščin — mora biti dobra roba, vredna odštetega denarja. Pa tudi kar kmet postavi v prodaj, naj bo dobro, pošteno blago. Za dober denar — dobro blago, tako je prav. in pošteno! Seveda imajo blagovne zadruge še marsi-kako drugo nalogo, ki jo bomo sproti še obravnavali. Danes smo navedli le dve glavni. To pa tudi zato, da pokažemo, kako pravo blagovno zadružništvo v svojem jedru ni na perjeno proti solidnemu trgovstvu. Nasprotno. S solidnimi trgovci zadruge prav lepo sodelujejo, in trgovci z njimi. Vsakemu, kar mu gre: trgovcu svoje, kmetu svoje. Odločno pa je naperjeno to zadružništvo zoper pretirane dobičke in nečedne špekulacije v trgovini. Take izrastke pobija tudi solidna trgovina sama. Zato sta solidna trgovina in blagovno zadružništvo zaveznika v osnovnem vprašanju: dobro blago za primerno ceno. Dr. L. Puš Krmilna pesa hleva K napmlrcomu gospodarstvu spada v prvi vrsti naloga, da ustvarimo našim domačim živalim zdravo in potrebam primerno bivališče. Stare hleve izboljšamo na ta način, da vzidamo namesto mnogo malih oken, primerno, število velikih, Velikost oken se ravna po velikosti hleva,- okna morajo meriti približno dvanajsti do petnajsti del površine tla; na primer če meri površina tla 40 m2 morajo okna meriti 40 : 12 = 3.33 m2, ali 40 -. 15 = 2.06 kv. metrov, v prvem slučaju napravimo tri okna, vsako po 1,11 m2, v drugem. slučaju pa zadostujeta dvp okni po 1.03 m2. Okviri za okna so najbolj trpežni čim manj uporabimo pr' izdelavi železo najboljši so čisto iz lesa. Sveži zrak naj vstopi na več prostorih istočasno in sicer tik pod stropen v hlev' iz štirih desk napravimo zračno cev ki meri v notranjosti najmanj 20 cm2, na 10 komadov dorasle živine računamo štiri cevi, na 20 pa šest, in t. d. te zračne cevi pritrdimo na zunanjih stenah hleva, en meter nad zemljo navpično do odprtin ki so tik' pod stropom, te cevi imajo nalogo, da preprečijo prepih v hlevu, s Ko smo tako poskrbeli za dovoz svežega, zraka moramo misliti na io da je treba spraviti slabi in izrabljeni zrak zopet iz hleva to dosežemo na različne načine, če nam prostor dovoli napravimo zato cev ki vodi skozi strop navpično, skozi skedenj in čez streho-. Važno je da tako navpično cev napravimo po možnosti v sredini hleva in pred vsem iz dveh sten, med stene nasu-jemo steljo, pleve ali pa kaj primernega. Zagovina za to ni pripravna ker' se preveč zleze. Ta cev meri v notranos'i če je pet do šest m visoka (od stropa do konca nad streho), do 10 komadov živine 34 X 34 cm. do 20 komadov živine 44 X 44 cm če je sedem do osem metrov visoka 32 X 32 cm v drugem slučaju 42 X 42 cm prostor med stenama meri 5 cm. Ce bi napravili to cev samo iz ene stene bi se zrak prehitro ohladil in v obliki vode tekel nazaj v hlev. Drugi način takih cevi ki vodijo izrabljeni zrak iz hleva je ta, da cev uredimo ležeče pod stropom skozi zunanjo steno in od tam navpiqno približno en meter ob steni navzgor. Ta naprava ima razne prednosti, ker se v vsakem, hlevu z malimi stroški lahko napravi Za obnovitev 250—300 m3 hlevskega zraka rabimo dve cevi ki merijo 20 X 30 cm. V tako cev izrežemo nj spodnji straai 10 cm dolge in 5 cm široke odprtine ki so ena od druge 1 m edaliane Pri tej napravi moramo tisti dei k; je iz en hleva napraviti iz dvojnih sten kakor je zgoraj opisano. P, Od krmilnih rastlin smo doslej oDravnavaii koruzo in strniščno repo. Z vrsto člankov ki bodo od časa do časa sledili na tem.mestu v „Koroški Kroniki", bomo še naprej razpravljali o posameznih za naša kmečka gospodarstva najvažnejših kulturnih rastlinah. Pri vsaki borno na kratko povedali na kakšni zemlji in v kakšnih legah najbolje uspeva, kdaj in kako je treba pripraviti zanjo zemljo, kajco ji najbolje gnojimo, jo obdelujemo in negujemo. Ker je važno, da Vsak kmet pozna tudi krmilno vrednost in najboljši način uporabe vsake kulturne rastline, ki jo prideluje, bomo v teh člankih pisal; tudi o tem. Seveda zaradi omejenega prostora v listu sestavki o pozameznih rastlinah ne bodo izčrpni, vendar bomo pa skušali v kratkem povedati vse najvažnejše, kar mora kmet vedeti, in to odgovarjajoče najnovejšim znanstvenim ugotovitvam. Kmet navadno ne bere rad dolgih in utrudljivih znanstvenih razprav, čeprav je znatiželjen. Zato upamo, da bomo z našimi kratkimi kolikor mogoče jasnimi in lahko razumljivimi, pa kljub temu znanstveno pravilnimi sestavki zadovoljili marsikaterega kmečkega gospodarja, ki stremi za strokovnim znanjem in gospodarskim napredkom — Danes bomo govorili o krmilni pesi Za presojanje krmilne vrednosti kake krme moramo vedeti, kolikšen je procent suhe snovi, kako je suha snov sestavljena in kakšna je njena brebavljivost. Krmilna pesa vsebuje približno 11% suhe snovi. Od te suhe snovi odpada 45% na sladkor, 7,9% na surove beljakovine in 10,5% na pepel. Za peso prav nič ne znostaje pesino listje. Prebavljivih beljakovin ima to še celo več, zato je v njem tudi razmerje med škrobno vred nosijo in beljakovinami ugodnejše. Za živino ni odločilno., kako je krma se stavljena bb žetvi; važno je kakšna je krma v času, ko jo krmimo. Od žetve ali spravljanja krmskih rastlin do krmljenja preteče dostikrat precej časa in v krmi si izvršijo velike spremembe, večinoma v škodo krmih ne vrednosti. Naloga živinoreje je, da krmo tako spravi, da so izgube čim manjše. Peša in pesino listje vsebujeta veliko vode, zato se rada pokvarita. Kolikor krmilne pese sproti ne pokrmijno jo spravimo v rasipnice in kleti ali jo ensi-liramo. Listje krmimo sveže, ga ensiliramo ali posušimo V rasipnicah so izgube na krmilni vrednosti zaradi dihanja, izhlape vanja in gnitja vedno manjše kakor v kleti Ker se tvori pri dihanju v rasipnicah toplota, ki pospešuje gnitje in presnavljanje pese, moramo poskrbeti za zračenje. Zaradi dihanja propada največ sladkorja, zaradi gnit ja pa največ beljakovin. Cim bližje je v ra-sipnici ali kleti temperatura 0 stopinjam Celzija, toda brez nevarnosti zmrzovanja, tem bolje. Pese in listje ne smemo nikdar spravljati skupaj. Listje hitro gnije in oku-ža še peso. Ensiliramo pa lahko peso in listje skupaj ali jih dodamo k drugi silaži S sušenjem se prebavljivost in krmilna vrednost listja zmanjša. Količina pese, ki jo dobivajo živali, je v praksi prav različna. Najbolje se je držati srednje mere. Kot normalen obrok za krave mlekarice smatramo 25 kg dnevno. Mlečna produkcija bo največja, če sestavimo krmo iz dobrega sena, pese in dodatka beljaKovin v obliki krepke krme (žitni zdrob). — Konjem lahko nadomesti pesa del ovsa. Pesa, ki jo krmimo konjem, mora biti popolnoma čista, sicer povzroča koliko. Ce krmimo konjem večje količine pese, morajo dob'ti tudi dovolj sena, zlasti kadar težje delajo. — V svinjereji zavzema pesa vse važnejše mesto. Rastoči prašiči lahko dobijo pozimi sveže pese do sitosti, zraven naj pa dobijo še nekaj krepke krme. Pri prašičih, ki jih debelimo s krompirjem, lahko brez nadal-njega zamenjamo eno tretjino parjenega krompirja s svežo peso. Kuhanje ali parjenje pese ima le malen kosten vpliv na njeno prebavljivost. Vodo moramo vedno pokrmiti skupaj s peso. kei je v njej izluženega precej sladkorja Kadat kisamo skupaj krompir in peso, naj osiane pesa sveža .neparjena. Narežemo jo in svežo primešamo v jami parjenemu krom pirju. Na škrobu bogat krompir vsrka ves sok, ki se izloča iz pese. Jamo polnimo tako, da pride na en sloj krompirja en sloj pese ter tako naprej. Vsekakor bomo imeli naj večje uspehe, če krmimo peso v svežem stanju, dokler je le to mogoče Za prve zim ske mesece ne priporočamo niti skupnega kisanja parjenega krompirja in sveže pese. To delamo šele pozneje,,ko začne pesa mo čneje gniti ,in če jo namerazmmo krmiti šele spomladi. Tudi pri pesinem listju prinaša sveže krmljenje najboljše uspehe. Dokler nam vreme dopušča, ga krmimo svežega. Ne smemo pa pretiravati in dajati prevelikih količin To bi pomenilo potrato in povzročalo prebavne motnje in drisko V kolikor ga ne pokrmimo v svežem stanju .ga posušimo in dobimo odlično suho krmo. Posušeno pesino listje vsebuje 43,8% škrobne vrednosti in 7,7% prebavljivih beljakovin Primerjamo ga torej lahko s prvovrstnim senom ah ov sem in ječmenom. Zaradi izredno ugodnega razmerja med beljakovinami in škrobom (1 :5 do 1:6) in zaradi lahke prebavljivost! je posebno dobra krma za krave mlekarice. Ugodno vpliva zlasti na tvorbo masvi v mleku. Suho pesino listje je odlična krma tudi za konje, ovce'in svinje. - c 2,0, noš zenski svet friprsni sirnimi sieten loiič! Slovenski materi in ženi so namenjene moje skromne vrstice, oni ženi, ki je vedno kljubovala vsem grozotam vojnega viharja in poleg vsega trpljenja in izkiišnjav ostala to za kar je ustvarjena: mati in žena! Od pamtiveka je Božič praznik družin, predvsem otrok, saj je na ta dan Božje Dete zagledalo luč sveta. Toda tudi narava pra-znjuje ob tem času in sicer zmago svetlobe nad temo. Čeprav je mraz, da vse poka, čeprav zemlja trdno spava in sniva pod debelim snežnim plaščem, se sonce že pričenja vzpenjati višje, da bo ob danem času posijalo Vesni na pot. Ze je pokril beli sneg zemljo, da bi ne kazala svoje zapuščenosti, lahne snežinke še pptrhtevajo v zraku in se mehko sesedajo na srebrna poljane. Tudi zemlja hoče biti pripravljena za sprejem božjega Sina. O kolika blaženost! Kako siromašen bi bi! svet brez tega krasnega praznika, ki je poln mehke prisrčnosti in tajinstvenosti. Letos bomo praznovale Božič v dvojnem smislu. Ne morda v hrupnem veseljačenju, temveč v tihi zbranosti. Mir ljudem na zemlji! — Da, mir.. . ljubezen in ne sovraštvo! Kolikokrat smo v dolgih letih vojne ponavljale te besede z bolestnim hrepenenjem. Strahoma smo pripravljale vse za božične praznike, saj nismo vedele, če bodo naše družine še imele ob tem času streho nad glavo. Koliko žena je prejelo ravno pred prazniki obvestilo, da je mož ali zaročenec padel na bojnem polju . .. Mir ljudem na zemlji! — Koliko mater je ravno hotelo prižgati lučke pred jaslicami, ko so zatulile sirene. Prirožljali so železni ptiči in sipali smrt; matere so oblekle malčke in hitele v zaklonišče. Z žalostnim sVcem toda brez vzdihov in tožb so še tu prižgale svečke, kot simbol lepših dni, ki morajo priti... Prišli so in prinesli mir! Res da po marsikaterih krajih trpljenje še ni ponehalo, posledice svetovne vihre so prehude. Toda že sama zavest, da je sovraštvo premagano in strto, da so umolknila železna žrela, da na mesto smrti in pogube stopa ljubezen in odpuščanje na svet, ta misel nam daje vzpona in nas visoko dviga iznad nizkosti v rajsko svetlobo. Nihče tudi največji zakrknež ne more gledati v vojakih naših sovražnikov. Vsaj v naši prelepi deželi ne. Čemu tudi? Saj se oni prav tako vesele Božiča kot mi; tudi oni bodo peli z nami vred ono krasno: „Sveto noč" ... Daleč v njihovi domovini bodo njih matere, žene ali sestre prižgale luči na božičnem drevescu pravtako kot mi. Tudi tem našim daljnim sestram naj velja svetla misel ob tem največjem prazniku. Naj jim bo v zagotovilo, da se njihovi dragi ne nahajajo več v sovražni deželi. Mir ljudem na zemljil Žene in matere! Prižgite luč na Sveti večer, ki naj našemu trpečemu narodu sveti v boljše dni. Naj'ne bo v nobeni družini najmanjšega spora. Zaman bi očistile hišo od podstrešja do kleti, zaman napekle peciva, zaman, belo pogrnile, Božje Dete bi zajokalo ko bi se vsedlo z nami za mizo, če bi tu videlo čemerne obraze. Vaša naloga je torej pripraviti tudi duše vaših dragih za praznovanje. Zavedajte se tega! Kaj je žena in mati. Najvišje bitje med človeštvom. Ona ga polepšuje bodri in dviga. Kolikokrat se pojavi v družini senca in hlad. Kdo ju prežene? Toplota materinske ljubezni. Zena, pomagaj možu, da bo vsaj v, praznikih pozabil na prestano trpljenje vojnih let,- tvoja mehka roka naj pogladi njegovo čelo in mu prežene spomin na bojne poljane. Nadomestuj očeta otrokom, ki te sprašujejo z široko razprtimi očmi, kaj da js storil očka, da so ga ubili. Tvoja ljubezen naj ogreva njihovo detinstvo, Prvi Božič po vojni! Otroci ne smejo čutiti tega, tudi jim ne kaži pekoče bolečine, ki ti morda razjeda dušo. Nedolžne otroške dušice so mnogo bolj dovzetne za toploto in veselje kot hlad in trpljenje. Zato jim privošči to detinsko srečo, čeprav sama morda na skrivaj otiraš solze. Ni potreba mnogo in vendar lahko napolniš oči otrok in drugih družinskih članov z onim radostnim sijajem in smehom, ki je lasten le mladim, nepokvarjenim srcem. Postavi jaslice in božično drevo,Jabolk in orehov, preprostega peciva naj ne manjka. Namesto dragocenih, tehnično dovršenih igrač bo Božiček prinesel letos tvojemu sinku lesenega konja, hčerki doma izgotovljeno punčko, Vendar otrok ne zahteva razkošja; radii-je se ob vsakem predmetu, ki povede njegovega duha v carstvo pravljic. Pripoveduj jim starih božičnih zgodbic, ki pa so vedno mlade in lepe. Morda bomo nekoč, ko bo nastalo blagostanje na svetu, ko ne bomo več korakale preko ruševin, ko se bodo solze posušile, spominjale tega Božiča, Zdel se nam bo kljub svoji ubožnosti najlepši in najprisr-čnejši. Saj bo tvori! mejnik med prošlostjo, polno grozot in nevarnosti ter med poletom v novo, srečnejšo bodočnost. — Mir ljudem na zemlji! bodo zadoneli zvonovi na Sveti večer in vabili k polnočnici Mir — svet bo praznoval njegovo zmago nad sovražtvom, zmago luči nad temo. Sonja l! lil Bili IZ DOMAČIH & UŠAJEV Sklepi celovškega meslnega siela Melni direktor Varnostne slnibe poroča: Pred kratkim je bil v „Koroških noricah" priobčen poziv prebivalstvu, naj lojalno sodeluje za uspeh vseh ukrepov, ki bodo zajamčili za vso bodočnost države tako važno vrednost denarja, naj si ne kopičijo drobiža in take osebe, ki so osumljene, da zadržujejo drobiž, takoj naznanijo pristojnim uradnim mestom. Direktor varnostne službe lahko sedaj z zadovoljstvom ugotovi, da je pomanjkanje drobiža popustilo. Pred kratkim pa so nastale nove težave, ker nekateri brezvestni trgovci v zvezi z vpeljavo vrednosti šilinga, zadržujejo stvari, da bi si na ta način po zamenjavi pridobil* neupravičene svote šilingov. Proti takšnim saboterjem gospodorske obnove v Avstriji se mora postopati najstrožje. Kdor je proti Avstriji, bo kaznovan. Obsodbe vojaškega sodišča 21-letni Filip Oskar, doma iz Nemčije je bil obsojen na tri tedne zapora, ker je pred de-mobilizacijsko misijo navedel Bistrico v Rožni dolini kot svoj rojstni kraj. . Postrežnica Eva Hammer, stara 19 let, doma iz Pustritz, ki jo je policija dobila brez legitimacije in ki je kljub zdravniški prepovedi svojevoljno zapustila bolnico, je bila obsojena na šest tednov zapora. 47-lčtna.Ludovika Klinger iz Celovca je bi-, la obsojena radi neupravičene posesti bencina in enega dežnega plašča, last britanskih zasedbenih čet, na 6 mesecev zapora in denarno kazen 600 S VELIKOVEC: Vsled napačnih navedb v vprašalni polije bil.Camilo Kabelka iz Pliberka obsojen na mesec dni zapora in denarno kazen 300 S. Anna Raunig in Frida Gesler iz Sagerberga sta prejeli po mesec dni zapora, ker sta si izposodili tuje izkaznice o bivanju, da sta lahko odšli v zaporno cono. 16-letni Rihard Rannetsherger iz Velikovca je dekletom in ženam pisal anonimna grozilna pisma. Obsojen je bil na tri tedne zapora. IV. 1. Cardinal Numbers — Glavni števn'ki one — 1 — eden-two — 2 — dva thrse — 3 — tri four — 4 — štiri five — 5 — pet six — 6 — š^st seven — 7 — sedem eight — 8 — osem nine — 9 — devet ten — 10 — deset eleven — 11 — enajst twelve — 12 — dvanajst thirteen — 13 — trinajst fourtepn — 14 — štirinajst fiftsen — 15 — petnajst sixtsen — 16 — šestnajst .seventeen — 17 — sedemnajst eighteen — IS — osemnajst nineteen — 19 — devetnajst twenty — 20 — dvajst twenty-cne — 21 — enaindvajset twenty-two — 22 — dvaindvajset thirty — 30 — trideset forty — 40 — štirideset fifty — 50 — petdeset sixty — 60 — šestdeset seventy — 70 — sedemdeset eighty — 80 — osemdeset ninety — 90 — devetdeset a (one) hundred — 100 — sto a (one) hundred and six — 1Ö6 — stošest two hundred and thirty-one — 231 — dve sto trideset eden a (one) thousand — 1000 — tisoč a (one) thousand and four — 1004 — tisoč in štiri . hundred thousand — 100.000 — sto tisoč a (one) million — 1,000.000 — en milijon Perhaps you’ll (you will) excuse us for a whlle — Morda nas boste za nekaj časa oprostili We’ve (we have) some work to finish — Dokončati moramo neko delo 8- Where is Peter? — Kje je Peter? I don’t know, he is not here — Ne vem, ni ga tukaj Is Mary here? — Je li Marija tu? Yes, here she is — Da, tukaj je Who teaches you English? — Kdo Vas tiči angleščine? A young lady — Neka mlada gospa Don’t you understand English? — Ali ne razumete angleški? O yes. quite well — O pač, prav dobro Na zadnji seji celovškega mestnega sveta so sklenili, da sprejmejo v mestni svet Celovca nsamesto mestnih svetnikov Komunistične stranke, ki so odstopili, člane Socialistične stnanke Petra Grafa in Adolfa Lamoto. V šolski mestni svet deželne prestolnice so odposlali mestne svetnike Dermutha in Grafa. Elot zastopnik učiteljstva je imenovan nadučitelj Ferdinand Sille. S posebnim zadovoljstvom so vzeli na znanje, da je županu uspelo, da zavaruje svoječasrro odstranjene in deloma odnesene spomenike mesta Celovca. Kje in kedaj bodo zopet postavili te spomenike je samo vprašanje časa. Sola se je, čeprav samo v omejenem obsegu, pričela. Vsled tega, da točasno različni prostori, ki služijo ža pouk, niso na razpolago, je neobhodno potrebno, da morajo šo- Mnogi starši doživljajo pri svojih otrocih prvo veliko razočaranje, ko zvedo ob začetku šolskega leta, da se muči njihov otrok pri čitanju. Mislijo da je duševno omejen, ker takoj ne razume tako enostavne stvari kakor je pač čitanje. Bodite v tem oziru brez skrbi, dragi starši! Vaš otrok je popolnoma normalen, tudi če v začetku le malo ali pa celo sploh ne napreduje v čitanju. Mi ljudje smo pač različno nadarjeni. Pri pouku čitanja se zahteva od vseh enako. Radi tega ima lahko otrok, ki ima za čitanje manjšo nadarjenost in nima dobrih napredkov, v drugih predmetih boijše uspehe. Prvo čitanje tudi ni nikaka lahka stvar, saj zahteva od začetnika mnogo napora. Nam odraslim se zdi lahko, kajti izurjeni smo v tem in poleg tega sirao pozabili, da smo se borili kod ABC-darji tudi s temi težkočami. Čitanje temelji namreč na zelo zapletenimi duševnimi postopki. Najpreje dojmimo znake in črke z vidom. Nato jih moramo spremeniti v glasove, pri čemer običajno iste tudi izgovorimo. Če že ne glasno potem vsaj tiho ali nemo. Nato vežemo r'asove v besede in te zopet v stavke. Končno pa moramo tudi razumeti to kar smo' čitali. Ves ta potek se vrši pri izurjenem čitatelju, kakor naj bo to odrasel človek, mehanično, ne da bi se tega zavedal, dočim mora otrok vezati z muko posamezne elemente. K temu pride še to, da najdeni glasovi pri vpogledu črk še dolgo ne dado izgovorjene besede. Imamo namreč veliko več glasov kot črk, kakor n. pr. pri „O" — odprti „O" kot v besedi „ROKA" in zaprti „O" kot v besedi „MOKA" in pri „M" kateri se spreminja po samoglasniku, s katerim se veže. Pri izgo.-vorjaVi zloga „MI" n. pr. se zaokroži jezik spredaj ,pri zlogu „MU" pa bolj zadaj. Nadalje se tvorijo pri čitanju še razni medglas-niki. Če izgovorimo n. pr. „MA" imamo v začetku ustnice zaprte in pri tem izgovorimo „M". Na koncu zloga imamo odprta usta in izgovorimo „A". V obeh slučajih prihaja dih iz pljuč in gre skozi grlo. Pri „M" gre dih skozi nos, pri „A" pa skozi odprta usta. Pri prehodu od zaprtih do široko odprtih ust dih ne zastane, temveč teče nepretrgoma dalje in tvori medglasnik, ki se ga posamezno ne dojmi, pač pa občuti pri zlogu „MA". „M" in „A" še dolgo ne dasta MA! Navajamo dve pri prvem pouku v čitanju nastopajoči težkoči; iz enega znaka najti odgovarjajoči glas — in vezanje glasov v zloge in te v besede. Znak in glas nista med seboj v nikakem sorodstvu. To sta dve popolnoma različni stvari, ki ju ne moremo dojmiti niti z istim organom, niti tvoriti z istim orodjem. Znake ali črke pišemo z roko, vidimo ali čitamo jih pa z očmi. Glasove pa izgovarjamo z ustjni in slišimo z ušesi. Med vidnim ali.pisanim znakom in med slišanim ali izgovorjenim glasom ne obstoji nobene naravne zveze. Ni torej tako enostavno na'ti odgovarjajoče glasove za 25 ali 26 znakov tem manj ker je še mnogo več kot 26 glasov. Radi tega moramo umetno vezati znak z glasom. Za zvezo vzamemo sredstvo, ki je šolskemu otroku blizu in ki mu pomaga priklicati v spomin neznani del, ako je drugi znan. V to svrho-služijo možički, katere najdemo skoro na vsaki strani v levem kotu spodaj. Majhna otroška zgodbica pripomore k izgovorjavi dotičnega glasa ak povzroča, da obenem z udi možička prikaže odgovarjajoči znak. Prvi možiček sedi n* tleh in drži roki k licu. ker ima zobobol Pti tem drži čuta trdno zaprta in kljče: „MMM"! Hrugi vidi nekaj lepega, sklene roki in kli- larji iti včasih v oddaljene dele mesta v šolo. Z delitvijo štiri in petsobnih. stanovanj v naselbini Kanalske doline naj bi se napravilo 43 novih stanovanj, sestoječih se iz ene ali dve sobe s kuhinjo. Za to potrebno vsoto je mestna uprava stavila na razpoloženje. Stanovanjski problem, ki zaposluje mastni svet na vsaki seji, je tudi dalje velika skrb, čenrav se domneva, da smo najtežje že prebrodili. Iz poročila referata za nameščence sledi, da se v zadnjem času množijo prošnje za sprejem v mestno službo. Ali nemogoče je, da se tudi samo en del prošenj vpošteva, ker se lahko upoštevajo na eni strani samo prošnje strokovnih moči in na drugi strani stremi mestna občina ze terft, da se zmanjša osobje, radi likvidacije različnih uradov, ki so bili posledica vojne, a ne da se ga poveča. če: „AAA, kako lepo!" Tretji se pelje z motornim kolesom, ki drdra: „TTTT"! Upognjena noga in desna podlakt kažeta T. Četrti ima nit okoli rahlega zoba, da bi ga izruval. Ker pa kljub temu čuti bolečine, stoka z odprtimi ustmi: „NNNN"! Znak zato najdemo v položaju telesa z upognjeno laktjo. Deklica, ki pleše od veselja, kliče: .,11111" ter prikaže z iztegnjeno roko črko I. Šesti možiček naj prikaže majhnega otroka, Ki sedi na tleh in poje „LA La La"! Sedmi odrine z nogo umazanega prašička.in kliče: „EEEE fej!" Osmi ima v ustih slamnato bilko, da bi delal milne mehurčke. Pri razpoSenju dajo ti mehurčki glas: „PP"! Nadaljni možiček naj bi prikazal bosega dečka, ki stoji v mrzli vodi in stoka: „UUUU"! Možiček na 14 strani je v polnem teku in sopiha; „HHHH"! Drugi sedi na tleh in kašlja.- Na strani 18 je videti brneči zrakoplov: „VVVV"! Otrok spodaj stegne obe roki in tako prikaže glas „V". Na 22 str. vidimo dečka, ki. sede hrani gosko, ki vpije: „GA GA GA"! Naslednji možiček 'ima nahod in kiha v robec: „CCCC". Isto je slučaj pri naslednjem, samo da poklekne zaobrnjen na levo stran, da tako prikaže „Z". Potem pride možiček s pipo v ustih in sunkoma izpihne dim, pri čemer tvori glas „B". Na 30. strani vidimb končno možička. ki izpihuje sve^So: „FFFF”! Če se te možičke po vrsti nariše na šolsko tablo ali kos ovojnega papirja in učitelj sta-« vi spodaj znake, potem se to lahko poigrava z otroci, kar jim napravi vsakokrat mnogo veselja. Istočasno si zapomnijo vrstni red možičkpv in znakov, kakor številčni red od 1 do 100 ali pa poštevanko. Če se pri čitanju takoj ne najde za določeni glasovni znak odgovarjajoča glasovna vsebina pelje učitelj otroka k črkovni vrsti in pusti poiskati od njega samega pozabljeni glas. To pot k samo-najdbi lahko napravi otrok doma brez učiteljeve pomoči (Vzgoja k samostojnosti). Obrnimo se sedaj še k drugi težkoči — k vezanju glasov v zloge ter besede. Vzrok za težkoče pri vezanju smo že omenili; namreč, da se tvorijo pri vezanju dveh glasov vrsta medglasnikov, katere posamezno nemoremo spoznati in tudi ne prikazati. Da se izognemo tem težkočam se držimo v prvem pouku čitanja vedno povestic, celih stavkov in besed Te razdelimo najpreje v zlo-> ge in te zopet v glasove. Če se sestavi taka razčlenjena beseda, potem .odpade vezalna ovira, ker zlogovni zvok, ki smo ga pridobili pri razčlenjenju, še ni popolnoma odjeknil pri sestavljanju in radi tega olajša novo vezanje. Naša čitanka prinaša na prvih straneh nekaj primerov za vezavo glasov in zlogov, kar je izraženo v obliki trakov (prog). Učitelj ali učenec si napravi namesto trakov ali papirnatih prog samo črkovne tablice; od samoglasnikov: „A E I O U" malo več kakor od soglasnikov, ker so ti pogosteje. Zloži tev teh tablic lahko usledi na več načinov. Napravi se lahko dve številčnici z gibljivim kazalcem, kateri imata namesto številk samo — ali soglasnike. V sredini te številčnice se nahaja mali okvirček, v katerega se izmenjaje zatika soglasnik, v drugem slučaju pa samoglasnik. Z. kazalcem, ki je pritrjen zadaj, kaže učitelj na posamezne črke in otroci vežejo črke v sredini z označenimi črkami na robu. Te vaje so pripomoček za šibkejše čitatelje. Lahko se pa navežejo v krogu se nahajajoče črke na drog in nove črke se doprinaša r roko k visečim črkam. Dragi razlog je v težnji človeške duše, posebno pa otroške, da zamorejo gotove misli, predstave ir. občutki izvršiti oblast nad duševnim" življenjem v toliko, da ponovno prodirajo in ne dopuste nastopati drugih. Tako se n. pr. večkrat zgodi, da nam »eii gotova pesem cel Naša prosveta - o čitanki H začetku pouka na ljudskih šolah Večina ljudskih šol je zopet pričela s poukom. Zvahvaljujoč podpori s strani vojaške vlade v Celovcu je tudi uspelo, da se dodeli šolam tudi dovolj kuriva. Vodja ene ljudske šole v Celovcu je ob priliki otvoritve njegove šole izmed ostalega rekel: „Začeli smo s poukom en teden po vselitvi. Imamo dovolj kuriva, tako da ne izgleda potrebno, da vložimo med zimske mesece počitnice radi pomanjkanja kuriva. Šolarji imajo -dovolj kurjenih prostorov. Število učencev^ je seveda doseglo svoj višek. Znaša povprečno 40 po razredu. Sedaj nam stoji na razpolago samo eno poslopje, zato poučujemo c' '! • dopoldne,' a deklice popoldne. Kar se t;cs učnega načrta, je treba utrditi, da poučujemo zopet po učnem načrtu iz leta .1930. Vsako knjigo, ki so jo nacisti o šolah uvedli, smo črtali, pa bodi ona čisto polltčne ali pa tudi druge narave." Na vprašanje, kako poteka pouk, je pripomnil šolski vodja, da je hvaležna nalog;: za vsakega učitelja, da poučuje po učnem sistemu iz leta 1930. Predvsem zahteva od njih vdanost in požrtvovalnost v interesu celokupnosti. Vidi že sedaj majhen uspeh za to stvar, ker se vsak učitelj vestno drži imenovanega učnega načrta. Manjanišče Marijanišče je velik zavod, v katerega se sprejemajo fantje dijaki, ki žele postali duhovniki, ljubljenci našega vernega ljudstva. Zal se dijaki letos še ne morejo, naseliti v veliki palači na cesti, ki pelje v Velikovec, in se mora zavod prenesti v graščino Tanzenberg ob Gospel sveti. Tja bodo šli štiri s nižji razredi in humanistična gimnazija. Pred vojno je bilo v Marijanišču 220 dijakov. Zdaj se jih je zglasilo za I. razred 20, za 2. razred 12, za 3. razred 14, za 4. razred H, za 5. razred 8, za 6. razred 3, za 7. razred 4, za 8. razred 2. Vseh skup je 74 fantov, hvala Bogu, ali vse premalo jih je. Izmed duhovnikov naše škofije jih umre v letu vsaj 20. Torej je naraščaj treh ali štirih popolnoma nepovoljen. Obeta se, da se s poučevanjem začne še pred božičem. Zagonetni umor v Ročicah Glede roparskega umora na po do Račevem posestvu v Ročicah, obč. Kotm'-.r .-vas, ki je bil izvršen v/noči na 2. đecom'. in čigar žrtve so postali Gregor Pučki n, Franc Lager in Ana Hedenig, nam še poročajo: Račevo posestvo leži vstran od glavne ceste na pobočju v samoti blizu gozda. N?;-bližji sosedje so slišali streljanje im vpitje, ena soseda je cel6 slišala treskanje kakor od silovitih udarcev. Vsi umorjeni so im -" razen smrtonosne strelne rane še strahovit? poškodbe od udarcev po glavi, tako da so jim deloma izstopili možgani. Umorjena žena je bila noseča. O storilcu že ni nobenega sledu, dasi varnostni organi z vso vnemo opravljajo potrebne poizvedbe. Edina- preživeča otroka v starosti 2 in 3 let seveda o njem ne morete povedati kakšnih napienu koristnih podatkov. Sumijo, da je zločin storil nek bivši hlapec (inozemec), ki je že za časa služb? kazal čudaško vedenje in robat nastop. 7 -to domnevo bi govorili tudi dokaj zmedeni in nerazumljivi napisi, ki jih je storilec napravil na kraju dejanja. Vzeta je bila vsa gotovina in obleka, živila pa so ostala nedotaknjena. Redek „vesel dogodek“ v kravjem hlevu Posestnik Franc Nemec po domače Topii-car na Plešivcu ni samo razumen gospodar, ampak ima tudi srečno roko pri gospodarstvu. Pred nekaj tedni si je kupil breio kravo, ki mu je pred kratkim povrgla zdrava in čvrsta dvojčka, bikca in junico. „Srečna kravja mati" budno pazi nad svojima potomcema, ki se pod skrbno nego gospodarja in gospodinje krepko razvijata. Seveda si sosedje tudi želijo takega blagoslova; mesojede! in zlasti sladkokusci teletine pa ga privoščijo vsaki kmečki hiši pri vsak kravi, r -dejajoč se, da bi na tak način prav km.?' : popolnoma odpadla živilska karta za, m in bi se, če že ne glede piščancev, pa vsaj glede teletine pri nas uresničila želja, ki jo je svoje dni za Francoze izrekel njihov kralj Henrik IV., da mora vsak državljan vsaj v nedeljo imeti puto (pri nas toliko teže teletine) v loncu. dan v ušesih in nehote jo venomer pojemo. Pri prvem pouku nastopajo tudi nekateri glasovi tako močno, da ne more slediti enakovrstni glas. Namesto LENA ostane otrok vedno pri LELA — in nadoblast črke L je težko odpraviti. Dvojezična čitanka prinaša radi tega v začetku samo besede z istimi samoglasniki, kakor ATA, MAMA, ANA, NANA, TELE, PIPA, itd. in z enakimi zlogi, da bi se tem težkočam izognili že v začetku. Prvi zvezek naše čitanke prinaša veliki tisk. V drugem zvezku bomo spoznali iz kamene pisave mali Msk, iz tega nato pisane črke in končno iz kamenotiska velike pisavo. Snov za čitanje nam nudita >be čitanki — ena za slovenščino in ena za nemščino, ki sta že dani * tisk in ki »zidata v nekaj tednih. Številka 22 — Stran 8 ,,KO ROŠKA KRONIKA' Petak, 14. decembra \'\Z. SP0Š11II AVSTRIJE Gospodarski položaj v Avstriji Delovanje UNRRE, ustanove za pomoč ir. obnovo združenih narodov, je izjavil lord Nathan, obse'ga v Nemčiji samo prisilno preseljene osebe. Nasprotno pa so UNRRO pred kratkim pozvali, da proži svojo pomoč tudi Avstriji. S položajem v Avstriji se js podrobneje bavll drug govornik vlade, lord Pethick-Law-rence. minister za Indijo, ki je izjavil: Donavske zemlje, iz katerih je Avstrija pred vojno dobivala glavni del svojih potrebščin, od premirja še niso nanovo pričele s svojim dobavam za Avstrijo, Britanska vlada as to časno zavzema za ponovno vstopitev teh trgovskih odnošajev. &Mmat§Ške mrnwme Ing. Figi je dal dunajskemu zastopniku britanskega radija Patricku Smithu izjavo v katsri je omenil da so vodili izčrpno pregovore s Socialistično stranko in da je sestava takoimenovans koalicijske vlade zaključena. Avstrija mora rešili še dve veliki nalogi, je zaključil inž. Figi svoja izvajanja. Prva je tvorba enote Avstrije in spojitev vseh štirih zasedbenih področij' v eno politično in gospodarsko enoto; drugo nalogo vidi v tem, da mora Avstrija zopet vzpostaviti zvezo z ostalim svetom, tako z velesilami kakor tudi s svojimi sosedami. Novi kapelnik državne opere in znameniti diregant Solnograških slavnostnih predstav, Foliks Prohaska, sin avstrijskega- komponista Karla Prohaske, je dirigiral pri nekem koncertu, ki ga je priredilo avstrijsko kulturno društvo, prvič na Dunaju in navdušil dunajsko občinstvo. * Dvodnevno gostovanje dunajskih liJharmo-nikarjev v Solnogradu ss je spremilo v velik glasbeni dogodek in uspeh Svetovno znan5 orkester je ime! v torek koncert v veliki dvorani Mozarteums a v sredo v gledališki dvorani. Vprašanje v Spodnjem domu radi ImfesSurske propagande v Avstriji Politično delovanje članov bivše cesarske rodbine Habsburžanov in njih potovanje v Avstrijo je bilo ponovno predmet debate v britanskem spodnjem domu. Minister Hynd, vodja urada za britanski oddelek zavezniške komisije za Avstrijo, je odgovoril v imenu vlade, da je za te zadeve pristojna neodvisna avstrijska vlada. Britanska politika'v Avstriji je. usmerjena na to, da se skoro sestavi takšna neodvisna avstrijska vlada. Za enotno Avstrijo „Washington Post" piše v enem uvodnem članku pod naslovom „Deljena kontrola" izmed ostalega sledeče; Pred kratkim održane volitve v Avstriji, prve po dolgih Istih, so omogočile vposta-vitev vlade, katera resnično predstavlja voljo naroda. 2e iz samega tega razloga so zavezniki dolžni, da olajšajo posebne kontrole, ki so jih doslej izvajali na področju male donavske republike in — kolikor mogoče — popolnoma ustaviti. Dogovor, s katerim je prišlo do štirih posebnih zasedbenih področij, nikoli ni imel mnogo smisla. Sedaj je že čas, da se osredotoči upravo v zavezniškem kontrolnem svetu. Leta 1943. so zavezniki izjavili, da nočejo uvrstiti Avstrijo v isto kategorijo kakor Neročijo. Cinjenica, da so avstrijskemu narodu dovolili, da postavi lastno vlado in održi splošne volitve, dokazuje napredek v izvrševanju te politike. Ostane še vedno mnogo dela, predno bodo vsi sklepi moško vskih dogovorov uresničeni. Čim preje zmanjšajo omejitve, ki obremenjujejo Avstrijo, čim preje se zlijejo vse šur: cone v eno, pri čemur bi se morale zmanjšar točasne zasedbene armade na jačino poli oljskih moči, tem preje se lahko vrne A v strija nazaj v več ali manj normalne prilike Leži v interesu vseh štirih sil, da se o čut, preje izvrši. Predsednik avstrijske ljudske stranke inž. Figi je imel pred delegati avstrijskega mladinskega pokreta iz vseh zveznih dežel na-govor, v katerem se je zahvalil mladini za piiznanje, ki ga je položila za ljudsko stranko v dnevih volitev. Povdaril je. da je izhod volitev dokaz zaupanja avstrijskega naroda v avstrijsko ljudsko stranko in priznanje k obnovi naše dežele. * V steklarni v Brunnu izdelujejo dnevno 10.000 kvadratnih metrov šip. Če se bo dovoz surovin še nadalje vršil v polnem obsegu, tedaj bo steklarna v Brunnu v dveh letih lahko krila celotno potrebo stekla v vsej Avstriji. * Avtobus, ki naj bi bil dne 6. decembra pripeljal dunajske filharmonikarje v Line, je za dobil v vasi Esoh pri Solnogradu defekt na motorju. Ko je šoier avtobusa hotel motor zopet spraviti v red, je privozil od nasprotne strani drugi avto in ga povozil. Vkljub vsemu zdravniškemu prizadevanju je podlegel poškodbam. Dunajski filharmpnikarji, od katerih nihče ni bil ranjen ali poškodovan, so z nekaj zamude nadaljevali pot proti Linču. * Dunajski ljudski igralec Paul Hörbiger gostuje z večjem prvovrstnim gledališkim csobjem v Weisu Gornja Avstrija V Linču je bila pri neki konferenci postavljena nova zgornje avstrijska odvetniška zbornica. Dr. Steininger je pozdravil navzoče odvetnike Nato je sodnijski častnik vojaške vlade, nadporočnik Levy povdaril, da bodo Amerikanci dajali zbornici navodila le v toliko, da jo zavarujejo pred nacijsko miselnostjo, drugače pa bo lahko svobodno delovala. * 1. decembra se je vršilo v Uncu redno glavno zborovanje zgornje avstrijske nogo motne zveze. Štajerska Iztrebljenje nacistov iz učiteljstva na obrtno tehničnih šolah je skoraj zaključeno. V poštev so prišle državna gradbena šola, državna trgovska akademija, državno učilišče za ženske poklice v Gradcu in državni učni z^avod Za ključavničarstvo v Brucku. * Na teh zavodih se je skupno 212 učiteljev in učiteljic zopet prijavilo za službo. Od teh je bilo 155 oseb članov NSDAP. 57 učiteljev in učiteljic, torej približno ena tretjina, je bilo predlaganih britanski vojaški vladi za nadaljno službo. Pri 93 osebah prošnje iz raznih vzrokov še niso rešene. Kakor poroča začasna štajerska deželna vlada, je imel novo izvoljeni deželni zbor svoje prvo zasedanje 12. decembra ob 11 uri. Soifiograd Nadučitelj Josef Jaretz, ki je po vkorakanju Rusov v njegov rojstni kraj Ravensburg na Spodnjem Avstrijskem „izginil" in se kot „begunec" pojavil v Alkovnu, je bil na podlagi nekega sporočila žandarmerijske slanice iz Ravensburga prijet Osumljen je krvnih zločinov. Obtožen je, da je baje tik pred vkorakanjem Rusov v Ravensburg dal štiri vaščane ustreliti. miMiiiiiiiiiiiitiimiiiiiimiiiiimiiimiiiiuiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiimiimiiiiiM OBJAVA Janez Kuhar stanujoč v Lienzu Peggez 9/15 naprošam vsakega, ki mu je kaj znanega o moji hčerki stari 8 let (nenormalnega vedenja), da to sporoči na gornji naslov. Posebni znaki: Opekline po nogah. Hčerko sem izgubil v noči od 11. do 12, maja pri Dravskem mostu pred Borovljami. Horst Krischnegg, rojen 15. 7. 1932 v Timbo-Blumenau, S. Catherina, Brazilija, je v aprilu odpotoval iz Traiskirchena pri Dunaju. Baje se mudi pri nekem tovarišu na Koroškem. Ker so mu starši sami begunci, mladenič ne ve. za kraj njihovega bivanja. Kdor bi vedel, kje se mladenič mudi ga naprošamo, da to za dobro nagrado sporoči na naslov: Karl Krischnegg. Niklasdorf- 44, Obersteisrmark. Seja zavezniškega sveta na Dunaja Pod predsedstvom gsnrrainsga poročnika Bethenarta so održali v ponedeljek, 10. decembra, redno sejo zavezniškega svata. Pozvali so avstrijsko vlado, da pripravi osnutek ustavnega prava. Nato se je zavezniški svet bavil z poročilom o volitvah v Avstriji in ugotovil, da so se te volitve odigrale brez vsakršnega motečega vpliva in na popolnoma demokratični podlagi. Zavezniški svet je naročil avstrijski vladi, da oznani mere, ki bi jih podvzeli v soglasju z obstoječimi zakoni proti bivšimi pripadniki NSDAP, katerim je uspelo, da se vpišejo v volilne spiske. Zavezniški svet ja zaprosil tudi za objavo stanja onih slučajev, ki jih zasledujejo z ravnokar omenjenim zakonom. Nadalje je zavezniški svet sklenil mere. ki jih je treba podvzeti za neposreden razpust vseh vojaških in polvojaških organizacij v Avstriji. Po preiskavi položaja živežnih sredstev v Avstriji je naredil zavezniški svet avstrijski vladi, da izvrši gotove mere, da se popolnoma izkoristijo vsi viri prehrane v vseh delih Avstrije. Civilno upravo v ameriškem zasedbenem področja Nemčije bodo predali v nemške roke , Ameriška obveščevalna služba v Nemčiji sporoča, da-bodo ameriške vojaške oblasti v Nemčiji predale l! januarja 1946 leta Nemcem celokupno civilno upravo na področju, ki je zasedeno od Združenih držav, vključno najvišjih upravnih uradov v pokrajinah. Ameriške oblasti bodo izvrševale samo vrhovno nadzorstvo in dale široko orisane smernice, katere bodo morali Nemci izvesti. -------- “T K V Nova kriza grškega kabineta * 10. decembra zvečer je nastala 'v Grčiji nova kriza kabineta. Štiri ministri, ki tvorijo grupo pokreta narodnega odpora, so zagrozili s svojim odstopom. -Zahtevajo od kabineta ustavitev daljnega zasledovanja vseh zločinov, ki. so se zgodili med in po zasedbi, razen umora. Ako zahtevo ne sprejme, potem bodo ti štiri ministri odstopili. Napad na Dimitrova Krustin Pestužov ,vodja Sociala* •’emokra-tične stranke Bolgarije, je napade! komunističnega vodjo Georgija Dimitrova, ker je v svojih zadnjih govorih predlagal,, da se Bolgarijo proglasi za republiko, V social-demokratičnem glasniku „Svoboden narod", je Pestušov izjavil: „Fred vo- litvami je Dimitrov osebno demontira] govorice, po katerih naj bi on želel, da se proglasi republika z njim na čelu kot predsednikom, Ali kmalu po volitvah je Dimitrov govoril o izmenjavi ustave in o proklamaciji republike. V teh' predloženih izmenjavah ne vidimo ponovne vpostavitve demokratične republiko, marveč zmagoslavje diktature majhne manjšine. Roman: y. ~ KRIZ NA GORI ljubezenska zgodba Vzdignil je desnico in prsti so bili kakor žarki, z enim samim korakom se je vzpel na hrib. Tedaj je vztrepetala Hanca, Zakaj velik temen križ je stal na gori, Razprostrl je Dil Mate roke in za njim je rdela večerna zarja, pred njim je ležala glo bel v samotnem mraku Velik temen križ se je bil vzdignil nad vasjo, križ nad odprtim grobom. Zazibal se je, polagoma se je po grezal in je utonil v svetlobi, ki je bila razlita čez pol neba ... II. Dolg je bil vačer; nepremično je stala zarja na nebu in sence so tonile v njej. Hanca je čakala in že kljuvala bojazen v njenem srcu. Stopila je v izbo; oče je sedel ob oknu na nizkem stolcu in je šival: raztrgani in zakrpani čevlji so ležali naokoli. Oprl je roko ob koleno in se je ozrl proti durim. „Kod si hodila?" „„Spremila sem Mateja v hrib." " „Lep par. Kam se je napotil lump?" „ „Na faro k župniku." " „Hanca, varuj se!" Ko je sadel sključen na stolcu, je bil oče ves zgrbljen in star. Obraz mu je bil gladko obiSit in siv. ob ustnicah je bilo zarezano dvoje dolgih, ohlapno visečih gub, kakor jih imajo samo cerkovniki „Zakaj si govorila z njim?" IVAh CANKAR Hanca ni vedela odgovora. Zdelo si ji je čudno in nerazumljivo, da bi ne govorila z njim. Kakor da bi zapovedal oče: Zatisni oči in ne odpri jih več; lezi in ne vstani več! „Mate je lump. Saj ga vidiš — raztrgan in beraški! Še zdaj mi je dolžan, ko sem mu zakrpal tiste škrpete. Najbrž že niso za nobeno rabo več, pa jih ne prinese »No, jaz tudi ne bom letal za njim ,.. Glej, iz tega fanta ne >o nikoli nič! V šoli je bil, pa se je izpridil in so ga spodili, zdaj pa ni za nobeno delo Ne gospod, ne kmet, nič ne! Pusti ga na miru, lepo ti povem, drugače se te Bog usmili! Nisem zmerom dober človek, Hanca!" Ozrl se je nanjo izza rame in v senci je bil njegov obraz še bolj siv in star,- obrv; so visele na oči in čelo je bilo nagubano, „Naj pride k meni po škornje, dam mu jih; tudi lump je siromak. Ampak tebe nisem na menil njemu." Hanca je stala pred durmi, roke sklenjene v naročju. Ko je oče omolknii, je sedla zs mizo, da bi šivala. Roka pa ji je bila trudna in lena in tudi glava ji je bila težka. „Kaj jim je storil, vsem? Tako je velik in ubog in koder hodi, se ne ozre nanj prijazno oko. Ozirajo se nanj izza rame z mrkim pogledom, nanj hudodelca, ki ni rekel nikomur žal besede in k: bi slekel suknjo, da bi bili drugi oblečeni... Nič ne misli, Mate, stori, kakor da bi ne videl nikogar!" „„Kaj pa bo na fari?”” Zdrznila se je in se je ozrla. „Napravil je sliko, svetnika, pa je nesel župniku. Mate je umetnik." Oče se je nasmehnil, da so bile gube ob ustnicah še globlje in daljše, __ „Umetnik, glej! Mate umetnik!" Smehljaj se je razširil in se je razvil v polglasen vesel in zadovoljen smeh,- telo se je streslo in stresla se je tudi roka, ki je počivala na kolenu. „Mate s 'tistimi hlačcami, s listo suknjico! No, Hanca, ti si neumno dekle! . Rad bi le vedel, kaj opravi pri župniku. Nekaj ti povem Hanca; Napodi ga čez hrib, da se mu bodo opletala oko!) bokov dolga cepeta Poznam župnika; ne ukvarja se dolgo s takimi ljudmi. Zaloputnil bo duri,- pa hajd, fant in svetnik!" Hanca mu je gledala prestrašena v zado voljni, smehljajoči obraz, „Kaj mu je storil?" je mislila Hanca, „Ko bi mogel, bi sam zaloputnil duri s temi črnimi rokami in bi ga pognal preko praga. Pa vendar mu ni rekel Žale besede,,," Ali ko je oče govoril, ji je opadalo srce, legalo je nanj veliko breme. Roke so ji omahnile na mizo, v daljavo so romale misli. Zdaj je pač že dospel do vrta, do belega iarovža onkraj hriba. Stoji morda ob vrtu in čaka, ne upa si dalje. Ali že se mrači, zazvonilo bo kmalu in župnik pojde v cerkev. Zatorej je čas. Toda glej, ubogi Mate, čevlji so vsi blatni, hlače so razcefrane ob gležnjih in oškropljene do kolen. Kaj bi stopil tak pred župnika? Tam bo stal župnik, roke na hrbtu, oziral se bo osorno na vagabunda, ponižno trepetajočega pred njim... Na, v božjem imenu, p,pt je bila dolga in blatna in zakaj 'bi se oziral na oblsko? Tako stopim predenj in le Bog, da bi se ne prestraši! in ne bi jscal. . Gre Mate, sključen in plah, postoji na pragu. Iz veže mu pride naproti starikava, čemerna ženska. „Kaj pa bi ti rad?" Resnično, čevlji so zelo blatni in bls-čr so zelo razcefrane, drugače bi ga ne ikala. „Z župnikom bi rad govoril." Nozaupno it gledala ženska na obleko, na obraz. „..Gospod so gon, pa bi jih motil; naoravliejo s? v cerkev —." „Čemu pa se razgovanam s lo zensko? je pomislil ter se je napotil naravnost po stopnicah. Potrkal je in ker ni bilo odgovora, je odpiral duri poča ;i in strahoma. Stopil je v veliko prazno s •> >o. svetlo o.'beljeno; sredi sobe je stala, aodoigasia miza, polna knjig in papirjev. Prav v tistem trenutku je stopil iz izbe župnik, postal je na pragu in nabral obraz v stroge, osorne gube, „Kaj pa je?" — „Zdaj se torej odloči za zmerom!" je pomislil Mate in noge s,c sa mu tresle, besede ni bilo iz ust „Kaj si prinesel?" Tudi župnik ga je bil tikal, zakaj za pazil je bil blatne čevlje, razcefrane h ača ir- pretesne suknjico, ,'Sliko sem Vam prinesel, napravil sem jo sam." — „Take!" — In še bolj nezaupno ga je pogledal župnik slabo oblečenega človeka, vag-a runda, ki se je bil pri tepel Bog vadi odkod in ki pripoveduje dolgo povest, zato ds bi prišel naposled s ponižno in sitno prošnjo na dan. „Kaj nisi tj Mate, Mate iz Globeli?" - „Jaz sem Mate." — „Hm!" — In nezaupnost se je že skoro izpremenila v neprijaznost. ,,No, pa pokaži!" — Mate je obupal, že je videl, da je vse izgubljeno. Roke so se mu tresle,.ko je odvezaval zavoj in nerodno so se vozlale vrvi. „Pa brž napravi, moram v cerkev!" _______ Dalje prihodnjič. „Koroška Kronika'' Izide enkrat tedensko .er ttane za stalne naročnike pri odvzemu v prodajalnah v Celovcu Udmanskyqasse 2 v Re’iaku r 'w 7^ ' '