o ZASAVSKI delu niti uredniški M4> Otrsftrt edbe« l)odl f Trboiljrt — Uredu Je — na-e ekspozicije pridejo zdravniške ekipe s svojimi fluorografi med ljudi. itilme s posnetki notranjih organov, ki jih bodo napravile ekipe v našem kraju, bomo poslali v zdravilišče za tuberkulozo na Golniku. Tam jib bodo razvili ta zdravniki-spedallstj bodo to elike pregledali in na kartoteko vpisovali svoje izvide. Ce se bodo opazile kakršne koli bolezenske spremembe, bodo posamezniki še ponovno pregledani V protituberkuloznem dispanzerju.. Eriako bo s tistimi, katerih slike bj bile slabe. Ponovni pregled? Morda boš po končani fluoro-grafski akciji klican na ponovni pregled v pAti tuberkuloznem dispanzerju. Ne ustraši se, to Še ne pomeni, da si tuberkulozen. ponoven pre- trhoveliskem I sled bode> preJeli vsl- pri ka!e* trbov j em j ^ Ee g fluorografskim Velik« prednost fluorografije Je tudi v tona, da so fluorogr&f-eke aparature prenosna ter jih jo možno vgraditi v avtobuse, ki se bodo s pregledom ugotovile kakršne koli spremembe na pljučih, srcu, velikih žilah, porebrnid itd. Nikakor pi nujno, da so te spremembe tuberkuloznega značaja. Ponoven pregled je potreben le za podroben pregled,In natančno ugotovitev značaja sprememb. V veliki večini primerov bo bolnik zvedel, da ima kakšne stare ro- se lahko vozijo po terenu. Tako apnele pljučne bezgavke, zrast-ni treba ljudem potovati daleč line, arčno hibo ftd. Nekaj bo na rentgenske preglede, temveč pa seveda na novo odkritih tu- PrejSni teden Je doktor Marijan Brecelj, podpredsednik izvršnega sveta LRS in predsednik Republiškega sveta za izgradnjo ljudske oblasti v razpravi o načinu volitev v svete , Kaj rn&r&s v&tea o fluorografiranju? 1. Kaj je flnororrafiji? Fluorografija je množično rentgensko stikanje pljuč na mali format, 2. Kaj hočemo s ftaorografijo doseči? S fiuorografijo hočemo stikati celotno prebivalstvo in s tem zajeti bi odkriti vse pljučne tuberkuloze. 3. Zakaj je sedaj na vrsti trboveljski okraj? Fluorografija je do sedaj zajela že celo vrsto krajev, med njimi Šoštanj, Mur. Soboto, Radgono, Ptuj itd. Sedaj pride na vrsto trboveljski okraj, ker so številke marljivosti ta obolevanja za tuberkulozo v tem okraju nad republiškim povprečjem. 4. Zakaj ne zajamejo tudi otrok? Med otroki poteka druga važna akedja: cepljenje proti tuberkulozi (besežiranje); umrljivost in obolevanje otrok je zaradi tega zelo nizko. Toda otroci ki žive v okolici tuberkuloznega bolnika, naj le pridejo na slikanje. 6. Kakšen je potek fluorogra- flranja? a Za nasiten potek fluorograflranja so potrebne velike pred-prtpreve^NuJnngJe, da so vsak natankd^arži oyH£jfemy;a časa (dneva ta ure)), kijfff le tako se bo lahko delo nemoteno odvijalo in bodo zamude časa najmanjše. Pri samem slikanju je pa važno, da vsak res globoko (Nadaljevanje na 2. strani) berkulozrrih bolnikov, kj bodo takoj sprejeti na specialno, brezplačno zdravljenje — končno bodo poklicani na ponoven pregled tudi vsi tisti katerih fluorografska slika hd v tehničnem pogledu slabo uspela (premaknjena ali slabo osvetljena slika), proizvajalcev dejal, da »o se v sedanjih osnutkih zakonov, • katerih zvezna skupščina že razpravlja, pokazale nekatere slabosti, zaradi česar je tudi skupščina to vprašanje začasno Or. ssša&ka J3 ij;ude ii£ttawži, liz £j> ikfTf £& iti-* Mii (BiSoifil Ito si proizvajalcev voljeni po delavskih svetih, kolektivih, odnosno kmetijskih zadrugah in za obrtnike po trgovinskih zbornicah, io je posredno. Dr. Brecelj je menil, da je pravilno, da delavci velijo predstavnike v svet proizvajalcev neposredno prav tako kot svoje poslance. Izvoljeni člani okrajnih ln mestnih svetov proizvajalcev pa bi nato posredno izvolili republiške ta zvezni svet proizvajalcev. V Hrastniku se pripravljajo na praznovanje 150-letnice svojega rudnika ▼ pripravah na 150-letaloo rudnika Hrastnik, ki jo bodo predvideno praznovali dne 4. ta 5. julija t. 1„ spreminja Zgornji Hrastnik svoje lice. Na rudniku pridno popravljajo fasade hiš. Tako je upravno poslopje rudnika, ki je bilo več let neometano, sedaj še na zunaj obnovljena Pa tudi notranjost stavbe z vso naglico skončav&jo-Ravno tako so vhod v ojstrško jamo popolnoma obnovili, transformatorsko hišico pa povečali. Gasilski dam rudniške gasilske čete in rudniška avtogaraža sta olepšanL Hiše v stari rudniški koloniji se popravljajo, pota se širijo itd. itd. i člani rudarska godbe na pihala v Hrastniku so skoraj popolnoma zgotovill za 100-lctnico njenega obstoja svoj novi Godbeni dom. Na prostoru bodoče- ■■ ga brastniškega stadiona pa rije že nekaj tednov noč in dan buldožer. Na tem prostoru se bodo vršile glavne prireditve obeh omenjenih jubilejev, kjer bo dovolj prostora za povabljeno goste iz vse Slovenije in za domačine. Tako se Zgornji Hrastnik z veliko naglico pripravlja na pomembni proslavi rudnika ln rudarske godbe na pihala. Id bosta povezani s tradicionalnim rudarskim praznikom. L. H. Dr. Ivan Kopal, ravnatelj TBC, Novo Cetjo ščine socialno-skrbstvenih organov. Brezdelje človeka duševno Uspehi in problemi protituberkulozne borbe v našem okraju Za tuberkulozo je umrlo v Trbovljah leta 1952 18 ljudi Protituberkulozni dispanzer fcrolo imamo okrog 866 ljudi iž ga pa Imamo precejšnje število da živijo le kot paraziti od milo- je zelo pomembna preventivno- neposrednega bolnikovega 6K6- takih BOlnflttrv, ki So v naši evi- .... medicinska ustanova. Glavna lja. V letu 1952 smo nanovo od- denci, ki pa nimajo nobene vo-naloga dispanzerja je, da pro- krili 115 primerov aktivne ije, da bi se zdravili. S svojim učuje epidemijo tuberkuleae pljučne TBC in jih poslali na asocialnim in nehigieničnim živ-na svojem področju. To pome- zdravljenje. (Iz evidence aktiv- ljenjem ogrožajo svojo okolico, ni, da zbira podatke o oboleva- nlh bolnikov smo pa izpisali Ce jih pa spraviš v zdravilišče nju prebivalcev za to boleznijo samo 63 bolnikov). Poleg tega bolnico. Urh ne zdržijo dolgo, in da vodi evidenco o umrljivo- smo odkrili 382 drugih resnejših j Najbolj pereč problem so pa stl od tuberkuloze, 2 vsemi pljučnih netuberkuloznih bolni- bolniki, kj smo jih po dolgo t ra j -diagnostičnimi sredstvi pregle- kov lil jim omogočili daljše ali 4r4v1tofH« ozdravili ali duje osebe, H se same pngla- krajše zdravljenje ali okrevali- ; t^0 boljšali njihovo bolezen- . I sko Stanje, da s6 sposobni za siljajo dftlgi EdraVhiln. Poleg Ža vse to smo marali samo **lo Skoral vsak dati sli- tega sistematično pregleduje v dispanzerju izvršiti 3474 se- Dritožbe od niih da ne ZaT^ntSS!eJlbiVaa; k“h in 5292 Sjo primerne MposlitVe. Vsak f fhi^nSafM^to ^ pre^^Lov- ~ sku* se otepa slabotnejših delavcev s fluorografijd (to je množično fcaj 9896 zdraviliških pregledov. Toda to ni nrav rentgensko slikanje prsnih or- Naše medicinske sestre so pa m »SbSlelito- ganov večje skupine prebival- poleg patronažne službe in a d- ! 5 S® *L. cev). Na ta način zgodaj odkriva ministrativnih del opravile še borkuk)zo> ^B® „ iti razne pljučne bolezni, predvsem 627 laboratorijskih preiskav i“ sposobm za Mo, motamo najU pa pljučno tuberkulozo in po- aihmi,«. s*. zaposlitev. Lažje delo VpliVana storita osnovne šole Trojane. 2. ekipa — občina Čemšenik <711 udel.) od 9.—12. in od 15.—18. ure v prostorih občine Čemšenik. 25. 6. za Izlake (640 udel.). 1. ubija in m čudno, če se mnogi 1 V™ ™ , J"", « '*«* taki bolniki vdajajo pijači in ek*a *—12- in od 15—17‘ ~ . r. , J t ko težki so obcutKl siaDotnin iju-; mm Doimnora, ki so se pozur»- UOIUO v A , . T ,tHi * evu.*■ v**«™*** *>««' 1 ». - «»- srkulozo a jeta 1951 26. Tako vidimo, da 1 .. iiihiiib i i—TTl—Idttji <700 udel.). 1. ekipa od 8. šilja bolnike na zdravljenje v bolnice, zdravilišča ali lišča. Bolniki § pljučno tUbefkulOzo a morajo biti Vse življenje pod umrljivost za tuberkulozo naglo kontrolo protituberkuloznega pada> pač je v evidenei veC dispanzerja. Redno morajo ho- tuberkuloznih bolnikov, posebno sASSjrffS »as.« tsws časno opazi poslabšanje alt na- 5oIezen hitreje in bolje od* predovanje bolezm. V dispan- . ..._. . J J , zerjih mnogi bolniki nadaljnje- zdrai jo z ambulantnim zdravljenjem ‘ , \ 1,®a,pa (dobivajb injekcije, pnevrtioto- ^etod« Pravljenja z antibiotiki rakse itd.). Bedfio še kontrolira m zoperacijami znatno pOdalj-izmeček, če SO V fijem Še bacili, ,^«1* Pberku- ali so Is izginili. Prav tako vrši ornih bolnikov m večajo edsto-razne krVfie preiskave. ^ek uzaraVljeiiah. Splošna zdrav- Poleg tega ima dispanzer v stvena Zavest hašegaj.judstva je stalni evidenci vS6 tiste ljiidi, ki živijo v kontaktu z jetičnim bolnikom. Ljudje iz bolnikovega okolja so V veliki nevarnosti, da tudi sami Zbolijo, Zato je nosebno važno, da 90 tl pregledi redni in pogosti. Največ tuberkuloznih bolnikov, posebno jetičnih otrok, odkrijeffid prav iz takega okolja, Najvažnejše je odkriti ižVor okužbe iti pajunkov in krvi. ' take’*bolnike« želo ugodhd, Ka- Za tuberkulozo je leta 1952 ko težki so občutki slabotnih lju- Razpored fluorograflrcna za okra) Trbovlje Dne 24. 6. občina Trojane udeležencev). 1. ekipa od 8.—12. (405 udeležencev). 1. ekipa od in od 15.—17. ure v prostorih 9.—12. In od 16.—17. ure v pro- osnovne šole Toplice. 2. ekipa Žagorje-Topllce (606 (ldel.) od 8.—12. in od 15.—17. ure v osn. šoli Toplice. 30. 6. za Zagorje-Toplice (606 udel.). 1. ekipa od 8.—12. In od 15.—17. ure v osn. šoli Toplice. 2. ekipa za Dolenjo vas in to »re v prostorih Zadružnega do- Sklcndrovec (602 udel.) od 8.— hrtf^lta «** v Izlakah. 2. ekipa za Mlin- 12. in od 15.-17. ure v Zdrav- ^'J! ^Stanfr še <684 udel> od *■—n- in 03 stvenem do“u> Za5orje. to ^°Stafte^ 15. do 18. ure ▼ prostorih Za- 1. 7, za Zagorje (654 udel.) 1. Ddo Ž^vIka duševno in te- družnega doma v Mllnšah. ekipa od 8.-12. In od 15.-17. leSo krS vaSno je Samb. I 26. 6. za občino Loke-Kisovec kakšno dX človeku določiš, v (650 udel.) od 8.-12. In od 13— 15 ^*7^ y ?d^v- kakšnem okolju in pod katerimi 18. ure v prostorih rudniške ca- «• “ . 1^ 1*™,. pogojl. Na človeka ne smemo kalnlce. 2. ekipa za Lokc-Kiso- stvencmdomuZ, j . gledati kot na stroj. Dokler je vec (650 udel. od 8-12. in od *; ’• « f \ f dober ga rabiš ko je pa polom- 15-18. ure v prostorih rudniške ,’eKipa za Za-' !SpaS. Na Kbiem Te tT. Loke-KlSovčc (775 ^ T smemo gledat; samo z gledišča udel.). 1. ekipa od 8—12. In od . rentabilnosti. Delo nima samo * P™**«1 3^7. "a Poišnlk. 1. ekipa samo ekonomskega pomena, pač pa čakalnice v Lokah. 2. ekipa za t * - , „_(1-n tudi socialno-zdravstveni! Zato Kotredež od 8.—12 Ju od 16. )P° . p'jk , ,, za je treba tudi našhn tuberkuloz- 18. ure (600 udel.) v prostora leaMJc^r) v Pasjemu. 2^eklpa rrim bolnikom, ki so se pozdra- gasilskega doma v Kotredežu. Senožet. (276 udel.) samo od 8. l ' 1 Pogled v notranjost fluorograf skega avtomobila med rentgenskim Slikanjem ha precejšnji Višini. Naših ljudi ni treba siliti na zdravniške preglede, ker sami zelo radi prihajajo, čim čutijo kakršne koli te- i žave. Bolj zaostali so hribovski ljudje, ki se ponavadi priglašajo * k zdravniku, ko je že prepozno, j Najtežji problem; so tisti kro-ftičhi tuberkulozni bolniki, ki jih ' še nismo odkrili. Jetika je zahrbtna Bolezen. Včasih traja glavni cilj dispanzerja je. da ! lahko več mesecev, ko imaš od-išče skrite ražsejalče te bolezni i prlo pljučno TBC, ali pa se tisti in da lih pravočasno PdŠlljd Ha j kar dobro počuti, ali pa misli, zdravljenje. j da se je »malo prehladil«. Pre- Pbleg jetike odkriva dispan- den ga odkrijemo, lahko okuži zer tudi druge pljučne bolezni že nekaj zdravih ljudi. Poleg tein tesno sodeluje z drugimi zdravniškimi ambulantami. Vri dispanzerski izsledki so skrbno narisani ift napisani fta kartofečnh listih, ki jih čuvamo v arhivih. Pri ponovnih pregledih zapišemo in skiciramo vse bolezenske spremembe. ___________ . _ Ti zdravstveni podatki nam r^ne^nortesrečenee "ifi 'bofnike štet; jetični boiniki, ki so se mreže ujeli v glavnem ve«no bolniki bodo mnogo koristijo pfl določanju , p , zatek;; v zdrav- zdravili v pljučnih oddelkih bolnikov, ki imajo kakršno ko- velike koristi! delazmožnosti, invalidnine ali ustanove Ta zahteva splošnih bolnic in ambulantno 1; bolezen v prsnih organih. Ne 1 Dolžnost vsakega državljana pokojnine našega delavca ali ,rir„vstVpnih oreanov da z v dispanzerjih, ali v sanatorijih SmetJlO požabiti, da so v pljučih J6, da se disdplihirano udele-uslužbetičfl, Iz njih Črpamo _,nhn irni fi,agnostično- za kostno tuberkulozo. NSša lahko tudi druge bolezni in ne ži te naše Velike zdravstvene Važne pokazatelje za eoaližO tehničnimi sredstvi sami iščejo skupnost daje težke denarje za samo jetika. Tako bomo odkrili akcije STSTT S.4 rfilft SSSVSSS*^ & zdravljenje tuberkuloznih. C. tud, dmge bolnike. j M bi « »Mn dknjo. ^ I i« »e,~edn»». S“hS.arli,T!nK;ffie .U Kakšno je trenutno štsnie V od, najbolj mnoa.cn,h socialnih drugih p^por so to težki mili- Območju trboveljskega dispan- bolezni, ta terl® 2s?ko let® vc‘ j0ni s katerimi,bi lahko gradi- zerja7 Konec leta 1902 Smo imeli ld»' M stanovanja, industrijo, letb- vzročd Silno materialno škodo, “i ... J Pomen množičnega rentgenskega slikanja prebivalstva »“-ssjssvfs; ^vsvri';4h,,rs't sss *“ ” do 12. in od 14. do 17. ure v Preski. 2. ekipa za Dole pri Litij« (606 udel.) od 8.—i2. in od 14.— 16. Ure ▼ Sopoti. 6. 7. za Podkum (700 udel.) 1. ekipa od 8.—12. In od 14,—17. ure v Sopoti (Celestina). 2 ekipa za Dole pri Litij; (300 udel.) samo od 8.—12. ure v Sopoti (Celestina). 7.7. za Zidam most-Sirjc (329 udel.) samo dopoldne od 8.—11. ure v gostilni Krivec. 2. ekipa za Jagnjenico (810 ndel.) od 8. do 12. In od 14.—16. ure v osn. šoli v Jagnjcnici. 8. 7 za Zidani most (700 udel.). 1. ekipa od 8.—13. In od 14,— 17. nre v prostorih pri Krivcu. 2. ekipa za Vrhovo in VPD Hoteni ež (700 udčl.) od 8.—12. in od 14.—16. ure v Vrhovem in PVD. 9i 7. za Kadeče (600 udel.). 1. ekipa od 8.—13i th od 14.—16. ure v prostorih csnovns šole Radeče. 2.'eldpa za Breg. Raz-bor in Loko (472, 109 udel.) od 7.—12. in od 15.—16. nre v prostorih KUnkon na Bregu in v Domu onemoglih. 16. 7. za Radeče (660 udel.) 1. ekipa 0^8.—12 in od 14.—16. ure v osn. šoli V Radečah; 2. ekipa za Loko (GOO udei.) od 8.—12. Ih dl "zdravi^samo^ individualno Tujžisp _ ^ ta^načto^ bomo^v _ svoje naSe^tsdiriUnfejbodo^ točnejše. Zdravstvena in naj ne bo nobenega, se zaradi malomarnosti slika celotnega 1 ne odzval našemu povabilu! Ere” VKSsrzi El “Irs* s&gS delo in potrebni *dravljenjft. 11 Poleg tega je pod kontrolo 409 bolnikov z zdravljeno to je inaktivno pljučno TBC. To so duktlvnejših letih. Ce jo odkri- - produkcije? Da ne govorimo Dr. Adam Medvešček Novo Celje Ali se dovolj brigamo za ozdravelega lobtrHolezn ga bolnika Večina drugih kroničnih kužnih akutnih ali ozdravljenje ih se zato tudi ne bolezni (kot držijo zdravniških navodil. Ta- . ----- ----- -- , chbvi bacili razžrl; že velike i0‘ nesrečnih družin, razbitih za- so tifus, Škriatinka, griža, oslov- k0 nastaja iz takih ljudi cel bolniki, ki so preboleli sprva J predele pljuč alt drugih brga- Jkonov nepreskrbljenih otrok ski kašelj itd.) je le nevšečno niz bolnikov, ki se vlečejo Iz aktivno tuberkulozo, sedaj se je , nov, je zdravljenje zelo dolgo- gd ’ te t,0iezT1i? Koliko joka, j in težko, več ali manj kratko- erte bolnišnice V drugo, iz ene- pa bolezen pozdravila. V iz- trajno — uspeh pa le za nekaj hegodovanj in prepirov...? trajno obdobje v človeškem ga zdfavilišča V drugo, dokler mečku nimajo več baeildV, po- Časa. Taki bolniki ostanejo tež- * | življenju. Tuberkuloza je prav , dokončna ne podležejo, čutijo »e dobrO, le rentgenoio- ki invalid; in so velika nesreča Ce samo to premislimo, vidi- lRko lnfcMcijska bolezen, ven- Zato je Velike važnosti, da se ško opažamo Vede alt manjše a. vsako družino ter precejšnje mo. da se je Pfrebno dosledno daf ,ma v nasprotju z ostalim) ozdravljen tuberkulozni bolnik brazgotine ali zaapnena mesta btrtne za Srtlžbo. j In z vsemi sredstvi borit, proti g^iji m usodnejši pomen za vine Čimbrei V aktivno žiVljfi- po pljučih. Pod slabimi življenj- | Sam0 v naših — slovenskih , tej zavratni morilki človeštva. življenje, ker je izra- nje t Pestjo da 16 nrebolel skimi pogoji se bolezen lahko glavnih zdraviliščih za pljučno ! za ra»ne množične zdravstve-! *ito kronična bolezen, ki traja težko bolezen, paradi i -4~ ponovno razvname in zaživi. tuberkulozo se je v letu 19&2 ne akcije) katerih cilj je borba sem dolgo, večkrat tudi deset- mora solidno žiVetL Pod stalno dispanzersko kon- zdravilo 4284 Jetičnih bdlhlkov. protj tuberkulozi, moramo žrt- letja. Zato je tud; razumljivo, Družba ga mora šptejetl kot katere Kaj moramo vedeti o fluorografiranju? (Nadaljevanje S 1, Strani) Za Vse, kjer bi sc pokazalo, da šola. 11. 7. za Radeče (300 udcS.) 1. ekipa od 8.—11. ure in od 14. do 16. Ure Za zamudnike v pen. Idil Radeče} 2, eldpa za Loko (305 udel.) od 8.—11. ure; — od 14r-~16, ure pa w. zamudnike v osnovni šoli pri Zidanem mostu. 13, 7. za Dol pri Hrastniku (632 udel.) od 8.—12. in od 16. do 18, are v osnovni šoli Dole; 2. ekipa *a Dol pri Hrastniku (022. udel,) od 8.—12, in od 16. do 18. ure v šolj Dol pri Hrastniku. 14. 7, za Dol pri Hrastniku (692 udel.) 8,—13 In od 16,—18. Urt V osn. šoli Dol pri Hrastniku; 9. ekipa za Hrastnik (600 Udel,) od 8 —12. In od 10 —18. ure V osnovni šoli Hrastnik. 16 7. za Hrastnik (600 udel.) 1. ekipa od 8.—12. in od 16.—18. ure V KemlčHI tovarni; 2. eldpa zg Hrastnik od 8—12. In od 16.—18. ure v Kemični tovamL 16. 7, 1. ekipa za Hrastnik (400 udel.) samo od 8.—12. ure v Kemični tovarni; 2. ekipa za Hrastnik od 8r—18. ure istotam. It. t. za Hrastnik (660 udel.) od 8.-*-lS. in od 16,—18. ure v rudniški čakalnici; 2. eklpa za vovati vse izgubljen delovni da flaetaja ob njej mi MzHčnih ozdravelega bolnika id ««*«■ Sfaiihlk (BOO^del.) od 8*-13. čas v proizvodnji in izdatki na- socialnih to ekonomskih pro- dd| primerno zaposlitev. Žago- lih oblasti Za takč zdravstvene blemov. ki jih morajo rešiti po tovlt! mu mora osHovnl zasitt- ____ _________, ______ _________________I_____ ofenzive, kot Je fluorograftra- svoji razsodnost bolnik sam, ieki ^ mu je potfebeti za rije- vdihne In zadrti sapo med sli- ie takojšnje zdravljenje nujno nje, SO pravcata ničla v prime- njegova družina in družba. | gOVO življenje, kčf je šlcef ho-kan jem. potrebno, so zagotovljene takoj ri s koristjo, ki nam jih taka t Ker je tuberkuloza množična varn0( da bo ponovtto obolel. 6. Ali Sl S tem, do sl enkrat tudi potrebne postelje. akcija prinaša. , socialna bolezen, so pri njenem prišel In bil Slikan, ie vse opra-I 9* Ali lahko služi fluorografija V tem mesecu bomb začeli z pobijanju potrebni poleg že flh- vll? i tnal za odkrivanje drugilj obo- množičnim rentgenskim Slika Velika večina, 96 do 99 odst, vedenih tudi socialni ukrepi. Napredek psihiatrije in od 18.—18. ure v KemlčHI tovarni. 18. 7. za Hrastnik (660 udel.) 1. ekipa od 8—12. in od ib. do 18. Ure v Rudniški čakalnici; 2, ekipa z* Hrašthlk od 8,—19. Ift Od 16.—18. uro v Kemični Amer liko d mi Ivo so duševno tovarni. •nH slikanih h I lun » vin I ^'looJv.Bnnr nam »'Ihtiva ratnn „taa" aP S potebnlmi rcnl- j SSSŠt p>lh"i mptite* v3 »^Vln*J1™-!«. a^T rn” stojhi dispanzer, da bo dispan- bolniki bodo enako kot tuber- rentgenskih tehnikov in zdrav- U«aJ® m hnn Korefl duicvni ali f/včn/, 18. ure v Kemični tovarni. kuloznj bolniki poklicani na pre- pikov po načrtu preslikala prs- ««1 jtdfljtt potrebna osnovna f< | „ , „ IIraflfrtlk eklpa taradl duševnih baletni so se mo od 8.—12. ure zft rartuulrtiUe tdni t hi in tl na en ali dva ptl- v rudnlSkl čakalnici; 2. ekipa za mera hd dlsoC, medlem ko ie bilo Hrastnik samo od 8,—18, ure s® leld 1943 ic 25 primerov na zamudnike v Kcmlčn; tovarni llštfč. JS afah. 1 Hrastnik. zer izvid še enkrat prekontroli ral in odredil v primem, da je | s1««*-zdravljenje nujno, vse potrebno. ! Kako naj postopajo bolni* 7. Kdaj se bodo vrflll kon- ki, ki se fluorografiranja ne mo- trolni pregledi? Slike pregledajo najprej v institutu za tuberkulozne na Golniku. pristojni dispanzer dob) {ne organe vseh prebivalcev. To sredstva. je veliko delo, ki snhtov« pre- ~ cej truda in izdatkov. Rentgen- poglejmo bolnika, ki zapušča ob koncu svojega zdravljenja rejo udeležiti, ker so vezani na ske filmske posnetke bomo po- zdravilišče, kako gleda na po- posteljo? Tuberkulozni bolniki predložijo VddStvu fluorograf! nato obvestilo, katere bolnike je ranja potrdilo pristojnega dls- slall na Golnik, kjer imajo za naj to primerne pripfave, da jih razvijajo, sortirajo In kjer jih bodo zdravniki specialisti pre- vratek v normalno življenje. po vsem prirodno je, da se počuti močnega in k temu ga hrabri njegov zunanji Videz treba prekontrtltirfttl. Med sltka- panzerja, drugi pa potrdilo leč«- gledali, Vse filme bodo s kar- vendar takega bolnika kljub toteČnimi listi nato vrnili ifl temu mučijo občutki, da ni več njem in pozivom za ponovni čega zdravnika ali babice, da se pregled v dispanzerju preteče fluorografiranje ne morejo ude« zato 4 do 6 tednov. Po preteku ležiti pr tega čaša pa marsikateri bolnik, | 11. Kaj pa bolniki, ki so že kjer bodo oštali kot dokument, ki Je mogoče V začetkb akcije znani diopaneerjn? Tiste ljudi, pri katerih bomo Še zaskrbljen, poziv za ponovni Tudi ti bolniki naj pridejo, našli kakrš pregled omalovažuje In ne pride da bo evidenca bolnikov popol- spremembe, bomo kličali Še na na pregled. Tak bolnik lahko ze- na, specialni pregled V tukajSti! jih bomo shranili v lukajšnetn enakovreden Član družbe, da nc otituberkuloznem diSpahzefju, more delati več kot ostali njegovi Sovrstniki In, da so hjego-Vj otroci že v naprej obsojeni našli kakršne koli bolezenske fta obolenje, k; ga ima bn Sam. Ce tem občutkom sam podleže 1, specialni pregiea v lUKajsni in se brez volje prepusti nova- lo Škodi svojemu zdravju, spod- 12. Polnoštevilni odziv bo do- dispanzer, kjer bomo Š6 Z drli- Griffl. ^ jčJ33Uf- kopuje uspeh eventualno po- baz močne zdravstvene zavesti gimi metodami trebnega zdravljenja ter škodi 1» skrbi za zdravje. Pridi na Šim specialnim pri eell akciji. 1 pregled, ko prihajamo v tvojo tovili, ali gre za 8. AH je potrebno, da Se bodo neposredno bližino! ložo ali za ozdravljeno, ali gre lahko vsi na novo odkriti tn- ' Ne zamudi edinstvene prilike, za kako drugo pljučno boiCzčn. berkulozni bolniki tudi takoj ko prihaja zdravstvena služba Vsem bolnikom, ki lih borfih lahko pričeli zdraviti? 1 tako rekoč v tvojo hišo! ušen, bfez Volje do Življenja Ift del«. N« dfllfit stfflftl pa Imamo rosi dfHigsčne vrste bot--1 odkrili, bomo takoj nudili brez- nikov, ki nočejo verovati v j Golnik — Institut za tubcrku,ozo Neka! besed o borbi naših šol za socializem po ie tista prismodila...? Dr. Zofija Kožar: Naši nas mlajši in otroška tuberkulo%a Na konferenco ravnateljev gimnazij in šolskih upraviteljev iz trboveljskega okraja v soboto, 6. junija t L so bili vabljeni tudi predstavniki naših političnih organizacij, društev, delavskih svetov in zadružnega kmetijstva. Kazen enega, ki je zastopal radeškega Partizana, in c • * a ki je prišel kot zastopnik »Svobode-center« v Trbovelj, ter tajnika obrtne zbornice, nismo videli nikogar. Seveda so nato vstajali s sedežev ravnatelji in upravitelji šol ter izjavljali, da oni zastopajo tudi to in ono društvo ali pa celo dve. Lepo od njih — spet en dokaz več da življenje ne gre mimo njih. Mi smo pa hoteli videti tudi to, kdo gre mimo šole in jo s tem pusti, da se sama bode z vzgojo mladine. Tako so delali tudi v meščanski družbi, toda vedeli so, zakaj tako delajo — današnji predani naivneži pa ne vedo, za kaj gre, če se ne zavedajo, da je tudi današnja šola razredna ustanova, ki jo ne more napraviti takšno samo ux,telj, ki je le prvi med mnogimi vzgojitelji Nepodprto prizadevanje osamljene šole za boljšo socialistično vzgojo pa ni dovolj učinkovito, ker šola ni edina, ki jo zavirajo še ostanki malomeščanstva in zaostalosti materialnega in kulturnega izvora. Ker imamo resne primere prizadevanja za šolstvo in vzgojo sploh, smo že drugič sklicali take konference in vabili nanjo. ne samo uradno zadolžene šol-; nike, marveč smo se hoteli po- j govoriti tudi z vsemi predstav- j niki naše Javnosti o usodi šol- | stva. Zal nam je to spodletelo; tudi sedaj, toda mravlja se vrne devetindevetdesetkrat po j »bruno«, ki je zdrknilo s stavbe, | Da bi se širša javnost spo- j znala s problemi, ki smo jih, obravnavali na tej konferenci, zlasti še, da bi znala izbirati zastopnike za katera koli posvetovanja in konference — četudi smo prav tistega dne slišali na hodniku okraja: »Kje pa je tista prlsmodija, ki se je moramo udeležiti,« — navajam najvažnejše teme, ker mi je prostor odmerjen. 1. Težimo po vzgoji »trdnega značaja«, »svobodnega človeka«, »pravega človeka«, »vedrega človeka« in »demokratičnega državljana«. To so veliki ortimi, pa tudi velike sanje, če se bomo držali meščanskega iskanja in pojmovanja »pravega človeka«. Za nas je resnični človek zgodovinski in politični človek vsak delavec. intelektualec, obrtnik ali kmet. Vsak izmed nUh povezan v družbi s svojim delom, ki je progresivno ali pa reakcionarno in ustreza njegovim težnjam. Zato se po svojih težnjah tudi druži, da jih uveljavi in zgradi svojo bodočnost na trndioiiab svoje preteklosti. Kdor i’l»'dealnega človeka« na osnovi meščanske filozofije, poveruie duše proti re*ttvi socialističnih problemov. 2. »Idealiziran človek« je smel biti samo predstavnik družbe, ki je uzakonil izkoriščanje. Zato je postal kriminal njegova legalna pravica. Aparat te »pravice« je zasledoval nedisciplino in tatvino, ki sta bila ena izmed oblik rušepla krivičnega sistema. Zato je bila ta oblika borbe v takratnih pogojih pravična in moralna. Tudi danes nomenita t« dve obliki rušenje. Ker na rušita pravični družbeni red sta danes reakcionarni metodi. ki se jih poslužuje vsak izkoriščevalec od špekulanta z materialom in denarjem do špekulantov z Hudsko nevednostjo in zaostalostjo. 3. Samoupravljanje n5 samo gospodarski poiem. Delavski razred mora utrditi in afirmirati samega sebe tudi s politično in strokovno izobrazbo na znanstveni podlagi v Soli, delavnici, v društvih, v ljudski univerzi itd., na tudi s sodelovanjem na konferencah. Prosvetni delavci pnrebno čutimo potrebo po sodelovanju, zlasti ko gre za proučevanje socialističnega gospodarstva. Kolektiv! nam te možnosti niso nudili, tudi ko smo je sami iskali. Literature Imamo dovolj in bi lahko samo »kritizirat!« brez življenjskih izkušeni. Tako se utegne zgoditi b>di laiku, ki hoče kritizirati šole. je pa ne pozna po njenem notranjem ustroju. Sodelovanje delovnih ljudi n« Področju vzgoje m Izobrazbe je nujno. Zato so potrebna primerne predavanja iz gospodarstva, iz znanosti marksizma in iz zgodovine v društvih, v »Svobodi« tn Tludski univerzi. Sveti za prosveto in kulturo orl občinah naj bi prevzeli nalogo, da se pobuda uresniči in da se postavilo tudi dovolj trdne kul-tueno-oolKIčne osnove komune 4 Delavsk* razred ima gospodar-'--, |n politično moč. Utrdi! je na ne bo. če ne bo pomagal rekrutirati inteligenco lz vrat, ki »o popolnoma pretrgale r reakcionarno p »oteklostjo. Kdo J* koga favoriziral v določenem družbenem redu? Mi se še nismo dovolj poglobili v vlogo razredne zavesti delavca. Vsi delovni ljudje morajo biti izobraženi. Delavski razred ne gleda socializma samo skozi primno dinarja. Splošna zavest je pa še na nizki stopnji in zato škodljiva. Razvidna je iz sledeče socialne strukture štirih razredov višje gimnazije v Trbovljah, kjer so posamezni družbeni sloji zastopani takole: Delavci 54, nameščenci 35, kmetje 10 obrtniki 8, svobodni poklici 3, skupaj 110 dijakov. Preden pridejo ti do 8. razreda, se zgodi še marsikaj. Zato pride na univerzo le malo študentov iz delavskih družin. To nam dokazuje sedanja struk-1 tura študentov iz našega okraja: delavcev 39, nameščencev 57, kmetov 3. svobodnih poklicev 11, skupaj 110 Obrtniki so iz-, padli, ker so šli med nameščen-} ce. Značilno je tudi to, da je j diplomiralo iz našega okraja po1 osvoboditvi doslej« samo 6 de- j lavcev, 5 nameščencev. 2 kmeta' in 4 iz svobodnih poklicev, sku- 1 paj 17 diplomantov. Kapitalisti so šteli fizično delo za manjvredno, in mi bi ostankom malomeščanstva pomagali, ako bi gledali na intelektualno delo kot na manjvredno. Socialistična družba pa ni neslana voda. Zato ne smemo dopustiti, ■ da bi naša vrhnja stavba rasla samohotno 5. Zgodovinski in politični človek socializma je še marsikje omrežen z nitmi malomeščanstva; temu niso krivi samo malomeščanski ljudje, ki vežejo svojo usodo na svoje tradicije. Krive so še v večji meri naše napake. Kdor hodi mimo družbe in je ne vidi, je ne- j bogljenček delavskega razreda. Nekoč sem slišal, »da vsak dober gospodar nekaj skrije.« Pred kom le? Tudi izgovor, da »drugi« tako delajo, ni moralno opravičila Kdor skriva sredstva, fizične in umske sposobnosti, nas bo težko prepričal, da se bori za socializem. 6. Nadaljnja ovira, ki pomaga vzdrževati zaostalost, je religija. Ce vem, da je vera produkt ne- D. Mirko Bric, Novo Celje znanja in strahu, lahko rečem, da je kaj primemo orožje za klerikalno reakcijo. Ako se sklicuje na »jagnje božje« v družbi zločincev, se z »jagnjem« slabo prikrivajo hudodelstva. Zato je — milo rečeno — naravnost smešna želja, da bi imeli verske obrede tudi v JLA. Takim željam se postavlja po robu »Bog čuva Jugoslavijo!«, prekrščevanje s klanjem in »Gott mit uns!« Njihova vera je šla v spremstvu njihovih armad. Mi se borimo proti njihovi veri in ne proti bogu. Bog nam ni nevaren, ker ga izpodriva znanost —- nevarnejši je pa razredni bog, ki naj bi pomagal malomeščanu, drobnemu proizvajalcu na vasi in v mestu, da bi se dokopal na površje in uresničil svoje stare iluzorne težnje. Tudi na poti religije ne bomo našli »pravega Človeka«, kajti pravi človek je krenil na svojo pravo pot samoupravljanja v borbi proti podrejanju in izkoriščanju. 7. Sola je odlično sredstvo, imeti pa mora materialno podlago. Zato proizvodnja ln šola ne smeta hoditi vsaka svojo pot Ko bo produkcija na vasi večja in boljša, se bo zdelo ljudem-pobožnjakarstvo preveč nazadnjaško in beraško. Zaostalost na eni in pohlep na drugi strani potrjuje sledeča kmečko-gosnodarska struktura: Malih gospodarstev do 2 ha je v okraju 1488, ki imajo 1618 ha zemlje, večjih gospodarstev s 30 do 40 ha je pa samo 140, ki premorejo 5524 ha zemlje Problem na vasi ne sme mimo razredne šole. Potrebne so kmetijsko-gospodar-ske šole ki pa jo ima sedaj samo občina Radeče v Svibnem. Naš okraj ima od 49.552, 128.944 kmečkih prebivalcev. Zato je bolj važno, da utrdimo rudarsko-industrijske šole, ki so komaj prestale krizo. Ce imamo v večjih podjetjih 8860 zaposlenih, t. j. skoraj toliko, kolikor Je vsega kmečkega življa, potem je utemeljena potreba teh šol, ki Jih sedaj obiskuje 424 učencev Interes delavskega razreda je. d ’«na vedno več strokovnega ki^ra. 8. Problem nezaposlene mladine od 14. do 18. leta starosti ni takšen Brdavs, da ga ne bi mogli krotiti; Sole so naštele 365 nezaposlenih mladih ljudi, uradna statistika pa pravi, da prosi za delo 6 moških in 94 ženskih oseb do 18. leta starosti. Gospodinjske šole v Hrastniku in Zagorju, morda tudi v Radečah, bi delno rešile problem, državni in privatni sektor proizvodnje pa naj bi tudi pomagala znižati število nezaposlene mladine. 9. Ne kaže, da bi zanemarjali tud! vzgojo predšolske mladine. Take mladine so Sole v okraju naštele 4254, v sedanjih vrtcih je pa komaj 813 otrok. Ali ne bi bilo mogoče nekaj storiti v Radečah, na Jagnjenid, v Zidanem mostu, na Dolu in v Izlakah? 10. Na vseh Šolah v okraju se šola 7482 mladih ljudi, ki Jih uči in vzgaja 211 učnih moči brez mojstrov v industrijsko rudarskih in strokovnih šolah. Vzdrževanje teh Sol bo stalo našo družbo letos 110 milijonov dinarjev. To šolsko leto nam je manjkalo na ©snovnih šolah 23 učnih moči. Njihovo delo je prevzelo 29 učnih moči poleg obvezne norme, in to popolnoma prostovoljna ne da bi jih kdor koli za to delo obvezal ustno ali pismeno. Samoiniciativno so dokazali idealizem, ki vlada v njihovem poklicu, blagajni ljudske skupnosti so pa prihranili nad 2 in pol milijona dinarjev. OLO je priznal nagrado za nadurno delo v mejah finančnih možnosti. Napredek Je viden v vsakem pogledu. To nam daje pogum, da poskušamo odpravljati pomanjkljivosti. Družba res daje mnogo za svojo prosveto, vendar ne smemo zamolčati, da bi potrebovali še najmanj 80 milijonov dinarjev kredita, ako bi hoteli približati pouk znosnim prilikam. Neka dvooddelčna šola brez pripomočkov ima v proračunu 1000 din za učila. »Bez alata nema zanata.« To velja za proizvodnjo kot za šolo. M. S. Ob priliki množičnega fluora- najteijlmi oblikami tuberkuloze, graliranja ljudi bi rada sprego- Pri nas nimamo niti enega pri-vorlla nekaj svojih misli vsem mera otroka, ki bi bil cepljen, materam in očetom, zlasti tistim, pa bi imel tuberkulozni menin-ki imajo nedorasle otroke. j g j tis. Res je tudi, da je smrtnost Kot zdrcu/nica na otroškem oddelku za tuberkulozo sem imela priliko videti veliko bolnikov od nekajmesečne starosti pa tja do 14. leta. V pašem zdravilišču se je zdravilo do sedaj preko 1000 otrok z najrazličnejšimi oblikami Mberkuloze: od začetnih tuberkulozno spremenjenih pljučnih bezgavk, preko pljučnega zasenčenja, kaverne pa tja od tuberkuloze dvakrat večja pri nebeseiiranih otrocih. Tretja možnost je zaščita pred bolnikom, ki je bodisi v družini ali v okolici. Od 500 bolnih otrok smo pri nas opazili, da se jih je od teh 60 odstotkov okužilo doma. Neke mati je prinesla k nam otroka, ki pa se je nedolgo prej do' najtežje oblike, ki je do pred zdravil v bolnišnici zaradi škr-nedavnim veljala za absolutno latinke. Ogorčena je bila nad smrtno, to je tbc meningitis ali vnetje možganske mrene. Katera mati sc ne boji, da bi njen malček obolel za to boleznijo, katere nas je vseh strah? ln prav zato je potrebno, da vse naše otroke očuvamo te bolezni kajti veliko laže in ceneje je tuberkulozo preprečevati kot pa bolnišnico, ker se je po njenem mnenju otrok tam okužil s tuberkulozo. Kdo bi ji pravzaprav zameril to neznanje? Ta mati ni pomislila na svojega tuberkuloznega očeta, ki stanuje v isti hiši kot sama z otrokom in ki ima zaprto pljučno tuberkulozo in čaka na sprejem v zdravili- zdraviti. Kako bi torej zaščitili j *če. Po njenem pojmovanju se naše otroke? Lahko začnemo že otrok ni mogel okužili od njega takoj pri hranjenju. Saj ni treba Kdo pa more z vso zanesljivost-govoriti, da mora biti vsak otrok : jo trditi, da bi se v izmečku te-primerno in zadostno hranjen. I ga bolnika ne našli kdaj povzro-Na podeželju je zelo razširjena čitelji te zavratne bolezni? In ta navada, da dajejo starši olro-! kom neprekuhano mleko, češ da : ' mofj v svojem nezaupanju do bolnišnic prav gotovo tega ne je mleko »izpod krove« najbolj ] ve, saj kdo bi ji tudi zameril, da zdravo. Pri vsem lem jim pa niti, ravno infekcijske bolezni, kot na misel ne pride, da je morda , so: ošpice, škrlatinka ln oslov- krava bolna za tuberkulozo ln..................... se torej ta bolezen po neprekuhanem mleku prenaša na ljudi, zlasti na otroke. S tem, da mle- skl kašelj otroku organizem res močno oslabu in mu v znatni meri vzamejo moč odpornosti, in da so v takem telesu kot nalašč ko prekuhamo, v njem uničimo ugodni pogoji za življenje in vse kužne kali. Drugi način zaščite je cepljenje proti tuberkulozi, ki ga danes delamo že pri dojenčkih in katerega učinek traja 2 do 5 let. razmnoževanje bacilov, zlasti tuberkuloznih. In prav gotovo tudi ne ve, da je ravno otroški organizem do dveh let starosti nar-bolj občutljiv za to bolezen. Od Takrat, ko smo pri nas začeli 500 otrok smo videli v 31 odstot-s fem cepljenjem, je veliko ljudi j kih pri dvoletnih otrocih naf-agovarjalo, češ: dobre hrane! bolj obsežna zasenčenja pljuč, nam dajte, pa tudi tuberkuloze j Zalo na/ tuberkulozni bolnik ne ne bol Je že res, vendar zakaj pljuje po tleh, naj ne poljublja bi se ne posluževali vseh razpoložljivih sredstev za zatiranje te bolezni1 Tako delajo po vseh naprednih državah sveta in zakaj bi lega ne delali tudi pri nas? , V našem zdravilišču smo opazili, da ravno tisti otroci, ki niso bili cepljeni, obolevajo za Goveja tuberkuloza je nevarna za človeka otrok, naj sc z njimi ne igra alt spi z njimi v eni postelji. Bolnik naj uporablja samo svoje jedilno orodje. Veliko vlogo pri zaščiti naših otrok pred tuberkulozo ima tudi dispanzerska služba in fluoro-g rotiran j e. Dostikrat se je ie zgodilo, da je kdo od staršev pripeljal svojega otroka na rentgenski pregled. Pri otroku pa nismo opazili nobenih pljučnih sprememb, pri očeta ali materi smo pa našli zasenčenje ali celo kaverno, pa se je vendar kljub tem spremembam dobro počutil Vsako jutro, v dopoldanskih urah in popoldne, pritečejo otrod k materi in Jo prosijo mleka. Ce ga njihova mamica le ima, jim z mlekom zelo rada postreže, saj je to njihova glavna hrana. Ona dobro ve, da je mleko za otroke najbolj redilno, da otroci, ki pijejo dosti mleka, lepo uspevajo m so zdravi. Koliko mater je pa med njimi, ki bi se zavedale, da z mlekom, ki ga dajejo svojim najljubšim, delajo lahko veliko zlo. V mleku namreč, po katerem naši otroci stegujejo nedolžne ročice, so lahko bacili tuberkuloze, In dobro misleča mati svojemu otroku nehote namesto zdravja vliva v njegovo mlado življenje strup. Primer nesrečne družine, kjer sta zaradi tuberkuloznega kravjega mleka umrla za TBC me- ningitisem dva otroka, tretji pa obolel za kostno TBC, naj nam bo v življenju resno opozorilo in naj nas na vsakem koraku opominja na veliko nevarnost okuženega mleka Pri goveji živini je najnevarnejša bolezen tuberkuloza ali sušica Ime sušlca je ljudstvo samo izbralo zaradi tega, ker se žival s to boleznijo suši In psopada. Koža tuberkuloznega goveda je trda, žival hujša slaba je in njegova delovna epo-•ohnost so manjša Dlaka se naježi in fcifubl sijaj. Ce so prizadeta pljuča začne žival kašljati, Masti »Jutraj, ko se odpre hlev, ln kadar pije vodo. Pri naporu žival težko diha in ima povSano temperaturo. Stalno išče vodn, toda pije zelo malo, ali si pa samo namoči gobec. Cim bolj stara je žival, tem večji odstotek tuberkuloznih spre-1 memb dobimo pri njej. Največ- ] krat so prizadeta pljuča, rebrna j mrena, jetra, čreva maternica, in nato pridejo vime in kosti? Kakor vidimo, Je vime na našo srečo relativno manjkrat prizadeto, a vendar So dovolj pogosto, da nam lahko povzroča veliko nesrečo in težavo. Okužitev s tuberkuloznim bacilom nastane samo s pitjem okuženega mleka, ki povzroča lahko kostno ali črevesno tuberkulozo, ampak tudi lahko z vdihavanjem bacilov v okuženih hlevih ali pa z dotikom okuženih živali Kako nevarno je okuženo mleko, naj nam pove samo to, da se nahaja lahko v enem litru mleka več milijonov bacilov tuberkuloza Bacil} tuberkuloze so lahko v mleku tudi takrat, Tako M Mrl goveja tuberkulozo če na vimenu ne vidimo nobenih znakov tuberkuloznega obolenja. Razumljivo je, da so bacili tuberkuloze tudi v vseh mlečnih proizvodih, ki so narejeni iz okuženega mleka, in to v prav velikem številu. Torej tudi sir, maslo in smetana lahko vsebuje bacile in ti bacili so živi v siru tudi več kot 120 dni. Zlasti je pa nevaren nedozorel sir. Vidimo torej, da je vsa tista hrana, ki jo imajo otroci najrajši, ki jim je najbolj potrebna, zanje same lahko tudi največja nevarnost Da bi lahko na zunaj spoznali, katero mleko je zdravo in katero ni, kakšen sir lahko damo otroku in katerega mu bomo zabranili, bom navedel samo nekaj znakov, po katerih bi lahko sumili, da je mleko okuženo. Mleko bolne krave postane po navadi vodena dobiva ru-menozelenkasto barvo in pri kuhanju se sesiri.. Seveda mora biti vime take krave že zelo bolno in vsak izmed nas lahko zapazi, da je vime take krave spremenjeno, da ima polno tvorov in lahko tudi mnogo ran. Tako vim “ sčasoma ne daje več mleka. Razumljivo Je, da tudi sir, napravljen iz tega mleka, ne more biti zdrav. Nezreli sir, kakor sem že omenil, ni priporočljiva hrana za odrasle, kaj šele za otfkc. Ali je dosti goveje tuberkuloze pri nas? Po statistikah vidimo, da se odstotek obolele govedi vrti okrog 10 odst Ta odstotek je v nekaterih predelih večji, v drugih zopet manjši. Razvidno je torej, da je na vsakih 100 krav bolnih 10 do 20. To je zadosti veliko število in potrebne so energične mere, da se ta odstotek zmanjša. Tudi v drugih državah je problem goveje tuberkuloze eden od najaktualnejših. Edino Amerika je danes popolnoma iztrebila govejo tuberkulozo. V drugih državah je pa odstotek goveje tuberkuloze vsaj tako ve tik, pa tudi večji kot pri nas. V naši državi smo začeli z energično borbo proti tej bolezni, in to na ta način, da težko bolno govedo pokoljemo, okuženo pa ločimo od zdrave govedi. Živino-zdravniki pregledujejo najbolj ogrožene kraje in dajejo ljudem prepotrebne nasvete in navodila, da se ta bolezen najhitreje zatre. Kaj pa naj storimo mi, da bomo preprečili okužbo? Na kaj moramo zlasti pariti? I (Nadaljevanje na 4. strani) in opravljal svojo službo. Ce bi se ta mati ali oče ne začela zdraviti, bi prav kmalu zboleli še njihovi otroci. Saj niso teko redki primeri, ko se v našem zdravilišču istočasno mati in otrok zdravita. Tudi tričlansko družino smo istočasno že zdravili v našem zdravilišču. Cim j več tuberkuloznih obolenj bomo odkrili v dispanzerjih In pri lluorograilranju In le ljudi poslali na zdravljenje, tem bolj bo hkrati padla obolelost naših otrok. Dostikrat mater zmoti otrokov zunanji videz. Pri nas imamo nekaj primerov težko bolnih otrok, pa so krepki, rdečih in okroglih lic tn bi jim na prvi pogled nihče ne prisodil bolezni Vse prečestokrat matere otrokovo nefeščnost, nerazpoloženost In bledičnost zvračajo na gliste. In končno: poslednje orožje proti tuberkulozi je zdravljenje z modernimi zdravili. Otroke zdravimo prav tako kakor odrasle bolnike; poleg dobre hrane prejemajo še: vitamine, streptomycin, PAS, eutlzon in contehen. Po vsem tem zdravljenju smo opazili velike uspehe, naj je veliko otrok že odšlo Is našega zdravilišča praktično skoraj zdravih, ln končno naj še povem v vzpodbudo vsem tistim materam, ki imajo pri tms svoje malčke, ali ki jih bodo pripeljale k nam v zdravljenje, da se tuberkuloza pri otrocih neprimerno uspešneje zdravi kot pri odraslih. Včasih se človeku zdi kar čudno, kako neverjeten hitro se otroci oh dobri negi telesno popravijo in postanejo živahni. Končno, če strnemo misli v zaključek: saj ni tako težko oživeti vsega lego kar sem navedla kot zaščito pred tuberkulozo. Kolera mati si ne želi zdravega ln krepkega otroka? Kolera mali j bi ne privoščila svoje ata otroku 1 zdravja, brezskrbne sproščenosti ' in veselja1 Zato nam ob misli na naše ! malčke tn njihovo srečo ne bo ! nobena stvar pri teščih njihovega zdravja pretežka' Postom čtan »Prešernove družbe" ■~~r ■— Kovice isz Citife in okolice Koncert mladih litijskih pevcev-gimnazijcev Na litijski gimnaziji sta delovala med letom dva krožka: dramski in pevski. O uspeli prireditvi Golieve »Sneguljčice« smo poročali nedavno, zdaj ob zaključku šolskega leta je pa nastopil gimnazijski pevski zbor, kj ga vodi tov. Vereno Korošec, na celovečernem koncertu. Ta njihov nastop se je vršil v okviru prireditev »Tedna matere in otroka« v popolnoma razprodani dvorani Sindikalnega doma na Stavbah. Sloves, ki ga uživajo litijski gimnazijski pevci, je privabil poleg staršev in ljubiteljev petja iz Litije in okolice tudi nekaj zunanjih gostov, tako tovariša okrajnega šolskega inšpektorja Marijana Bin ter ja s soprogo. Tov. Binter se je udeležil koncerta kot predsednik okrajne glasbene komisije, z njim je prišel tudi tov. Polde dink Je zapel znano, domala že ponarodelo »Pelin rožo«, za celotni zbor pa zahtevno »O kresu«. Klavirsko spremljavo je oskrbela prof. Vid« Jamškova in tako doprinesla svoj del k celotnemu uspehu. Pevski zbor litijske gimnazije šteje 60 članov, ki pod vodstvom dirigenta tov. Korošca lepo napredujejo v ponos Litije. Ta mladina bo bodoči pevski kader naše staroslavne »Lipe«. 2e sedaj sodelujejo mladi pevci pri vseh množičnih manifestacijah. Prav zato so se v imenu organizacij SZDL zahvalili mladim pevcem in dirigentu Korošcu tov. Minka Strlekarjeva, predsednica sekcije žena, ki je izročila pevovodji krasen šopek, zboru p« denarno darilo, ter tov. Lado Cerar v imenu krajevnega odbora Zveze borcev. Ta celove- SralaJ“udtekrproS^NavS | “^»P ie hil tudi pi.isheni rpfprorvt r»_ i hujskih pevcev je bil gotovo ena najbolj uspelih- kutlurnih prireditev v letošnji sezoni. je bil tudi glasbeni referent Radia Slovenije, tov. Janez Bitenc iz Ljubljane, ki je povabil mlade litijske pevce na snemanje v studio Ljubljana. Koncert je uvedla z govorom o pomenu »Tedna matere in otroka« tov. Marija Kosova. Zbor je nato odpel vrsto slo- Oko so mu rešili Triletnemu sinčku upravnika črnopotoškega Doma onemoglih Slavku Zagorcu je ena izmed vzdrževank vrgla v oko kos sve. Litija v Tednu matere in otroka Letošnji »Teden matere in otroka« od 1. do 8. junija Je bil gotovo eden najbolj pripravljenih, zato pa tudi najlepše izvedena prireditev v počastitev naših mater, otrok to družine kat osnovne celice socialistične družbe. Sekcija žena je pritegnila k izvedba programa vrsto kultumoprosvetnih sodelavcev, ki so priredili dnevno vsaj po eno prireditev in se tako oddolžili našim ženam, sodelavkam za dvig našega družbenega razvoja. Prireditve niso bile deležne samo matere to otroci iz Litije, temveč tudi iz okolice, saj so si film »Zimske pustolovščine« ogledali tudi šolarji iz bližnje okolice, medtem ko so v ponedeljek, 8. junija, ko je Utaja slavila zaključni dan »Tedna matere in otroka«, požrtvovalni učitelji s Save, Hotiča, Kresnic, Srnama, Stange to drugih krajev pripeljali svoje učence, da so si ogledali mladinsko spevoigro Radovana Gobca »Kresni-ček«, ki so se jo naučiti učenca litijske osnovne šole. Režijo je imela tov. Eva Malenžkova, klavirsko spremljavo je pa oskrbela tov. Stanka Pregljeva. Zahtevno igro so mali pionirji nad vse lepo izvedli Uprizorili se jo venskih, hrvatskih in srbskih - , - , .. umetnih in narodnih pesmi. Iz- čega ometa. Starši so malega dvakrat, za litijsko publiko po-vajalj so skladbe Radovana poškodovanca takoj odpeljali k i sebe j v nedeljo 7. junija popol-Gobca, Cirila Preglja, Rada Si- zdravniku dr. Lebtogerju, ki mu dne. monitija, Emila Adamiča, Jane- j je nudil prvo pomoč, nato pa ga za Kuharja. Marijana Kozine, f .to P«tol v ljubljansko bolnico. Slavka Mihelčiča in drugih, se- j Le takojšnji strokovni pomoči se veda tudi popularnega domači- i Je treba zahvaliti, da so fan-na, zdaj že pokojnega Petra Je- tič3cu rešili poškodovano oko. reba. Zbor je zapel dve Jerebovi, napisani sicer za moški pevski zbor, pa nalašč prirejeni za mladinski litijski zbor. Sekstet mla- Dva roditeljska sestanka V »Tednu matere in otroka« je seveda primemo, da se starši pomenijo z učitelji in vzgojitelji svoje dece. Tako so imeli poseben roditeljski večer v otroškem vrtcu v Gradcu, učiteljstvo litijske osnovne šole se je pa pomenilo o vzgojnih problemih na posebnem roditeljskem sestanku v osnovni šoli Nastop mladih lutkarjev Pionirji litijske osnovne šole so priredili v »Tednu matere to otroka« lutkarsko predstavo »Čarobni klobuk« ter tako pokazali svoje znanje, ki so si ga pridobili v lutkarskem krožku. Obisk žena in mladine v črnem potoku Cmi potok Je dobro uro hoda iz Litije, sredi zelenja to gozdne tišine. Svoj čas so v njem domovali graščak i-izkoriščevalci, danes je grad določen za okrajni dom onemoglih. Upravnik doma, bivši partizan tov. Slavko Zagorc, se trudi z osebjem, da bi olajšal jesen življenja svojim 50 vzdrževancem. S postrežbo so vsi zelo zadovoljni. O tem so se ponovno lahko prepričale litijske žene in cicibančki in pionirji, ki so obiskali dom onemoglih v četrtek 4. junija in jim priredili pisan kulturni program, nato so pa vse starčke in starke lepo pogostili. Pripravili so Jim dan poln razvedrila. Otroški sejem V nedeljo 7. junija popoldne so požrtvovalne litijske žene poskrbele za bogat otroški sejem, ki se je vršil v sindikalni dvorani na Stavbah. Vsak otrok je dobil z« 20 dinarjev igračko ali praktično darilo, kos blaga, grablje, posodo za igranje, ko- Seminar predsednika OLO tov. Berčiča Da bi se poučili o raznih novih gospodarskih predpisih, se je vršil v Litiji posvet v gospodarstvu sodelujočih oseb, Na seminarju je predaval predsednik 1 OLO tov. Miha Berčič iz Ljubljane, kjer so dobili navzoči lep vpogled v nove predpise. V litijski občini imajo preko 10 ha zemlje le trije gospodarji, ki bodo prišli pod udar uredbe o zemljiškem fondu to sicer Du- šek, košarico ali kaj dragega, j šan Gnezda iz Pogonika, Polde Vsaka igrača je bila vredna povprečno 100 dinarjev. Koške to košarice je lična to poceni izdelala tov. Mici Valenčičeva iz Zavrstnika. Hauptman, po domače Gračan, na Spodnjem logu pri Litiji to Zupančič z Gradišča, ki imajo več sveta, kakor ga dovoljuje ! uredba o zemljiškem fondu. ,“Dragi godbeniki, poslušali bi vas celo noč.. Z mladinsko godbo na mladinskem festivala v Tolmina Oblačno fatro je Mo, ko so te mladi trbaeelfskI godbeniki dobre valje In veselih sre odpravijo// na dolgo pot v Tolmin, zavedajoč se, da bodo nastopili na velikem primorskem festivalu v Tolminu. Zjutraj ob 5. url so se odpeljali; preden so oditi na avtobus, so zaigrali koračnico v pozdrav. Dirigent s strogimi besedami da/e fantom zadnja navodila ter jih opominja na disci- , plino. Tako je avtobus odpeljal preko Zagorja do Trojan. Tam so godbeniki okrasili avtobus ter odili na zajtrk. Na Trojanah so spet zaigrali veselo koračnico — is kmečkih oken so se pa pojavljali radovedni obrazi z vprašanjem, kdo so tl godbeniki in odkod so. Povedali smo jim, da so to sinovi rudarjev Iz Trbovelj in da poleg svojega učenja v ioll ljubijo tudi glasbo. Po kratkem oddihu se odpeljemo naprej proti Ljubtfani. Začelo je deževati; vsem je bilo težko pri srcu, vsakega je skrbelo, če bo deževalo skozi do Tolmina. Vendar so mladi godbeniki tudi na to pozabili; veseli trlo je ves čas družbo razveseljeval, tako da smo pozabili tudi na slabo vreme, ki se je medtem že popravilo. »Jože,« zakliče nekdo, »v Postojni smo. Kaj praviš, ali se bomo kaj ustavili, da bi sl ogledali Postojnsko jamof« In res. Avtobus se je ustavil, godbeniki in spremljevalci so pa izstopili pred Postojnsko jamo. Dirigent Ado pravi; »Fantje, eno bomo ureza///« Fantje so takoj pripravljeni tn že igrajo. Takoj se zberejo ljudje ter radovedno opazujejo na j mlajše godbenike. Razgovor ja se večja skupina Dunajčanov. Pridno fotografirajo naše najmlajše. »Ali je to glasbena šola, ali kakšen Internat,« sprašujejo Avstrijci, ki smo jim povedali, kdo so tl lantje. Takoj smo se pripravili na odhod v jamo. Kakšni dve uri smo sl jo ogiedovalk Godbeniki so v njej tudi Igrali. Čeprav je bilo hladno, smo bili vseeno veseli. •Fantje, h kosilu/« zakliče nekdo od spremljevalcev. Mlad ms ko - pi on irs ka godba iz Trbovelj smo se okrepčali za na- j vesa sta se od nas poslovila vožnjo, pride k nam j predsednik Okrajnega komiteja Godbeni dom Rudarske godbe v Hrastniku Poročali smo že, da so godbe- i streho, kakor kaže slika. Tudi niki hrastniške radarske godbe j vsa instalacijska dela v stavbi dne 13. marca letošnjega leta ■ so že končana, tako da bo Dom začeli z zemeljskimi deli za svoj J do 3. julija, ko bo godba pro-Godbeni dom. Z marljivim in j slavila 100-letnico svojega delo-požrtvovalnim delom godbeni- vanja, popolnoma dograjen. Z kov samih in nekaterih rudar- dograditvijo tega doma bo hrast-jev ter Megličeve zidarske par- j niška rudarska godba postavila tj je Je bil dom do 30. maja pod ' dostojen spomenik stoletnemu Godbeni dem v Hrastniku pod strehe kulturnemu to politično-moblli-zatorskemu delu med hrastniš-kim proletariatom in istočasno ustvarila mlajši generaciji godbenikov temelj za uspešen razvoj. -h. V Izlakah so polagali šoferske izpite Za izlaško avto-moto društvo je bil *. junij pomemben dan. Prvič od obstoja društva Je bila ▼ Izlake poklicana šoferska izpitna komisija, ki Je strogo to pravično ocenila teoretično ta praktično znanje posameznih kandidatov za šoferski izpit. Med 23 člani je uspešno napravilo šofersko izkušnjo 18 tečajnikov med njimi tudi najstarejši član mote-društvs — 67-letni Joie Točaj. Istočasno so je teh izpitov udeležilo 16 'lanov avto-moto društva v Zagorju. Dosedanji uspehi avto-moto društva v Izlakah bodo spodbuda za nadaljnje delo. A. L. Ko daljnjo upravnik Postojnske jame in pravi: »Fantje, ker ste se tako lepo odrezali, je kosijo za vas brezplačno.« Zahvalili smo se za prijazno gostoljubnost, se povzpeli na avtobus in — odrinili naprej. Lepo se je bilo voziti po prelepi Vipavski dolini. Fantje se ozirajo po češnjah ter pravijo: »V Tolminu jih pa borno!« Tudi v Ajdovščini se za trenutek ustavimo. Fantje so eno zaigrali in — odpeljali smo se spet dalje. Avtobus vozi naprej mimo Nove Gorice ter dalje po dolinah in soteskah, ob bregu Soče, ter se končno ustavimo v Tolminu. Slavnostno okrašeno mesto, z zastavami na drogovih, nam je že od daleč pripovedovalo, kje bo festival. Takoj ko smo zapustili avtobus, nas pozdravi — mahajoč z rokami — tolminsko prebivalstvo. Fantje zaigrajo — in vesel sprevod se pomika proti sredini mesta. Ko smo se nekoliko odpočili In okrepčali, smo Imeli koncert v tamkajšnjem parku. Nepregledna množica ljudi nas je poslušala. Po prerivanju zbranih smo opazili, da nas tolminsko ljudstvo ne želi samo poslušati, marveč tudi videli. Neki star očanec zakliče v domačem narečju; •Dragi godbeniki, poslušal bi vas celo noči« Po koncertu nas vodiči odpeljejo na prenočišče v Dijaški dom. Nekateri so odšli spat, drugi so pa na prostem gledali mladinsko igro »Ttiglavske bajke.* Drugo jutro vstanemo veseli in odhitimo proti mestu, kjer nas je čakal zajtrk. Po njem smo odšli na lestivalskl ptostor, kjer se je formiral velik sprevod primorske mladine. Mi smo se vključili na čela sprevoda. Trni! ml smo sodelovali v kulturnem sporeda lestlvala. Medtem ko je bilo dopoldansko jutro hladno In je rahlo deževalo, je opoldne zasijalo sonce ter nam ogrelo premrzle ade. Popoldanska vročina nam je bila vsem prijetna, ko smo gledali flzkul-turnl nastop nepregledne množice telovadcev, in to predvsem same mladine. Po telovadnem nastopu smo priredili kratek koncert ter smo'■začeli misliti na povratek domov. Pred gostilno »Pri Kranjcu*, kjer smo večerjali, se je spet zbrala nepregledna množica ljudi ter zahtevala, da jim naši mladi godbeniki spet zaigrajo. Ob sio- mladine okraja Tolmin ter predsednik mestne občine Tolmin. Izrazila sta željo, da še pridemo med primorsko ljudstvo. Za izredno gostoljubnost, ki smo je bili deležni dva dni v Tolminu, se je zahvalil predsednik OK IMS Trbovlje. Veseli in dobre volje smo se nato odpeljali domov. L. L Goveja tuberkuloza je nevarna za človeka (Nadaljevanje s 3. strani) V prvi vrsti je potrebna največja čistoča hlevov to staj. Osebe, ki molzejo krave, morajo biti čiste, morajo nositi bele plašče. Pred vsakim molzenjem si morajo oprati roke in prav tako oprati vime pri živali. Prvo porcijo mleka naj vržejo proč, ker ta ni nikoli čista. Posoda za mleko mora biti brezpogojno snažna. Mleko je treba pred uporabo prekuhati ali pa sterilizirati. S kuhanjem se zanesljivo uničijo vsi bacili v mleku, toda z dolgim kuhanjem se uničijo tudi vsi vitamini; zato je pa pasterizacija ugodnejša. Pasteriziramo lahko na dva načina: mleko se segreva 30 minut pri temperaturi 63 stopinj, ali pa 5 de tO mtaut pri 72 stopinjah. Pri pasteriziranem mleku se ne uniči vitamin A, ki je potprtien obrambni faktor pri tuberkulozi. Pasterizirano mleko je treba naglo ohladiti in hraniti v steriliziranih steklenicah, ker je to mleko zelo občutljivo za okužbo s tifusnimi in para tifusnimi bacili. Ostale preventivne mere so v rokah živinozdravnikov in lokalnih faktorjev, let z množičnim tuberkulfoteiranjem ugotavljajo tuberkulozo pri goveji živini to pri vsaki novi odkrila bolezni, stopnji bolezni primerno postopajo. Dispanzerji so v tesni povezavi z veterinarji, ta kjer koli odkrijejo okužene hleve, tam dispanzer takoj izvrši pregled vseh ljudi, ki so bili v direktnem ali indirektnem dotiku z okuženim hlevom. Z uspešnim bojem proti goveji tuberkulozi, M jo opravlja naša veterinarska služba, bomo na ta način znatno zmanjšali tuberkulozo pri ljudeh. Vsakdo izmed nas mora biti toliko pošten in naveden, da bo v tej borbi po svojih močeh pomagal to sodelovali, kajti mislim, da ni med nami nikogar, ki ne bi hotel Imeti krepak in zdrav slovenski rod. Dr. Ivan Kopač: Iss življenja naši O tul>erI na la način se je hotel uveljaviti v družbi ostalih lantov tn deklet. Prepogosto so se vrstile veselice. — Alkohol, cigarete, ponočevanje in veseljačenje so postajali sčasoma njegova vsak- lov in Ivan je moral oddati po- j, celQ debelušen gospod, ki je nih težav — on je zmagal efesHn. Hruacmil bolnikll tet oditi I_I-I ne Mina«« »Tomu i fi\rl k*>r riut iiuoit. .. pijanec, ponočnjak in ženskar. Zjutraj, ko odhaja na delo, ga žge v grlu, da pokašljuje in ga pogosto sili na bruhon/e. Prej kmečko j je pil za zajtrk mleko, sedaj pa le v postelji prižge cigareto in Takšne sile so bile v njem, da prva misel mu je, kje je kozar-ga nobeno breme ni ugnalo. Vse- , ček žganja. Brez njega ne bi zdravniškem pregledu smo ugotovili pljučno tuberkulozo z rano na vršičku. Poslali smo ga v zdravilišče. Tu je moral pridno ležati In ubogati zdravnike. Dobival je vsa potrebna zdravila, med njimi tudi tako imenovane anti-biotoke. Vročičnost je kmalu prenehala, jed mu je začela di-izkašljeval je se prepira s tovariši, večkrat in zasluži vedno ga je imel dovolj in tudi deklet > mogel več na delo In tudi med več, ker so se kar kosale med1 delom ga mara skrivaj večkrat seboj, katera ga bo prva zajela j srknili is stekleničke, sicer bi se j šali. Kašljal in v svoje ljubezenske mreže. Vse bi šlo, samo pri veseljačenju ni poznal prave mere-, pošteno za-zasluženega denarja ni znal po pa- j ima *plavega* meti uporabljati. NI bilo vese- j manj. Ilce ali plese, da se Ivan ne bi j Ivan je propadel. Vse lepe be-vrtel in popival do zore v za- sede dobrih prijateljev In sose- ... dimljenih in zaprašenih prosto- rtov ler zaljubljenega dekliča so krepila. Več mesecev /c pridno rih. •Kaj boš ti, reva, z enim bile bob v steno. •Moj oče je , ležal in se zdravil ter ubogal Doilrkom ga zvrni, če znaš tako vedno pil in kadil, pa je dolival zdravnike. Potrebna je bila Iudi Uot /nz/. _ Tako In podobno visoko starosti* — To je bilo operacija, tn to je sedaj z lahko-je rad izzival ostalo družbo ve- njegovo modrovanje In: •Kaj vas to prestal. Skoraj leto dni se M Seljakov Strastno je kadil, noro briga, sam zaslužim In pijem za zdravil v zdravilišču. V Izmečku plesal, pil kot žolna, na koncu svoje denarje/* — Tak je bil nismo vet naši/ Kochovlh bacl- mu roke preveč tresle. Fri stroju j vsaki dan manj, vidno se je teni več tako zbran kot pref. Kad dll; koža na obrazu je postajala vedno bolj in bolj napela in dobivala zopet prejšnjo zdravo barvo. Vsak dan je bil vedrejši In tudi volja do zdravljenja in resnega življenja se je vidno steljo drugemu bolniku ter oditi domov. Minilo je leto dni. Ivan se preveč dobro počuti. Nagoni po pretiranem uživanju In pijančevanju so se začeli s novo silo prebujati- Brezdelje, slaba druščina, ponočevanje, popivanje, strastno kajenje, skratka neredno življenje, so postopoma uničevali njegovo voljo tako, da je naš Ivan postal zopet nepoboljšljiv pijanec, ponočnjak, pretepač In ženskar. Zanemaril le popolnoma svoje zdravljenje in tudi v protituberkuloznl dispanzer ni hodil več na kontrolne preglede. Končno se je z naše/ z opel v bolnici• Bil je bled, udrtih oči, modlih ustnic In samo Most in koža. Glas je bil hripav, in ko je požiral silne, ga je v grlu močno bolelo. Stalna visoka vročina ga je popolnoma posušila; ponoči se je kopal v znoju. Mučila ga /e strašna Je/a. Jedel ni skoraj nič In tudi pil malo, saj zaradi silnih bolečin v grlu ni mogel požirati. Prosil /e zdravila, ki so mu nekoč loko čudodelno pomagala. Dobil jih le, toda sedaj brez uspeha... šepetal ljudem na ušesa: -Temu ‘ živ i, ker zna živeti. so krivi časi, naj vse skupaj Živi jem je je sama dolga borba hudič vzamel* i s sovražniki človekovega orga- Tovarišl in tovarišice! Prebrali ste kratko zgodbo o mladeniču, bili vero v medicinsko znanost in tehniko, če ne bi drugi primeri resnih in pametnih bolnikov dokazovali, da se splača borili za njihova življenja. ' Takoj naj še omenim drug — bolj razveseljiv primer. Fred kratkim sem v našem dispanzerju pregledal starejšega rudarja. Pred dvanajstimi teli je Imel za pest veliko tuberkulozno rano v pljučih in povrh tega še gnojne vnetje rebrne mrene. Pravi ml, da je hil sama kost In kola. Ogromno gno/a so mu zdravniki odstranili Odnesli so ga v mrtvašnico. , it prsne votline. Končno so ki-»Zopet ena žrtev tuberkuloz«,* i rurgl Izvršili težko prsno opera-so cinično govorili nekalati bol- jel/o. Odstranili so mu kar osem niki. Stare ženice so modrovale: reber. Dolgo se je zdravil v bolšje Že lako usojena* in slišal nlcl. Volja bolnika In prlzadev-$em, da je nekdo Iz njegove dru- post zdravnikov so zmagali nad žlne razgrajal v oštariji: »Dob- loško boleznih. Sedaj fe 10 let tarji so ga zapacali!* Našel »a dela v rudniku In ne čuti nobe- ki je tako nesrečno končalm To je samo eden od neštetih primerov, ki jih dnevno srečujemo v naših zdravniških ambuian-cah, protituberkuloznih dispanzerjih in bolnicah. Naš bolnik ni bil žrtev tuberkuloze, niti usode ali današnjih časov, pač pa žrtev alkohola — žrtev narodnega, nezdravega, nekulturnega raz- vnt,ljem' moiganov in uzdanega življenja, ki ruši od- moi Qnake _ s0 ie pred pornost organizma proti bolezni. __ — —n—u Zdravniki bi že zdavnaj zgu- «8« ni zrna. Znanost in tehnika odkrivata te sovražnike In dajeta človeku orožje v roke, da se laže z njimi bari in da jih premaguje. Prav teko Je tudi medicinska znanost silno napredovala na vseh področjih. Tuberkuloza pa danes ni vet nepremagljiva bolezen. Bolniki z velikimi ranami v pljučih, s težkimi komplikacijami, kot so tuberkulozne rane v grlu tn črevesju, s tuberku- nekaj leti v kratkem podlegli. V veliki večini pa danes odhajajo iz zdravilišča — zdravi — po po zaslugi najmodernejših pripomočkov pri spoznavanju in pravočasnem zdravljenju te bolezni. Toda vse to je zatnmn, če bolnik po odpustu Iz bolnice ne šivi tako, kot to zahteva težka prebolela bolezen. Pijančevanje, ponočevanje na hrupnih veselicah, neredno in nenormalna Nvljenje, pretirano črpanje telesnih energij, brezperspektivna lenuhmienie Itd so glavni sirupi, ki postopoma razjedajo obrambno bnrrera bolnega organizme proti tuberkuloznim klicam, da le v svojih naskokih z lahkoto in dokončno opravijo s svojo žrtvijo. Zaman je vsa zdravnikova učenost In sodobna tehnika, če bolnik sam ne sodeluje pri svojem zdravljenju... l B Priestltnj»INŠPEKTOR NA OBISKU' Odkar sem videl 3. B. Pric*t-leyevega »Inšpektorja na obisku«, ki ga je r zaključnem tednu šestmesečnega tekmovanja uprizorila gledališka družina »Svoboda-center« fi Trbovelj, je minilo teden dni. Teden dni je dovolj dolg Čas, da sem se lahko sam v sebi prepričal, če je pTedstaVa v mriii zapustila dovolj spominov, če sem moral o njej razmišljati — ali pa je kot vsako slabo delo, podobno muhi enodnevnici, utonila t pozabo. Priznati fnoram, da spomin nanjo še ni zbledel in da me bo še večkrat prisilila, da 6e povrnem k njej. Drage bralce, ki premiere rušo videli, bodo pa vseeno braH te vrstice, moram prositi odpuščanja, ker bom ravno zaradi njih v svojih razmišljanjih daljši, ker bom prav njim — ki te igre še niso gledali, pa bi jo lahko — povedal, naj ČAmprej pohite v gledalilče. J. B. Priestley je pri nas nalo znan sodobni angleški pisatelj. Čeprav je začel pisateljevati že pred več kot tridesetimi leti in je med tem napisal vrsto romanov in dramskih del, se je pri nas začel uveljavljati šele zad- I nja letd. Zdi se pa, da bočemo I zamujeno nadoknaditi. Pred ne- I kaj meseči izišlim »Dobrim to- 1 Varišem« se je te dni pridružil I nov roman: »Poj6 naj ljudje«, j Po komediji »Brezov gaj«, Id jo je leta 1938 uprizorila ljubljanska Drama, je bila v ljubljen- | Skem gledališču v predlanski sezoni postavljena rta oder drama: »Prišli so pred neko mesto«, lansko leto pa »Inšpektor hrt obisku«. Zgodba ftrairte »Inšpektor na obisku« je naslednja: V salonu premožnega tovarnarja Birlinga obhajajo družinsko slavje; njegova hči Sheila se je zaročila z Geraldom Crof-tom. sinom prav tako petičnega industrialca. Odlično razpoloženje je pretrgal inšpektor Gode* ki je prišel iskat neke podatke o stikih vse družbe z nekim mladdrh dekletem, ki je izpilo večjo količino razkužila in j Umrlo v strašnih bolečinah. O. Birling misli, da bo zaradi svojih vplivnih zvez prestrašil inšpektorja in da bo odšel) toda trt je začel prav njega zasliševati. Nerad mu tovarnar prizna, da je zaradi š čuvanja na stavko odpustil mlado delavko, ker je terjala povišanje plače. To dekle je pod drugim imenom dobilo službo v neki konfekcijski trgovini, kjer pa so jo morali na odločno zahtevo Birlingove hčerke odpustiti, ker se ji je pri bomerjanju obleke posmehovala. Brez službe — toda lepo in hilado — je našel trt doki# 8het-lin zaročenec Gerald, fel pa Jo je po šestih mesecih »igračkanja« odslovil z manjšo Vsoto denarja. Denar je bil porabljen In dekle brez službe se je Zrtrtl* [ lo v nekem bani, kjer Jrt Je, Ugledal Birlingov sin Erick; za . njo je fant kradel očehl denar, | k njim Je dekle zrtrtortilO, rt tildi j On jo je zapustil. V visoki no- 1 točnosti, brez denarja, se je dekle obrnilo na dobrodelno društvo, katerega predsednica je bila Birlingova žena Sybila. Ta Jo je — ker je rekla, da se piše Birling — oštela in odslovila. Pekle je v bolnici umrlo. Vsa I« priznanja je s sugestivnim Nastopom dobil inšpektor Goole. Ko je z zasliševanjem končal, k* ie poslovil. V* krivci so pa svoja dejanja Različno ocenjevali. Maši rte hrt Juti krivo; tudi g. Btfling to Gerald Croft se skušata otresti v«ake krivde za ttjrtfto rtmrt. Najobčutaeje Je prizadeta Sheila, ki je Geraldu vrnila zaročni prstan, in Erick Gerald, kt jeza nekaj časa zapustil prizorišče In medtem ugotovil, da Goole ni bil pravi inšpektor. Ce Goole ni bU pravi policijski inšpektor, potem je za g. Birlinga »stvar drugačna«. Sheila in Erick pa čutita, da se stvar zaradi tega rti prav nič spremenila: dekle je kljub temu mrtvo! Gerald gre v svoji detektivski zavzetosti še dalje: telefonira v bolnico. Od tam mu sporočijo, da tega dne niso pripeljali nobenega bolnika. Nastopi trenutek olajšanja, toda kmalu Zopet te- v spominu, njemu in igralcem bo pa med najvišjimi mejniki v dolgoletnem amaterskem delovanju. Režijske opofnbe ki leže pred menoj, kažejo, da je pravilno doumel duh Priestleyeve drame, kažejo nadalje, s kakšno resnostjo se je lotil študija. Njegova zasluga je, da so junaki na odru zaživeli, da 06 to doživljanje prenašali med gledalce, fel, so potem lahko rt polnim razumevanjem sledili napeti človeški drami, katero so občutili kot izsek iz resničnega življenja. Razporeditev oseb, logična interpretacija teksta, fg- so zaradi njene izrecne želje in grožnje odpustili nesrečno dekle, Je zmagala nadutost* medtem ko je v igri poudarjena človekoljubnost. šušterjeva pa je gradila vlogo predvsem na tem spoznanju in je prav zaradi tega izgubila na življenjski prepričljivosti. Veliki dramatik Stanislavski Je nekje zapisal: »Kadar igraš dobrega, išči, kje Je on slab, a kadar igraš Slabega, išči, kje je on dober.« Kljub temu pa Je s svojo prisrčno igro znatno pripomogla k uspehu drame. Erič, njen brat (Ivko Pleskovič) je na poti moralnega raz- KOTIČEK Zfl NASE PIONIRJE Rešitev pionirske križanke-obratnioe Na križanko-obaratnico učenca trboveljske gimnazije Alojza Starca, ki smo jo prinesli r zadnji številki našega lista, M nam pionirji ln pionirke našega okraja poslali spet cel kup pravilnih odgovorov. Rešitev te uganke, v kateri lahko bereš besede naprej in nazaj, se glasi: L kos (sok); 2. oko (palindroraf)*); 3. sok (kos). 2reb je tokrat odločil za nagraditev Gizelo Štravs, učenko L razreda gimnazije, Loka pri Zid. mostu, ki naj pošlje v naše uredništvo po obljubljeno darilo. *) Pojasnilo: palindrom je tuj Izraz, pod katerim razumemo besedo, ki se naprej ln nazaj enako bere (n. pr. cepec, potop Itd.). V Postojno Letos smo se odločni, da gremo na majski Met v Postojno. V sredo, dne 27. maja, smo se zbrali na železniški postaji r Trbovljah In pričakovali vlak Is Od Ljubljane dalje smo se vozili v vozu 11. razreda. To potovanje je bilo zelo udobno. Med vožnjo smo se spoznali z nekim Angležem, ki je odhajal na dopust v Istro. Govoriti je znal tudi nemško. Zelo se je čudil nad naravnimi lepotami naše domovine. V Postojni se je 6d nas poslovil s slovenskim pozdravom. Na svidenje! Na postaji v Postojni smo vstopili v velik Omov avtobus, ki nas je pripeljal do vhoda r jamo. Prvo začudenje nas vseh je bila ponikalnica Pivka, ki je tekla v jamo skoro navkreber Nato smo se vsuli skozi veliko vrata na majhne vagone, podob- Zidanega mostu. Nekako ob f,10 ; ne našim rudarskim vagonom. Zjutraj je lokomotiva potegnila V jami so nas čisto očarali dolgo kačo vagonov proti Za- j čudoviti kapniki v obliki koruze gorju. Prevozili smo Zagorje, palčka, petelina, papige, noso-! Renke, Savo, Utljo, nato smo se roga, matere z detetom v narol ! pa ustavili. Zaradi litlrjeh)a Vio- letam: »Neko dekle je pravkar i umrlo na poti v bolnico — zaradi zastrupitve z razkužilom. Policijski inšpektor je na poti, da vas zasliši.« Takšna je v skopih besedah dramska zgodba. S ten, ko začnemo dvomiti, če je Goole resnični inšpektor, se začne V nas samih oglašati vest. Nehote se vprašujemo, če smo kdaj sami sodelovali pri pehanju pomoči potrebnega člo- j veka na dno. Odgovor je seveda j odvisen od veličine grešnika. Že! ob sami uprizoritvi te drame, Že bolj pa na poti domov se i vprašujemo, če inšpektor Goole tudi nam ne bi mogel dokazati j kakšnega kaznivega dejanja. | Vprašujemo se, vrtamo po svoji preteklosti in nehote sklenemo: žafrtdi nag se nobeno dekle ne bo zastrupilo z razkužilom. Prav v tem pa je vsa veličina Prie-stleyeve drame, drame v naši vesti. Uprizoritev te žaloigre ni lah-krt Stvar. Res je treba samo sedem igralcev, toda njihovi liki so narisani tako ostro, da ne prenertejO prav nobenega izkrivljanja. Zaigrati morajo tako, kot si Je zamislil avtor drame. Te odgovornosti so se v polni meri zavedali režiser in igralci. Smiselna scena, delo akademskega slikarja Maksa Kavčiča, zasnovana na merah domačega odra, ki je znatno večji, je na Lokah zaradi utesnjenosti ovirala igralce, da se niso mogli povsem razživeti. Priznati pa moram, da so se v novih pogojih odlično znašli in da ta nepričakovana ovira ni dosti vplivala na kvaliteto uprizoritve. Režiser Jože Patemost, znan po svojih prizadevanjih, da z igralci-amaterji ustvari uprizoritev, dostojno podeželskega poklicnega gledališča, je z »Inšpektorjem na Obisku« ta Cilj škof* dosegel. Pripravil narti je dramo, ki nam bo še leta ostala ra, stopnjevanje dramske napetosti, vse to so bile oblike res nepozabne uprizoritve. Robert Plavžak, znan našemu občinstvu predvsem po zavidljivi interpreta«ji komičnih likov, se je tokrat poskusil v drami. Priznati moram, da sem črnogledo pričakoval njegov nastop, kajti takšni obrati so zelo težavni, zlasti na amaterskih odrih. Toda Plavšak mi je pripravil dvoje presenečenj: Arturja Birlinga je zaigral kot rojen dramatik in ne komik, in kar me je še bolj iznenadilo: znal Je svojo vlogo na pamet. Njegovih prisrčnih vzklikov: »Da, da. da...«, s katerimi je običajno pridobival na času, skoraj rtj bilo Čuti. Birlinga, bogatega, do kraja trgovskega Irt prav nič tahkbvestnega industrialca je zaigral z rahlo' nianso humorja, ali bolje iro- | ni j e, ki je dala temu liku živ* j ljensko polnost in prepričeval-nost. Naša dobra znanka, Mica Bizjakova, je v vlogi njegove žene Sybile predstavljala v družini hajmanj tankovestno osebo. Ona je tudi z nesrečnim dekletom postopala najbolj nečloveško, čeprav se Je zavedala vseh posledic svojega ravnanja. Uspelo ji je prikazati brezčutno gospo, ki pa je — kakšno nasprotje! — predsednica dobrodelnega društva... Njen uglajen, a najbolj odločen nastop pred inšpektorjem, njeno veselje nad tem, da je inšpektor neka nevažna oseba, da nima nika* kih vez s policijo, je bilo odigrano tako doživeto, da sodi j med najboljše prizore v drami, j Sheila, njuna hči, ki jo jrt I igrala Stefica Šušterjeva, je izpolnila le en del zahtevne vloge, kajti v njej je nekaj dvoličnosti. Aristokratsko vzgojeno, a dobrosrčno dekle, sta v praktičnem življenju težko združljivi skrajnosti. V trgovini, kjer kroja. Pijančuje, krade denar, se druži z ženskami dvomljive preteklosti — vendar je v njem ostalo še nekaj človeškega; dovolj, da se svojega dejanja zave in pokesa. Pleskovič nas je tokrat prijetno presenetil; običajno gradi igro na prijetnem glasu, na zunanjih poudarkih, a je ne doživlja. Vloga Eriča ga je pa zgrabila; v njej je podal enega svojih najboljših likov, če ne najboljšega. Gerald Craft, Shedlln zaroče-hec. Je starejši in Zato tudi Se bolj pokvarjen; še nekaj let in prav takšen bo kot Birling: vest bo v njem zamrla. Fran« Jarc je doumel svojo vlogo. Poudaril je nasprotja. Takrat ko govori o dekletu, mu verjamemo, da jo je imel res rad, da mu najbrž socialni položaj nj dopuščal, da bi se z njo poročil. Toda, ko Srt Vrne s Bprehoda, je ves fca smo morali čakati tu celo uro. j Mimo nas je med tem časom j pridrvel brzl Vlak, s katerim smo Imeli namen potovati od Ljubljane naprej do Postojne. Zaradi te nesreče smo pa prffll v Ljubljano neka/ pred dvanajsto uto. Ker je prvi vlak proti Postojni odhajal iz Ljubljane ob pol 15. url, smo imeli še dovolj časa. Nekateri Smo ga uporabili za obisk grobnice narodnih herojev. Ju Ih Se mnogo kapnikov v obliki Hvali. V Pivki pa, V tej jami, živeče človeške ribice. Ogled /e trajal dve ari, a zame je bilo to vse premalo. Take zanimivosti bi Se kar gledal. — Ko smo prišli It farne, je bil zunaj ie mrak. Počasnih korakov smo se napotili proti postaji. Časa do ptihoda vlaka fe bilo še dovolj. Jano Koprivc, dijak lil. c razr. gimnazije Trbovlje Nikakor ne moremo razmeti... (Proslava v Tednu matere in otroka na Dolu pri Hrastniku) Ne bi poročali o tej prosldvl— odru, in nastopil je celo violin-saj so bile podobne proslave in s ki kvartet/ prireditve v Tednu matere in otroka vsepovsod — če he bi se nam zdelo nujno, da ob lej priložnosti naslovimo na Starše dolskih otrok nekaj reshih besed. Nikakor namreč ne moremo razumeti, kako je mogoče, da se je te lepe In ganljive prireditve, ki so jo otroci pripravili ŽA SVOJE STARŠE, udeležilo tako malo Višek prireditve je pa bil pevski nastop šolskega pevskega zbora pod vodstvom njegovega učitelja tov. Faganelija. Res je, da Imajo dolski otroci menda že prirojeno pevsko žilico — saj obstoji na Dolu pevski zbor ie skoro sto let — toda da se je tov. Faganelifu posrečilo iz Ifud-skošoiskih otrok izuriti tako dovršen zbor, ni pač nihče priča- Snf Sicer liVu Tmt ^ «• "/=S»v. VMS6 rS'KTi .1 *, uim. - .o. <» *»«'« ■'«*! » — človek. Uspela kreacija obeta- i d® $k°Tai Eam^ otrok. Ob tem jočega SftK malo do svojih otrok, da jim rtfšrt hmil žttvdVdtl dtbbnb titl- Karel Malovrh se nam je predstavil kot inšpektor Goole. Pri njem sem sicer pogrešal inšpektorske ostrine, ne pa samozavesti, toda nadomestil jo je s človeško toplino. Gledalec se je nehote vprafal: »Ali ni to nekdo izmed nas? Ali ni naša dolžnost, da drug drugemu pomagamo?« Krt je inšpektor odšel, bi se BiH torti lahko pokesali in še Irt bil čas, da bi rešili dekle. Inšpektor Goole je bil naša Vertt, toda le za nianso premalo neizprosen. Razpisal serrt se. Uprizoritev je trt zaslužila. 9e majhen nasvet: Obiščite jo in ne bo vam žal! Vinko Trinkhaus ALI STE It poravnali naročnino? ce, v kateri bi jim njihovi otroci z odta povedali — ker jih je iz oči v oči največkrat sram — kako radi Ihta jo Svoje mamice ln ateke, in jim pokazali, kaj vse že znajo Ih zmorejo?! Pa /udi dolgočasili se ne bil Letošnja proslava TMO ni bila mrtva »šolska« prireditev, marveč pravcata akademija s pisanim sporedom. Nastopil le razred za razreddm, počenil od najmlajših iz prvega razreda, ki so nastopili — čujle ih strmiteI — S samosto/him pevšklfn zbordth S Pevovddjo Iz lastnih vrst! Za de* klamacljami, izmed katerih mo-tahid pdšebej pohvaliti rthštop komaj petletnega dekliča, so nam otroci zaplesali kolo, zaigrali »petelinčke« in igrieo o skopulji tako dovršeno, kot da bi bili šolani Igralci, ne pa prvič na nov rod pevcev — thdfda Še boljši od sedanjega — vsekakor pa veliko številnejši. Starši šolskih otrok! Vaša dolžnost je, da daste svojim otrokom in njihovim požrtvovalnim učiteljem za trud, ki si ga naložijo vam v veselje, vsa) to skromno priznanje, da se takih prireditev Udeležite vsi' GLEDAIJSCE »SVOBODA-CENTER«, TRBOVLJE UpHžrtri v četrtek, dne 18. junija 19B3, ob 19.30 igro študentje smo... (prva repriza) Opereta v tteh dejanjih. Predprodaja vstopnic v Mestni knjigami v Trbovljah. — Sodeluje pomnoženi Škrinjarjev jazz in člani zbora »Trboveljski slavček«. C. K Cnaist tU futettefe . »°d ce L^Jcvito. česa le?« ga Je zavrnila ^lskVlt°. *^on*a °d *e avtorno* to vožnje sem gori?« ^*NiC se ne ve,« Je dejal. B Sil-no ge j e nekolik) odmaknil od toee,:’h' da k* II kaAal Monta izbore. Temno se Je vzpenja ? nekaj sto metrov flfe leVrt r a Časa Cantoniera laVlno žre-Jnoti nebu 0fn Jo je prijel za roko. 3® stala tiho. Lep fuCrtl, da J6 vse pripravljeno. Mule so Ce čakale. tt njihertrih nahrbtnikov so trti privlekli toplejše perilo, nato pa Odrinili. Dva mlada fanta sla rte pridruKila, ki ha | bi vodi« la Silvinlno in Fiamettino muli Zgrabili Sta za Uzdi in med glasnim govorjenjem Bo odšli, Bilo je po sedmi uri zvečer. Pot je postajala Strina. Tla so bila le Se tu in tam poraščena k” Je narahlo dvignila, usta i z rastlinstvom. Jrtm Je opozoril imela na pol odprta. I Silvino na neko krogi i často, bo- dikavo rarttlirto. »Spini santi«, je pripomnil «* »rtVetl trn«. Sil* j —___pol odprta. &%S5r Atrst* -35? ms: sr: S&?ss s, njega: *Vi sloh ne , vc gorel Pravzaprav?« hjgjl^na je obrnila obraz proti gledala.« kljubovalne poglede Raz in se nasmejala. »Nič,« J£l(5ri?nala' *TI® Y praznino i »Vi i°Če 31 Je dejal opominjati. 3o stresel z« roko. »Vi.,, Konstanca!« i»e«8ta se vrni,a k mizi, ,c že stal Lorenzo ln po- i Opažil je . svojega brata JOma. Razumel Je njegovo nemo zahtevo, naj se odstrahi. Bo se mu rti mudilo, Orttal je Se naprej v bližini Silvine, četudi ga je vsak njen smehljaj, ki je veljal njegovemu bratu, zabolel. Tla strdele lave so škripala pod kopiti mul. Jorn je začel peti neko sicilijansko ljudsko pesem Fant, ki je vodil mulo Fdamette, mu je pomagal. Cet kakšno uro je začel pihati mrzel severovzhodni veter Irt JOm je pomagal Silvini, da sl ie ogrnila šal. Pričelo se je mra-filti. Zvezde so bledo sijale nad velikanskim žrelom ognjenika Montagnola. Mala karavana jrt potovala ob robih skal. Hladno je postalo. Rastlinstvo je izginjalo. Pokrajina je postajala gola, pusta, mračna. Jorn ni bil več tako zgovoren. Silvina Je občutila, kako so ji roke v mrzlem vetru pričele dreveneti. Ni se več smehljala, če ji je J6m kaj povedal. Tu in tam je opazila, da jo Niko gleda. Okrog njenih ust je bilo nekaj odklanjajočega, hudobnega. Niko Je stisnil ustnice. Zakaj je tako neprijazna z njim? Naenkrat se je spomnil na bodalo iz trgovine. Ker je bil izredno slabe volje, so dobile njegove bertede, ko jrt pfosil Silvino, naj to bodalo zamenja za kaj boljšega, nehote nekaj ukazujočega. Silvina je ostro priprla oči. »Seveda,« mu Jrt odgovorila hladno, »to je samo ob sebi razumljivo. Popolnoma sem že pozabila na to. da mi bodala nočete dati.« J6m se jima je pridružil. Gnal je svojo mulo poleg Nika. Z glasom, ki Je trepetal od jeze, i Je zaklical: »Da, res je. Gospodična pl. Dyckenhoff ti bo vr- j hila bodalo, če že tako trdovrat-no vztrajaš na svoji Zahtevi. | ; Kupil Ji bom kaj drugega, toda ne pri tebi. Tvojega ponašanja proti gospodični pl. Dyckenhoff, ti ne bom nikdar odpustil.« »Prosim,« mu Je mirno odgovoril Niko »Ce si tako nespameten in nočeš uvideti, da ,,. Povedal sem ti že, da bodalo ni moje.« »Tega tl ne bom nikoli verjel.« »Potem pa na Stvari rtfe mfl-tem ničesar spremeniti,« Silvina je Bedaj Jahala pred njima. Prepir med obema bra- j | torna Jo je nekoliko streznil, i Spoznala Je, da uganja z JSr-nom nevarno igfb, s tem veli-| kim otrokom, ki se ni mogel j . tobvladati. j Nebo je postajale vedno temnejše, zVežde pa Svetlejše. Grtlfi, pusta pokrajina brez rastlinstva Je postala v noči pošastna, Pot se je vzpenjala vedho vile In više in Silvine se je za tre-hutek polastil občutek, da Se bo v vedno redkejšem gorskem kraku Zadušila. Jrt rti Je pristopil k njej ln položil svojo roko ha tijeno. »Kaj je z vami? Zakaj jahate pred nami? Ram se vam tako mudi?« »Ne maram, da se pričkate z bratom.« »Oh, ort je norec!« »Ali si nista dobra?« »Pač. Vedno sva se dobro razumela. Odkar sem pa pripeljal v njegovo trgovino vas, je postal tako čuden.« »Zakal vendar?« Jorn se je nasmejal. »Ali tega ne razumete?« V Sllvininih očeh, ki so postale ob trth besedah naenkrat velike, se Je zrcalila noč. »Ne!« mu je odgovorila Vsa zmedena. Jdrft se Je spet zasmejal. Medtem so prispeli do Piano del lago. Mule so težko hodile po globokem pepelu lave, ki se Je vlekel ptoti glavnemu žrelu ognjenika. Majhna zaščitna kočica ba robu j« izgledala ko hišica čarovnice v pravljici. »Piccolo Rifugio«, je pojasnjeval vodič, ki je držal za uzde Silvinlne IBUle. Prijel jrt tu ifl tam tudi za uzde Jrtrnove mule let ftoflftlgrtil k glavo proti žaprtt kočici. Jrttn irt Silvina Sta šla dalje, kakor da sta V svojih pogovorih popolnoma pozabila ha Sicilijanca. »Piccolo Rifugio« — majhno pribežališče, je prestavljala Silvina dobesedno. Pogledala je Jornu v obraz, iz katerega je Udarjalo žgoče, neukrotljiv poželenje. »Pribežališče — da, pribežali šče,« je ponovil Jrtm. »Da, teg; mU manjka. Ali veste, kaj go vore tukajšnji ljudje o mojen toatu?« Silvina je napravila z rok' odklanjajočo kretnjo, kakor d bi pričakovala uflarefc. »Pazit« ta mož tam ... vodič ...« »Saj rte razume besedic nemško. Povejte... ali ve ste.. i« »Nič ne vem.* »Neki umor ima rta svoji ve sti, pravijo. Neki umof! Ndkda ni vesel...« Mula Silvine se je Spotaknili v pepelu lave. Silvina se jrt to šila s hitrim odskokom z ži i vali. I Lorenze je preklinjal. Nasta je zastoj. Niko je prihitel z i SUvino. i »Ali Se je kaj pripetilo?« Ji mimo vprašal, tako mimo, ko Ukor jrt to zmogel. I »NIČ,« mu jrt Odgovoril Jdfl i mrko I »Ne, nič,« je pritrdila tud Silvina. Toda tega ril tekla Ve * neprijazno. Narahlo se je nrt smchftila. Bil Jrt dekliški, ne fertgljrtft smehljaj, ki je hote oba brata Sprti pobotati (Dalje prihodnjič) Angleški mladtrmkl išias Mala balerina" Štirinajstletna Joan Field ma voda at zmore v Boka In tudi ne pori ta balet in občuduje a skri- ! zmerom ali povsod. Avstrijcem Hotel prelevil v »Hotel raj*. Dekleta to znala Improvizirati, pomagala jim je pa tudi njihova mladost In svežost. V »Raju* je bilo življenje, zato so te gosti rajši ustavljali pri mladih dekletih. Komlortni Grand-Holel je ostal prazen. Mati Marijana se višku, hotel pa v razvalinah, xra- ni dala ugnati v kozji rog; vse ven tega pa v latern kraju ie je poskusila, da bi uničila kon- rm/modernejši hotel ponosne karenco, toda niti vegetarljan- letne ' kariere konec; doma niso ’ Holzlngerice, ki je v tvoji baha- $ka kuhinja ji ni pomagala. Se- niogli več plačati 30 funtov uč- I vostl za razvedrilo gostom no- veda, ko te je pa celo njen Hans to željd, ,da bi tudi sama po- j se to kaj rado posreči v starih stala nekoč■ umetnica, slavno ; in novih lilmlh. Eva je bila pro-pleialko Margot Fonteyn. Njeni 1 dajalka gramolonsklh plošč. Na-starši so bili revni in šolnina I veličala te je službe in šla poza baletng šob je bila draga, j gledat v svoj podedovani hotel Joan je ha neki skušnji vpričo v St. Andreju. Sezona je bila na sttrvne Margot odpovedala, seveda na veliko veselje tekmice Lidije, in izkazalo te je, da bo ba- NEDELJSKI ŠPORT v Zasavju Ob znVtJiiPkn prvenstva slaba Itn Rudarja Metalac (Zagreb)—Rudar 5:2 (0:0) V zadnji tekmi hrvatsko-slo- Tekma za pokal maršala Tita Rudar I. : Rudar II. 2:1 (1:1) l je pred koncem prvega polčasa ligmo moštvo Rudarja igro izenačilo. Polčas se je končal z 1:1 — Zmaganosnj gol je moštvo Rudarja I doseglo v sredini drugega polčasa. Tekma se je končala z rezultatom 2:1. — vzatmji tenrn nrva^o-s^- v rmalni tekmi pokal mar- socuTiTdobroVanellL °woiih fala T—v °^viru-Zasavja # Mladinsko prvenstvo nirte in-jeseni bi se Joan morala jela kar cel jazz-orkester. zagledal v zalo hotellrko. posloviti od, prijateljice. Toda Eva je našla pomočnice v šta- , preostalo drugega, kakor da H fflnm tSthi btlerhnu neodločeno - brez gola. Priča- ILFb z5a- kovali smo, da bodo claru Ru- — - Slovenije v nogometu V povratni tekmi proti Ijub- minut doseseij gole._Sele se- ^nim moštvom Rudarja. v“teia lT K«' je* teta£Tpt4jšnjo STli moštvru Je 150 dolgem času spet del jo ▼ Trbovljah potekla ne-* nastopil Lamovšek. 'odločene, Je Rudar izpadel iz šSsSS SSJiffiS sodil igro ki «0 dolgo časa vodili, vendar verificirana s 3:0 za Rudarja. ljane. — Sto tekmo se Je Ru dar poslovil iz hrvatsko-slovenske lige. V predtekmi je Rudar n. porazil kombinirano moštvo Proletarca iz Zagorja z rezultatom Namizni tenis v Trbovljah Košarka Največji mladinski turnir v Trbovljah brat Juhny„ .dedek doma, sošolki Sallv in Pomela, so ji hoteli na vsak način pomagati nadaljevati itutj.ij. Med počitnicamal so zbrali starino in jo prodali. Po naključju, so odkrili dragoceno sabljo In potrebni denar je bil tu. Joan ja spet obiskovala baletno šolo. Naga jela ji je samo še zavistna Lidija. Ko bf morala Joan na-s‘p/5i ‘1 v Glazunovem »Koncertnem valčku*, jo je Lidija zaprla v šolo, da bi zamudila predstavo. Grda nakana ni uspela. Sally je pravočasno odkrila Lidijino podlost. S taksijem se je pripeljala sc ob času Joan na prireditev, kjer 'je pred očmi slavne Margot Fontevn ta doživela uspeh In priznanje. Odprla se ji je pot k baletu., za katerega je živela in sc toliko trudila. Lidija je vedela, da je propadla, osramočena je zapustila šolo. Premagala jo je vztrajna, marljiva, ’ nadarjena In poštena Joan. dentkah, ki so taborile na pro- ; mladima dala svoj »žegen*, da je stem ob jezeru. Zasukale so se ! tako tudi »Raj* ostal v družini, in čez noč se je nekdanji Palače- konkurenca pa je bila uničena. Namiznoteniška sekcija »ku- j darja« prireja vsak mesec za pionirje, mladince in člane turnirje, ki imajo namen dvigniti ta šport v Trbovljah na dostojno višino. Tako je sedaj ob zaključku šestega meseca stanje sledeče: Pri pionirjih je zmagal RepSe z 28 točkami, nato Vozel 17 točk, Bartol pa 14 točk. Pri mladincih pa je bil vrstni red sledeči: 1. Ličar 30 točk, 2. Repše 15 točk, 3. Plevčak 11 točk. Člani: 1. Ličar 24 točk, 2. Fric 14 točk, 3. Kačnik 13 točk itd. -pl— V soboto in nedeljo, 20. in 21. 8., uri popoldne pa od 13. do 19. Junija, bo v Trbovljah prvenst- , ure. veno tekmovanje mladincev i Za vse tekme bo veljala enot-»Ru- i Slovenije v košarki, za katerega • na vstopnina da bo tako omo-so se priglaoiH AS K, 2elezrri£ar gočen obisk čim večjemu številu in Slavija iz Ljubljane, Branik športnih simpatizerjev, in Železničar iz Maribora, Ru- IMam m vsa moštva kvajtet-dar in Svoboda II tz TrboveJ,, po izenačena in je težko prero-2SD Celje ter Partizan iz Kra- Kje dobim zdravniško pomoč? Avstrijska filmska komedija ..Eva podeduje raj" Dopustniške norčije v SaJz kammergutu se končajo kajpak srečno. Eva Spannbergerjeva, ki je' podedovala zadolženi »Hotel raj*, je zmagala nad svojo kon-'o 'hbttHrSUt pittŽfjŠMt .... L.ij.c: 0; .ii‘j: r Lpč.ja.a --c-. ia..č ..tre, Tega us- ---:______; . ___ ... i MALI OGLASI OBVESTILO Obveščamo vse rezervne oficirje Trbovelj, da .se bo predvajal v sredo, 17. jun. ob 17. in 19. uri’ v; Delavskem domu vojaški film. Udeležba za vse rezervne oficirje obvezna! Odbor' UBOJ, Trbovlje! Preklici Preklicujem žaljivke izgovorjene prot:, Fani Košir, Trbovlje —'Žabjek 22. — Marija Glas; Trbovlje-Zabjek. I Preklicujem neresnične govo- j r(če 6 Jožefi Novak, Trbovlje- j Dohppa 18. in se jj. zahvaljujem,; da je odstopila od tožbe. — j Otmar Grmovšek. Trbovlje- ( Opekarna 10. ————————————— j Zahvala .Vsem.' ki ste' našo nepozabno mamo Pepca Kozina spremljali r« zadnji poti, darovalcem vencev in cvetja ter za poslovilni govor na grobu, iskrena hvala. — Žalujoča rodbina Kozi pa. \ trboveljskem okraju so vse zdravstvene ustanove dostopne vsakomur. Ker pa mora biti tudi ▼ poslovanju zdravstvenih ustanov red. je dobro, da vemo za pogoje ambulantnega ali bolniškega zdravljenja. Zato pomnimo: 1. Zavarovanci socialnega zavarovanja in njihovi svojci ter upokojenci se sprejemajo v vseh splošnih zdravniških in zobnih ambulantah v rednem delovnem času. Zavarovanci in svojci ter upokojenci morajo ob prvem pregleda predložiti zdravniški i bolniški list. j 2. Upravičenci do brezplačnega zdravljenja (siromašni) dobe vso zdravniško pomoč v ambulantah kakor zavarovane! socialnega zavarovanja. Namesto bolniškega lista morajo prinesti po. trdilo • upravičenosti do brezplačnega zdravljenja, ki ga dobe na občinskem ljudskem odbora. KINO »Svoboda-center« '7 Tri-ovlja!;: CDsiav-i-d , bo O— uvjirijs^d sauAtai uim „Eva podeduje raj“ Razpored predstav bo razviden z lepakov. ¥ KINO »Svoboda« v Trbovljah bo pa imel na sporedu v bližnjih dneh angleški film „Mala balerina" Razpored predstav bo razviden z lepakov. 3. Samoplačniki (privatniki) se lahko poslužujejo privatnih zdravniških !n zobozdravnikih ordinacij, prav tako tudi vseh javnih splošnih to zobnih ambulant. Zdravstvene usluge v javnih ambulantah morajo plačati Pri tem seveda ne morejo zahtevati kakšnih posebnih prednosti pred zavarovanci, ampak se sprejmejo po vrstnem redu to po nujnosti primera. 4. Specialistične ordinacije to dispanzerji v katerih onUnirajo specialisti za kirurgijo, notranje, pljučne, ušesne, očesne bolezni itd. sprejemajo bolnike le z napotnicami splošnih zdravnikov. V življenjsko nevarnih in nujnih primerih lahko tudi specialisti sprejemajo bednike brez napotnic splošnih zdravnikov, vendar je treba napotnice v takih primerih pozneje predložiti. 5. Bolnica v Trbovljah sprejema bednike le z napotnicami splošnih zdravnikov to specialistov. Ob sprejemu v bolnico morajo zavarovanci, upokojenci in gvojej ra-en sfi/pcftsfsa U 'sM—jD V-iž — ttpraoiSeac! do brezplačnega zdravljenja pa potrdilo občinskega ljudskega odbora. Samoplačniki morajo ob sprejemu v bolnišnico vplačati znesek v višini desetdnevnih oskrbnih stroškov. V nujnih primerih se vse te formalnosti uredijo pozneje. Uprava okrajnega zdravstvenega doma v Trbovljah Listnica uredništva .,0 Interesente opozarjamo, da pridejo na tehnični pregled motornih vozil z očiščenim in urejenim vozilom ter ie predhodno pregledanim) številka mi motorja to šasije oz. ogrodja vozila. (Iz pisarne tajništva za n. zadeve OLO Trbovlje), OBJAVA Ker se vsakodnevno obračajo na nas razne ustanove, društva In množične organizacije itd. s prošnjami za podporo, sporočamo vsem interesiranLm, da nimamo nobenih fondov v to namene, zato v prihodnje na podobne prošnje ne bomo več odgovarjali. Kmetijska zadruga Trbovlje SEKRETARIAT ZA NOTRANJE ZADEVE LRS KOMANDA LJUDSKE MILICE razpisuje NATEČAJ m ifTtlctn t ki srOTKtue «HM«rtz]r*ao Lj«r»|o iacti »utaiitjc zoeok 1. da to driiillaul FLKJ, 2. 4t tma|o volilno prtviro. S. da ao odilviili obiemi ro» v JLA. 4 da Mio stari Md 30 let, 3 da M duševno ta telesno popolnoma tdravi. « da te neoporetneea vede«ta. 7. «a nUo Mit obsojeni, S. da opravijo sprefevnai i*p*t. Kandidati ta