Rdeči seznam ogroženih živali podzemeljskih voda v Sloveniji The Red List of the Inhabitants of Hypogean Waters in Slovenia Boris SKE T Ključne besede: rdeči seznam, podzemeljske vodne živali, Slovenija Key words: Red List, stygobites, Slovenia IZVLEČEK V Sloveniji so bile odkrite prve podzemeljske živali; poleg tega je podzemeljska vodna favna daleč najbogatejša na svetu. Ob takšni pomembnosti jo močno ogroža onesnaževanje kraških voda. Številne vrste ali rase so endemne, neredko znane le z enega nahajališča. Večini je v Sloveniji locus typicus. Na seznamu močno prevladujejo stigobionti, vmes je nekaj jamskih populacij sicer površinskih vrst. V drugih seznamih obravnavane vrste so v tem prispevku le naštete. ABSTRACT Troglobionts were first to be discovered in Slovenia. Also, the Slovene stygobite fauna is by far the richest in the world. Despite its importance, however, it is severely endangered by the pollution of Karst waters. Many species or races are endemic. They often occur in one locality only, and most of them have their locus typicus in Slovenia. Most of the taxa included in the list are stygobionts whereas the others are hypogean populations of surface species. For species which belong to groups included in other Red Lists, only their names are listed. 1. UVOD Slovenija ni le območje, kjer so se znanstveniki prvič seznanili z jamskimi živalmi. Izkazalo se je tudi, da ima Slovenija daleč najbogatejšo favno v podzemeljskih, zlasti jamskih vodah. To nalaga slovenski znanosti in slovenskemu naravovarstvu odgovorne naloge. Za svetovno znanost moramo znamenito živalstvo raziskovati, še posebej pa ohranjati. Opomba uredništva: Podzemeljske vrste iz skupin Hirudinea, Crustacea in Amphibia so podrobneje obravnavane pri rdečih seznamih posameznih skupin. Glej tudi rdeče sezname Mollusca, Oligochaeta, Trichoptera in Hydrozoa (Varstvo narave, 17). Editor's note: Troglobiont species belonging to the groups Hirundea, Crustacea and Amphibia are dealt with in detail in the Red Data List of individual groups. See also the Red List of Mollusca, Oligochaeta, Trichoptera and Hydrozoa (Varstvo narave, 17). Podzemeljske živali danes zbiralci komajda ogrožajo, močno pa jih ogroža onesnaževanje podzemeljskih voda, v manjši meri tudi hidrotehnične spremembe v njihovem okolju. Ohranjanje vrst z varstvom posameznih jam ni mogoče; pred onesnaževanjem (še posebej s pesticidi!) je treba zavarovati celo območje, ki se v jamo (jamski sistem) odplakuje. Večina skupin je obravnavana že v sistematskih prispevkih v tej številki, kjer so podzemeljske vrste skupaj s površinskimi. Zato so tukaj ponovljena le imena vrst. Več pozornosti pa je posvečene majhnim skupinam, katerih površinskih pripadnikov nismo obravnavali. Varstveni ukrepi za vse naštete vrste: varstvo kraškega površja ter jamskih in talnih voda pred onesnaževanjem. 2. SEZNAMI Pojasnilo posebnih oznak/Key: ! -- v Sloveniji znano le eno nahajališče/only one locality known in Slovenia !! - znano le eno nahajališče sploh/one locality known only "za sedaj znan samo iz Slovenije" / "at present known only in Slovenia": - V nekaterih primerih skoraj zanesljivo endemit (v tem primeru označen še z E), v drugih pa v resnici najbrž bolj razširjen. - in some cases almost definitely endemic (marked with E), in other cases the distribution area is probably wider. PRAZIVALI - PROTOZOA Na enem osebku jamskega rakca Monolistra (Microlistra) spinosissima je bilo najdenih kar devet vrst iz skupine Ciliata (Peritricha 9 spp., Suctoria 2 spp.) (Hadži, 1940). Dve izmed teh vrst sta verjetno ekološko zelo specializirani (stenoeki) ter s tem ogroženi zaradi majhnega areala in redkosti. Scyphidia microHstrae Hadži R !! Vaginicola (Miculopodium) cementata Hadži R !! SPUZVE - PORIFERA Edina znana stigobiontska vrsta sladkovodnih spužev je bila najdena pri Ogulinu na Hrvaškem. Bolj oddaljene dele podzemeljskih tokov ponikalnic v Sloveniji pa naseljujejo dokaj spremenjene populacije površinskih vrst. Ephydatia fluviatilis (Linne) K + R + V - jamska populacija vrste v podzemlju Pivkinega povod ja - ogrožena zaradi omejenega areala in onesnaženja habitata VRTINCARJI - TURBELLARIA Od vrtinčarjev so v Sloveniji dovolj temeljito raziskali le skupino Temnocephalida, do neke mere še skupino Tricladida; prva nastopa pri nas le v podzemlju, od druge pa so prav podzemeljske vrste še najbolj raziskane. Temnocefalidi so drobni epizoični in zajedalski vrtinčarji, ki živijo v Evropi skoraj izključno (izjema je vrsta v Skadarskem jezeru) na jamskih kožicah in postranicah (le ena vrsta). Skupina ima doslej v Evropi dva znana areala, eden se razteza vzdolž Dinaridov, drugi pa je v Zakavkazju. Kot kaže, so temnocefali nekoliko bolj občutljivi na onesnaženje vode kot njihovi gostitelji. torva stygia Kenk R !! troglobiontska rasa sicer razširjene vrste; ogrožena zaradi ma za sedaj znana le iz Slovenije edino znano nahajališče: Gradišnica (Logatec) Atrioplanaria opisthogona (Kenk) (? = A. racovitzai) - ? za sedaj znana le iz Slovenije nano nahajališče: Godobovska jama (Rovte) -abditum Kenk zaradi majhneg - za sedaj znan le iz Slovenije - edino znano nahajališče: štirna pri - za sedaj znan le iz Slovenije - edino znano nahajališče: Maribor Kenk - za se?aj znan le"iz^Slovenije (in obmejnih območij ?) - edina znana nahajališča: Podpeška jama, ? Križna jama (? Labodnica v Italiji) tubuliferum de Beauchamp R (+ V) !! j znan le iz^o^enij e ;nano nahajališče: Črna jama (postojnsko-planinski Bubalocerus undulatus Mat jašič R ! - v Sloveniji edino znano nahajališče Kozja luknja pri Knežaku (sicer še pri Ogulinu na Hrvaškem) Bubalocerus sketiyizX\?i%xc R - v Sloveniji le dve nahajališči na jugovzhodu (sicer še pri Ogulinu na Hrvaškem) Troglocaridicola longipenis Mat jašič R - znana le iz Luknje pri Novem mestu in iz Kompoljske jame Troglocaridicola krkensis Mat jašič R - znana le iz treh jam na Dolenjskem Troglocaridicola cervaria Mat jašič R - znana le iz Dolence jame pri Sežani R Troglocaridicola cestodaria Mat jašič - znana le iz jam na Dobrepolju Troglocaridicola istriana Mat jašič ~ znana le iz Jame pod Krogom, Sočerga R Troglocaridicola vilkae Mat jašič - znana le iz jame Grad pri Ospu R TRDOZIVNJAKI - CNIDARIA: HYDROZOA (glej str. 191) Velkovrhia enigmatica Matjašič & Sket (jamski trdoživ) R + V - edina znana vrsta troglobiontskih ožigalkarjev - ogrožena zaradi onesnaževanja ponikalnic - edina znana nahajališča v Sloveniji: postojnsko-planinski jamski sistem; Krška GLISTE - NEMATODA K(R ) Nezajedalske gliste so pri nas skoraj povsem neraziskane. Spodaj naštete vrste so sicer znane le z omenjenih nahajališč, vendar so morda bolj splošno razširjene v podzemeljskih vodah ali celo v vlažni prsti. Desmoscolex aquaedulcis Stammer (Krška jama) Criconema minor (Schneider) (Podpeška jama) C. paxi (Schneider) (Podpeška jama) (Krška jama) I (Krška r, 1940. Zool. Anz. 132: 84-94) ŠKOLJKE - BIVALVIA (glej tudi str. 183) V Slovenijo seg nesljivo stigobiontske školjke, ki se ^ ^ ^ polja. Sicer so po svetu našli le v j in sploh ena od redkih preživelih vrst svojega rodu, Bole (i kongerija) R Ijivo školjk; relikt, pri nas ala in ja ji: izvir (Črnomelj) najdene le POL2I - GASTROPODA (glej tudi str. 183) Vodni polži ~ največ vrst živi v - so del izre približno 40 % vseh polžjih vrst, ki jih ki pa imajo (Pollonera) v Italiji Evolucijsko in ki (Kuščer) R ijhnega areala in onesnaževanja le iz Slovenije la nahajališča: izviri in jame pri Ložu Bole zaradi majhneg le iz Slovenije izviri in jame pri Belgrandiella kusceri (A. J. Wagner) R (+ V) - ogrožena zaradi majhnega areala in onesnaževanja - (E) znana le iz Slovenije - edina znana nahajališča: jame in izviri med Cerkniškim in Planinskim poljem Belgrandiella schleschi (Kuščer) R - ogrožena zaradi majhnega areala - (E) znana le iz Slovenije - edina znana nahajališča: območje Cerknice Belgrandiella substricta (Kuščer) R - ogrožena zaradi majhnega areala in onesnaževanja - (E) znana le iz Slovenije - edina znana nahajališča: izviri od Vrhnike do Bistre Belgrandiella superior (Kuščer) R - ogrožena zaradi majhnega areala - (E) znana le iz Slovenije - edina znana nahajališča: izviri ob jugovzhodnem robu Cerkniškega jezera Boleana umbilicata (Kuščer) R - podzemeljske in izvirske populacije; edina vrsta endemnega rodu - edina znana nahajališča: Bušečke toplice ob Krki (in Podsused v Republiki Hrvaški) " ogrožena zaradi majhnega areala - (E) znana le iz Slovenije - edina znana nahajališča: izviri Ljubljanice pri Vrhniki Erythropomatiana verdica Rado ogrožena zaradi majhnega areala - (E) znana le iz Slovenije - edina znana nahajališča: izviri vzhodno od Vrhnike Hadziella ephippiostoma Kuščer- tipska vrsta zanimivega rodu ~ ogrožena zaradi majhnega areala in onesnaženja - za sedaj znana le iz Slovenije - edina znana nahajališča: podzemlje v sistemu Ljubljanice R (+ V) Hadziella thermalis nomen nudum (Bole & Velkovrh, 1986)- očitno tcrmobiontska vrsta R (+ V) ! - ogrožena zaradi majhnega areala in denaturacije habitatov - za sedaj znana le iz Slovenije (in obmejnih območij) Hauffenia solitaria nomen nudum (Bole & Velkovrh, 1986) R - ogrožena zaradi majhnega areala - za sedaj znana le iz Slovenije nana nahajališča: v osamljenem krasu severovzhodno od Ljubljane Hauffenia wagneri iKviščer) R - za sedaj znana le iz Slovenije - edina znana nahajališča: pri Sevnici; ob Mirni Horatia supracarinata nomen nudum (Bole & Velkovrh, 1986) R - morfološko zanimiva vrsta - ogrožena zaradi majhnega areala - za sedaj znana le iz Slovenije ~ edina znana nahajališča: okolica Kanala ob Soči Iglica aedlaueri (A. J. Wagner) zaradi majhneg aj znana le iz Slovenije znano nahajališče: izvir pri Kojskem Iglica luxurians Kuščer R (+V) - lepa vrsta - (E) znana le iz Slovenije - edina znana nahajališča: jame in izviri v porečju Ljubljanice Velkovrh R ~ edina vrsta rodu, ki je cndemit zahodne Istre - edina znana nahajališča v Sloveniji: Piran - Dragonja Kerkiakusceri(S,o\Q) R !! - (E) za sedaj znana lel z Slovenfje ^ ^ ^ - edina znana nahajališča: izvorišče Krke ~ edina vrsta tega rodu - za sedaj znana le iz Slovenije - edino znano nahajališče: izvir pri Lučah (Savinjska dolina) Mervicia eximia Bole R !! - ogrožena zaradi majhnega areala in morebitne redkosti (verjetno še ne poznamo pravega habitata) - za sedaj znana le iz Slovenije - edina znana nahajališča: talna voda Ljubljanskega polja (doslej najdene le hišice) Paladilhiopsis grobbeni Kuščer R - razmeroma velika jamska vrsta - ogrožena zaradi majhnega areala - za sedaj znan le iz Slovenije - edina znana nahajališča: jame (Raja peč) in izviri pri Sevnici Paladilhiopsis kostanjevicae (Schiitt) R !! - ogrožen zaradi majhnega areala - za sedaj znan le iz Slovenije - edino znano nahajališče: izvir Studena pri Kostanjevici Sadleriana schmidti (Menke) R !! - razmeroma velik jamski polž - ogrožen zaradi majhnega areala - za sedaj znana le iz Slovenije - edino znano nahajališče: izvir Sušica pri Dolenjskih Toplicah Zospeum exiguum Kuščer R - vodna vrsta sicer kopenskega rodu - ogrožena zaradi majhnega areala in onesnaževanja - (E) za sedaj znan le iz Slovenije - edina znana nahajališča: Križna jama in izviri pri Cerknici Acroloxus tetensi (Kuščer) R + V - zoogeografsko zanimiva vrsta, ki povezuje Krko z Ljubljanico - ogrožen zaradi majhnega areala in onesnaževanja - (E) za sedaj znan le iz Slovenije - edina znana nahajališča: podzemlje v sistemih Ljubljanice in Krke Ancylus flu via tills O. F. Mueller - jamske populacije R + V !! - evolucijsko zanimiva populacija s klinalno variabilnostjo - ogroža jo majhen areal in onesnaževanje - edina znana nahajališča v Sloveniji: podzemeljska Pivka MNOGOŠCETINCI CEVKARJI - POLYCHAETA: SERPULIDAE Vse območje Dinarskega krasa naseljuje jamski cevkar iz družine Serpulidae. Marifugia cavatica Absolon & Hrabe (jamski cevkar) R + V - edini podzemeljski cevkar in eden redkih polihetov, endem Dinarskega krasa - ogroža ga onesnaževanje MALOSCETINCI ­ OLIGOCHAETA so pri nas Zelo j' js C LbitSe!^^ in lep podzemeljski in onesnaževanja b.) R ^Äite^/Hrabe R zasedaj z^ n leTsWenij e Ljubljanskega polja R za sedaj znan le iz Slovenije dna voda Ljubljanskega polja - zf TedTj Sa^le'ifsio?LTjra n iama (in izvir Italiji) Psammoryctide R (+ V) !! in onesnaževanja sketi^. R( + V) aj znan le iz Slovenije R( + V) in Ol za sedaj znan le iz PIJAVKE - HIRUDINEA (glej str. 177) od maloštevilnih stigobiontskih vrst pijavk ne živi v ji, pač pa /ode prodirajo pijavka je ,ki je pijavka) R Ijski Pivki RAKI - CRUSTACEA (glej str. 147, 157, 165) Raki so tako v jamskih kot v je ko so bile jamsk( odkrite šel in je vrst, pa imajo tudi zunaj je in je VODNE BOLHE - CLADOCERA j CEPONOZCI - CRUSTACEA: COPEPODA ' Petkovski Elaphoide it/e/er/PeSlS i & Brancelj • (Kiefer) Petkovski DVOKLOPNIKI - CRUSTACEA: OSTRACODA Cypria. K Pseudoc (Klie) K(R) K(R) K(R) K(R) VODNI ENAKONOZCI - CRUSTACEA: ISOPODA AQUATICA V V(+R) R R R K + R R R +V R R +V R R R R + V V POSTRANICE - CRUSTACEA: AMPHIPODA + V (Ex?) DESETERONOZCI ­ CRUSTACEA: DECAPODA R K +V ? MLADOLETNICE ­ INSECTA: TRICHOPTERA (glej 105 ) nekatere enodnevnice, vrbnice in mušice. Med mladoletnicami pa je vrsta, katere ena populacija je vsaj deloma povsem vezana na jamski sistem. Wormaldia occipitalis Pictet (jamske populacije) R + V (= W, subterranea Radovanovič) - ekološko zanimiva populacija v podzemlju med Ribnico in Podpečjo (Dobrepolje) - ogrožena zaradi onesnaževanja DVOŽIVKE - AMPHIBIA (glej str. 45) Zgodovinski in znanstveni pomen močerila, človeške ribice, je dovolj znan, da ne potrebuje razlage. Črni močeril iz Bele krajine je zanimiv zaradi poznega odkritja in pomemben kot žival, s katero bomo lahko primerjali njenega bolj specializiranega sorodnika. Proteus anguinus Laurenti V Proteus sp, R !! A vtorjev naslov/Author's address: Prof. dr. Boris SKE T Oddelek za biologijo Biotehniške fakultete Univerza v Ljubljani Aškerčeva 12 61000 Ljubljana Slovenija